Katoliška (politična) drnštva. Čas res naglo beži. Dmgo leto (1879) že bo 20 let, odkar 7sled nesrečne 7ojske zoper Francoze pri nas 7 Avstriji gospodaii liberalizem in z 870jimi nauki in naiedbaaii upliva na 7se zade^e: gospodarske, 8<icijalne, politične in 7erske. Ali kako ? Srce tnkaj ^sakemn domoljnbu zaboli, ne^olja in srd ga na^dajata. Nobena 7ojska, ne francoska pa ne turška, še uana mile Avsti ije tako straho^ito upi<ypastila n1', kakor 201etno gospodst7o liberalnih nauko7. Sla^no cesarstvo je razklano na d^oje, narodi nezado^oljni, deloma razdraženi kakor še nikoli, dače silne, stebri diža^e: kmetijski, kupčijski in obrtnijski stan, onemogli, drža^a, dežele, srenje in prebi7alst70 zadolženo, 7si brezobzirnema oderuštvu iu izcerpljauju judovskib in nejudovskili pijavic prodani. Kde je nekdauja poatenost in hvaljena zanesljivost v vsakdaojem življenju ? Kam so nam odali prejšnji značajni uiožje, cisto dotuoljubje? Oh, vse je minolo, ve6ina leži ua kolenih pred novim malikom in moli zlato tele. Vedno ve6je po8tajajo trume zapeljanib, ki lehkomišljeno dajejo slovo starim, 8kušenim, kiščanskim na6elom in nazorom v javnem in zasebnem življeuju, ne zmene se za gotovi časni iu večni pogin. Razve tega nam doraš6a nov zarod, da je mislečega 61oveka lebko strah in groza. In vendar moramo pri V8em tem še priznati in trditi, da liberalizem v Avstriji ni popolnem zmagal. Civilnega zakona nam ni mogel vsiliti, redovnikov, n. pr. jezuitov ne pregnati, odgoje dubovnikov škofom ne izpuliti, in tudi šol ni bil v stanu popolnem razkristijauiti; preganjanja sv. Cerkve, kakorano razsaja na Nernakem, 8e ni upal pri6eti. Udanosti do svitle cesarske rodbine, upanja na bodo6nost srečne ker vsem narodom in stanoroin pravične Avstrije ae nam ni mogel iz vseh src izruvati, 6eravao neprestauo ! grize in gloda na teb svetinjah avstrijskega domoljubja in po svojih nesramnih, od judov za judežki denar pisanih, novinah vedno koprni in gori za nfrajmaurerske republike in republikance" celega sveta. Sleherna razuzdanost vsakojake svobode po liberalnem kopitu se liberalizmu v Av8triji še ni dovolila. Nadelal se mu je vsaj nekolik jez, postavile meje. In kdo je to storil? Za6udeni moramo re6i: da je ta velikanski in nepri6akovani uspeh pouzročila peščica neprestrašenib slovanskih iu nemških mož, večjidel duhovniškega stanu, ki se novošegnemu maliku niso vklouili, ampak hrabro vojsko zoper njega začeli z tem, da so snovali katoliška, večjidel politična, diustva, izdajali knjige in knjižice, pisali in širili pridne, katoliške noviue in 6asopise. Tako so polagoma ljudem o6i odpirali, katoliško narodno in avstrijsko zavedauje budili in krepili ter priskrbeli Avstriji novo moč, ki jo zamore iz krempljev pogubnega liberalizma popolnem rešiti in njej na sre6o vseh njenih narodov pripraviti novo dobo vsestranskega blago- stanja na podlagi krščaustva in torej prave res- nice in pravice — se ve", 6e nam zunauji atevilui sovražniki do tega še pustijo potrebnega 6asa! Mnogi so spiva, kakor neverni Tomaži, z ramami migali, toda sedaj že druga6e mislijo in se veaelijo delovanja, ki po tolikih težavab in ovirab vendarle povsod dobiva ve6jega priznauja iu uspehov! Kratek zgodovinski pregled teh društev bo naše mnenje dovolj pojasnil in popričal. Prvi naplav liberalizma bil je tako nagel in silovit, da so verni katoli6ani bili kar oniamljeni. Se le ko se je liberalizem lotil oderuškik postav, šole, zakona itd. začeli so se braniti iu v ta namen v društvih zbirati, najbolj od 1. 1868 — 1871. V tcj dobi se je osnovalo najve6 kat. politi6nih drnštev za cele dežele n. pr. za Če8ko, Goinjo in Spodnjo Avstrijo, potem za posamezna meata, okraje in srenj«. Začetek se je storil v katoliakib bralnib društvib. V Gradcu so takemn društvu 1. 1867. dali ime: -Harmouie" (Soglasje) in v Pragi 1. 1869. nkatoliška resursau (zaloga). Iz prvega se je rodilo katoliško-politično delovanje na Štajer8kem, iz drugega pa isto na Ceskem. Tukaj so najvcljavuiši česki kuezi in grofi osnovali veliko deželno katoliško društvo pod predsedništvom grofa Schcinborna, ki res nenavadao pogatuao, krepko in srečno deluje. Njegovi društveniki se zavežejo: sv. katoliško vero povsod jasno io glasno spoznavati, za svobodo sv. Cerkve in obrambo njenih piavic zveato in možki potegovati se; ljubezen in udanost do avitlega cesarja buditi in širiti, mir in spravo med nemškim in českim narodom na podlagi pravi6nosti pospeševati, Ijudatvo podučevati, kako se ima za svoje pravice postavno boriti, društva in zavoda v mateiijalui prid ljudstva ustanovljati, napade na av. vero, sv. Cerkvo, cesarstvo zavra6ati in zlaati dobre knjige in 6asopise podpirati. In res, društveniki so ovi lepi namen svojega drustva do 8edaj jako priduo izviševali. (Dalje prihodnji6.)