GORICUj 4. novembra ISIS
Posamezna številka 10 cent.
LETO I. — Št. 84
GORIŠKI SLOVENEC
izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, ii. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-— I'ol leta Lir 5.- - Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1 -
Oglasi :
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
ABSURDNI ARGUMENTI
Protiutež političnim izvajanjam «Goriškega Slovenca» drže argumenti ali razlogi, ki jih ne moremo označiti drugači nego s tem, da jih imenujemo absurdne.
Pred vsem čujemo iz raznih strani, da se tolmači politiko sporazuma kot popolno kapitulacijo slovenskih zahtev. Namenoma se podtika besedi sporazum pojm kapitulacije ali popolne vdaje osodi.
V resnici pa pomeni sporazum kapitulacijo obeh strani odnosno zbližanje do gotove točke, na koji bi bilo omogočeno obema naroda prenašati se, ne da bi so kompromitiralo živijenskih interesov enega ali drugega naroda.
Nekateri ugovarjajo tej politični misli, češ, zakaj bi popuščali že naprej pri naših zahtevah, dokler je še količkaj upanja, da se položaj spremeni popolnoma v prilog Slovencev.
Temu nasproti moramo povdarjati, da je to izključeno, kajti potek pa-rižke mirovne konference kaže pač dovolj jasno, da se hoče rešiti jadransko vprašanje na kompromisni podlagi.
«Secolo» piše v svoji številki z dne 30. oktobra pod naslovom «Wil-sonova trdovratnost» med drugim to-le:
«Wilson je vedno predpostavljal, da se morajo zjediniti Italijani in Jugoslovani v jadranskem vprašanju sami med seboj. Kakoršenkoli sporazum se bi na ta način dosege1, Wilson bi ga takoj podpisal, četudi bi nasprotoval njegovim osebnim nazorom. To izjavo je podal dne 16. mf!ja skoro dobesedno in uradno v imenu Wilsona član amerikafiske delegacije gospodom Quartier! in Bensa v Crillonu, kjer sta se sestala z jugoslovanskimi odposlanci Bana-com in Čingrijo, da bi se poskusili med seboj sporazumeti».
Še le vsled obojestranskega na-gnenja, da se bi rešilo to vprašan je višjeoblastno potom razsodbe, je izdal Wilson svoje mnenje, temeljem kojega naj bi po tekla meja zahodno od Idrije, Postojne, Ternovega, ßi-strice, ob Kaši do morja.
Toda, kakor rečeno, o izvrstnosti te meje niso prepričani ne Italijani He Jugoslovani. Tem in onim se zdi premalo, ker so pričakovali od razsojevalca, da bi popolnoma porazil jedno stranko.
Tega pa Wilson ne more storiti, četudi so brezdvojbono njegove simpatije na strani Jugoslovanov.
Toda vedgo bolj stopa v ospredje prepričanje, da ni drugega izhoda nego neposreden sporazum med Itaki0 .in Jugoslavijo, kajti edino na ta na0in bi prišli obe strani do nekega prepričanja, koliko je treba enemu in drugemu popustiti', da se zagotovi ravnotežje in kolikor toliko trajen mir. Pravimo: «kolikor toliko», ker vojne možnosti ni mogočo izključiti. Bas radi tega pa tudi pri najboljši razpoloženosti ne bode mogoče iti preko strategičnih interesov, kajti bas naravno zavarovano meje so najboljše jamstvo protj zavojevalnim poželjenjam.	J
Teh požel,jenj pa tudi y bodo{e
oe spravi iz sveta noben* zveza na. rodov, noben socijahzem in nobena vera, kajti vojno požoljenje je člo_ Veku vkoreninjeno in se vzdržuj« z interesi, gospodovalnim čustvom in strastmi, ki imajo svoj oddušek v Prelivanju človeško krvi
Kar pa zamore vsaj za lepo dobo °nemogočiti vojno, je edino neposreden sporazum glede bodočih mej in odnošajev med Italijo in Jugoslavijo.
Naravno pa je, da je treba vspo-vedno s temi vnanjimi zadevami razbiti tudi mnenje, da bi bili oni Slo-vCnci, ki bi temeljem konečnega sporazuma ali Wilsonove razsodbe rišli pod italijansko suverenitete, matrati kot podjarmljen narod, ki
je zgubil pravice do svojega obstanka kot narod. Od zastopnikov italijanske vlade in parlamentarcev imamo številna zagotoviln, da je to izključeno. Vendar čitamo na pr. v «Goriški straži», da ni ničesar videti, kar bi nas moglo navdaj di z upanjem. Ta sodba se nam zdi preojstra in prenagljena.
Idejo sporazuma, ki smo jo vrgli mi med Slovence in Italijane, si jo je treba predstavljati kot omot sukanca, kot zmešano štreno, kojo je treba še le razvozljati. Toda, ako hočemo govoriti v podobi, se nam zdi, kakor da bi ležal ta omot med prepirajočimi strankami nedotaknjen, ker smatra vsak pod svojo dostojnostjo, da bi ga pobral in so začel baviti ž njim/
Še-le ko smo zapazili ta položaj, smo skočili vmes z odkritosrčnim prepričanjem, dajo treba na desno in levo pojasnjevati. Ako se danes v tem pogledu res ne vidi nobenih zdatnih vspehov, ni leto edina krivda Italijanov, ki so vrlo slabo poučeni o naših razmerah, ampak tudi od Slovencev, ki' se edino zbog neume-vanja položaja kujajo na strani, v opoziciji in kjerkoli hočeš, da so le daleč od vsake smisli, da se bi morali približati sporazumu.
Da opravičijo to svoje zadržanje, jim je vsak argument dober. Sporazuma se znebijo kratkomalo s tem, da ga markirajo kot kapitulacijo, če ne celo kot izdajstvo.
V nadaljno opravičenje pa služijo celo zgodovinski podatki, o kojih nam ni treba omeniti, da jih lahko nasprotniki z drugimi zgodovinskimi podatki zopet pobijejo.
Gorje nam, ako se bi hoteli opirati na zgodovinske podatke! Nikoli več ne pridemo do sporazuma, kajti enkrat jo gospodoval Itim, zopet drugič Benetke, potem Nemci, in naopak jo segal svojedobno slovenski narod do Piave, kakor pričajo mnogobrojna slovenska imena v Benečiji.
Preteklost je pač žalibog preteklost in prav ima žid, ki pravi: «Za to, kar si imel, ti ne dam ničesar». Očividno se gre vsakemu za to, kar zahteva od njega sedanjost in bodočnost. Naravno je, da na svetu ni ničesar stalnega, ne narodi, ne zemlja, ne morje in da je vsled tega absurdno vtemeljevati svoje pravice na to, kar že po božjih in naravnih zakonih nč more biti stalno.
Pač pa je treba vganiti in izkoristiti položaj, kedar to zahtevajo nove razmere, v koje so zapleteni naši neposredni interesi sedaj in v bodoče.
Vsled tega se nam zdi čudno, da hočejo naši mandatarji s staro politiko naprej, češ, da jim njihov mandat ne dopušča drugačnega stališča. Za Boga! Kedar so dobili ti gospodje svoj mandat, je stala Avstrija še po koncu, vojna ni še začela ali pa ni še bila končana. Ali ne viditi ogromnih sprememb, ki so se zvršile tekom enega samega leta ?
če je temu res tako, da je vse kakor poprej, potem razumemo tudi, kaj napravi Faidutti, ko se vrne domov. Pojde med svoje zveste Furlane in jim pereče: «Evo me, dokler som jaz med Vami, je tudi Avstrija še živa. Nikar ne mislite, da se jo med tem časom kaj preobrnilo, ampik le ostanite zvesti Avstrijci tudi v
naprej. Nikar naj Vas no moti tro-barvna zastava, saj je vse to le na videz, ker položaja smo itak mi gospodarji».
Tudi če bi bil Mons. Faidutti res ptepričan, cla ge njs0 čustva Furlanov tekom zadnjega leta prav nič spremenila, ne verjamemo, da bi si
to ma< i svoj mandat v gori označenem smislu.
Tempora mutanti,r et nos in illis! Gasi se spreminjajo in mi ž njimi, toda zlodej, da tega noče nihče pri-poznati.
I
JadransKo vprašanje.
Parižki korespondent milanskega „Secolo“ poroča : „Nasprotno od tega, kar se je včeraj zatrjevalo, nam dohaja iz zanesljivega vira vest, da ne bi bili nasprotni jugoslovanski krogi sestati se z italijanskimi delegati v svrho razgovora o jadranskem Vprašanju. Upajmo torej, da porabi Tittoni to ugodno razpoloženje in da se zave, da je treba to nagnjenje spodbuditi in ojačiti, ako se bi zapazilo obotavljanje ah pomanjkanje poguma. Sredstva Tittoniju ne manjkajo. Ni nam treba zopet ponavljati potrebe in umestnosti neposrednih pogajanj. Danes dostavimo le še jeden razlog za to. Postavimo, da se posluži Italija po negativnem odgovoru Amerike taktike, kojo smo že omenili, Via uveljavi namreč premirne klavzule in zasede vse, kar ji dopuščajo zasesti omenjene klavzule in se upre na mirovni konferenci reširvi vsakega vprašanja, ki zadeva Jugoslavijo in s tem onemogoči četvorici soglasnost. Kaj bi zamogla doseči s tako manovro ? Pri tem vprašanju je treba seveda povdarjati, da se ne namera vprašanja zlobno otež-kočiti, marveč le izsiliti njegovo rešitev. Omenjena taktika ne zasleduje cilja, da se bi odložila na nedoločen čas rešitev v-prašanja, kojo si vsi čim preje žele. Ta taktika nima druzega cilja, kakor da odstrani eno izmed dveh zaprek, ki se zoperstavljati zmagi italijanskih opravičenih žalitev. Te dve zapreki sti: „Trdovratnost Amerike in odpor Srbije (?)" Ali je po storjenih naporih, po številnih poskusih s tako žalostnimi vspehi sploh mogoče dovesti Ameriko do tega, da bi potegnila svoj ugovor nazaj ? Ne.
Potemtakem je bolje obrniti se do druge zapreke, do Jugoslovanov samih in skušati priti do sporazuma z njimi. E-dino v slučaju, da se bi dosegel ta sporazum med prepirajočimi se strankami, bi biio mogoče razorožiti Wilsona in prisiliti ga, da bi odtegnil svoj ugovor. Torej neposredna pogajanja in to hitro“. Tako „Secolo“,
*
„Times“ pa istotako toplo priporoča neposreden sporazum med Italijo in Jugoslavijo toliko glede Reke, kakor glede Dalmacije in se, opira na zadnji poziv Gabrijela D’ Annunzio na srbski narod, „Timesu“ se zdi, da d’ AnnunzijeVa ponudba za odkritosrčno priznanje vzajemnih narodnih pravic odgovarja nujni potrebi in da ne bi ostala brez vspeha, ako ne bi vstrajal D’ Annunzijo ali bolje vlada V tem, da se smatra Reko za italijansko mesto še prej nego se otvorijo pogajanja. Uasopis trdi, da po d’Anuun-zijevemu podjetju Wilson ni mogel sprejeti italijanskega načrta, ne da bi odpustil D’Annunziju njegovega čina in na ta način spravil ob veljavo mirovno konferenco, iz česar se bi najbrže izcimile katastrofalne posledice v vseh drugih o-zemljih, od Baltiškega pa do Črnega morja, kjer bi našel Gabriele d’ Annunzijo svoje posnemovalce. Radi tega se smatra sporazum med Italijo in Jugoslavijo kot najbližji in hitrejši izhod iz današnjega Vznemirjajočega položaja. Pogajanja, ki se bi otvorila na podlagi Vzajemnega pripoznanja narodnih pravic, tako zaključuje „Times“, bi imele mnogo verojetnosti, da se bi končal spor z zadovoljivim sporazumom za vse, toda jasno je, da se ne bi imela pričetj z reškim dogodkom kot drvršenim dejstvom.
*
„Giornate d’ Italia“, Slovanom gotovo ne preveč prijazen list, piše v svojem članku „L’ Italia e gli Slavi“ (Italija in Slovani):
„Nobeden v Italiji ne sanja o tem, da bi zbrisal številne in očividne znake drugih plemen. To ni v naši drugih pravice spoštujoči naravi, to ni v naših tradicijah po skušnji dolgoletnega hlapčevanja, to ni v našem interesu, kajti kdor mora biti z nami, se mora počutiti dobro materijelno in duševno.
Nemci, ki so bili tako nespravljivi pred pogodbo v Saint-Germain-u, pripoznavajo danes odkritosrčno, da naš narod ne bi mogel postopati prostodušnejši napram drugorodcem, ki so prišli tostran naravnih italijanskih mej. To pripoznavajo sa-
mi ob sebi nemški časopisi, ki so izza stoletij sovražni Italiji.
Zakaj i;aj bi bilo naše zadržanje napram onim skupinam (ulomkom) Jugo-siovafiov, ki se nahajajo tostran alpskega razvodja, ali naravno začrtanih meji drugačno ? Pristaviti moramo le, da se ta naš dolg poravna z enakim kreditom. Niso ii tudi v Jugoslaviji italijanske skupine, ki jih moramo zapustiti v nadi, morda prazni, da bodo postopali ž njimi Jugoslovani kakor mi z našimi Slovani?“
Tako zagovarja neuradna Italija svojo politiko, na nas leži sedaj, da jih primemo za besedo.
Seveda, mi, poznamo težkoče, toda kdor hoče kaj doseči, mora tudi začeti, začne se pa ne s tem, da se pripisuje nasprotniku vsako nezmožnost in slabo-voljo, kajii s tem se mu le pomaga, da vstraja v svojih zmotah. Treba je več kot nekaj požrtvovalnosti, da se razpiši predsodke, ugladi pot sporazumu in zbudi zanimanje za vzajemno spoznanje.
Posameznih lučic ni treba takoj Vpih-niti, marveč dolivati jim je treba olja, da ne vgasnejo predčasno.
Obračun z vojnimi krivci.
Za Bernstorffom je prišel na vrsto Bethman-Hollweg, bivši nemški državni kancler. Parlamentarna komisija ga je pričela izpraševati v petek. Ob navzočnosti Visokih političnih dostojanstvenikov in tujih zastopnikov je imel odgovoriti na sledeča vprašanja:
1. Zakaj je ponudila Nemčija dne 12. decembra 1916 mir, ko je bilo vendar nemški vladi znano, da je pripravljal Wilson mirovno akcijo, ki se je imela pokazati še tekom meseca decembra ;
2. iz kakšnih razlogov niso bili objavljeni mirovni pogoji Wilsona, ne javno, ne zasebno navziic pritiskanju polkovnika Hou-seja in amerikanskega vnanjega ministra Lansinga; 5. iz kakšnih razlogov ni podpiralo nemško politično vodstvo Wilsonove mirovne akcije, marveč je celo pritrdilo brezobzirni vojni s podmorskimi čolni, dasi je Vedlo, da dovede ta čin do amerikanskega vstopa v vojno.
Bethman Hoilweg je podal najprvo podroben opis političnega položaja V omenjeni dobi in je pripovedni o želji Nemčije, da bi se najprvo spravilo vse vo-jujoče k omizju pogajanj, na kar še-le i se bi začenjalo načenjati posamezna 1 vprašanja. Bethman-Hollweg ugovarja, da bi bila mogla nemška mirovna ponudba prekrižati Wilsonove načrte in pripoveduje o razlogih, radi kojih je smatrala nemška vlada, da ni bilo Vzeti preveč resno namene predsednika Zjedinjenih držav, nastopiti kot mirovni posredovalec. Po mnenju Bethmanu-Hollwega je bil že značaj Wilsona tak, da je dvomila nemška vlada o zanesljivosti njegovih načrtov.
Bethman-Hollweg opisuje dalje mrzlo Vedenje Amerike in o nemških protestih V prvem času Vojne.
Bivši kancler zanikuje, da bi bila mogla nemška vlada imeti kaj dobička od tega, da bi stopila na WilsonoV poziv V stik s svojimi sovražniki. Bethman Hollweg trdi tudi, da ni bilo nikake gotovosti, da bi se bil spustil Wilson v Irak korak v dobi, v koji je bil vojaški položaj Nemčije ugoden, kakor je bil na pr. meseca decembra 1916.
Mučen vtis napravi govornik na navzoče, kedar priznava, da se bi bilo moglo presojevati vse te stvari tudi iz drugega vidika, kakor kažejo poznejši učinki. Obžaluje tudi, da se je sprožilo mirovno akcijo v dobi, ko je bil sicer vojaški položaj Nemčije dober, toda ne predober. Nadalje opisuje bivši kancler zadržanje entente. Ako bi Nemčija takrat objavila svoje vojne cilje, bi bile mirovne tendence entente že pri prvem pojavu takoj zatrte.
Nato je prešel k glavni izjavi, namreč glede privolitve nemške vlade V brezobzirno vojno s podmorskimi čolni. Bethman Hollweg je izjavil, da je moral v to privoliti vsled kategoričnega povelja od strani glavnega stana.
Kedar je došei Bethman Holivveg v glavni stan, je bil sklep glede brezobzirne podmorske vojne vže sprejet od merodajnih armadnih in mornariških krogov.
Bethman Hollweg je tukaj dostavil, da je, mogel svojedobno kaj malega doseči od Falkenhayma, toda Ludendorffa in Hindenburga se mu ni nikdar posrečilo V-pogniti. RazVen tega je smatral nemški glavni stan leta 1917 vojaški položaj za tako trden, da dočaka gotovo posledice podmorske Vojne.
Bethman nadaljuje, da se je tudi sam priklopil temu sklepu vsled zavrnitve nemške mirovne ponudbe od strani entente in je pripomnil, da velike nade, ki so jih stavili nemški vojaški krogi V Vspehe podmorske vojne, so preprič. le več ali manj Vse, da so smatrali amenkansko intervencijo kot preziranja vredno žu-ganje. Bethman opisuje dalje premoč nemškega glavnega stana in priznava, da ni bil ta Vpliv pravočasno in s potrebno eneržijo zadržan.
Ko je dokončal ta govor, je bivši kancler Vidno onemogel tako, da so nadaljno zaslišanje odložili.
Judeničeve operacije.
Generala Judeniča je sreča zapustila. Rešil se je komaj bolševlške obkolitve. Boji se nadaljujejo v smeri na Krasnajo Gorko in Krasnoje selo. Dokler pa teli dveh točk ne zavzame, ostane rudeča armada gospodarica položaja. Zadnja poročila se glase, da so boljševiki močno ojačili svoje postojanke in spravili V akcijo tudi 52 centimeterske topove, ki nesejo dalje nego topovi angleške mornarice, ki bombardira kronstadske utrdbe.
Zato prinašajo nekateri listi iz angleških virov, da so pripeljali Angleži na svojem monitorju „Erebus-u“ 57.5 centimeterske topove, ki streljajo vsakih 15 minut na 26 km daljave.
*
Večjo važnost pripisujejo nekateri De-nikinijevim operacijam. Pripoveduje se, da se pomika njegova fronta V dolžini 400 km, bolševiki se umikajo proti središčem pri Tuli. Tukaj se pripravlja rudeča armada na odločen odpor in nekateri menijo, da pade tukaj glavna odločitev.
O Kolčaku za sedaj ni slišati ničesar. Njegove armade so prodirale V smeri na Kijev. Kaj se je po umiku njegove armade, iz Kijeva zgodilo, se ni še zvedelo. Ni nam treba povdarjati, da so Vse te Vesti skrajno dvomljive vrednosti.
Domače vesti
Žaljenje časti. Goriški Slovenci se bodo gotovo še spominjali dogodka, ki se je primeril kmalu po vstopu italijanske vojske V Gorico. Inž. Rassevic, eden izmed tistih, ki je občutil trdo avstrijsko pest v Radgoni, je zagledal V kavarni bivšega goriškega prof. Pitacco in ga javno počastil z besedo „Špijon“, ker se je obče sumničilo, da je bil omenjeni v službi avstrijske vojaške policije.
Toda Pitacco ni pobral psovke, ampak je poda! proti njemu ovadbo in glej čudo vseh čud, sodnik je žaljitelju prisodil 503 iir globe.
Rassevic je seveda mislil, da je pravica na svetu in se radi tega pritožil na Višjo ištanco. Ista je našla pomanjkljivosti v postopanju in pooblastila radi tega gradiščansko sodnijo, da prouči in razsodi na novo v zadevi.
Gradiščanski sodnik je zaslišal mnogo prič, toda po zakonu zahtevanih dokazov za vtemeljitev žalitve ni bilo mogoče konstruirati.
Radi tega je tudi drugi sodnik potrdil
»Bi mm	V Čitajte in podpirajte	■ B BB
„Goriškega Slovenca“,		
mm	Ki j« samostojno politično glasilo BREZ STRANKE, a z gesli: 	 „SPORAZUM“ —-	BB
	„prenavljati in ne obnavljati“.	
■ n	mmmmmmmmmmmmmmmmmm	BB
«GORIŠKI SLOVENEC»
prvo razsodbo, namreč da Pitacco ni bil „špijon“.
Toliko V znanje in ravnanje onim, ki so prenagli v besedah in menijo, da je vsako prepričanje pred zakonom sveto.
Zop«t napad. Pred par večeri okoli 11. ure zvečer se je vračal domov neki Anton Stanič iz Gorice. Ko je šel črez Koren, se mu je naenkrat približalo pet možakarjev v arditskem kroju in ga pričelo mlatiti. Ko so ga dobro naklestili, so mu pobrali še listnico s 170 hrani, ki jo je imel skrito v nekem notranjem žepu suknje.
Ubogi Stanič je bil ves pobit in se je moral napotiti v bolnišnico, da so mu obvezali rane.
Mzsreč^n tat. Karabinerji na svetoiu-cijski postaji so slučajno hodili okolu skladišča, in zapazili 241etnega vojaka Loschi Menarda, ki se je odpravljal z vrečo ovsa. Vrečo je vojak potegnil iz nekega Voza in pri tem zagrešil tatvino 50 lir vrednosti.
Potna dovoljenja v Jugoslavijo. Tržaška „Era nuova“ poroča v nedeljski številki, da ste se konečno vendarle zjedinili Italija in Jugoslavija glede potovanja preko Jugoslavije. Poslednja odpošlje v Trst svojega odposlanca Markoviča iz Bel-grada, koji Vidira potne liste onim, ki hočejo potovati preko Jugoslavije.
Gosp. Markovič se nastani v Hotelu „Sa^oia“ in sprejema od 10. do 12. predpoldne.
Za osvobojen« dežele. Nedeljska štev. „Ere nuove“ prinaša, da se je dogovorno med zakladnim ministerstvom in mini-sterskim predsedstvom, kojemu je pridel-jen urad za nove dežele, prevdariio za obnovitev Julijske in Trentinske Benečije 60 miljonov lir kot prvo rato celega kredita v iznosu 100 miljonov lir.
Nadalje se je izjavilo, da se bode postopalo pri ugotovitvi škod v novih deželah po istem merilu kakor v starih italijanskih deželah. Ugotovitev škod je podrejena civilnim komisarjem, ki dobivajo navodila od kr. komisije, ustanovljene z odlokom z dne 17. avgusta 1919.
Nezgoda na postaji. 221etni delavec Jožef Trinka, ki je bil nastavljen na bivši državni postaji, se je nahajal v skladišču v bližini tovornega vlaka. Trinka se je hotel zmuzniti skozi dva odpeta vagona, toda ravno takrat je dal strojevodja paro nazaj. Trinka se je videl naenkrat v smrtni nevarnosti in je zakričal, toda prepozno je bilo. Revež je bil stisnjen med repulzorje, ki so mu zmečkali trebuh. Bil je na mah mrtev. Pripeljali so ga V solkansko mrtvašnico.
Navadne eksplozije. 181etni Arcari Eugen, stanujoč v Gorici, Via AlVarez 18, je bil uslužben pri ženijskem oddelku, ki pobira v goriški okolici vojni materijal, Nahajal se je na sv. Gabrielu in pobiral tam raztresem materijah Pri tem je zadel ob ročno granato, ki je takoj eksplodirala in ga ranila po rokah in nogah.
Prepeljali so ga v tukajšno bolnišnico vsmiljenih bratov, kjer je že po dveh urah podlegel ranam vsled prevelike zgube krvi.
Otrok pod avtomobilom. V Via Cipresi je zadel težak vojaški avtomobil štiriletnega Šušterčiča, ki se je igral na voglu ulice. Kljubu šoferjevemu naporu, da bi se pravočasno ognil otroku, je bil isti s tako silo vržen ob tla, da si je pretresel možgane in zadobii težko rano na čelu. Dečko je pozneje umrl.
Navadni zlikovci so vdrli v hišo štev. 2 V Via Giuseppe Tominz in odnesli gospč Marija Krovelic TOO lir v srebru, ki se je nahajalo v nekem predalu.
Požar v postelji. 421etni Giovanni 0-prandi, delavec V Ročinju, je šel spat s cigareto v ustih. Med spanjem mu je svalčica sevedla padla iz ust in mu zanetila slamnato blazino. Toda mož je tako trdno spal, da se je zbudil še le, ko mu je začel švigati plamen okoli nog. Takrat se je še le zbudil in pogasil o-genj.
Tatvina na svetolucijski postaji. Iz nekega železniškega voza, ki je stal v sve-tolucijskem skladišču, je zginilo devet Vreč testenin V Vrednosti 515 lir. Vreče so bile namenjene za tolminsko aprovi-zacijo. Svetolucijskim karabinerjem se je posrečilo iztakniti pet vreč testenine med blagom, ki je bilo namenjeno za vojaške oddelke na demarkacijski črti. Blago so seveda zaplenili karabinerji in naznanili štiri vojake, ki so zakrivili tatvino.
Padec iz voza. V bolnišnico vsmiljenih bratov je pribežal 251etni kmet Anton Drufovka iz Grgarja, ki je padel iz voza in si pri tem močno ranil nos in obraz sploh.
Pijanska razposajenost. Pred pa Večeri, kmalu potem, ko so bile gostilne zaprte, je začel razsajati neki vojak pred krčmo Emila Sauniga v Vrtojbi. Ker je grozovito tolkel in razsajal, je stopil krčmar iz gostilne in mu dokazoval, da ga pri najboljši Volji ne more več postreči z vinom. Ali kmalu bi jo bil naš krčmar drago plačal, kajti vojak je pograbil za bodalo, nakar ni preostalo dru gega krčmarju, kakor zapreti se brzo v svojo krčmo.
Ao so bili obveščeni šentroški karabinerji o dogodku, so Vojaka, ki se imenuje Miha Ferraris, odvedli v luknjo.
Izpred sodnije. Na zatožni klopi je sedel 57!etni mehanik Virgil Eschini iz Florence, izurjen tatič.
Sedaj je bi! zatožen, da je ukradel listnico s 95 lirami nekemu Anselmu Vi-sintin-u iz Vileša. Isti je pripovedoval, kako ga j nekega dne meseca septembra omenjeni vojak vljudno pozdravil na ce-
sti, čudeč se, da ga on, obtožitelj ne pozna več. Pripovedni mu je o svojem prejšnem bivanju v Vilešu, ko je bila še Vojna na Krasu. Kmetič ga je poslušal meneč, da je pozabil njegov obraz, ker je Videl toliko vojakov med vojno. Naenkrat mu ponudi dobri vojak smodko. Istodobno je pa tudi začutil, da mu je zmanjkala listnica s 95 lirami. Ne bodi len gre h karabinerjem, ki so poiskali ptička in ga spravili na varen. kraj.
Gradiščanska sodnije mu je svojedobno pritisnila le dva meseca zapora, toda ker je obtoženec izvajal na tožitelja še pritisk potom tretjih oseb, da bi odtegnil ovadbo, mu je goriški sodni dvor kot kompetentna sodnija prisodil skupoma šest mesecev zapora.	v
Št. flndrežu. V najlepšem cvetu materinske dobe je po kratkem, a mučnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala Lutman Zaljka, roj. Bandelj, dne 30. oktobra t. 1.
Zapustila je nevtolažljivega soproga Ambroža ter dva nedoraščena otroka.
Naše iskreno sožalje g. soprogu ter vsem sorodnikom !
Državna nižja gimnazija v Idriji. Državna nižja gimnazija V Idriji se je slovesno otvorila dne 27. oktobra t. h, in sicer h, II. in III. razred.
Z rednim poukom v vseh razredih se je že pričelo. Dasi so razredi razmeroma dobro obiskani, podaljša ravnateljstvo rok za vpisovanje, oz. sprejemne izpite, do 10. novembra t. 1.
OKROŽNICA
Vsem županstvom goriške dežele. Predmet: Borovi lubadar.
Z ozirom na okrožnica z dne 10. oktobra 1919 št. 065697 glavnega civilnega komisarjata v Trstu glede zatiranja borovega lubadarja, se obračam z vročo prošnjo na vsa županstva, da začnejo^ v kar najkrašem času gotovo uničevati zalego tega škodljvca. Opozarjam, da ima politična oblast resno voljo nastopiti z vso strogostjo proti neubogljivcem. V slučaju, da bi se moralo zatiranje vsled njihove brezbrižnosti vršiti na ukaz po-litičine oblasti, se bodo tozadevni stroški poravnali na njihov račun.
Zbiranje mrčesnih gnezd se jako olajša s tem, da se uporabljajo pri tem primerne škarje, ki si- jih županstva lahko priskrbijo potom pristojnih gozdnih nadzornikov.
Komisarijat za samoupravne zadeve dežele Goriško-Gradiščanske Kr. Komisar Dr. PETTARIN.
Razpis natečaja.
Razpisuje se natečaj obiskujočega zdravnika za občino in sanitarni okraj Senožeče.
Letna plača, čista in prosta pristojbin, znaša L. 6000:—.
Zdravnik bode dolžan obiskovati brezplačno Vse uboge sanitarnega okraja in obavljati cepljenje.
Stroške za vožnjo nosijo posamezne občine, ki plačajo zdravniku še dijeto L. 8.—, če bode zdravnik odsoten od svojega bivališča v Senožečah cel dan, drugače pa dijeto L. 4.
Kdor se hoče potegovati za to mesto, naj naslovi prošnjo na Komisarjat za upravne posle goriške dežele in naj priloži sledeče listine:
1.	rojstni list,
2.	potrdilo o pristojnosti, izdano od občine,
3.	doktorsko diplomo v zdravilstvu in V kirurgiji in druge listine o izvršeni zdravniški praksi,
4.	spričevalo o lepem Vedenju,
5.	eventualno druge listine.
Gorica, dne 1. oktobra 1919
Komisarjat za upravne posle Goriške dežele.
Kr. Komisar Dr. PETTARIN.
Vozni red na goriških postajali
Južna postaja.
A. Odhodi proti Vidmu.
415 D. V Benetke (preko Vidma) *)
910 H.	„
1610 D. „	„
20-25 O.	„	„
*) le V pondeljek, sredo in petek (tudi preko Trbiža na Dunaj).
B. Odhodi proti Trstu.
1-24 D. V Trst (le pondeljek, sredo in petek) 7‘- O. „	„
15-15 D. „	„
21.04 H. „	„
Državna postaja.
A. Odhodi proti Podbrdu.
Podbrdo (osebni vlak)
9-56
18.25
B. Odhodi proti Trstu.
8-35 V Trst (osebni Vlak)
17-10
9.13
16.40
6.50
16-
Ajdovska železnica.
A.	Odhodi.
mešani vlak iz južne postaje
v _ r>	n	r>
B.	Dohodi.
mešani Vlak iz Ajdovščine
„D“ pomeni „brzovlak“, „H“ „hitri vlak“, „O* „osebni vlak“.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik : Karol JušiS. Tiskarna (j. Juch V Gorici.
TEDENSÜI ICOLEŠSM
5.	Novembra Sreda, Caharija, Emerik
6.	„	Četrtek, Lenart in Sever.
7.	„	Petek, Prosdocim, Engelbert.
8.	„	Sobota, Bogomir, Deodat-
9.	„	Nedelja, 22. pob. Božidar.
10.	„	Pondeljek, Andrej, Avel.
11.	„	Torek, Martin Meno.
pozörT“
Išče in kupuje se vsako množino drvi za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe je nasloviti na uredništvo „Goriškega Slovenca“.
Pozor!
V tukajšnem „hotelu pei Pošti“ se je nastanite za nikajj časa modistka. Velika izbera najoo-vejših modelov. Cene ugodne. Prašajte v hotelu po gospodični KARLI BOŽIČ.
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
si a n
Sc nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
Prodaja se «se na drobno in na debelo Edina zaloga papirja „Abadie"
B O D
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE 4.
Mnogo l«t asist«nt pri Dr. PIKI Zobozdravniški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 14. do 18- popoldne
1............1111 m Ti i i
I
|j! füH
Gorica, Corso G. Verdi II		
mr	i||i|i	m
	Ir	
	TRGOVINA	
TIT	Perilo,	m
	manufakture in	
	izvršene obleke i	
mmimmimiimm		m
Orazietti m Angelini
Velika zaloga
črnega in belega vina
iz Kojskega.
konkurenčne cene
Na Piacuts (Piazza N Tommaseo) nasproti cerkve.
Velika zaloga vsakovrst-
® nih ur, verižic ia zlatenin ■
B	.	B
■ iwr Najnižje cene '&& ■
B	J	J	g
üilSIüilH^iiSüiSISBBllESBBilüH
G. Temil - Gorica
Via e. Carducci št. 1	!
------------------- ^
nasproti Montovi hiši	BS
Nožarna in hrusšlnica na električno gonilno silo.
Bogata zaloga vsakovrstnih rezil.
Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja in se jamči za izvršeno delo.
Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju kirurgičnih in drugih sličnih orodij.
Prodaja tudi toaletno predmete =:
GOREČA - URAR - GORICA
Gosposka ulica št. 19.
Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih preciznih švicar-- skib ur po najnižji ceni! :: Jamčnina od enega do 5 let.
/ s s s'/s
Bilki! Bilke r“;'.:::
MTONA PERTOT
GORICA - Corso G. Verdi 19 - GORICA filjalka, Via Municipio 4
ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
/ / S/S S S S s S / S /T&r / AS S /-v. //s s/ss/
r~
CORSO G. VERD! 38.
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, b b barv i. t. d. b b
SLOME MCE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-H vence" sp. V. Bandelj, n Slovarji italijansko-slovenski, in slovensko italijanski. - Sio-n g venska postrežba a e
. >----- --------------
r


Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencij«:
Ajdovščina, fijcllo, Gradišče, Ciradsž, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila ■ odračnni
Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu