Od tod in tam
Ormož • Cel svet se vrti okoli lepih žensk
O Stran 10
Po naših občinah Videm • Vidova klet-vrata v Haloze
Z> Stran 15
Ptuj, torek, 15. novembra 2011
letnik LXIV • št. 88 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Wmi
1 /
ÍmM
G
Štajerski
Nogomet •
Odlično opravljeno delo Kidričanov
O Stran 11
Rokomet •
Gorišnica proti Dravi uveljavila svoje prednosti
O Stran 12
Spodnje Podravje • Kakovostna martinova bera
Pridelano bo treba tudi prodati
Prve ocene letošnje vinske letine so spodbudne, saj je letošnja martinova bera več kot kvalitetna. Pridelano bo treba tudi prodati, še več kot doslej pa narediti za promocijo slovenskih vin, pri čemer še močno zaostajamo za drugimi vinorodnimi deželami.
Za promocijo vin s Ptujskega in s širšega območja si bo naslednji dve leti prizadevala tudi nova ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek, ki bo ob tem promovirala kulturno dediščino tega območja. Zahtevne naloge na tem področju pa ima tudi 13. princ karnevala Vlado Hvaleč, plemeniti Jurij Oprossnitzer, ptujski grajski kapetan, ki bo v letu projekta Evropske prestolnice kulture odgovoren za promocijo pustne dediščine v slovenskem in svetovnem prostoru. Oba -princa in kraljico - smo dobili ta martinovanjski konec tedna. Ob vsem tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da bo treba vso to dediščino, ki jo bomo svetu predstavljali v okviru festivala umetnosti in dediščine, začeti izdatneje tržiti, da med obiskovalci ne bomo videvali in preštevali samo domačinov, tako kot je to bilo za letošnje ptujsko martinovanje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
V mestni občini so glavni Podvinčani O Stran 14
Majšperk • Albin Promotion osvaja afriško tržišče J Ptuj • Viktorinov večer
Piščanci in jajca za Ekvatorialno Gvinejo
Po uspešnih poslovnih dogovorih z najvišjimi predstavniki Senegala je majšperško podjetje Albin Promotion sklenilo dogovore tudi s predstavniki Ekvatorialne Gvineje, kamor bodo izvažali piščančje meso, kokošja jajca, ustanovili pa bodo tudi skupno podjetje.
I
Na povabilo Evropskega gospodarskega interesnega združenja za Ekvatorialno Gvinejo EGIZ EG, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, se je minuli teden vrnila s poslovnega obiska v tej afriški državi delegacija slovenskih gospodarstvenikov. V njej je bil tudi Albin Brencl, prokurist in lastnik podjetja AP Albin Promotion iz Majšperka, ki je pojasnil, da so s tem vrnili obisk predstavnikov ministrstva in gospodarstva iz Ekvatorialne Gvineje, ki so februarja letos med poslovnim obiskom v Sloveniji obiskali tudi njegovo
majšperško podjetje in v pogovorih postavili temelje sodelovanja na gospodarskem področju. »Že v pogovorih februarja letos smo odkrili, da obstaja precej možnosti sodelovanja na gospodarskem področju, predvsem v živilski industriji, saj se nam ponuja možnost oskrbovanja Ekvatorialne Gvineje s piščančjim mesom in jajci, našli pa smo tudi možnosti sodelovanja na področju uporabe solarne energije v cestni signalizaciji in razsvetljavi ter na področju predelave odpadnih gum,« pravi Albin Brencl.
O Stran 6
Kristjani in družbena kriza
V petek, 18. novembra, vas ob 19. uri vabimo na Viktorinov večer v refektorij minoritskega samostana na Ptuju. V glasbenem utrinku bo nastopila vokalna skupina Cantilena iz KD Podlehnik. Gost večera bo dr. Janez Juhant, ki bo spregovoril na temo Slovenski kristjan pred izzivi družbene krize.
Dr. Janez Juhant spada med najvidnejše slovenske filozofe in teologe. S svojim znanstvenoraziskovalnim, organizacijskim in pedagoškim delom je močno zaznamoval humanistično misel v Sloveniji, pri čemer pa je njegovo delo odmevno tudi v tujini, kjer je veliko predaval na raznih univerzah ter organiziral pomembne mednarodne konference in simpozije.
Na Viktorinovem večeru bo poudaril zelo aktualno temo o vlogi kristjana v dana-
šnji slovenski družbeni stvarnosti. Danes se od vsakega posameznika v naši družbi zahteva prevzemanje aktivne, odgovorne, poštene in socialno pravične družbene vloge. Vabimo vas, da se nam pridružite na Viktorinovem večeru.
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega
Za vas smo pripravili novoletno darilo - SODOBNA ZGODOVINA PTUJA V KARIKATURI IN BESEDI 3-petletka
avtorja Borisa Miočinoviča. Izrežite kupon s svojim naslovom in ga prinesite na Radio Tednik Ptuj, Ralčeva ulica 6, kjer boste lahko brezplačno prejeli knjigo. Vsak naročnik lahko prejme eno knjigo, če
je reden plačnik naročnine. Število izvodov je omejeno, zato pohitite.
Slovenija • V primežu gospodarske krize
Gaspari: Čakanje brez ukrepanja lahko položaj še poslabša
Položaj na finančnih trgih postaja dramatičen — v zadnjih dneh se je tako zaostril, da so pribitki na slovenske obveznice presegli magično mejo sedem odstotkov. Tako je po besedah ministra za razvoj Mitje Gasparija zaradi ocene finančnih trgov, da se Slovenija ni sposobna hitro odzivati na razmere v okolju. Zato je treba ukrepati takoj.
Vasle: Za spremembo gospodarske slike bo potreben cel niz ukrepov
Za spremembo slike slovenskega gospodarstva bo potrebno sprejeti cel niz ukrepov, ki pa bodo dali rezultate šele v obdobju štiriletnega mandata vlade, je poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle. Kot ključne točke je pri tem izpostavil konsolidacijo javnih financ ter resne reze na vseh področjih. Pri tem je direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle omenil področja plač, materialnih stroškov, investicij oziroma subvencij in transferjev iz državnega proračuna. Žal so bila sredstva namenjena za napačne prioritete: »Večina smo podpirali tista podjetja, ki so bila slaba, ki niso imela perspektive, in smo s tem samo podaljševali njihovo agonijo.«
Izboljšanje kratkoročnih razmer, zlasti gradbeništva kot najbolj ogroženega sektorja gospodarstva, bi lahko dal načrt obnove železnic. Ta bo imel po njegovem tudi dolgoročne posledice. Tudi sicer je Vasle naklonjen tovrstnim investicijam. »Dejstvo je, da se Slovenija v prihodnjih letih bo še naprej zadolževala na mednarodnih trgih,« je napovedal in dodal, da če se država zadolžuje, je vsekakor bolje, da »izgrajuje infrastrukturo, ki bo na koncu imela nek donos«, kot pa da se zadolžuje za financiranje plač in pokojnin.
Vasle je sicer že v sredo napovedal, da bo Umar verjetno znižal jesensko napoved gospodarske rasti za leto 2012. Umar je namreč v jesenski napovedi gospodarskih gibanj Sloveniji za letos napovedal gospodarsko rast v višini 1,5 odstotka, za leto 2012 pa v višini dveh odstotkov.
Gaspari je na seji kolegija predsednika DZ, ki je odločal o uvrstitvi zakona o interventnih ukrepih ter zakona o javnih financah na izredno sejo DZ 17. novembra, opozoril, da ne bi smeli čakati na oblikovanje nove vlade po decembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Vendar predlog ni bil deležen zadostne podpore.
Slovenija je imela do letošnjega julija razmeroma trden položaj države z dobro bonitetno oceno in razmeroma operativnimi sposobnostmi za sprejemanje nujnih ukrepov. V zadnjih petih do šestih mesecih pa jo finančni trgi ocenjujejo, kot da se ni sposobna neposredno in hitro odzivati na razmere v okolju - kot da smo operativno nesposobni, je dejal minister za
razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle.
»Čakanje brez aktivnosti, ki bi bilo daljše od nekaj dni, lahko položaj še dodatno poslabša,« je poudaril. Slovenija bi morala biti, kot je poudaril, sposobna dokazati, da lahko v tem trenutku sprejme minimalen nabor ukrepov za zadrževanje rasti javnih financ in zahteve iz evropskih dokumentov glede proračunskega načrtovanja ter omejitev rasti javnega dolga in državnih jamstev.
Zakon o javnih financah poleg tega predvideva tudi možnost dokapitalizacije bank s strani države v izrednih okoliščinah, s čimer naj bi spodbudili kreditiranje. Položaj v evropskih bankah se poslabšuje in evropski regulatorji zahtevajo dodaten
kapital, je spomnil Gaspari.
»Tisti, ki mislite, da bomo plačevali visoko ceno zaradi Grčije, Irske in drugih, se močno motite. Ko bo ta zadeva prišla do Italije, bodo največjo ceno plačevale njene velike sosede in njihove banke,« je opozoril. Ob tem je menil, da bi država z umikom svojih depozitov iz bank
-	teh je za dve milijardi evrov
-	lahko prihodnje leto povsem normalno financirala državni proračun, a bi s tem ogrozila normalno delovanje gospodarstva.
V četrtek objavljeno jesensko napoved, v kateri je Evropska komisija krepko znižala napovedi pričakovane gospodarske rasti slovenskega bruto domačega proizvoda, je Gaspari sicer ocenil kot do neke mere nekorektno. Temelji namreč na predpostavki, da za prihodnji dve leti nimamo predvidenih nobenih ukrepov ekonomske politike, s katerimi bi zagotovili normalno delovanje javnih financ v letu 2012, je dejal.
»Zato smo se odloči DZ predlagati, naj še enkrat premisli o sprejemu zakona o interventnih ukrepih ter zakona o javnih financah,« je kolegij predsednika DZ pozval k uvrstitvi obeh zakonov na izredno sejo DZ. Vendar navzoči na seji, kot že omenjeno, tega predloga niso podprli.
Križanič: glede zadolževanja države brez večjih težav do 2014
Država je sorazmerno dobro preskrbljena glede virov, zato se do leta 2014 ne pričakuje »večjih stresov«, je v odzivu na dvig cene zadolževanja Slovenije v svojem na-
Miščevic odstopa z mesta vodje pogajalske skupine sindikatov javnega
Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Dušan Miščevic je v pisnem sporočilu za javnost sporočil, da odstopa s tega mesta. Kot je pojasnil, v tem trenutku v pogajalski skupini prevladujejo radikalci,
stopu na Dnevih bančnikov poudaril minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič. Zahtevana donosnost na slovenske državne obveznice je danes že presegla 6,9 odstotka.
Zahtevana donosnost na slovenske obveznice se dviguje že nekaj časa, še poseben pospešek so dobile s poglabljanjem krize v Italiji. Po mnenju viceguvernerke Banke Slovenije Stanislave Zadravec Caprirolo je to deloma posledica okužbe zaradi težav Italije, deloma pa je vzrok iskati tudi v dosedanji sistemski nesposobnosti Slovenije, da izvede potrebne strukturne spremembe.
Zadravec Caprirolova ne zna napovedati, kdaj se bodo razmere umirile, ni pa tudi povsem prepričana, če bi ob trenutni stopnji zaupanja na trgih tudi bolj odločna politika Slovenije na področju javnih financ in reform lahko imela takojšnje učinke. Vprašanje cene zadolževanja je sicer po njenih besedah kompleksen pojem, ki ga je treba ločiti na kratkoročne in dolgoročne vidike. V vsakem primeru pa trenutne cene dolgoročno za stroške zadolževanja niso vzdržne.
Križanič sicer meni, da se je Slovenija v krogu držav z občutno povišano ceno zadolževanja znašla s padcem pokojninske reforme. Kljub dobrim gospodarskim in fiskalnim temeljem je namreč s padcem pokojninske reforme po Križaničevih besedah postalo možno, da Slovenija dolgoročno ne obvladuje javnih financ.
Križanič vseeno ocenjuje, da je Slovenija sorazmerno dobro preskrbljena glede virov, zato ne pričakuje »večjih stresov« do 2014. Ostale drža-
»ki onemogočajo sprejemanje razumnih odločitev«. »Jaz pod takimi pogoji pogajalske skupine ne morem več voditi,« pravi Miščevic.
Miščevic se v odstopni izjavi sklicuje na izjavo člana pogajalske skupine Janeza Posedija, da pod nobenim pogojem ne pristajajo na interventni zakon. Kot pravi, se s takim stališčem ne more strinjati in pod takimi pogoji pogajalske skupine ne more več voditi. Tako početje po njegovem
ve so tako bolj izpostavljene, saj morajo stalno prihajati na trg. Trenutna kriza pa je po njegovem prepričanju sistemske narave, zato meni, da ne bo izvzet nihče. Vprašanje je le vrstnega reda, dodaja.
Križanič sicer vzroke za to, da se je Evropa znašla v krizi z obliko W, vidi v razpravi glede vključevanja zasebnega sektorja v reševanje dolžniških težav Grčije. Že samo govorica o tem je povišala pribitke na grške obveznice in začela se je nova kriza, na katero se Evropa ni odzvala dovolj hitro. Zato se je začela spirala padca zaupanja ne samo v Grčijo temveč tudi v druge države. Križanič meni, da je treba Grčijo hitro spraviti z dnevnega reda in zagotoviti, da se država gospodarsko prestrukturira ter sanira javne finance.
Minister ocenjuje, da bo treba vzpostaviti navezo začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) in stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) z Evropsko centralno banko, zato da se zagotovi stabilnost financiranja obeh mehanizmov. Križanič ocenjuje, da je strah, da bi navezava na ECB povzročila inflacijske pritiske, odveč, saj je moč poveča-
prepričanju vodi tudi v ogrožanje delovnih mest v javnem sektorju. Poleg tega po prepričanju Miščevica take izjave, kot je bila Posedijeva, zgovorno pričajo, da »poleg formalnega vodenja obstaja še neformalno vodenje, ki se vrši iz ozadja. Opazno je tudi, da posamezniki z nenehnimi napadi name in neutemeljenimi obtoževanji želijo destabilizirati pogajalsko skupino, da bi lažje izvajali aktivnosti 'pod mizo' za višje interese sindikatov, ki jih
no količino denarja umakniti iz obtoka. Ta strah je še posebej prisoten v Nemčiji in nekaterih severnih članicah območja evra.
Problem minister vidi tudi v precenjenem evru glede na dolar in kitajski juan. Po njegovem mnenju bo treba začeti ukrepati in pričakuje, da bo v prihodnosti do ukrepov prišlo. Eden od ukrepov je znižanje obrestne mere, so pa tudi drugi posegi na valutnem trgu.
Pri usklajeni dokapitaliza-ciji evropskih bank, tako da bodo te dosegle količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) devet odstotkov, se boji, da to povzroča dodatne recesijske pritiske, zato regulatorji banke tudi pozivajo, naj kapitala ne krepijo z zmanjševanjem kreditne aktivnosti. V Sloveniji se s tem vprašanjem, povezanim z dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke ukvarjamo že od junija, pravi.
Bančni sistem je sicer po njegovih besedah na varnejši strani, kot se zdi, saj ima visoke likvidnostne rezerve in razpolaga poleg tega še z dodatnimi viri za normalno sprotno delovanje.
STA (Pripravlja: SM)
zastopajo, mimo dogovorjenih okvirjev«, v odstopni izjavi dodaja Miščevic. »Javno sem povedal, da tako jaz osebno kot tudi Sindikat carinikov Slovenije, iz katerega prihajam, menimo, da bi bilo treba interventni zakon, v skladu z dogovorom in nekimi skupnimi rešitvami, sprejeti. Definitivno predlog poslanca Pavla Gantarja, ki je po mojem prepričanju za javne uslužbence sprejemljiv. Vse, kar bo po 1. januarju, če ne bo interventnega zakona, pa bo za javne uslužbence definitivno škodljivo,« pravi Miščevic. (sta)
Uvodnik
Čas streznitve
Po napornih martinovanjskih prireditvah bi človek pričakoval, da se bomo sedaj pa streznili. Kar naj bi v vsakdanjem življenju pomenilo, da se bomo svojih načrtov in njihovega uresničevanja lotili premišljeno, prerešeta-li v svojih glavah posledice takšne ali drugačne odločitve, svojo pot začrtali na osnovi dosedanjih izkušenj in znanja...
Če vse to pomeni streznitev, potem nam žal zaenkrat ta še ne bo usojena, kajti vsak dan znova smo žrtve opijanja. Tokrat nam ga veselo točijo kandidati za parlamentarne stolčke, ki nas poskušajo prepričati o svojih kvalitetah z lepimi besedami. In če jih že ne najdejo za to, da bi sebe povzdignili v višave, pa jih spretno sučejo za to, da bi druge potisnili nekam navzdol.
Pa jim bomo tudi tokrat nasedli? Se vam ne zdi, da je vendarle že dovolj, da se že dve desetletji na ljubljanskih stolčkih izmenjavajo eni in isti ljudje? Enkrat na tem, drugič na drugem, rezultati pa v obeh primerih podobni - tako rekoč nikakršni... Bo tokrat drugače? So „novi" obrazi res tako zelo novi, da nas bodopre-pričali? So nove obljube res tako sladke, da nas bodo premamile?Nove besede tako opojne, da jim bomo nasedli? Se nas leporečenje sploh še dotakne? Se bomo do 4. decembra streznili ali pa bomo morali na čas streznitve počakati do takrat, ko bomo postali nova propadla država v stilu Grčije ali Italije, kiji bodo morali od drugod soliti pamet? Kajti da bi imeli svojo pamet, očitno ni res. Je to posledica tega, da smo že od nekdaj imeli vladarje nekje daleč? Na Dunaju, v Beogradu, Bruslju, nenazadnje tudi v Vatikanu in Washingtonu ... Osamosvojili smo se ene oblasti in jo po nasvetu ljudi, ki smo jim zaupali, navdušeno predali drugim.
Saj se še spomnite - Cankar je zapisal: „Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlap-čevanje. Gospodar se menja, bič pa ostanes in bo ostal za vekomaj; zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!" Ampak navajanje Cankarja danes ni več zaželeno. Ker preveč boli...
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Hajdina • 13. občinski praznik
Praznik dosežkov in mladega vina
V občini Hajdina so v glavnem sklenili letošnje praznovanje 13. občinskega praznika. Praznične prireditve so se pričele že sredi septembra, čaka jih le še zadnja - 25. novembra se bo s pesniško zbirko predstavila Marija Markovič.
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki zahvalnih listin in zlate plakete občine Hajdina: Mojca Vomer Gojkovič, Marjana Miklau-žič in Julijana Gvozdarevič ter veterani PGD Gerečja vas
Pripravili so bogat program športnih in kulturnih prireditev, kot krono občinskega praznovanja pa 16. martinovo prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, v sklopu katere je v cerkvi sv. Martina v soboto, 12. novembra, zaprisegel nov občinski kletar Franc Drevenšek iz Gerečje vasi, ki bo med drugim moral skrbeti tudi za to, da bo občinska klet vedno polna, in osrednjo proslavo ob 13. občinskem prazniku, na kateri so podelili priznanja zaslužnim posameznikom in društvom za njihov prispevek k razvoju občinskih naselij in občine ter za njeno promocijo.
Šotor na trgu pred poslov-no-stanovanjskim centrom so tudi na letošnjem osrednjem prazničnem dogodku Hajdinčani napolnili do zadnjega kotička, saj ta prireditev predstavlja simbolični pregled vseh pridobitev med dvema praznikoma. V občini so se namreč odločili, da ne bodo pripravljali posameznih otvoritev ob zaključkih občinskih investicij, pač pa na občinski praznik, na martinovo soboto, simbolično odpirajo vse. Letos so
Prireditev je organiziralo Turistično društvo Središče ob Dravi. Predsednica Dragica Florjanič je že dopoldne naštela osem avtobusov iz vseh krajev Slovenije, do konca dneva pa so jih pričakovali vsega skupaj 13. To je za majhen kraj, kot je Središče ob Dravi, gotovo lep obisk, svoje obiskovalce, ki si običajno ogledajo tudi oljarno, pa so napotili po vinski cesti in v ormoški šotor.
Gostom so pripravili lep kulturni program, v katerem so nastopili domača godba, učen-
ga zasnovali tako, da so na platnu predstavili vse nove pridobitve v posameznih občinskih naseljih - in teh ni bilo malo. Prednostno so uresničevali tiste, za katere so pridobili sredstva iz države in EU. Tudi pri snovanju novih so se odločili za sistematičnost; računajo, da bodo ljudje to sprejeli z razumevanjem in potrpežljivostjo. Župan Stanislav Glažar se je zahvalil vsem, ki si prizadevajo za razvoj občine. Teh pa je veliko, zato lahko kljub kriznim časom z optimizmom zrejo v bodočnost.
ci in harmonikarska skupina OŠ Središče ob Dravi, pevski zbor društva upokojencev in folklorna skupina iz Moščan-cev z Goričkega. Opazili smo drugo vinsko kraljico s Koga, središko martinovanje pa je obiskal tudi Mihail Glavazin, novi ruski vojaški ataše.
Zbrani so občudovali staro-dobnike iz sosednje Hrvaške in traktorje Steyr kluba, ki so na prizorišče pripeljali tudi letošnje krstilce mošta Janka Klajnčarja & Co.
Na stojnicah so učenci
Priznanja za izstopajoče dosežke
Med tistimi, ki si posebej prizadevajo za razvoj in promocijo občine, so bili tudi prejemniki priznanj za izstopajoče dosežke na različnih področjih življenja in dela. Mojca Vomer Gojkovič s Ptuja, kustosinja arheologi-nja v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, je zahvalno listino prejela za svoje dolgoletno strokovno delo, s katerim je največ prispevala k vsem uspehom, ki so jih članice Društva žena in deklet občine Hajdina dosegle na
osnovne šole poskušali tržiti spominke, turistično društvo pa je delovalo kot infotočka, kjer so bili dobro založeni z reklamnim materialom. Gostje so se lahko sladkali z dobrotami, ki so jih pripravili gostitelji in domača slaščičarna, dobro pa je roke ogrel tudi kostanj ali vroč pražen krompir, ki ga je pripravljalo KD Markovci -Bukovci. V dopoldanskih urah je marsikoga ogrelo tudi kuhano vino.
Tega bi si še najbolj zaslužili pohodniki, ki so se udeležili že 9. martinovega pohoda. Vsako leto se ustavijo v Središču, da si ogledajo program in se okrepčajo. Tokrat je predsednik Planinskega društva Maksa Meška Ormož Marijan Kukovec naštel okoli 120 po-hodnikov, ki so pot nadaljevali preko Vinskega in Pavlovskega Vrha na Litmerk in v Ormož. Druga skupina pa jo je mahnila na Kog, čez Zasavce in na Jeruzalem. Pohod je bil dolg okoli 14 kilometrov, na poti pa je bilo kar nekaj postankov.
Viki Ivanuša
področju rimske kulinarike, spoznavanja življenja v Poe-tovioni in obujanju ter ohranjanju rimske zgodovine na Hajdini. Z zahvalno listino so se Marjani Miklaužič iz Gerečje vasi, ki je ustanovna in aktivna članica Društva žena in deklet Gerečja vas ter ustanovna in aktivna pevka Mešanega pevskega zbora Gerečja vas, zahvalili za njena prizadevanja. Sodeluje namreč v vseh aktivnostih v vasi, v vsakem trenutku pa je tudi pripravljena pomagati človeku v stiski. Julijana Gvozdarevič iz Skorbe je zahvalno listino prejela za aktivno delo v KD Skorba in kot ustanovna članica skupine ljudskih pevk KD Skorba. Poje tudi v cerkvenem zboru in piše pesmi, s katerimi se predstavlja ob različnih priložnostih. Zlato plaketo pa so si letos prislužili veterani PGD Gerečja vas kot ena najuspešnejših desetin na vseh državnih in drugih tekmovanjih, saj se lahko po-
hvalijo s številnimi odmevnimi priznanji. Člani so starejši od 60 let in so letos zasedli tretje mesto v okviru pokala Gasilske zveze Slovenije.
Priznanja občine Hajdina so letos prejeli štirje posamezniki in tri gasilska društva. Gabrijel Žumer iz Hajdoš ga je prejel za dolgoletno uspešno delo in aktivnosti na področju kulture. Med drugim že 30 let poje v moškem Pevskem zboru PGD Hajdoše, v katerem ima vlogo predsednika. Poje tudi v mešanem pevskem zboru župnije Hajdina. Zdenka Brodnjak iz Hajdoš se lahko pohvali z uspešnim delom v Društvu žena in deklet Občine Hajdina ter v Društvu žensk Hajdoše. Skrbi za finance pri PGD Hajdoše, kjer je tudi mentorica pionirske in gasilske ekipe. Marjan Rozman iz Gerečje vasi je priznanje prejel za aktivno delo na področju vaške skupnosti, saj vaško skupnost Gerečja vas vodi že tretji mandat. Ob skr-
bi za razvoj infrastrukture v naselju je dejaven tudi na področju družabnega življenja, ohranjanja tradicije in kulturne dediščine. Martin Turnšek iz Skorbe si je priznanje prislužil za prizadevno delo v vaški skupnosti, ki jo je uspešno vodil tri mandate, prav tako je več let vodil NK Skorba, katerega soustanovitelj je. Neprecenljiva pa je bila tudi njegova vloga pri izgradnji vaškega doma. PGD Gerečja vas je priznanje občine Hajdina prejelo ob 80-letnici delovanja, PGD Slovenja vas ob 40-letnici delovanja, LD Borisa Kidriča Hajdina pa ob 60-letnici.
Na osrednji slovesnosti ob 13. prazniku občine Hajdi-na so v soboto podelili tudi priznanja za urejeno okolje in razglasili najboljše v tekmovalnih in rekreativnih športnih disciplinah. Še pozno v noč pa so se družili ob zvokih in pesmih ansambla Novi spomini.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Občinska priznanja so prejeli Gabrijel Žumer, Zdenka Brodnjak, Marjan Rozman, Martin Turnšek, PGD Gerečja vas, PGD Slovenja vas in LD Borisa Kidriča Hajdina.
Središče ob Dravi • Martinovanje s krstom mošta
Zadovoljni z obiskom
Sveže sončno sobotno dopoldne je na martinovanje v Središče ob Dravi privabilo veliko gostov, predvsem iz drugih krajev Slovenije, domačinov pa je bilo le za vzorec.
Ptuj • Razstava O vlogi in pomenu generala Maistra
V	letu 2012 spomenik Maistru
V	Galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju so v četrtek, 10. novembra, odprli dokumentarno razstavo O vlogi in pomenu generala Maistra. Med pomembnejše naloge Vojaškega muzeja Slovenske vojske namreč sodi tudi priprava različnih tematskih razstav, kakršna je tudi ta o Maistru, saj je njegovo temeljno poslanstvo ohranjati slovenski vojaški zgodovinski spomin, ki ga izpolnjuje z dokumentiranjem, hranjenjem, preučevanjem in raziskovanjem vojaške zgodovine na slovenskem etničnem prostoru.
Zgodovinski spomin Rudolfa Maistra na Ptuju - nobenega dvoma ni, da je bil njegov oče rojen na Ptuju, do leta 1923 pa je imel tudi on domovinsko pravico na Ptuju - pomaga ohranjati in prenašati Društvo generala Maistra Ptuj, ki je bilo ustanovljeno leta 2008, ko je na Ptuju potekala državna proslava ob Maistrovem dnevu. Leta 2009 je društvo, ki mu predseduje Stanislav Brodnjak, razvilo društveni prapor, leta 2010 je na Maistrovi hiši na Ptuju, današnji Slomškovi 14, odkrilo spominsko ploščo, v letošnjem letu pa je bila osrednja pozornost namenjena odprtju razstave O vlogi in pomenu generala Maistra, ki jo spremlja tudi film.
Postavitev razstave je edinstvena, za kar so še posebej zaslužni Vlado Žgeč, podpolkovnik in načelnik vojaškega
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju je od 10. novembra na ogled dokumentarna razstava O vlogi in pomenu generala Maistra. Na fotografiji je skica spomenika, ki ga bo ptujsko Društvo generala Maistra v letu 2012 postavilo na Novem trgu pod kostanjem.
muzeja, major in mag. Zvezdan Markovič ter Milena Turk iz MO Ptuj. Zanjo si po besedah Stanislava Brodnjaka in vseh, ki so razstavo, posebej namenjeno mladim, že videli, zaslu-
žijo vso pohvalo. V letu 2012 bo Društvo generala Maistra počastilo zgodovinski spomin na generala Rudolfa Maistra s postavitvijo spomenika pod kostanjem na Novem trgu na
Ptuju, figura bo obrnjena proti hiši družine Maister. Na razstavi je mogoče videti skico spomenika v obliki fotomontaže avtorice mag. Metke Zupanič. Kot pravi Brodnjak, gre za zahteven projekt, ki ga bo po besedah ptujskega župana Štefana Čelana, izrečenih na otvoritvi razstave, podprla tudi MO Ptuj. Društvo je v tem projektu dobilo polno podporo vseh, ki jih je zanjo zaprosilo, kar je dokaz več, da gre za projekt, ki resnično združuje, poudarja predsednik Društva generala Maistra Ptuj Stanislav Brodnjak.
Razstavo O vlogi in pomeni generala Maistra, ki je kot vojak, pesnik in pisatelj ter vizionar ob prelomnih zgodovinskih trenutkih začutil priložnost za uresničitev teženj slovenskega naroda, spremlja tudi izjemen katalog.
MG
Majšperk • Izjemen kulturni dogodek v tovarni umetnosti
Na ogled grafike iz zbirke Talum
V majšperški Tovarni umetnosti podjetja Albin Promotion so okviru praznovanja 57. obletnice pričetka proizvodnje kidričevskega Taluma v četrtek, 10. novembra, odprli izjemno bogato razstavo izbora grafik iz zbirke.
Številnim ljubiteljem umetnosti iz Ptuja, Majšperka in širše okolice je v imenu Tovarne umetnosti Albin Promotion v Majšperku zaželel dobrodošlico lastnik podjetje Albin Brencl, ki se je za pripravo razstave izbranih grafik šestnajstih najbolj znanih in uveljavljenih slovenskih grafikov posebej zahvalil Darku Ferlincu iz Ta-luma in akademskemu slikarju Dušanu Fišerju. Predsednik uprave Taluma Marko Drob-nič je poudaril pomembnost zbirke umetniških del Talum, za katero ima največ zaslug mag. Danilo Toplek, ki je v 27 letih vodenja tega podjetja posvečal
posebno skrb bogatenju umetnostne zbirke. Za skrbništvo nad Talumovo zbirko umetnin se je zahvalil Darku Ferlincu, ob tem pa zagotovil, da bodo v Talumu v okviru možnosti tudi v bodoče posvečali pomembno skrb ohranjanju in razvoju umetnosti v širšem slovenskem prostoru.
Da se pomembnosti izjemno bogate Talumove zbirke umetnin in Tovarne umetnosti kot enega najlepših razstavišč od Maribora do Murske Sobote zavedajo tudi v občini Majšperk, je zagotovila tudi majšperška županja dr. Darinka Fakin in se za uspešno sodelovanje in
pripravljenost zahvalila vodstvu Tovarne umetnosti v Majšperku in kidričevskega Taluma.
Na razstavi Grafike iz zbirke Talum so do 17. decembra na ogled dela, ki so jih ustvarjali Todorče Atanasov, Bogdan Bor-čič, Janez Bernik, Jože Ciuha, Riko Debenjak, IRWIN, Božidar Jakac, Andrej Jemec, Metka Kra-šovec, Lojze Logar, France Mihe-lič, Zoran Mušič, Adriana Maraž, Tomaž Plavec, Lojze Spacal in Zoran Stanič. Po mnenju prof. dr. Marjete Ciglenečki zbirke, kot je Talumova, pomembno dopolnjujejo funduse javnih galerij, ki ne zmorejo odkupovati zadosti umetnin, da bi suvereno
Foto: M. Ozmec
Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je zagotovil, da bodo v okviru možnosti tudi v bodoče posvečali pomembno skrb ohranjanju in razvoju umetnosti v širšem prostoru.
predstavljale sodobno likovno tvornost. Med tovrstnimi zbirkami je Talumova ena najbolj cenjenih, saj šteje več kot tristo slik in kipov osemdesetih slovenskih, avstrijskih, hrvaških in enega norveškega avtorja.
Umetnost lahko v kidričevski tovarni pravzaprav srečate na vsakem koraku. V avli imajo galerijo, v kateri si obiskovalci lahko ogledajo nekaj odličnih umetnin, slike pa krasijo tudi delovne prostore povsod po tovarni. Okolje želijo polepšati tudi z oblikovalskimi izdelki, kot sta na primer aluminijasta jablana, ki ji pravijo drevo življenja, ali fontana pred parkiriščem. Nenazadnje pa spada med arhitekturne umetniške bisere tudi prenovljena upravna zgradba, ki jo je nekoč projektiral arhitekt Danilo Fürst. S svojimi umetniškimi fotografijami je tovarno in ljudi v njej neizbrisno ovekovečil mednarodni mojster fotografije Stojan Kerbler. Poleg tega je dejstvo, da je v Kidričevem, Ptuju in širši okolici pravzaprav malo kulturnih prireditev, ki bi potekale brez sodelovanja Taluma, z njihovo pomočjo nastajajo tudi razstave, knjige, pesniške zbirke, zgoščenke, zborniki in koncerti, pod okriljem Taluma pa že več desetletij uspešno delujeta tudi pihalni orkester in moški pevski zbor.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Sprejem za predstavnike karnevalskih mest
Foto: Črtomir Goznik
Na martinov dan je bil v Mestni hiši na Ptuju sprejem za člane združenja karnevalskih mest FECC Slovenije, ki v letošnjem letu praznuje 20-letnico delovanja. Leta 1991 sta Ptuj in z njim kurentovanje postala ponosna člana Evropske federacije karnevalskih mest. Pozdravila sta jih ptujski župan Štefan Čelan, ki je pozval k spoštovanju vrednot, povezanih s pustnimi liki in sv. Martinom, in predsednik FECC Slovenija ter vodja projekta kurentovanja Branko Brumen. Sprejem je bil vljudnostne narave, saj so se pred tem sestali v Kanalu ob Soči, kjer je bilo več govora o pustnih prireditvah v letu 2012 s poudarkom na Etnofestu v Ptuju kot enem najprestižnej-ših dogodkov Kurentovanja 2012, ki bo potekal kot festival umetnosti in dediščine.
MG
Ptuj • Člani Sožitja martinovali
Foto: DK
Precej ptujskih in okoliških prireditev s svojimi nastopi popestrijo uporabniki Varstveno-delovnega centra Sožitje Ptuj. Tokrat so se predstavili na martinova-nju, kar je bila zanje še posebej pomembna dogodivščina. VDC Sožitje obiskuje 36 uporabnikov. Ti s svojimipridni-mi rokami ustvarjajo različne izdelke, od unikatnega nakita in drugih izdelkov iz gline do tekstilnih izdelkov, kot so torbice, lutke, prtički ipd. Ob vsakodnevnih ustvarjalnih delavnicah pa se uporabniki zelo radi vključujejo tudi v glasbene skupine. Imajo po dve folklorni in pevski skupini, v eni izmed teh igrajo na Orffove inštrumente. Svoje aktivnosti so že večkrat predstavili, ptujskemu občinstvu pa so zapeli in zaigrali tudi pred Mestno hišo ob praznovanju martinovega. Z njihovim nastopom seje uradno pričelo letošnje martinovanje, kar je bil zanje še posebej pomemben dogodek. Pod mentorstvom Simone Kokot in Uroša Kmet-ca so zaigrali in zapeli skladbo En hribček bom kupil.
Dženana Kmetec
Ptuj • Vinska zgodba od Triglava do Vardarja
Foto: Črtomir Goznik
Za drugo Primusovo vinsko zgodbo v letošnji jeseni, poimenovali so jo Od Triglava do Vardarja, ki je bila 4. novembra, bi lahko rekli, da je bila večer nostalgije in spominov na neke čase in neka vina, ki so bila včasih pogosteje gost na naših policah kot danes, je povedal gostitelj večera Janez Vrečer. Na njem so spoznavali vina vinske kleti Mastnak iz Slovenije, Kutjevo iz Hrvaške, Plantaž 13. julij iz Črne gore in Skovin Makedonija. V ospredju so bila tokrat rdeča vina. Slovenski pridelovalec vin Zdravko Mastnak je s temi kletmi povezan strokovno oziroma tehnološko, saj jim je pomagal pri nastajanju njihovih penečih vin. Za omizjem sta se iz Črne gore pridružila Biljana Kneževic, iz Makedonije pa Aleksander Rajkovic. Za glasbene utrinke je tudi tokrat poskrbel Edi Klasinc s harmoniko. Druga novembrska vinska zgodba, ki bo 18. novembra, bo potekala pod naslovom Dobrote iz Haloz.
Ormož • Martinovanje je trajalo dva dni
Pestro in veselo, čeprav kratko
V petek in soboto je v Ormožu potekalo letošnje martinovanje. Po dolžini sicer krajše od preteklih let, vendar so se v teh dveh dneh zvrstile vse prireditve, ki zaznamujejo martinovo.
Od tod in tam
Ptuj • Zahvalni koncert
Foto: Črtomir Goznik
V cerkvi sv. Petra in Pavla je bil 6. novembra zahvalni koncert s simfoničnim orkestrom, zbori in solistoma pod vodstvom dirigenta Petra Gojkoška. Koncert je sad povezovanja Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla in istoimenega samostana ter Zasebne glasbene šole Antona Martina Slomška iz Maribora in vokalne skupine Utrinek iz Cirkovc. Poustvarjalci so bili trije zbori ter simfonični orkester in solista p. Janez Ferlež in sopranistka Petra Turk Rupreht, skupaj 78 nastopajočih. Priprave na ta edinstveni in odlični koncert, ki bi si ga gotovo želeli slišati še kje drugje, so trajale leto dni. Vse niti so bile od vsega začetka v rokah prof. Petra Gojkoška, ki poučuje v glasbenih šolah sv. Petra in Pavla na Ptuju in Antona Martina Slomška v Mariboru.
MG
Hajdina • Nastop vokalne skupine Dzvinha iz Ukrajine
Foto: Črtomir Goznik
V okviru 13. praznika občine Hajdina so se zvrstili številni kulturni dogodki. OŠ Hajdina je 10. novembra povabila v cerkev sv. Martina, kjer je nastopila ženska instrumentalno-vokalna skupina Dzvinha iz Ukrajine, ki so jo Hajdinčani sprejeli z velikim navdušenjem. Ustanovljena je bila leta 2000, ime pa je dobila po slikoviti pokrajini ob vznožju Karpatov. Skupina poustvarja raznolike glasbene zvrsti zborovske in instrumentalne kompozicije klasike, ljudske in sakralne glasbe domačih in tujih avtorjev. Zelo cenjena je v zahodni Evropi, še posebej pa jo poznajo po vsakoletnih koncertih v Belgiji in Franciji, kjer zbirajo sredstva za ukrajinske sirotišnice. »S koncertom smo želeli povezati haj-dinsko šolo, občino in župnijo sv. Martina, ob tem pa poudariti martinovanje kot kulturni praznik,« je povedala ravnateljica Vesna Mesarič Lorber.
MG
Dogajanje se je odvijalo pod šotorom, kjer so podnevi potekali nastopi številnih ljubiteljskih kulturnih skupin od blizu in daleč. Program, ki ga je sestavil JSKD, je bil res obsežen, saj so imele skupine za svoj nastop na voljo le tesno omejen čas. Na odru se je zvrstilo čez 700 ljubiteljskih ustvarjalcev - v petek 16 in v soboto kar 30 skupin.
V petek v dvorani sicer ni bilo ravno gneče, v soboto pa je bilo ves dan lepo živahno. Pred gradom in na grajskem dvorišču je potekala tudi vinska tržnica, kjer so ponujali vsa vina, ki so bila na ocenjena na ocenjevanju mladih vin in šipona, nekaj pa je bilo tudi vzorcev lan-
Pri pripravi jedi in postavitvi razstave je sodelovalo okrog 100 od skupno 270 članic društva. Kot je povedala predsednica Marija Štu-hec, je potrebno veliko dela, da prazen prostor napolnijo z jedmi in izdelki, ter da jih privlačno aranžirajo. Sama priprava jedi niti ni tako zamudna za izkušene gospodinje, ki znajo pričarati dobrote v nekaj urah, več časa pa je vzela sama priprava razstavnega prostora. Osrednje mesto je zavzemal Martinov pogrinjek, h kateremu nujno sodi gobova juha s kašo, račka z mlinci in rdečim zeljem ter v teh krajih tudi ajdova
(Odgovor ormoškemu županu)
Zaradi številnih neresnic v prispevku ormoškega župana objavljenih 28. 10. 2011 pod naslovom "Specifičen mandat v težkih časih", s katerim avtor dokazuje ,da sta pri njem resnica in hvaležnost kratkih nog, sem dolžan opozoriti na naslednja dejstva:
Župan še vedno ne razume bistva zakona, saj v nasprotnem ne bi kalimerovsko stokal, da omenjeni zakon ne daje ničesar ormoškemu območju. Zakon ne podarja nikomur nič, ker tega ne sme, ampak omogoča pomoč nerazvitemu območju s štirimi ukrepi in sicer s programom spodbujanja konkurenčnosti,
skega ocenjevanja. Cene so bile solidne, saj je bilo mogoče za 5 evrov pokušati vse po vrsti. Društvo kmečkih žena je razstavilo in prodajalo svoje izdelke, na tržnici pa so bili tudi kostanji in druge do-
fin. spodbudami za zaposlovanje, davčnimi olajšavami in prednostno obravnavo projektov Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja.
Prvi trije ukrepi so namenjeni gospodarskim subjektom, četrti ukrep pa poleg drugega vsebuje tudi pomoč za preskrbo s pitno vodo, ki ji zakon namenja posebno pozornost.
Priložnosti, ki jih zakon daje pa je seveda potrebno hoteti in znati izkoristiti in ravno nad tem problemom bi se gospod župan moral zamisliti pa naj gre za go-
brote ter različni spominki.
V prihodnjih letih bi lahko vinogradniki morda možnost vinske tržnice še bolj izkoristili, čeprav so imeli verjetno polne roke dela, saj so bile turistične kmetije in vinoto-
spodarske subjekte ali občino.
Zaradi omejenega prostora se omejujem samo na vodovodno problematiko.
9. 2. 2006 je bila podpisana pogodba o vzpostavitvi prvega območnega razvojnega partnerstva v Sloveniji za območje Prlekije z edinim namenom zagotoviti ustrezen vpliv občine pri oblikovanju regionalnih razvojnih programov za finančno perspektivo 2007-13.
V ta namen smo v oktobru 2006 sprejeli Območni razvojni program za območje Prlekije 2007-13, ki vsebuje tudi nujno potrebno obnovo primarnega vodovodnega omrežja proti Lju-
či polno zasedeni. Tudi po samem mestu je bilo veliko turistov, saj so turistični vodiči vodili skupine na oglede mestnih znamenitosti, obiskovalce pa sta zanimali tudi ormoška klet in vinska cesta. Na martinovo soboto so bile vse kapacitete na Ormoškem polno zasedene in nemogoče je bilo dobiti prostor za večerjo brez vnaprejšnje rezervacije.
Čim bolj se je dan poslavljal, tem bolj se je trlo obiskovalcev v šotoru, ki je v soboto dobesedno pokal po šivih. Nekateri obiskovalci so se predali že pred vstopom v sam šotor in zasedli svoj prostorček kar za šankom na prostem.
Viki Ivanuša
tudi številne sladke in slane dobrote iz pečice. Pecivo je bilo zelo privlačno okrašeno, nekateri izdelki so bili prave umetnine, ki bi jih bilo kar škoda pojesti. Obiskovalci so pecivo radi kupili za domov. Opazili smo tudi privlačno postavljeno shrambo, v kateri so gospodinje razstavile marmelade, kompote in druge dobrote, ki sodijo v „špajzo".
Na razstavi so se predstavljale tudi številne kmetije, ki se ukvarjajo z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji - od sirarstva, predelave mesa, zeliščarstva, izdelkov iz volne, peke peciva, pa do privlačno aranžirane zelenjave, sadja, vina in drugih izdelkov, ki jih pridelajo in naredijo na okoliških kmetijah.
Program za svečano otvoritev so pripravili učenci OŠ Ormož, ki so pripravili tudi lep pogrinjek za domači zajtrk.
Viki Ivanuša
tomeru s statusom medobčinskega projekta.Naročena je bila tudi izdelava tehnične dokumentacije, ki bi morala biti izdelana še pred majem 2007, ko je bil sprejet Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo in ki je avtomatično povzel celotno vsebino ormoškega dela Območnega razvojnega programa za Pr-lekijo z vodovodom vred.
Ker je 1. 10. 2009 Svet podra-vske razvojne regije ob prisotnosti člana sveta g. Alojza Soka(kar vedno znova zanika) sprejel Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Podravja za obdobje 2010-12 brez omenjenega vodovoda(tudi brez Centra za ravnanje z odpadki Hardek), sem iskal način kako popraviti nedopustno napako vodstva ormoške občine in ga prisiliti k realizaciji najpomembnejšega infrastruk-turnega projekta v občini.
Prilika se je pokazala čez nekaj
dni v oktobru 2009, ko je Vlada RS poslala v DZ predlog zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-15.Moja ideja, da se zakon razširi tudi na bivšo občino Ormož, v začetku ni dobila podpore, saj so ji nasprotovali poleg Vlade tudi kolegi poslanci in župani iz območja Prlekije in to izključno zaradi negativnega odnosa A. Soka do razvojnega partnerstva v Prlekiji, ki je celo odklonil šestmesečno predsedovanje Območnemu razvojnemu svetu.
Po napornih usklajevanjih sta amandmaje najprej podprla kolega Kampuš in Jurša, za njima pa vsi ostali razen predstavnika Vlade. Zaradi razširitve zakona na območje bivše občine Ormož smo z amandmaji povečali sredstva za izgradnjo vodovodov iz 90 mio e na 98 mio e ter sredstva za spodbujanja konkurenčnosti iz 30 mio e na 33 mio e zaradi
zagotovitve sredstev za sofinanciranje odkupa nepremičnin bivše TSO, ki je predstavljala drugi cilj razširitve zakona na ormoško območje.
Po sprejetju zakona je ormoški župan najprej pošiljal pisne zahvale tistim, ki pri odločitvah sploh niso sodelovali, potem pa se z lažmi in žalitvami usmeril v zaničevanje pomena zakona namesto, da bi poskrbel za ustrezno vlogo na MOP za odobritev sredstev, ki mu je še do danes ni uspelo pripraviti.
Ne zanimajo ga interesi in potrebe okolja tako kot ga niso zanimali ob ukinjanju TSO in glasovanju o hitri cesti. Očitno mu ni mar za 10 miljonski projekt, ki zahteva le 15% lastno udeležbo in bi rad krivdo za propad še enega izmed strateških razvojnih občinskih projektov prevalil na druge.
Vili Trofenik, poslanec
Ormož • Društvo kmečkih žena se je predstavilo
V	ospredju martinove jedi
V	petek zjutraj so svečano odprli Razstavo pridnih rok, ki jo vsako leto v martinovem času pripravi društvo kmečkih žena. Tokrat so dale osrednje mesto martinovemu pogrinjku.
Foto: Viki Ivanuša
Martinova večerja je obiskovalce naravnost vabila, da se odpravijo na kakšen kmečki turizem in proslavijo martina.
pogača. Mošt pa, se razume, tudi ajdi ter jedem iz ajde, ki je samoumeven. Del razsta- postajajo vedno bolj prilju-ve so gospodinje posvetile bljene. Zelo privlačne so bile
Prejeli smo
»Specifičen mandat v težkih časih« — 3.
Majšperk • Podjetje Albin Promotion osvaja afriško tržišče
Piscanci in jajca za Ekvatorialno Gvinejo
Po uspešnih poslovnih dogovorih z najvišjimi predstavniki Senegala je majšperško podjetje Albin Promotion sklenilo dogovore tudi s predstavniki Ekvatorialne Gvineje, kamor bodo izvažali piščančje meso, kokošja jajca, ustanovili pa bodo tudi skupno podjetje Joint Venture.
Na povabilo Evropskega gospodarsko interesnega združenja za Ekvatorialno Gvinejo EGIZ EG, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, se je minuli teden vrnila iz poslovnega obiska v tej afriški državi delegacija slovenskih gospodarstvenikov. V tej delegaciji je bil tudi Albin Brencl, prokurist in lastnik podjetja AP Albin Promotion iz Majšperka, ki je pojasnil, da so s tem vrnili obisk predstavnikov ministrstva in gospodarstva iz Ekvatorialne Gvineje, ki so februarja letos med poslovnim obiskom v Sloveniji obiskali tudi maj-šperško podjetje AP Albin Promotion, v katerem so v pogovorih postavili temelje medsebojnega sodelovanja na gospodarskem področju.
Albin Brencl o tem pravi: „Že v naših prvih pogovorih februarja letos smo odkrili, da obstaja precej možnosti sodelovanja na gospodarskem področju, predvsem na področju prehrambene industrije, na katerem se nam ponuja možnost oskrbovanja Ekvatorialne Gvineje s piščančjim mesom in jajci, našli pa smo tudi možnosti sodelovanja na področju uporabe solarne energije v cestni signalizaciji in razsvetljavi ter na področju predelave odpadnih gum.
Te pogovore smo ob obisku naše delegacije v prvem tednu novembra tudi podkrepili s konkretnimi dogovori o poslovnem sodelovanju."
Ste sklenili že tudi kakšen konkreten posel?
„Lahko bi rekel, da so bili naši pogovori v obmorskem mestu Malabo v Ekvatorialni Gvineji zelo konkretni. Moj prvi sogovornik je bil poslovnež Basilio Tomas Efa Mangue, s katerim sem se dogovoril o konkretnem poslu, in sicer, da bodo od našega podjetja Albin Promotion kupovali kokošja jajca in piščan-čje meso. Vedeti je treba, da v Ekvatorialni Gvineji nimajo niti ene valilnice ali piščan-čje farme, zato morajo vse to uvažati. Sicer pa morajo uvažati skoraj vse razen južnega sadja in kakava, pohvalijo pa se lahko z izredno kvalitetno pitno vodo, saj tam dežuje po dvakrat na dan. Dogovorili smo se o konkretni ponudbi oskrbe s piščančjim mesom in jajci, in to v količinah, ki so za naše podjetje precej velike in po dogovoru ostajajo poslovna skrivnost."
Kakšne pa so možnosti sodelovanja na področju solarne energije?
„O tem sem se pogovarjal z generalnim direktorjem ministrstva za energijo go-
Foto: Arhiv AP
Albin Brencl in Basilio Tomas Efa Mangue (na fotografiji) sta se dogovorila, da bo podjetje AP iz Majšperka v Ekvatorialno Gvinejo prodajalo piščančje meso in kokošja jajca. Generalni direktor ministrstva za energijo Pankracio Ebea Ngua pa je z Brenclom sklenil dogovor o ustanovitvi skupnega meddržavnega podjetja Joint Venture.
spodom Pankraciom Ebea Ngua, s katerim smo se po poglobljenih pogovorih dogovorili, da bomo ustanovili skupno meddržavno podjetje Joint Venture. Glavni namen tega je, da se z ustanovitvijo skupnega podjetja, ki se bo v glavnem ukvarjalo z oskrbo obsežnega programa za proizvodnjo solarne energije, nekako izognemo izredno močni konkurenci iz Kitajske, ki je Ekvatorialno Gvinejo dobesedno preplavila. Povedali so mi, da so jim Kitajci zgradili vse večje in vitalne zgradbe ter gospodarske objekte, celo televizijsko postajo in zgradbo parlamenta CEMAC ter
si tako pridobili precejšnjo prednost pred ostalimi v svetu. Zame je bil zelo pomemben tudi pogovor na sedežu Radio-televizije Malabo, saj smo se tudi tam dogovorili o konkretnem poslu. Naše podjetje AP bo namreč popolnoma posodobilo njihovo elektronsko tehnologijo in akustiko."
Kakšno pa je sicer življenje v Afriki v mestu Malabo?
„Po moji oceni je v tem mestu vse nenormalno drago, tako da si okoliški afriški domorodci ne morejo skoraj ničesar privoščiti. Med prebivalci Malaba prevladujejo
predvsem bogati poslovneži in trgovci, popolnoma drugače pa je v starem delu mesta, ki mu pravijo Malabo 1, kjer živijo domačini, v glavnem zelo revni ljudje, in lahko si predstavljate, zakaj so nam gostitelji odsvetovali vsakršno ustavljanje ali celo izstopanje iz avtomobila med vožnjo skozi ta del mesta. Zanimivo je tudi, da so nam v starem delu mesta strogo prepovedali vsakršno fotografiranje, saj vlada ne želi, da bi svet videl, kakšno je življenje v tem nerazvitem predelu mesta. Presenečen sem bil tudi, ko so mi povedali, da živi okoli 200 predsednikovih najožjih sodelavcev protekcionistič-no, saj nosijo na prsih veliko značko z njegovo fotografijo, kar je zelo pomembno in častno, hkrati pa jim to povsod odpira vrata."
Ali ste med poslovnim obiskom v Malabu naleteli tudi na kakšnega poslovneža iz Evrope?
„Tudi to se je zgodilo, naključje je hotelo, da sem med obiskom v Malabu naletel na srbskega poslovneža Predraga Milenkovica, ki je po rodu iz Beograda in živi v Ekvatorialni Gvineji že preko 25 let, trenutno pa s svojim podjetjem gradi v tej državi avtoceste. Tudi z njim smo
se pogovarjali o konkretnem poslovnem sodelovanju, saj sva se dogovorila, da jim bo podjetje AP dobavilo specialne akumulatorje za potrebe njihove cestne signalizacije na solarno energijo."
Baje pa ste govorili tudi v njihovem parlamentu?
„Tudi to presenečenje se je zgodilo. Zadnji dan našega obiska v Ekvatorialni Gvineji so delegacijo gospodarske zbornice Slovenije presenetili s povabilom na obisk parlamenta CEMAC (Monetary and Economic Community of Central Africa). To je izredno pomembno gospodarsko in ekonomsko združenje centralne Afrike, podobno kot pri nas Evropska unija, v njem pa je združenih oziroma ekonomsko in gospodarsko povezanih šest najpomembnejših držav centralne Afrike. Prav ob obisku parlamenta CEMAC se je zgodil nepredviden poslovni pogovor, saj smo skoraj vsi člani slovenske delegacije odgovarjali na vprašanja poslancev CEMAC oziroma predstavnikov iz posameznih afriških držav. Menim, da je to zelo pomembno, saj smo si s tem odprli pot tudi do držav celotne centralne Afrike."
M. Ozmec
Trnovci • Z lastnim delom prenovili gasilski dom
Včasih je treba pljuniti v roke
Prebivalci Trnovcev in okoliških vasi se dobro zavedajo, da jim je v teh krajih bolj malo podarjenega in da je najbolj zanesljivo, če se zadeve lotijo sami. Tako so se lotili tudi prenove gasilskega doma, ki je center vaškega življenja in dogajanja. Ob pomoči občine in lastnem angažiranju so le še korak od svečane otvoritve prenovljenega doma.
Odločitev za obnovo dotrajanega gasilskega doma, ki je bil v preteklosti sicer že večkrat obnovljen, vendar nikoli tako, da ga ne bi bilo treba nenehno dograjevati in popravljati, je padla pred petimi leti. Veliko dela so gasilci vložili že v pridobivanje same gradbene dokumentacije in potrebnih dovoljenj, saj so imeli težave z zemljišči. Predsednik društva Mirko Lovrec je povedal, da je po njihovih izkušnjah pridobitev vsega potrebnega za novogradnjo vsaj tako težko kot adaptacija stare zgradbe, če ne še težje. Porušili so stari butani del gasilskega doma in ta del dozidali, naredili so armirane betonske plošče, dozidali zgornjo etažo in naredili popolnoma novo ostrešje in streho. Nove so tudi vse inštalacije - elektrika, vodovod, centralna.
Konkretna dela so začeli januarja lani in vsa fizična dela - od zidarskih, pleskarskih, tesarskih, keramičarskih in drugih - so opravili vaščani sami brezplačno. Vaščani pa se niso izkazali le s prostovoljnim delom, ampak so tudi les za ostrešje, ki ga ni bilo malo, v celoti darovali sami. Gasilci so ga v delovni akciji podrli, zvozili h gasilskemu domu, Komunalno podjetje Ormož pa jim je pomagalo s prevozom na žago in nazaj. Delali so vsi, marsikdo je v preteklem letu v gradnjo doma vložil vsako prosto minuto, zato znajo svoj dom zelo ceniti in se pridobitve veselijo.
Na vprašanje, koliko denarja so za to kljub temu porabili, pa je Mirko Lovrec povedal: „Pred petimi leti smo kupovali nov gasilski avto in takrat se nam je po blagajni pretaka-
lo 10.000 evrov, ki jih nismo želeli na hitro zapraviti, zato smo se odločili, da jih vložimo
v adaptacijo. Seveda so vašča-ni Trnovcev, Rucmancev, Me-zgovcev in Senčaka darovali
tudi prostovoljna sredstva. Veseli smo bili vsakega evra. Veliko posluha za adaptacijo našega doma pa je imela tudi občina, ki nam je primaknila del sredstev. Istočasno se adaptira tudi dom v Korači-cah in dva takšna projekta sta velik zalogaj za tomaževske gasilce, pa tudi občino."
Gasilski domovi so na vasi center življenja in tako je tudi v Trnovcih. Obnovljena dvorana v pritličju je tako oddana
Foto: Viki Ivanuša
Gasilski dom vTInovcih potrebuje še fasado. Mirko Lovrec, predsednik GD Trnovci, je prepričan, da jim bo uspelo do poletja dela na domu končati.
že skoraj vse vikende do konca leta, saj se tu dogajajo praznovanja rojstnih dni, abrahami, različna družinska slavja, poroke in še marsikaj. Dom želijo čim bolje izkoristiti in krajane v njem čim pogosteje zbrati ob različnih dejavnostih, saj so gasilci zadolženi za organizacijo športnega in družabnega življenja. Gornji del zgradbe, ki še ni povsem dokončan, bo služil predvsem gasilcem.
PGD Trnovci imajo 230 članov in menda tu ni hiše, kjer ne bi bilo gasilca. Prihodnje leto bodo praznovali 60-letni-co delovanja društva in takrat bi radi dom predali njegovemu namenu. Manjka jim še fasada, za katero bi potrebovali okoli 10.000 evrov. Lovrec ne dvomi, da jim bo uspelo do 24. junija prihodnjega leta dom obleči v nov plašč in prirediti slovesnost z veselico. Prvič bodo v Trnovcih postavili tudi šotor, saj je preizkušena tradicija, da z vremenom res nimajo ravno sreče. Glede na to da so naprošeni celo že muzikanti - igrali bodo Okrogli muzikanti -, ne gre dvomiti, da jim bo uspelo.
Viki Ivanuša
Gorišnica • Z uradnega odprtja ceste
Avenija Moškanjci dokončana
V gorišniškem naselju Moškanjci je bilo v petek popoldne precej bučno. Martinovanjski dan so namreč obeležili s slovesnim odprtjem rekonstruirane in razširjene ceste skozi celotno naselje, ki je zdaj namesto ozkega traku jeguljastega asfalta veliko bolj podobna tipični ameriški aveniji iz filmov.
Ob razširjeni in na novo asfaltirani cesti v dolžini dobrih 1,33 kilometra so namreč uredili še peš pot in kolesarsko stezo, ki sta od vozišča ločeni z zelenimi pasom, na katerem je ob travi posajenih še okoli 60 mladih javorjev.
Kot je med drugim na slavnostni otvoritvi povedal župan Jožef Kokot, je celotna ureditev ceste zahtevala nekaj čez 394.000 evrov: „Po prvotni projektantski oceni je bil projekt prenove ceste z dogradnjo poti za pešce in kolesarje ter postavitvijo javne razsvetljave ocenjen na približno 480.000 evrov. S tem projektom smo se prijavili na razpis kmetijskega ministrstva za razvoj podeželja in dobili pozitiven sklep s sofinanciranjem v višini dobrih 292.000 evrov. Kot najugodnejši izvajalec del je bilo izbrano Komunalno podjetje Ormož in ker je bila cena izvedbe nižja kot predvidena, bo seveda zdaj tudi delež evropskega denarja nižji od predvidenega. Kakorkoli, razliko do polne cene bomo seveda pokrili iz občinskega proračuna."
Župan se je vsem zbranim na otvoritvi zahvalil za sodelovanje in pomoč; v prvi vrsti seveda občinski upravi in svetnikom pa tudi izvajalcem in podizvajalcem ter nadzornemu podjetju (TMD Ptuj), nenazadnje pa tudi samim krajanom: „Nekateri med vami ste
Razširjeno in na novo preplaščeno cesto skozi Moškanjce z urejeno javno razsvetljavo, ki je z zelenim pasom in drevoredom ločena od nove kolesarske in peš poti, so simbolično, s prerezom traku, predali namenu župan Jože Kokot (na sredini), podžupan Jože Petek in direktor občinske uprave Matevž Cestnik.
odstopili del zemljišč, da smo cesto lahko uredili tako, da je zdaj varna za vse - voznike in pešce. Hvala vsem za razumevanje in sodelovanje, saj brez vas tega ne bi mogli izpeljati. Po treh letih so zdaj v naselju Moškanjci končno zaključene vse večje infrastrukturne naložbe; položena je kanalizacija in urejena cesta z razsvetljavo. Zdaj s tovrstnimi naložbami nadaljujemo v pomurskih vaseh. V delu je že cesta Gorišnica - Gajevci - Muretinci, za
katero smo prav tako pridobili velik delež evropskih sredstev, prav tako smo pridobili levji delež državnih sredstev za naš namakalni sistem."
Podžupan in predsednik vaškega odbora Moškanjci Jože Petek pa je v kratkem nagovoru povedal, da so si takšne urejene in varne ceste v vasi že dolgo želeli in da so zdaj lahko ponosni in srečni, ker jim je uspelo: „Upam, da bo takšna cestna mreža kmalu urejena po vsej občini, saj le tako
zagotavljamo visoko stopnjo varnosti za vse udeležence v prometu."
Novo moškanjsko cesto je blagoslovil še domači župnik Ivan Holobar, zapele so ljudske pevke in mlade moškanjske lukarce, nato pa je sledil še prerez traku v znak simbolične otvoritve moškanjske avenije; trak so prerezali župan Jože Kokot, podžupan Jože Petek in direktor občinske uprave Matevž Cestnik.
SM
Zgornji Velovlek •Otvoritev ceste
Kjer je denar, je tudi cesta
Dolgo pričakovana cesta v Zgornjem Velovleku, ki je bila v investicijskem načrtu občine že več let, je končno odprta. Čeprav je minilo le mesec dni od podpisa pogodbe z izvajalcem del, se krajani po novi cesti lahko že vozijo.
Stanovalci Zgornjega Velo-vleka so si za ureditev dveh cestnih odsekov Gonza - Lazar in Slukan - Herak prizadevali že dalj časa. Kot je na otvoritvi
dejal podžupan občine Destr-nik Branko Zelenko, je bila ta investicija več let med prioritetami občine. „A brez denarja enostavno ne gre," je pojasnil
Zelenko, ki je dodal, da birokratski mlini države velikokrat prepočasi meljejo, zaradi česar se marsikateri projekt ustavi.
A na časovni zamik so v so-
Foto: Dženana Kmetec
Cesto sta uradno odprla podžupan občine Destrnik Branko Zelenko in Mirko Presečki, predsednik krajevne skupnosti Zgornji Velovlek.
boto pozabili in ta ni bil več pomemben, štelo je le to, da se je investicija zaključila.
Čeprav gre za relativno kratka odseka, ki skupaj merita 650 metrov, investicija za stanovalce predstavlja pomembno pridobitev. Vrednost projekta je okrog 70 tisoč evrov, nekaj več kot 50 tisočakov je prispevala država, preostali del pa občina iz svojega proračuna.
Za izvajalca del je bilo izbrano podjetje Asfalti Ptuj, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo za izvedbo del, kot podizva-jalec pa je sodelovalo podjetje Destrnik Gradnje, d. o. o. Nova cestna odseka so zaključili v slabem mesecu, saj je bila pogodba med občino in izvajalcem podpisana šele v začetku oktobra. Po besedah Zelenka so bili z izvedbo del zelo zadovoljni.
Zelo zadovoljni, da sta odseka končno urejena, pa so tudi krajani, ki so se otvoritve udeležili v velikem številu. Poskrbljeno je bilo tudi za prijetno druženje po končanem uradnem delu. Do nove ceste pa niso vodile usmerjevalne table, temveč vonj po divja-činskem golažu in domačih dobrotah.
Dženana Kmetec
Od tod in tam
Ptuj • Na obisku Katarina KresaI
Foto: Črtomir Goznik
Na martinovo je predsednica LDS Katarina Kresal predstavila volilni program in kandidate za letošnje predčasne volitve. V hotelu Mitra na Ptuju sta se predstavitve udeležila dva od treh kandidatov LSD v 8. volilni enoti Taja Strelec in Tonček Kopše. Za zaupanje volivcev se na njeni listi pretežno potegujejo novi obrazi, kar 75 odstotkov je takih, ki kandidirajo prvič. Več kot 40 odstotkov pa je žensk. Vsa kampanja bo potekala med ljudmi, v njej bodo dali poudarek ženskemu principu vodenja, ki v resnici manjka Sloveniji, in takšnega principa dela se bodo posluževali tudi v parlamentu, je povedala Kresalo-va. Ne glede na trenutne napovedi, da se bo glavna bitka bila za četrto, peto in šesto mesto v parlamentu, so mirni, saj je stranka v političnem prostoru Slovenije prisotna že 20 let in praktično ni občine, v kateri ne bi imeli lokalnega odbora, ljudi, ki znajo organizirati kampanjo.
MG
Ljutomer • Projekt oskrbe s pitno vodo
Projekt oskrbe s pitno vodo Pomurja - sistem C poteka po načrtih, zagotavljajo strokovne službe ljutomerske občinske uprave. Minuli teden je bila podpisana pogodba za izdelavo projektne dokumentacije, kar je zaključna faza pripravljalnih del, zato bodo predvidoma v prihodnjem mesecu že lahko pričeli izbiro izvajalca primarnih in sekundarnih vodovodov. Dela na sistemu C naj bi se pričela v začetku prihodnjega leta, končala pa leta 2015. Ljutomerska občina je nosilka tega projekta, ki zajema osem občin z desnega brega reke Mure. V septembru je bila z Geološkim zavodom Slovenije podpisana pogodba za izvedbo hidrogeoloških raziskav vodnih virov, tokrat pa je bila za izdelavo projektne dokumentacije podpisana pogodba z družbami Inštitut za ekološki inženiring Maribor, Vodnar Ljubljana, Atrij - gradbeni inženiring Od-ranci, Vodnogospodarski biro Maribor in Hidroinženiring Ljubljana, ki so oddale skupno najugodnejšo ponudbo.
NŠ
Veržej • Krompir za Karitas
Kmetija Galundrovih iz Veržeja je pridelani krompir domala v celoti podarila Karitasu. Za to humanitarno gesto so se odločili zaradi izjemno nizke odkupne cene krompirja, pa tudi seštevek vseh stroškov spravila pridelka je napovedal čisto izgubo. Zaradi nizke cene krompirja seveda ni moč prodati, stroški skladiščenja pa so zelo visoki, zato so Galundrovi nameravali krompir pustiti v zemlji ter jo z oranjem pripraviti za setev nove poljščine. Na njihovo početje so se zelo hitro odzvali v ver-žejski župnijski Karitas in s člani iz Veržeja pričeli pobirati krompir z Galundrove njive, ki ga bodo podarili. S strojem za izkopavanje krompirja so člani župnijske Karitas in prostovoljci pobrali okoli 40 ton krompirja, ki ga bodo dobili številni pomoči potrebni po celotni državi.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Gospodarstvo po svetu .
Bruselj • Kriza se stopnjuje
Nemčija in Evropska komisija proti manjšemu območju evra
■ 1 it
Nemčija je danes zavrnila ugibanja, da se Berlin in Pariz pripravljata na vzpostavitev manjšega območja evra, do tovrstnih namigov pa je bil kritičen tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Slabši časi se med-Foto: gec.ba tem obetajo tako Nemčiji kot Franciji, Romunija pa si kljub temu želi, da se bo leta 2015 pridružila državam z evrom.
»Poročila, da Nemčija načrtuje oblikovanje manjšega območja evra, so lažna,« je danes zatrdil govorec nemške vlade Steffen Seibert. »Nasprotno, nemška vlada si želi stabilizirati območje evra v obstoječi obliki,« so njegove besede povzele tuje tiskovne agencije.
Pozneje je ugibanja o tem, da želi Berlin območje evra »očistiti« močno zadolženih držav, zavrnila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. »Imamo en sam cilj in to je stabilizirati območje evra, kakršno je danes, ga narediti konkurenčnejšega, doseči napredek pri uravnoteženju proračunov,« je dejala po pogovoru z romunskim predsednikom Traianom Basescujem v Berlinu.
»Verjamemo, da je območje evra sposobno znova vzpostaviti verodostojnost in to velja za vsako od držav članic z evrom,« je poudarila kanclerka.
»EU kot celota in evrsko območje spadata skupaj in ju ne gre ločevati,« pa se je na namige o manjši monetarni uniji odzval predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Dolžniška kriza območja evra pa se ne glede na optimizem, ki sta ga izrazila Merklova in Barroso, stopnjuje. Nemška centralna banka je tako danes opozorila, da so nemške banke vse bolj izpostavljene težavam območja skupne evropske valute.
»Tveganja, ki jim je zaradi dolžniške krize območja evra izpostavljen nemški finančni sistem, so se čez poletje močno okrepila,« je banka zapisala v letnem poročilu o finančni stabilnosti države. S tem, ko se je poslabšalo stanje v evrskem območju, so namreč na nemški bančni sistem po ugotovitvah banke padla nova bremena.
V tej luči je mogoče v poročilu prebrati, da bodo morale nemške banke najverjetneje odpisati še več grškega dolga.
Ob tem je Bundesbank opozorila, da je Nemčija na račun dokapitalizacij bank, izvedenih v preteklih letih, vendarle sposobna obvladati tveganja.
Evropska komisija je medtem danes Francijo opozorila, da mora pohiteti z varčevalnimi ukrepi. Čeprav je Pariz v ponedeljek napovedal varčevanje in dvig davkov, s čimer naj bi zbral 65 milijard evrov in ohranil najvišjo bonitetno oceno AAA, je evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn danes dejal, da bo morala francoska vlada za izpolnitev svojih ciljev narediti še več.
Francoska ministra za finance in proračun Francois Barioin in Valerie Pecresse sta sicer že zatrdila, da bo Parizu uspelo zmanjšati javnofinančni primanjkljaj kot načrtovano četudi bo rast francoskega BDP letos morda manj kot enoodstotna.
Francija si je sicer za cilj postavila, da bo primanjkljaj do leta 2013 spravila pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, kot to zahteva pakt za stabilnost evra, proračun pa naj bi uravnotežila do leta 2016.
Dogajanje v območju evra pa očitno še ni povsem zabrisalo privlačnosti skupine držav s skupno evropsko valuto. Romunski predsednik Basescu je namreč danes dejal, da si Romunija želi leta 2015 postati del monetarne unije. Kot je izpostavil v Berlinu, ne verjamejo v razpršeno Evropo. »Romunija podpira proces integracije,« je še zatrdil. (sta)
Rim • Naslednik Berlusconija?
Napolitano sprejel
najverjetnejšega novega mandatarja Montija
bi se lahko po pričakovanjih zgodilo v soboto.
Monti se bo tako v petek v senatu udeležil glasovanja o zakonu o stabilnosti in dopolnilu z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, ki jih je Italija obljubila Evropski uniji. Poslanska zbornica bo o zakonu predvidoma glasovala konec tedna.
Z Napolitanom je po telefonu danes govoril tudi ameriški predsednik Barack Obama, je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney. Obama je Napolitanu izrazil zaupanje v njegovo vodstvo, medtem ko se Italija sooča z resno finančno krizo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Lizbona • Iz
portugalskega parlamenta
Razpravljajo o novih varčevalnih ukrepih
Foto: zimbio.com
Foto: ibniive.com
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je sprejel nekdanjega evropskega komisarja Maria Montija, ki velja za naj-
verjetnejšega mandatarja nove tehnične vlade. Monti bi lahko nasledil premiera Silvia Berlusconija, ki je že pred dnevi napovedal svoj odstop.
Iz urada Napolitana so o obisku Montija sporočili, da gre za »vljudnostni obisk« in da je Monti želel izraziti zahvalo predsedniku za njegovo imenovanje za senatorja, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Napolitano je Montija v sredo imenoval za dosmrtnega senatorja, s čimer je po mnenju političnih opazovalcev nakazal, da podpira Montija za prihodnjega vodjo tehnične vlade.
Montija so kot morebitnega bodočega mandatarja podprli v največji opozicijski stranki, Demokratski stranki, podprl pa ga je tudi odhajajoči premier Berlusconi. Monti je sicer lahko imenovan za novega premiera šele, ko bo Berlusconi ponudil svoj odstop. To
Portugalski parlament je začel razpravo o vladnem načrtu za dodatne varčevalne ukrepe, ki bi jih uvedli v prihodnjem letu. Predvideno je tudi dodatno zviševanje davkov. Šef evroskupine Jean-Claude Juncker pa je medtem zatrdil, da Portugalska ne potrebuje dodatne finančne pomoči, poročajo tuje tiskovne agencije.
Portugalska se kljub 78 milijard evrov vredni pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) še vedno trudi vzpostaviti red v svojih javnih financah. Vlada trdi, da so dodatni varčevalni ukrepi nujni, poslanci pa naj bi jih potrjevali konec novembra.
»Resnično ne verjamem, da Portugalska potrebuje dodatno pomoč,« pa je danes v Lizboni, kjer se je srečal s portugalskim premierom Pedrom Passosom Coelhom, dejal šef evroskupine Juncker. Sicer pa je zavrnil možnost prilagajanja ključnih delov dogovora s Portugalsko. Tehnični popravki so seveda mogoči, a cilji morajo biti izpolnjeni, je poudaril.
Pomen vztrajanja pri izpolnjevanju ciljev je izpostavil tudi Passos Coelho. »Dosegli bomo vse cilje,« je poudaril in dodal, da si tudi Portugalska želi ponovne vzpostavitve zaupanja finančnih trgov.
Še pred nekaj dnevi je portugalska vlada napovedovala, da si bo prizadevala za bolj fleksibilne pogoje programa pomoči. Predvsem so si želeli, da bi denar mednarodnih posojilodajalcev lahko črpalo tudi gospodarstvo, ne le država. Danes pa je portugalski premier obljubil, da se Lizbona ne bo zavzemala za spremembo pogojev, niti ne bo želela več denarja ali več časa za izpolnitev zastavljenih ciljev.
Konzervativna portugalska vlada bo javne izdatke do leta 2014 znižala za 43 odstotkov, je ob tem v parlamentu napovedal Passos Coelho. »Predla-
gani proračun je zelo zahteven,« je izpostavil ter priznal, da bodo vsi ljudje morali sprejemati žrtve. Med drugim bi javnim uslužbencem in upokojencem, katerih prihodki presežejo 1000 evrov na mesec, ukinili doslej običajni dve dodatni mesečni plačili na leto. V zasebnem sektorju pa bodo delovni dan podaljšali za 30 minut.
»Ker je proračun realističen, uravnotežen in robustnem, predstavlja pot naprej za portugalsko gospodarstvo v tem zahtevnem času,« je še poudaril premier. Napovedal je, da se bo portugalski bruto domači proizvod (BDP) v prihodnjem letu znižal za 2,8 odstotka, a bi proti koncu leta že začelo okrevati.
Portugalska mora v zameno za 78 milijard evrov vredno pomoč javnofinančni primanjkljaj z 9,8 odstotka BDP v letu 2010 znižati na 5,9 odstotka letos in na 4,5 odstotka v prihodnjem letu. Evropska komisija v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi ocenjuje, da bo šlo Portugalski letos celo nekoliko bolje in bo primanjkljaj pri 5,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi bil na dogovorjeni ravni 4,5 odstotka BDP.
Kar se tiče gospodarske rasti, pa naj bi se portugalski BDP letos skrčil za 1,9 odstotka in prihodnje leto za tri odstotke, preden naj bi se leta 2013 država zopet povrnila h gospodarski rasti v višini 1,1 odstotka. Trenutno so v Lizboni predstavniki EU, IMF in Evropske centralne banke, ki bodo ocenjevali napredek Portugalske pri doseganju zastavljenih ciljev. Na podlagi njihovih ugotovitev bodo voditelji odločali o sprostitvi tretje tranše posojila. (sta)
Zagreb •
Kosorjeva potrdila:
Podpis hrvaške pristopne pogodbe 9. decembra
Foto: sioi.net
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je potrdila, da bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU ob robu srečanja na vrhu držav članic 9. decembra v Bruslju. Napovedala je, da bosta pogodbo podpisala s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovicem. Pred tem je že poljsko predsedstvo EU danes potrdilo, da bo podpis 9. decembra.
»S podpisom pogodbe bomo takrat de facto postali članica EU«, je še dejala Ko-sorjeva. Izpostavila je, da bo ona prva predsednica hrvaške vlade, ki bo sodelovala pri delu Evropskega sveta. »Gre za sijajno novico za Hrvaško, za hrvaško vlado in mene osebno«, je še povedala hrvaška premierka, ki je dodala, da je 9. december za njo osebno tudi sicer najpomembnejši dan v življenju, ker gre za rojstni dan njenega sina.
Honolulu • V Honoluluju na Havajih se bodo ta konec tedna sestali voditelji 21 držav članic Azijsko-tihomorskega foruma za gospodarsko sodelovanje (Apec). Gostiteljica ZDA, ki ima od dvodnevnega vrha velika pričakovanja, je napovedala resne pogovore o nadaljnji krepitvi trgovinskih odnosov in trans-pacifiškega partnerstva. Voditelji Apeca, ki se bodo to soboto in nedeljo sešli v sončnem Honoluluju, bodo imeli kljub idiličnemu prizorišču srečanja na programu resne teme. Predvsem naj bi skušali najti načine, s katerimi bi v okviru večje liberalizacije trgovine in tesnejših gospodarskih odnosov oživili rast svetovnega gospodarstva
Pariz • Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je v četrtek nekaterim strankam poslala obvestila o tem, da je znižala bonitetno oceno Francije. Šlo je sicer za »tehnično napako«, so pojasnili kasneje in zatrdili, da francoska bonitetna ocena ostaja pri AAA, obeti pa stabilni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Finančni trgi že nekaj časa špekulirajo, da bi Francija lahko izgubila najvišjo bonitetno oceno. A se zaenkrat to še ni zgodilo.
»Zaradi tehnične napake je bilo danes nekaterim naročnikom S&P Global Credit Portal avtomatično poslano sporočilo o znižanju bonitetne ocene Francije,« je v četrtek objavil S&P. »To se ni zgodilo: boniteta Francije ostaja AAA/A-1+ s stabilnimi obeti in ta incident ni povezan z nobeno aktivnostjo revizije bonitetnih ocen. Vzroke za napako preiskujemo,« so zapisali.
Frankfurt • Največja evropska zavarovalnica, nemška Allianz, je v tretjem četrtletju ustvarila 196 milijonov evrov dobička, kar je 84,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Poslovanje so prizadele negotove razmere na finančnih trgih, a družba še naprej vztraja pri celoletnih napovedih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Allianz je prihodke v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 1,8 odstotka na 24,1 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja je bil nižji za 7,3 odstotka in je znašal 1,91 milijarde evrov. »Prihodke smo ohranili na visoki ravni in dosegli soliden dobiček iz poslovanja,« so rezultate komentirali v zavarovalnici.
Madrid • Okrevanje španskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju ustavilo, bruto domači proizvod BDP pa je glede na prejšnje četrtletje ostal nespremenjen, je v prvi oceni ugotovil španski statistični institut. Na letni ravni je gospodarstvo raslo po 0,8-odstotni stopnji. Špansko gospodarstvo je v drugem četrtletju beležilo 0,2-odstotno rast, španska vlada pa je sicer za leto 2011 napovedala 1,3-odstotno gospodarsko rast, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Španska centralna banka je že konec oktobra sporočila, da se je gospodarsko okrevanje ustavilo, na letni ravni pa je po njenih ocenah raslo po 0,7-odstotni stopnji. Evropska komisija je v četrtek sporočila, da ustavljena gospodarska rast ogroža španske načrte za izhod iz krize.
London/Frankfurt/Pariz • Tečaji delnic na borzah v Evropi so se danes gibali v različne smeri. Kljub olajšanju ob znižanju pribitkov na italijanske obveznice ter imenovanju novega šefa grške vlade ostajajo vlagatelji v negotovosti. Zaradi sprostitve napetosti na trgu italijanskih državnih obveznic se je tečaj evra zvišal, podražila se je tudi nafta. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 0,25 odstotka in dan sklenil pri 2254,92 točke. V Frankfurtu je indeks DAX pridobil 0,66 odstotka in se oblikoval pri 5867,81 točke, medtem ko se je indeks francoskih delnic CAC 40 znižal za 0,34 odstotka in trgovanje končal pri 3064,84 točke. Na borzi v Londonu se je indeks FTSE 100 znižal za 0,28 odstotka na 5444,82 točke, medtem ko je v Zürichu indeks SMI zdrsnil za 0,75 odstotka na 5565,78 točk.
Moskva • Rusija je danes naredila pomemben korak na poti do članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WT0), za katerega si prizadeva že 16 let. Pogajalski odbor je namreč danes potrdil paket reform in zavez, ki jih je sprejela Rusija kot pogoj za vstop. Dokončno bodo ruski vstop v WTO potrdili na ministrski konferenci, ki bo sredi decembra, nato pa bo imel ruski parlament do 15. junija 2012 čas, da vstop ratificira. Glavni ruski pogajalec Maksim Medvekov je ob današnji potrditvi dejal: »Vesel sem, da je po 18 letih pogajanj, ki niso bila enostavna, postopek vstopanja v WTO končan.« Zaključek pogajanj je pozdravila tudi EU. Pridružitev Rusije WTO bo po besedah evropskega komisarja za trgovino Karla De Gu-chta pomemben korak tako za gospodarski razvoj Rusije kot tudi za večstranski trgovinski sistem.
Kot je dodal, je vključitev Rusije v WTO še posebej pomembna za EU, njeno največjo trgovinsko partnerico. »Prepričani smo, da bo ta korak dal močno spodbudo nadaljnjemu razvoju naših gospodarskih odnosov. Članstvo Rusije v WTO pa bo tudi pomembna odskočna deska za poglobitev dvostranskega gospodarskega povezovanja,« je še dejal De Gucht. (sta)
Kosorjeva je še poudarila, da je njena vlada najbolj zaslužna za sklenitev pogajanj z EU. Spomnila je, da so bila pogajanja blokirana leta 2009 in da je njena vlada našla rešitev za rešitev spora o meji s Slovenijo ter nadaljevala pogajanja z EU.
S podpisom pogodbe se bodo začeli roki za izvajanje arbitražnega sporazuma, ki predstavlja okvir za rešitve spora o meji med državama. Sporazum sta konec leta 2009 podpisala Kosorjeva in takratni slovenski premier Borut Pahor. (sta)
Ptuj • Predstavitev atlasa v Knjižnici Ivana Potrča
Slovenski zgodovinski atlas
Vse do izida Slovenskega zgodovinskega atlasa dela, ki bi zajelo celotno slovensko zgodovino v obliki atlasa, nismo imeli. Prav zato je pionirsko delo, ki so ga avtorji in uredniki predstavili minuli teden v ptujski knjižnici, izjemnega pomena.
Od zamisli do izida Slovenskega zgodovinskega atlasa je preteklo natanko deset let. Zahtevnost vrhunskega podviga, pri katerem so sodelovali odlični slovenski zgodovinarji, je bil glavni razlog za precejšen časovni zamik. „Uradno z izidom zamujamo leto dni, neuradno pa tri leta," je na predstavitvi atlasa v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju dejal Tomaž Zalaznik, direktor založbe Nova revija, ki je atlas izdala. Po njegovih besedah je nastal na podlagi zavedanja, da Slovenci doslej zgodovinskega atlasa nismo imeli, in dodal, da se s podobnim projektom lahko pohvali le malo slovanskih narodov.
Atlas obsega 243 kart, 49 skic in tlorisov ter 10 tabel in grafičnih prikazov, zajema pa vsa pomembna obdobja slovenske zgodovine, od prazgodovinskih kultur in izročil na naših tleh do osamosvojitve Slovenije kot neodvisne države. Gre za hvalevredno pionirsko delo slovenskega zgodovinopisja in historične kartografije.
Založba Nova revija je že jeseni leta 2001 utemeljila potrebo po izdelavi omenjenega atlasa in sestavila načrt Slovenskega zgodovinskega atlasa, ki naj bi zajel ključna obdobja od prazgodovinskih kultur do osamosvojitve Slovenije. Leta 2003 je bil načrt prijavljen pri Ministrstvu za kulturo RS kot založniški projekt nacionalnega pomena.
Leto kasneje je bilo sestavljeno strokovno uredništvo za pripravo atlasa, založba pa je izbrala pretežno mlajše zgodovinarje z doktorati, ki sodelujejo pri različnih slovenskih strokovnih ustanovah. Uredniki, ki so hkrati avtorji, so specialisti za posamična obdobja zgodo-
Z leve: mag. Tomaž Nabergoj, dr. Miha Kosi, Niko Grafenauer, dr. Aleš Gabrič in Tomaž Zalaznik
vine: dr. Boris Golec, dr. France M. Dolinar, dr. Miha Kosi, dr. Aleš Gabrič in mag. Tomaž Nabergoj.
Za izdelavo vseh zemljevidov po predlogah avtorjev, ki so črpali podatke iz vseh razpoložljivih virov in tudi lastnih raziskav, je poskrbela mag. Mateja Rihtaršič.
V pogovoru o nastanku in vsebini Slovenskega zgodovinskega atlasa, ki ga je pripravila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, so sodelovali Niko Grafenauer, dr. Aleš Gabrič, dr. Miha Kosi, mag. Tomaž Nabergoj in Tomaž Zalaznik.
Grafenauer, ki je prispeval predgovor k atlasu, je sodeloval že pri zametkih izdelave omenjenega dela. „Bistveno je, da smo naredili vrhunsko delo," je dejal vidno zadovoljno. Po njegovem mnenju je atlas izjemnega pomena z več vidikov. Med drugim tudi zato, ker bi lahko prispeval k reševanju še zadnjega odprtega mejnega vprašanja s Hrvaško. „Atlas pa naj bi prispeval tudi k temu, da se Slovenci končno sprostimo in nehamo razmišljati o tem, kje med nami je kakšen sovra-
žnik," je zaključil Grafenauer.
O pomenu nastalega dela je spregovoril tudi mag. Tomaž Nabergoj, ki je bil zadolžen za pripravo vsebine o zgodnji slovenski zgodovini. „Na jasen in prijazen način smo skušali pokazati, kaj vse se je v tistem času dogajalo na našem območju," je pojasnil. Obdobje, ki se ga je lotil, obsega množico raznolikih kart, ki prikazujejo pomembna mesta tistega časa, različna arheološka najdišča, skice določenih cerkvenih objektov ter veliko drugega.
Obdobje srednjega veka je prevzel dr. Miha Kosi, ki je na Ptuju predstavil izbor najzanimivejših kart. Kot zanimivost je predstavil karto urbanih središč, ki dokazuje, da ima Ptuj oziroma nekdanja Poeto-viona zraven primorskih mest najdaljšo urbano tradicijo. „Do 16. stoletja se Maribor ni mogel kosati s Ptujem," je dejal zgodovinar. Obdobje, ki ga je obdelal, zajema tudi bogato dediščino različnih grofov. Med najpomembnejšimi so seveda Celjski grofje, ki so na svojem vrhuncu moči imeli kar 125 gradov.
Čas po letu 1848 je predsta-
vil dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino. Kot je pojasnil, so v tem času nastajale institucije, ki so delovale v slovenskem jeziku, s čimer se je dvigala raven kulturne ozaveščenosti. Nastajala so tudi prva slovenska društva, čitalnice in tabori. Ena zanimivejših kart, ki jo je Gabrič prikazal, kaže demografske posledice druge svetovne vojne in predstavlja število žrtev. „To je novost. In čeprav nam nekateri marsikaj očitajo, menimo, da je prav, da smo jo izdelali takšno, kakršna je, saj na delitev naših in 'nenaših' nismo pristali. Žrtev je žrtev," je pojasnil. Povedal je tudi, da so spremembe bile zelo ažurne. Nekatere podatke so spreminjali še dan, preden je šel v tisk. „Dodali smo na primer občino Mirna, ankaranske pa ne, ker ne želimo napovedovati prihodnosti," je šaljivo dejal Gabrič.
Po njegovem mnenju je za atlas izjemnega pomena tudi dobra kartografija. Kot je dejal, je atlas sledil temu, da je čim več označb podobnih miselnim vzorcem, ki jih imamo v glavah. Po besedah direktorja založbe Nova revija Tomaža Zalaznika je veliko pohval na račun kartografije prišlo tudi od tujih založnikov.
Da je Slovenski zgodovinski atlas izdelan na vrhunski ravni in brez površnosti, je skrbelo skupno kar 34 sodelavcev, ki so osem poglavij ustvarjali več let. Po prvih kritikah jim je to zelo dobro uspelo, saj vsi atlas ocenjujejo kot poljuden in kvaliteten, slovensko zgodovino, ki je ne poznamo dovolj, pa približuje slehernemu bralcu.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ptuj • Razstava del Gregorja Pratnekerja
Gozdna pokrajina v pisanih barvah
Minuli teden so v Miheličevi galeriji na Ptuju odprli zadnjo letošnjo razstavo. Razstavljena so dela akademskega slikarja Gregorja Pratnekerja, ki upodabljajo Esenco gozdne pokrajine.
Pokrajinski muzej Ptuj -Ormož je v Miheličevi galeriji pripravil sedem razstav, dodatnih pet pa se jih je zvrstilo v Salonu umetnosti v Prešernovi ulici. Te so bile pestre in raznolike, čast, da zaključi letošnjo sezono, pa je pripadla mariborskemu slikarju Gregorju Pratnekerju. „Predsta-vitve likovnih stvaritev smo se trudili omogočiti mnogim umetnikom iz različnih krajev in različnih starosti," je na otvoritvi dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj -Ormož Aleš Arih.
Leto 2011 zaključujejo z razstavo Esenca gozdne po-
krajine, ker gre za dela, ki so nadvse prijazna za oko in dušo, pa tudi časovno povsem sodi v kontekst jeseni, saj večina upodobljenih prizorov spominja na jesensko pisanost. Razstava kaže na umetnikov prvinski odnos do pokrajine, ravno kraji-narstvo in figuralika pa sta dve njegovi poglavitni temi. Pratneker tudi tokrat ostaja zvest tehniki, ki ga spremlja skozi njegovo celotno ustvarjalno pot: olju na platnu. Zvest tradiciji pa je ostal tudi Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, ki sleherno razstavo popestri z glasbeno točko.
Glasbena gosta na četrtkovi otvoritvi sta bila baritonist Kristjan Furman in pianist
Tom Hajšek iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Dženana Kmetec
Gregor Pratneker, Aleš Arih in Stanka Gačnik
Foto: DL
Pa brez zamere
Ena je več kot dve
Prelep jesenski dan na Obali
Na svetu obstajata (gledano na splošno) dve vrsti, dva tipa ljudi. Med sabo sta si izjemno različna, a vendar sobivatapovsod. Tako ju lahko vidimo in razločimo praktično kjerkoli, le malce je treba odpreti oči in uiti lemurskipasivnosti vsakdana.
Gospa mora biti stara tam okoli šestdeset let, vsaj kolikor gre soditi po njeni pojavi. To ne pomeni, da je njen obraz ena sama guba in njena hrbtenica ne premore več ravne drže; niti najmanj, gospa je čila in vitka, najbrž tudi odličnega zdravja. Pač, kot je to pri branjevkah povečini v navadi, njena persona zbuja vtis ženske, ki ni nikoli opravljala pisarniškega dela, ampak je pač branjevka praktično že od rojstva. "Šjora" (kot tukaj doli pravijo gospem) vsak dan prodaja sadje in zelenjavo na an-karanskem glavnem trgu (ki v bistvu sploh ni trg, ampak prej parkirišče, na treh straneh obdano s poslovno-stanovanjski-mi objekti, na strani, ki gleda proti morju, pa odprto). Dobrin ne pridela sama, ampak jih kupuje v koprski prodajalni sadja in zelenjave, lahko pa tudi, da "preko" (kot tukaj pravijo Trstu), kjer se nahaja velika industrijska tržnica za tovrstne izdelke. Njena ponudba je sestavljena iz sezonske zelenjave in sadja, tako da trenutno prednjačijo jabolka, ki jih šjora z jezikavostjo, ki bi ji jo zavidala marsikatera branjevka (in celo politik!), precej vsiljivo ponuja mimoidočim. Da so domača, dobra in sveža, pravi, čeprav nič od tega ni res. Njena jabolka so industrijska, pusta, mokasta in znotraj gnila, vse prej kot sveža. Kilogram jabolk ti s pomenljivim, celo prezirljivim obrazom natančno odmeri na sumljivo umerjeni tehtnici, zanj pa zahteva polna dva evra. V kolikorje teža jabolk večja (za kar seveda zmeraj tudi poskrbi), ti bo vzela še dodatnega pol evra ali več, pri tem pa ti ne bo namenila niti enega pogleda iz vranjih, ozkih oči. Njen pozdrav po končani kupčiji je komaj kaj več kot "Spravi se zdaj že enkrat stran!"
Šjor (kakor tukaj spodaj pravijo gospodom) je ena izmed tistih pojav, ki jo enostavno ne morete niti prezreti. V višino meri komaj kaj več kot kak meter in pol, zato pa del manjka višine nadoknadi s širino (saj ne, da bi bil izrazito debel, je pa pač okrogel, kot tovrstnim pojavam tudi pristoji). Vate zre s preprostimi, toplimi, zaupljivimi očmi, kijih še poudarjajo okrogla očala z debelimi korekcijskimi lečami. Njegove kretnje so počasne, mehke in nič kaj odrezave, kot so to pri zgoraj omenjeni šjori, koraki pa drobceni in pazljivo umerjeni. Star mora biti okoli petdeset let in po svoji pojavi nasploh spominja na nekakšno mešanico vrtnega palčka ter dobrodušnega skandinavskega trola. K celotni pojavi pripomore še način njegovega govora, saj govori tiho, skoraj plaho, ob tem pa še malce seslja. Seveda te, kotje sicer tukaj v navadi, brezpogojno ter zaupljivo tika in ne vika, kar še dodatno okrepi sliko preprostega, prisrčnega in odkritega možiclja.
Vsak petek se šjor s svojim razmahanim Citroenovim pol-kombijempripelje na isti ankaranski trg, kjer vsak dan svoje "domače" sadje in zelenjavo na najboljšem prostoru ponuja suha vranja šjora, avtomobilček parkira pač nekje, kjer je prostor, odpre zadnja vrata ter pred avto pazljivo položi za-bojček ali dva jabolk. Tem se že na daleč vidi, da so domača, pravkar obrana, polna okusa in sočna - pravo nasprotje od tistih, kijih vsiljivo ponuja zgoraj omenjena gospa. A možicelj ne kriči naokoli, ne nadleguje vsakogar, ki gre mimo, kako so njegova jabolka dobra in oh in sploh; ne, palček-trol tiho sedi tam na koncu tovornega prostora svojega mini kombija, pri čemer mu kratke nožice skoraj bingljajo v zraku, mežika v jesensko sonce ter tu in tam reče kakšno sam s sabo. Ko pristopiš do njega ter ga pobaraš za par jabolk, te skozi debele leče svojih očal najprej začudeno pogleda, kot da bi ga vprašal po nečem, česar pa on res nima; nato omeni, da so jabolka sveža in res dobra - verjameš mu brez nadaljnjega. Ko sopihajoče nabira posamezne sadeže iz zabojčka ter jih skrbno, da se ne bi poškodovali, daje v vrečko, ti še pove, da so bila obrana včeraj zvečer in da so sorte zlati delišes (kar sicer vidiš tudi sam, a nič ne de). Potem vrečko položi na tehtnico, ki se ustavi pri kilogramu in petnajst dekagramih. Malce si ogleduje cifri in pri tem dva ali trikrat zavzdihne, kot da bi ga bilo sram, da ti mora za jabolka sploh kaj računati. Potem te skoraj boječe pogleda in ti reče, da mu daj za tisto več kot kilogramsko vrečko svežih domačih jabolk en evrski kovanec. En evro za več kot kilogram sočnih, domačih jabolk. Ni šans - možiclju v ročico z veseljem in brez pomisleka stisneš evro in pol s pojasnilom, da je že v redu. A potem palček oživi! "O, to pa ne!", živo in zaskrbljeno pojasni. "Pole ti muorm dat še jene dve jabuke."In hitro oddrobenclja nazaj do zabojčka, izbere dva posebej velika ter lepa sadeža in ti jih hitro, še preden bi mu lahko ugovarjal, potisne v vrečko. "Ekola, zdej je pa za prav", še pomirjeno doda. Nato se med sopihanjem spet usede na zadek svojega mini kombija ter se zasanjano zastrmi v toplo sonce, ki hkrati z burjo krasi prelep jesenski dan na Obali.
Na svetu obstajata (gledano na splošno) dve vrsti, dva tipa ljudi. Škoda, da ga vodijo in v njem najbolj uspevajo tisti prvi.
Gregor Alič
Ormož • Predstavitev knjige O spolih
Cel svet se vrti okoli lepih žensk
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je v oktobru pripravila strokovno predavanje Romana Vodeba s predstavitvijo njegove nove knjige O spolu. Teoretski psihoanalitik in družinski psihoterapevt s svojimi refleksijami že lep čas provocira slovensko javnost, še posebej rad pa svojo pozornost posveča feministkam in moškinjam.
Prvo knjigo Ideološke paradigme v športu je mag. Vo-deb izdal novembra 1999 z letnico 2000, v 600 izvodih, simbolno v spomin na Freuda, ki je na enak način 100 let pred njim izdal knjigo Interpretacija sanj. Vodeb se spominja, da njegove prve knjige nihče ni kaj prida bral ali kupoval. Ostala je na policah knjigarn, minusa pa ga je rešil dr. Janez Rugelj, ki jo je priporočal v branje svojim pacientom. Knjiga je govorila o športu kot projekciji nezavednega, kjer gol ni gol, ampak vagina. Sedaj je na policah knjiga O spolu in nekaterih z njim povezanih rečeh, Slovenija pa ima za seboj že desetletje izkušenj z Romanom Vodebom, ki se je udomačil v medijskem prostoru, še vedno pa rad šokira s svojimi izjavami. Recimo takšnimi, da se ženska lepo-tiči, ker ji med nogami manjka organ. In to je povsem v redu, kajti ko se deklica zave, da sta s fantkom različna, in se zave svoje pomanjkljivosti, ker nima penisa, reši ta problem pozitivno tako, da opazi, da to nič ne de, saj je toliko lepša od fantka po celem telesu. Če pa ji tega ne uspe razrešiti, pa se lahko na svoj občutek pomanjkljivosti odzove nenormalno, tako da se zgleduje po fantih, se jim poskuša čim bolj približati, se igra le z njimi, nosi puško, tekmuje, se tepe, odrasla postane karieristična.
Foto: Viki Ivanuša
Mag. Roman Vodeb je predstavil svojo novo knjigo O spolih
Slovenski moški najbolj kastrirani na vsem svetu
Zanimivo diagnozo ima Vodeb za Slovence, ki pravi, da je vse silno plezanje po gorah in osvajanje vrhov Himalaje le iskanje matere, ki ni imela časa za otroka. Če k temu dodamo še slovenske ikone Cankarjanske matere, Device Marije in Pike Nogavičke, je katastrofa neizogibna. Zato se ni čuditi, da so slovenski moški najbolj ka-strirani na vsem širnem svetu, saj so imeli naši vojaki in policisti nad seboj ženski ministrici, je prepričan Vodeb. Nad njimi sta bili ženski, ki sta imeli vse vzvode oblasti in moči v svojih rokah. Katarino Kresal sicer ocenjuje kot lepo žensko, vendar hladno in brez vsakršne ženske miline - skratka moškinjo.
Sicer pa, čim bolj so Slovenke podobne moškemu, prej postanejo Slovenke leta. To očita tudi Petri Majdič, nasploh pa meni, da ženske niso primerne za postavljanje v športu. Po njegovem mnenju je tudi Angela Merkel napačno razrešila Ojdi-pov kompleks, zato očetu še vedno igra sina.
Vodeb trdi, da sta spola različna in kompatibilna na spolni, partnerski in družbeni ravni, ker imata različne genitalije. Ker smo torej moški in ženske različni, ne potrebujemo urada za enake možnosti, ampak urad za različne možnosti. Ker pa smo sesuli naravno ravnotežje spolov, moški niso več moški in tudi ženske ne več ženske. Človeška rasa ima dve genitalno različni varianti - žensko, ki je vaginalno bitje in z užitkom sprejema moški organ, ki ji manjka v spolnem aktu, pa tudi na simbolni ravni ženska rada sprejema. Moški pa ji mora dajati denar, varnost, zaščito. „Moški trpimo, če ob sebi nimamo feminilne ženske," je priznal Roman Vodeb.
Na koncu šteje le sreča
V procesu svetovanja srečuje Vodeb številne ženske na visokih položajih, ki imajo vse, nimajo pa moškega, ker so na službenem podro-
čju prisiljene igrati moško vlogo, riniti in tekmovati, pri tem pa so izgubile svojo feminilnost. „V življenju mora biti sreča in to je tisto, kar šteje na smrtni postelji, ne denar. Kajti Hilda Tovšak v življenju ni bila srečna, pa tudi Boško Šrot ne," je prepričan Vodeb. Zelo zanimivo je razvrstil tudi latentne sadiste, ki po njegovem mnenju, če so zelo pametni, postanejo kirurgi, če so malo manj, mesarji, lahko bodo tudi učitelji matematike ali policisti, ali pa Uroš Slak v Pogledih Slovenije.
Vodeb tudi ni našel prijazne besede za istospolne družine, saj je prepričan, da otrok ob dveh istospolnih starših ne more rešiti temeljnih razvojnih vprašanj. Zavzema se tudi za uporabo vzgojne klofute kot metode. Prepričan je, da mama ne sme nikoli tepsti, oče pa lahko tu in tam udari sina. Hčerk se ne tepe.
Vodeba so po njegovih izjavah proti istospolnim družinam nekako posvojili desničarji, pri čemer se očitno ne počuti lagodno, saj je večkrat povedal, da je bolj liberalno usmerjen. Prepričan je, da prihodnost temelji na družini, ki jo sestavljata moški in ženska, zato ker je tako prav in ker le iz takšne zveze lahko izhajajo normalni otroci in ne zato, ker je tako rekel bog.
Viki Ivanuša
Ptuj • Obisk hrvaške delegacije
Praksa, ki jo želijo prenesti
Na Hrvaškem se pripravljajo na gradnjo prvega sodobnega centra za mehansko-biološko predelavo odpadkov. Ker smo v Sloveniji na tem področju že zelo daleč, se sosedje želijo čim bolj seznaniti s slovensko prakso na tem področju, s pozitivnimi in negativni izkušnjami. K ločenemu zbiranju odpadkov jih zavezujejo tudi evropske direktive, vezane na pogajanja za vstop v EU.
Na pobudo dr. Viktorja Simončiča iz raziskovalne agencije iz Siska se je ZRS Bistra Ptuj v okviru projekta Upravljanje z odpadki v ob-
činah, ki ga izvajajo na Hrvaškem, vključila v organizacijo študijske poti hrvaške delegacije, ki so jo sestavljali novinarji, predstavniki pod-
Foto: Črtomir Goznik
Z ogleda CERO Gajke
jetij in ministrstva. 27. in 28. oktobra so si ogledali centre za ravnanje z odpadki v Krškem, Celju in na Ptuju, da bi se seznanili s primeri dobrih in slabih praks na področju ravnanja z odpadki. Hrvati so pred začetkom gradnje prvega sodobnega obrata za mehansko-biološko predelavo odpadkov v Mariščini, v zaledju Reke, zato so želeli pridobiti čim več podatkov o slovenskih izkušnjah s področja ravnanja z odpadki, s katerimi želijo seznaniti tudi svoje državljane. Zgradili bodo sodoben obrat v velikosti celjskega, ki bo stal okrog 50 milijonov evrov, od tega naj bi skoraj polovi-
co predstavljala nepovratna evropska sredstva, ostalo bodo dodale lokalne skupnosti in država. Hrvaška je pri ločenem zbiranju odpadkov šele na začetku, saj vse odpadke še vedno odlagajo v eno posodo. Presenečeni so bili, kako daleč smo glede tega v Sloveniji. Zavedajo se, da jih največ dela čaka pri osveščanju prebivalstva o pomenu ločenega zbiranja odpadkov. V ZRS Bistra so se hrvaški gostje seznanili tudi z nekaterimi okoljskimi projekti, ki jih razvijajo, pod vodstvom dr. Dušana Klinar-ja, vodje obrata, pa so si ogledali CERO Gajke.
MG
Natalija Škrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Druga plat martinovanja
Sredi novembra nam narava in ljudsko izročilo prinašata priložnost, da za trenutek odmislimo vsakodnevne težave, pozabimo na volilne obljube in nazdravimo. Vem, zveni kot uvod v čestitke poslušalcev, a martinovanje je ljudski praznik, ki ponuja prav to. Med Slovenci je martinovanje eden najbolj priljubljenih praznikov. Izročilo pravi, da je skromni Martin nekoč kot vojak na poti srečal berača in mu podaril polovico svojega plašča, zaradi svoje skromnosti pa je zavrnil škofovsko mesto in se pred oznanilom skril med gosi. A ne zaradi skromnosti, pri nas je Sveti Martin spoštovan zaradi svoje povezave z vinom. Jesenski pust, kot ga nekateri imenujejo, je namreč predvsem praznik vina. Nečisti mošt spremeni v žlahtno kapljico, s katero potem leto dni nazdravljamo veselim trenutkom. In priložnosti za nazdravljanje je bilo v teh dneh zares veliko. Ni je vasi, v kateri se v teh dneh ne bi proslavljalo, veselilo, kjer ne bi pripravili kulturnega programa in še kakšne posebnosti. Kot da so prav tekmovali med seboj, kje bodo pripravili bolj šaljiv program in več pokušin mošta. Tako vsaj ob Martinovem tisti nergači, ki zmeraj tarnajo, da se nikjer nič ne dogaja, ostanejo brez besed. Martinov vikend je zato bil za marsikoga precej naporen. A če po končanem veselja-čenju vse te popite količine alkohola pretopimo v številke, dobimo zaskrbljujoče podatke. Slovenci smo po količinah popitega alkohola pravi rekorderji. Publikacija ob 20-letnici Slovenije, ki so jo izdali pri Statističnem uradu Republike Slovenije, je postregla s podatkom, da se poraba alkohola od leta 1993 ni bistveno zmanjšala. Poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca je leta 2008 znašala 11 litrov. Delež čistega alkohola, popitega z vinom, je približno 50-odstoten, s pivom 40-odstoten in z žganimi pijačami 10-odstoten. A se lahko tolažimo s tem, da smo pravzaprav soustvarjalci svetovnega rekorda, ki ga po porabi alkohola vztrajno držimo Evropejci. Šalo na stran. Več kot 90 odstotkov 15 ali 16 letnikov je že poskusilo alkohol, v Sloveniji je alkohol poskusilo že 90 odstotkov osnovnošolcev. Pitje je del slovenske kulture, ki ga spoznavajo že skorajda otroci. Kar 40 odstotkov 11 letnikov je že poskusilo alkohol. Povprečni slovenski mladostnik je ob prvem pitju alkoholne pijače star 13,3 leta, ko se prvič opije, šteje 14 let. Več kot četrtina 15 letnikov pije alkohol vsaj enkrat tedensko. Poleg teh številk je zaskrbljujoč predvsem podatek, kako tolerantni smo do tega, da mladi tako zgodaj začnejo uživati alkohol. Petkovi popoldnevi v parku z vozički alkoholnih pijač so nekaj vsakdanjega, litri pijač, ki jih 15 in 16 letniki dobijo v dar ob rojstnem dnevu prav tako. Zato je prav, da ob Martinovem pomislimo tudi na kulturo pitja, ki nam jo tisti, ki znajo ceniti dobro kapljico, skušajo predstaviti že vrsto let. Kajti zavedajo se, da je vinska kultura del splošne kulture. Predstavlja naš odnos do dela in ljubezni, ki sta bila vložena v nego trte in vina. Življenje je prekratko, da bi pili slabo vino, pravi nek šaljivi rek, zato upam, da letošnji Martin ni praznik, si ste si ga zapomnili po tem, kakšne količine mladega vina ste popili, ampak praznik, ko ste ob tradicionalnih dobrotah s kozarčkom ali dvema izbrane kapljice ponosno nazdravili rezultatom svojega dela.
RADIOPTUJ
^ 89,8° 98,2 = 10473
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. V sredo ob 18. uri in ponovitev v nedeljo ob 10. uri.
Rokomet
Nova zmaga ptujskih rokometašic
Stran 12
Rokomet
Cimos zamrznil Vinarje na -16
Stran 12
Namizni tenis
Matic Slodej na TOP-u odličen tretji
Stran 13
Šah
VM Aleksander Belja-vski uspešen na EP
Stran 13
Nogomet
V Mestni občini so glavni Podvinčani!
Stran 14
Nogomet
Stojnci uspešni, prvi poraz Zavrča
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Odlično opravljeno delo Kidričanov
Aluminij - Dravinja Kostroj 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Ploj (53.), 2:0 Medved (68.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Lonzarič, Sambolec, Pečovnik, Medved, Ploj (od 80. Rešek), Kurež (od 59. Kmetec), Bingo, Režonja, Petek (od 72. Kokol). Trener: Bojan Flis.
DRAVINJA KOSTROJ: Čelofiga, Hankič, Tolar, Gaber, Vodopivec, Kra-ljič, Ribič, Rahmanovič, Gosak (od 58. Pišotek), Štrukelj (od 76. Kos), Tisaj (od 79. Topič). Trener: Marjan Marjanovič.
Nogometaši Aluminija so v predzadnjem krogu jesenskega dela in zadnjem letošnjem srečanju na domačem stadionu gostili za njih vedno neugodno Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Na papirju je šlo za najlažjega tekmeca, saj so Konji-čani zadnji na lestvici. Ti so se taktično dobro postavili, saj so zaprli praktično vse poti domačim, da bi lahko ti igrali hitreje. Igra se je večinoma odvijala na polovici gostov, vendar je bilo pravih priložnosti bore malo, več je bilo poskusov od daleč (Ploj, Bingo, Režonja). V 17. minuti je mladi Timotej Petek na levi strani preigral dva gostujoča igralca in lepo zaposlil Gregorja Režonjo, temu pa je
~V jk
K mE
»z
/ <
BSP§>j M
S
M
/ 4Í,
t ' * - 1 i
yM
-ji

í	ffív f

mm

*
-
i;t'—?:!-■ - j..,'t,-.:'-'-.
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Medved (Aluminij, rdeči dres) je dosegel drugi zadetek na tekmi z Dravinjo, za prvega pa je prispeval podajo.
strel iz šestih metrov ubranil gostujoči vratar Čelofiga. Po tej akciji so se domači nekoliko bolj razigrali. V 19. minuti je streljal Petek, minuto kasneje še Kurež, v 28. minuti je z dobrih dvajsetih metrov nevarno
poskušal še Bingo. Noben strel pa ni bil dovolj dober, da bi končal za hrbtom vratarja Dra-vinje. Gostje so prvi strel proti vratom Aluminija sprožili v 30. minuti, vendar je bil to slab strel Jana Štruklja. V 42. minuti
je gostujoči obrambni igralec Hankič v kazenskem prostoru podrl Medveda, „dišalo" je po enajstmetrovki, vendar je sodnik Čeferin samo odmahnil z roko.
Želja nogometašev Aluminija je bila, da čim prej zadenejo za vodstvo in to jim je uspelo v 53. minuti: iz desne strani je poslal predložek Medved, Ploj pa je bil najvišji v skoku in žogo je poslal v mrežo - 1:0. To je seveda pomenilo olajšanje med domačimi in igra je postala še boljša. V 68. minuti so Kidričani dosegli še drugi zadetek: Režonja je žogo poslal v prazen prostor nekoliko na desno stran, tam pa jo je Aljaž Medved z močnim strelom poslal pod prečko - 2:0. Do konca srečanja so gledalci spremljali „enosmerni promet" proti golu Dravinje. V 83. minuti je sodnik Čeferin po prekršku Vo-dopivca nad Kokolom pokazal na belo točko. Izvajalec je bil izkušeni Marko Kmetec, ki pa je žogo poslal visoko čez gol.
Tri točke so kljub temu zasluženo ostale v Kidričevem, kar ob razpletu na drugih igriščih pomeni, da je prednost nogometašev Aluminija pred najbližjimi tekmeci narasla že na plus enajst točk!
DK, JM
1. SNL: vijoličasti v zaostali tekmi ugnali Rudar
REZULTAT ZAOSTALE TEKME 12. KROGA:
Rudar - Maribor 0:3 (0:1) Strelca: Volaš (35., 74.), Velikonja (92.); R. K.: Črnčič (69.) /Rudar
1.	MARIBOR	17	11 4	2	40:20 37
2.	OLIMPIJA	17	8 6	3	30:22	30
3.	HIT GORICA	17	8 4	5	28:19	28
4.	RUDAR VELENJE 17	6 6	5	25:24	24
5.	DOMŽALE	17	7	3	7	24:24	24
6.	CM CELJE	17	6 3	8 25:24	21
7.	LUKA KOPER 17	5	6	6 21:23	21
8.	MURA 05	17	5	5	7	16:25	20
9.	NAFTA	17	4	5	8 20:25	17
10.	TRIGLAV 17 3 2 12 6:29 11
2. SNL: tesno v boju za 2. mesto
Nogometaši Aluminija so v zadnjem jesenskem domačem nastopu premagali Dravinjo iz Slovenskih Konjic, ki je sicer zadnja na lestvici, vendar se je tokrat v Kidričevem predstavila kot solidno moštvo. Borba za 2. mesto je še naprej neizpro-
sna; po zmagi v Celju ga trenutno zasedajo nogometaši Garmin Šenčurja. V derbiju ekip iz ljubljanskega območja gledalci v spodnji Šiški niso videli zadetkov, čeprav je Dob celotni drugi polčas igral brez izključenega Kukavice (44. minuta). Krško je z drugim zaporednim porazom izgubilo mesto, v zadnjem krogu jesenskega dela pa pričakujejo še vodilni Aluminij. Nogometaši iz Šmartnega ob Paki ob koncu prvega dela pridno nabirajo točke: tokrat so slavili v Črnomlju in Belo Krajino znova pahnili v težave.
REZULTATI 13. KROGA: Aluminij - Dravinja Kostroj 2:0 (1:0), Šampi-on Celje - Garmin Šenčur 0:2 (0:1), Bravo 1 Interblock - Roltek Dob 0:0, Kalcer Radomlje - Krško 2:0 (1:0), Bela Krajina - Šmartno 1928 1:3 (0:1).
1.	ALUMINIJ 13 10 2 1
2.	GAR. ŠENČUR 13 6 3 4
3.	ROLTEK DOB 13 5 6 2
4.	INTERBLOCK 13 5 5 3
5.	KRŠKO 13 5 4 4
6.	ŠMARTNO 1928 13 4 4 5
7.	ŠAMPION CELJE 13 4 3 6
8.	BELA KRAJINA 13 3 6 4
9.	K. RADOMLJE 13 3 2 8
10.	DRAVINJA KO. 13 1 3 9
3 21
32 21 21 20 19 16 15 15 11 6
DK, JM
23
17:26
21
17:18 11:19 3:24
Aljaž Medved, igralec Aluminija: „Vedeli smo, da bo Dravinja neugoden nasprotnik. Nam igra ni stekla tako, kot smo si želeli, in smo se dolgo mučili. V bistvu smo čim prej želeli doseči zadetek. V nadaljevanju nam je to uspelo in mislim, da ni dileme o tem, da je zmaga popolnoma zaslužena."
Marjan Marjanovič, trener Dravinje: „Kljub temu, da smo prišli na gostovanje k najkvalitetnejši ekipi lige, smo imeli željo po ugodnem rezultatu. Igrali smo toliko, kolikor nam je tekmec dovolil, Kidričani pa so si ustvarili več priložnosti. Pri moji ekipi me moti le to, da dobivamo zadetke po očitnih napakah posameznikov, sicer pa smo odigrali zgledno."
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
»
Nihče ne želi izgubljati
«
Slavišo Stojanoviča smo ljubitelji nogometa v Sloveniji spoznali predvsem v vlogi trenerja Domžal, s katerimi je tudi osvojil dva zaporedna naslova državnih prvakov (2006/07, 2007/08, blizu je bil že v sezo-
ni 2005/06). V takratni ekipi Domžal so npr. nastopali Kirm, Rakovič, Cimirotič, Elsner, Lju-bijankič, Ilič, Aljančič ... Sledila je avantura na klopi Celja, potem pa je „profesor" postal pomočnik Srečka Katanca na
čelu reprezentance Katarja. Tako mu niso tuje niti klubske niti reprezentančne obveznosti. Kljub temu je tokrat v povsem drugačni, novi vlogi, saj on odloča o izboru igralcev, pripravah, taktiki .
Foto: Črtomir Goznik
Slaviša Stojanovič je po nekaj opravljenih treningih v petek prvič odgovarjal na vprašanja novinarjev. Ob njem sta bila še Bojan Jokič in Andraž Kirm.
„Vesel sem, da igralci na dosedanjih treningih dosledno in profesionalno izpolnjujejo vse zastavljene naloge. Po nekaj uvodnih treningih bomo korak po korak prešli k taktičnim zamislim, ki jih bomo uporabili na tekmi proti ZDA pa tudi v bodoče. Pojavile so se tudi prve težave, saj se je poškodoval Mavrič, Mišo Brečko pa je bil nekaj dni bolan. V soboto sta nam manjkala Jasmin Han-danovič in Aleš Mertelj, ki sta z Mariborom igrala zaostalo prvenstveno srečanje."
Kdo bo novi kapetan in kdo ga bo izbral?
S. Stojanovič: „O tem doslej še nisem resno razmišljal, do torka pa bom to odločitev sprejel sam."
Kako komentirate dvoboj mlade reprezentance z ekipo Litve (2:0, op. a.)?
S. Stojanovič: „Dvoboj je bil izjemno dinamičen, za predstavo in nenazadnje tudi za zmago pa lahko izbrancem Tomaža Kavčiča samo čestitam. V člansko ekipo sem že povabil dva igralca te selekcije, Krhina in Lazarevica, v oko pa mi je padlo še nekaj posameznikov. O konkretnih imenih ne bi želel govoriti, treba pa se je zaveda-
ti, da v selekciji U-21 igrajo z vrstniki s približno enakimi fizičnimi sposobnostmi, pri članih pa se vseeno igra na drugačnem nivoju. Ni treba prehitro preskakovati ovir, bom pa se o vsem dogovoril s selektorjem Kavčičem."
Kakšne taktične zamisli pripravljate za tekmo z ZDA?
S. Stojanovič: „Za postavitev se bom odločil v nedeljo, si bom pa prizadeval, da bo imela reprezentanca vedno pripravljenih nekaj taktičnih zamisli in da bomo lahko v primeru
negativnega poteka tekme spremenili postavitev."
Kaj vam lahko prinese tekma z ZDA?
S. Stojanovič: „Vsekakor si obetam boljši vpogled v zmožnosti posameznih igralcev, od vseh pa pričakujem visoko stopnjo borbenosti in izpolnjevanja taktičnih zamisli. Noben trener ne želi izgubljati, tudi pri meni je tako. Naredili bomo vse, da tekmo dobimo, v najslabšem primeru pa želimo ostati neporaženi."
JM
Foto: Matija Brodnjak
Reprezentanci Slovenije in ZDA sta se doslej pomerili enkrat, in sicer lani na SP v Južni Afriki (2:2). Pred tekmo s(m)o bili navijači obeh ekip prepričanih v zmago svojih reprezentanc ...
Rokomet m 1. NLB leasing liga, 1. A SRL (ž)
Cimos zamrznil Vinarje na -1G
Cimos Koper -Jeruzalem Ormož 38:22 (20:12)
CIMOS: Podpečan (8 obramb), Vran (12 obramb); Skoko 4, Brumen 1, Bombač 3, Poklar 5, Džono 3, Krivokapic 2, Skube 4, Konečnik 3, Rapotec 2, Bogunovic 4, Bundalo 3, Jovičic 4, Osmajic. Trener: Fredi Ra-dojkovič.
JERUZALEM: Jelen (7 obramb), Belec (4 obrambe), Žuran (2 obrambi); Korpar 3, Krabonja, Žmavc, Raj-šp, Bogadi, Radujkovič 4, Čudič 2, Špiljak 3, Sok 2, Hebar 1, Kljajič 4, Ši-šmanovič 3. Trener: Saša Praprotnik.
IZKLJUČITVE: Cimos 4 minute; Jeruzalem 4. SEDEMMETROVKE: Cimos 3/1; Jeruzalem 5/3. IGRALEC TEKME: Jure Vran (Cimos Koper).
Obe ekipi sta na Bonifiki pred okrog 500 gledalci odigrali bolj pripravljalno kot prvenstveno tekmo, saj sta oba trenerja skušala čim manj „trositi" glavne nosilce igre. Pred Cimosom je že v sredo tekma Lige prvakov v Rusiji (St. Petersburg), pred Ormožani pa v prvenstvu vodilno Gorenje in novomeška Krka. V taboru Koprčanov so manjkali Gorazd Škof, Matjaž Mlakar, Jure Do-belšek in Matevž Čemas, pri
1. NLB LEASING LIGA				
REZULTATI 10.	KROGA:		Gore-	
nje - Celje Pivovarna Laško 31:26				
(1S:13), Cimos Koper -		Jeruzalem		
Ormož 38:22 (20:12), Trimo Trebnje				
- Ribnica Riko hiše 37:22 (20:10),				
Loka - Istrabenz plini Izola 24:22				
(14:10), Maribor Branik		- Šmartno		
37:30 (19:15), Krka	- Krško 2S:29			
(13:12).				
1. GORENJE 10	S	1	1	1Z
2. CELJE PIVO. LAŠKO 10	S	0	2	1B
3. CIMOS KOPER 10	Z	1	2	1S
4. TRIMO TREBNJE 10	Z	0	3	14
5. MARIBOR BRANIK 10	S	1	4	11
6. JERUZALEM ORMOŽ10	3	2	S	S
7. LOKA 10	4	0	B	S
8. ISTRABENZ P. IZOLA«	4	0	B	S
9. RIBNICA RIKO HIŠE 10	3	1	B	Z
10. ŠMARTNO 10	2	2	B	B
11. KRŠKO (-1) 10	3	0	Z	S
12. KRKA 10	1	2	Z	S
Jeruzalemu Sanel Merdanovic. Po dobrih 17. minutah igre so Primorci vodili 11:9, čeprav bi vodstvo trdno v svojih rokah morali držati Ormožani, ki so si priigrali številne priložnosti za zadetke, vendar je v golu državnih ter pokalnih prvakov blestel Jure Vran. Do odmora so gostje grešili po tekočem traku, sledile so številne tehnične napake in Cimos si je do odmora preko protinapadov nabral kar 8 točk prednosti z rezultatom 20:12.
Začetek 2. polčasa je bil v znamenju Jeruzalema, ki se je približal na - 6, ob tem pa zapravil nekaj možnosti za še nižji zaostanek. Cimos je znal to kaznovati in sredi drugega dela je prednost Avtomobili-stov narasla na + 10: 26:16. V zadnji četrtini tekme je igra Jeruzalema po številnih menjavah razpadla, v vratih Cimosa je zablestel še Dušan Podpe-čan, ki je ob sedemmetrovki v 1. polčasu ubranil še vrsto stoodstotnih priložnosti Or-možanom in prednost v prid Koprčanov je rasla iz minute v minuto. Najlepši trenutek tekme se je zgodil v 55. minuti, ko so Dean Bombač, Uroš Rapotec in Goran Bogunovic odigrali uspešen dvojni cepe-lin, ki je na noge dvignil dvorano. Na koncu so Koprčani Vinarje zamrznili na kar -16 z 38:22, kar je najvišji poraz Jeruzalema sploh proti Cimosu. Pri poražencih so priložnost za igro dobili vsi fantje, žal pa so jo uspešno izkoristili le redki.
UK
1. A SRL (ž): Naklo Tržič - Mercator Tenzor 31:38 (16:17)
ŽRK MERCATOR TENZOR: M. Križanec, S. Križanec, Mateša 12, Strm-šek 7, Majcen 5, Korotaj 6, Močnik 1, Potočnjak, Tumpej 2, Bolcar 3, Kovačič, Prapotnik 2. Trener: Nikola Bistrovič.
Nova tekma in nova zma-
ga za ptujske rokometašice. Tokrat so varovanke Nikole Bistroviča in Marjana Valenka gostovale na Gorenjskem pri novinkah v ligi - ekipi Naklo - Tržič in jo rutinirano premagale. To je že njihova sedma letošnja zmaga (doslej so Ptuj-čanke klonile le v Celju), s katero zasedajo odlično 3. mesto na lestvici. Pred ekipo s Ptuja je le evropski Krim, enako število točk kot Ptujčanke pa imajo Za-gorjanke. Če je bil pred sezono cilj ekipe zgolj obstanek v ligi in uveljavitev domačih roko-metašic, pa sedaj ni več nobenega dvoma, da so varovanke Nikole Bistroviča prava osvežitev lige, ki z obstankom zaradi odlične točkovne bere ne bo imela nobenih težav.
Srečanje na Gorenjskem so gostje pričele odlično ter kmalu povedle za 4 zadetke (3:7). Prednost so nato nekaj časa držale, nato pa je sledilo nekaj nespametnih kazni za dve minuti, kar so domačinke izkoristile in ujele priključek. V 29. minuti je bil tako rezultat izenačen (16:16), na odmor pa so gostje odšle z minimalno prednostjo. Dokaj izenačeno je bilo tudi v začetku nadaljevanja: Ptujčan-
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 8. KROGA: Naklo -Tržič - Mercator Tenzor Ptuj 31:38 (16:17), Krim Mercator - Mlinotest Ajdovščina 35: 28 (14:15), Celjske mesnine - Veplas Velenje 25:27 (13:15), Piran - Antrum Sežana 44:30 (21:12), Krka - Burja 49:10
(22:5), Zagorje	GEN 34:22 (17:9).
1.	KRIM MERCATOR	7
2.	ZAGORJE GEN I	8
3.	MER. TENZOR PTUJ	8
4.	PIRAN	8
5.	KRKA	8
6.	CELJSKE MESNINE	8
7.	VEPLAS VELENJE	8
8.	MLIN. AJDOVŠČINA	8
9.	ANTRUM SEŽANA	8
10.	NAKLO TRŽIČ	7
11.	OLIMPIJA	8
12.	BURJA	8
I - Olimpija
ke so sicer vseskozi vodile, toda nikdar več kot za tri zadetke. Šele sprememba igre v obrambi (3-2-1) je dala gostjam nov zagon in v 45. minuti so pove-dle za štiri zadetke (25:29). V končnici tekme je prednost le še naraščala, domačinke so se praktično predale, Štajerke pa so srečanje rutinsko pripeljale do konca. Končni izid je bil 31:38. V ptujskem moštvu so veseli predvsem povratka Na-stje Prapotnik, ki zaradi službenih obveznosti nekaj časa ni nastopala. Najboljša strelka je bila znova Stela Mateša, ki je dosegla kar 12 zadetkov.
tp
Kako rešiti spor med sodniki in RZS?
V zadnjem času rokometne lige (predvsem v mlajših kategorijah) v Sloveniji ponovno pretresa spor med sodniki in Rokometno zvezo Slovenije. Sodniki zaradi spora glede potnih stroškov namreč ne prihajajo na srečanja. Samo minuli konec tedna je bilo odpovedanih kar 47 srečanj nižjih kategorij. Zaradi tega se morajo klubi (tudi ptujski) znajti sami, veliko je improvizacije, zaradi česar prihaja do nezadovoljstva vseh udeleženih, čeprav klubi pri tem niso nič krivi. V dobro rokometa bi seveda bilo, da se omenjeni spor čim prej zaključi, kajti vse skupaj meče slabo luč na slovenski rokomet.
Z Zagorjem za 2. mesto
Naslednja preizkušnja čaka rokometašice v rdečih dresih v soboto zvečer, ko na Ptuj prihaja drugouvrščeno Zagorje. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri v telovadnici OŠ Ljudski vrt, v klubu pa pozivajo vse ljubitelje športa, da se jim pridružijo in skupaj ponovijo sijajno vzdušje izpred dveh tednov, ko je na Ptuju „padla" Krka. Zasavke bodo sicer na srečanju v vlogi favorita, toda samozavest varovank Nikola Bistroviča je trenutno tako visoka, da ob ponovitvi preteklih iger in glasni spodbudi iz tribun lahko pade tudi Zagorje.
Rokomet m 2. SRL (m)
Gorišnica uveljavila svoje prednosti
Moškanjci Gorišnica - Drava Ptuj 34:28 (19:12)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Petek 7 (5), Zorli 1, Bedrač 3, Valenko, Arnuš 2, Balas 3, Lozinšek 7, Gerčar, Lukaček 1, Vincek 2, Prav-dič 1, Geč, Firbas 7 (1), Horvat, B. Bratuša. Trener: Sebastijan Oblak.
DRAVA PTUJ: Bedenik, Bezjak 6 (2), Verdenik 6, Čeh, Zalar, Ferk 1, Horvat, Janžekovič 6, Kenda, Kosta-njevec, Maroh, Požar, Pukšič 4, Sabo 2, Toš 3. Trener: Tomi Matjašič.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci - Gorišnica 8 (6), Drava Ptuj 3 (2); IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 12, Drava Ptuj 4 minute.
Srečanje starih športnih riva-lov je v športno dvorano v Go-rišnici privabilo veliko število gledalcev in navijačev obeh ekip. Do tega kroga so bili za točko boljši rokometaši s Ptuja, za favorita pa so vendarle veljali izkušenejši gostitelji. Oboji so si seveda želeli zmago, saj nihče ne želi izgubljati stika z ekipami pod vrhom.
Domači trener Oblak v tem pomembnem srečanju zaradi poškodb ni mogel računati na
Matjaža Valenka, Dejana Dim-ca in Aleša Preaca. Vsi trije so pomembni členi v igri domače
Rokomet m 1. B SRL (m)
Slabo, slabše ...
Grča Kočevje - Veli- 1. b srl (m) ka Nedelja Carrera Optyl 35:20 (17:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer (3 obrambe), Zorec, Majcen 2, Hanželič 5, Bezjak 2, Veselko 1, Preac (3 obrambe), Ivančič 3, Prapotnik, Tušak 3, Lorenčič, Meško 1, Špindler 3, D. Zorec (2 obrambe). Trener: Milan Baklan.
Rokometaši Velike Nedelje so v preteklem krogu proti Alplesu iz Železnikov igrali slabo, vendar so vseeno osvojili točko. Njihovi navijači so mislili, da se slabše ne da odigrati, vendar so jim njihovi rokome-taši v soboto dokazali nasprotno. Res je, da ekipa tudi tokrat ni bila popolna, saj so manjkali Mitja Horvat, Robi Mesarec in Maks Dogša, zaradi službenih obveznosti pa ni treniral Dejan Ivančič, vendar to ne more in ne sme biti razlog, da igralci, ki so zaigrali (z redkimi izjemami), ne pokažejo več želje in borbenosti. Gostje so nekako držali korak do 8. minute, ko je bilo izenačeno na 4:4. Po nekaj napakah in izključitvi na gostujoči strani je sledila serija domačih 5:0 in zanesljivo vodstvo. Gostom ni uspevalo prav nič, za nameček so kar petkrat zadeli okvir vrat, vse odbite žoge pa so pristale dobesedno v rokah domačinov. Najvišje vodstvo v prvem delu so si domači priigrali v 24. minuti, ko
REZULTATI 7. KROGA: Grča Kočevje - Velika Nedelja Carrera Optyl 35:20, Sevnica - Cerklje 32: 23, Alples Železniki - Dobova 22:26, Dol TKI Hrastnik 27:24, Sviš Pekarna Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B 33:23, Grosuplje - Škofljica 35:20.
1.	SEVNICA	7
2.	SVIŠ GROSUPLJE	7
3.	DOL TKI HRASTNIK	7
4.	CELJE PIVO. LAŠKO 6
5.	GRČA KOČEVJE
6.	ŠKOFLJICA
7.	GROSUPLJE
8.	V. NEDELJA C. O.
9.	DOBOVA
10.	CERKLJE
11.	SLOVAN
12. ALPLES ŽELEZNIKI 7
14 12
S Z
Z Z
B
B S
S
4 1
so vodili 15:8. V zadnjih minutah so gostje nekoliko znižali rezultat na solidnih pet zadetkov zaostanka 17:12.
V drugi polčas so gostje vstopili z igralcem več in odločeni, da poskusijo rezultat obrniti v svoj prid. Želje so eno, dejansko stanje pa je bilo povsem drugačno. Domači rokometaši so v 40. minuti povedli 25:15. Že to je bil znak, da se rokometaši iz Velike Nedelje enostavno ne morejo „vrniti v igro" ali zmanjšati visoke prednosti Grče Kočevja. Ko so gostje uvideli, da kaj več kot bolečega poraza tokrat ne morejo doseči, je trener Milan Baklan dal priložnost vsem igralcem s klopi.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Prvi martinov turnir za Picerijo MBM
Na 1. martinovem mini nogometnem turnirju na odboj je na ploščadi ljutomerskega mestnega središča sodelovalo 11 prleških ekip. Po dve najuspešnejši iz treh skupin sta napredovali v končnico, kjer je mesto finalistov pripadlo trem ekipam. V zaključnih obračunih so bili doseženi naslednji rezultati:
Picerija MBM (Ključarovci) - 100 plus (Križevci) 2:2 (5:3 po kazenskih strelih), 100 plus - Bučečovski kenguruji 7:1, Picerija MBM - Bučečovski kenguruji 4:2.
Vrstni red: 1. Picerija MBM, 2. 100 plus, 3. Bučečovski kenguruji.
Picerija MBM: Aleš Antolin, Marko Budja, Kristijan Vrbnjak in Marko Kovačec, najboljši strelec turnirja pa je bil Denis Ilješ (Pri Hudem Mačku) - dosegel je 9 zadetkov.
NŠ
ekipe, zato je bilo pred samim srečanjem veliko negotovosti. Na začetku je bil rezultat izena-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Gorišnice so proti mladi ekipi ptujske Drave izkoristili svoje izkušnje.
čen do 6:6, nato pa so domači rokometaši na krilih odličnega vratarja Matica Gerčarja (zbral je kar 20 obramb) in izjemno čvrste igre v obrambi (na meji dovoljenega) to polagoma prenašali tudi na igro v napadu. Vse to stopnjevanje jim je najprej prineslo vodstvo 9:6, ob odhodu na odmor pa je znašalo že velikih sedem zadetkov v njihovo korist. Gostje s Ptuja so sicer imeli možnost ulovitve priključka pri rezultatu 12:10, vendar so v odločilnih trenutkih zatajili pri realizaciji in Gorišničani so se vedno bolj odmikali.
Začetek drugega dela je prinesel podobno igro: domačini so želeli prednost ohraniti ali jo celo povečati, gostje pa so se trudili uloviti priključek. To jim je najbolj uspelo v enem primeru, ko so se približali na 4 zadetke zaostanka. Kasneje so domačini znova uveljavili svoje prednosti (večja fizična moč, izkušnje) in si znova priigrali višjo prednost. Bolj kot je tekel čas, bolj jasno je bilo, da se tehtnica nagiba na stran domačih rokometašev, ki so v 47. minuti znova povedli za osem zadetkov (28:20). To je bil dovolj velik rezultatski kapital za domače, da so takšno prednost
v sami končnici tekme ohranili in se na koncu veselili zaslužene zmage.
Omeniti velja, da so domačini izkušenejši in da so imeli v svoji ekipi več igralcev, ki so se vpisali med strelce, kljub temu da so nastopili brez treh poškodovanih rokometašev. Gostom s Ptuja tokrat ni uspelo zmagati, vendar je bilo kljub temu opaziti, da imajo dobro mlado ekipo, pred katero je še svetla bodočnost.
Danilo Klajnšek
2. SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Drava Ptuj 34:28, Slovenj Gradec 2011 - Col 31:23, Mokerc Ig - Nova Gorica 34:25, Črnomelj - Radeče MIK Celje 19:22, Arcont Radgona - Pomurje 32:32, Brežice - Mitol Sežana 27:21.
1.	SL. GRADEC 2011	8
2.	RADEČE MIK CELJE	7
3.	MOKERC IG	7
4.	MOŠKANJCI - GOR.	7
5.	DRAVA PTUJ	7
6.	ČRNOMELJ	8
7.	ARCONT RADGONA	8
8.	BREŽICE
9.	MITOL SEŽANA
10.	NOVA GORICA
11.	POMURJE
12.	COL
13.	RUDAR
S	0	0
B	0	1
B	0	1
S	0	2
4	1	2
4	0	4
5	1	4 S	0	S 2	0	B 2	0	S 1	2	4 1	0	B 1	0	B
1B 12 12 10 9
S Z
B 4 4 4 2 2
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
Brez težav do nove zmage
Maribor - ŽOK AC Prstec Ptuj 0:3 (-13, -17, -19)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Leskovar, Vidovič, Islamovič, Vindiš, Miličevič M., Miličevič T., Intihar, Mahorič, Ko-kol, Stanet. Trenerka: Jasna Zajšek.
Ptujske odbojkarice so bila na srečanju proti povprečnim tekmicam iz Maribora veliko boljše in so brez večjih težav zmagale z najvišjim možnim rezultatom 3:0. „Prvo ime" AC Prstca s Ptuja je bila Tina Miličevič, ki se ji je s standardno dobro igro pridružila kapetanka Vidovičeva. Svojih nekaj minut je s serijo točk in dobrim postavljanjem bloka odlično izkoristila mlada Isla-movičeva. Razlika v kvaliteti je bila najbolj očitna v prvem nizu, saj so Ptujčanke dominirale in so si hitro priigrale visoko prednost. Stalnica v igri ptujske ekipe je slabši drugi set, v katerem so se Mariborčanke dobro upirale, tako da je bila igra bolj izenačena. Ptujske odbojkarice so nekoliko slabše sprejemale servise in so naredile kakšno tehnično napako več, a kljub temu so „varno" dobile ta del s 25:17. Tudi v tretjem
3. DOL vzhod (ž)			
REZULTATI 4. KROGA: Maribor -			
AS Prstec Ptuj 0:3, Mežica -		Prevalje	
II. 3:0, Turbina -	Vuzenica 3:2, Dra-		
vograd - Formis	II. 0:3, Črna -		ZM
Ljutomer 1:3.			
1. TURBINA	5 5	0	13
2. MEŽICA	4 4	0	11
3. AC PRSTEC PTUJ	4 3	1	10
4. ZM LJUTOMER	4 3	1	9
5. VUZENICA	4 2	2	8
6. ČRNA	4 1	3	4
7. FORMIS II.	4 1	3	4
8. PREVALJE II.	4 1	3	2
9. MARIBOR	4 1	3	2
10. DRAVOGRAD	5 0	5	0
nizu dvomov o zmagovalcu ni bilo, saj so Ptujčanke ves čas kontrolirale potek srečanja in so tekmo zaključile s 25:19.
Trenerka Jasna Zajšek je dala priložnost za igro vsem desetim od-bojkaricam, tako da smo videli tudi igralke, ki sicer igrajo manj, a so potencial za prihodnost in so svojo nalogo izpolnile dobro. V naslednjem krogu se bodo v soboto ob 17. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z ekipo iz Črne.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Sara Islamovič (ŽOK AC Prstec Ptuj)
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
Prvo zmago dosegli v gosteh
Rezultati 4. kroga: Primafoto Slovenj Gradec - Ptuj 59:67 (11:24, 20:18, 11:10, 17:15), ŠRK Koši Šentjur - Posavje Podbočje 68:69, Celjski vitez - Ruše 81:76,. Koroška Prevalje - Posavje Sevnica (22. 11).
1.	CELJSKI VITEZ	4	4 0	8
2.	POSAVJE PODBOČJE	4	4 0	8
3.	RUŠE	4	2 2	6
4.	PRIMAFOTO SL. GRADEC 4	13	5
5.	KOROŠKA PREVALJE	3	12	4
6.	ŠRK KOŠI ŠENTJUR	3	12	4
7.	PTUJ	3	12	4
8.	POSAVJE SEVNICA	3	0 3	3
Primafoto Slovenj Gradec - KK Ptuj 59:67
(11:24, 20:18, 11:10, 17:15)
KK PTUJ: Hameršak 3, Dobrin 21, Ajhmajer 12, Pleskonič 5, Vodušek 8, Horvat 6, Koprive 8, Gojzdnik, Drevenšek 3. Trener: Matjaž Damiš.
Košarkarji Ptuja so po hudem boju prišli do prve zmage v sezoni. V Slovenj Gradcu so Ptujčani tekmo dobro začeli in imeli po prvi četrtini 13 točk prednosti. Eden izmed ključnih dogodkov na tekmi se je zgodil v 16. minuti, ko je ptujski igralec Gojzdnik prejel nameren udarec tekmeca. Reagiral je nekoliko nespametno in udarec vrnil. Sodnika sta po tem dogodku skupno izključila kar tri igralce. To je nekoliko zmedlo goste, ki so celotno tekmo vodili in so tokrat predvsem dobro igrali v obrambi. V drugih dveh četrtinah so imeli ves čas prednost, vendar se niso mogli „povzpeti" na višjo razliko, saj so v napadu ponovno preveč solirali. Kljub temu je bilo to tokrat dovolj za zmago, po kateri bo imela mlada ptujska ekipa pod vodstvom trenerja Matjaža Damiša še večji zagon za treniranje. Novo priložnost za dokazovanje bodo imeli že v soboto ob 20. uri, ko se bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerili z ekipo Po-savja iz Sevnice.
DB
Tenis • Zimska liga
1. zimska liga
Rezultati 2. kroga: STRAF SKOR-BA - TC GOJA 0:3 (Štrafela - Grego-rec 4:9, Ilijevec - Glodež 1:9, Ilijevec/ Štrafela - Gregorec/Glodež 0:9), TK ŠUMARI - HIŠA KAGER 2:1 (Kosi - Šabeder 6:9, Sternad - Ajd 9:4, Horvat/Kosi - Šabeder/Škrinjar 9:5). Prosta je bila ekipa Trgovine Jager.
V 1. rekreacijski ligi tenis zima
2011/12 je lanskoletni prvak TC Goja visoko premagal ekipo Straf iz Skorbe. Ekipa TK Šumari je z mlado ekipo presenetila Hiše Kager.
1.	TC GOJA	6 točk 54 Iger
2.	TK ŠUMARI 4 45
3.	STRAF SKORBA 1 24
4.	HIŠA KAGER 1 18
5.	TRGOVINE JAGER 0 23
JM
Namizni tenis • TOP za člane
Matic Slodej odličen tretji v Logatcu
NTK Logatec je bil v soboto organizator prvega letošnjega TOP-a za najboljše slovenske igralke in igralce. V moški konkurenci jih je nastopilo 24 in so bili razvrščeni v tri jakostne skupine, pri dekletih pa je nastopilo 16 igralk, ki so bile razdeljene v dve jakostni skupini. To, da bi nastopili vsi najboljši slovenski igralci in igralke, je iluzija, saj jih ima kar precej obveznosti do svojih klubov v tujini. Žal je manjkalo tudi nekaj povabljenih igralcev, ki pa so že imeli svoje razloge, da se niso udeležili tega tekmovanja (med njimi tudi Danilo Piljak in Bojan Pavič).
Iz NTK Ptuj je bil tako udeležen le Matic Slodej v 1. ja-kostni skupni, ki je na koncu zasedel visoko 3. mesto. Matic je na začetku tesno izgubil z Gregorjem Zafošnikom (2:3),
Foto: Črtomir Goznik
Vrstni red - moški:
I.	jakostna skupina: 1. Jan Ži-
brat (tujina) 6:1, 2. Uroš Slatinšek (Krka) 6:1, 3. Matic Slodej (Ptuj)
4:3, 4. Tomaž Roudi (Sobota) 4:3, 5. Gregor Zafoštnik (Finea Maribor) 3:4, 6. Patrik Sukič (Kema Puconci) 2:5, 7. Bojan Ropoša (Kema Puconci) 2:5, 8. Jaka Gola-všek (Ilirija) 1:6;
II.	jakostna skupina: 1. Klemen Jazbič (Edgis Mengeš) 6:1, 2. Ludvik Peršolja (Iskra Avtoe-lektrika) 6:1, 3. Mirza Tvrtkovič (Ilirija) 5:2, 4. Dominik Škraban (Kema Puconci) 3:4, 5. David Ore-šnik (Edigs Mengeš) 3:4, 6. Patrik Rosc (Tempo Velenje) 3:4, 7. Ervin Železen (Kema Puconci) 1:6, 8. Ožbej Poročnik (Muta) 1:6;
Matic Slodej (NTK Ptuj) je na 1. letošnjem TOP-u osvojil odlično 3. mesto.
nato pa nanizal tri zaporedne tesne zmage (3:2 z Golav-škom, Roudijem in Ropošo), s katerimi si je utrl pot proti vrhu. V moški konkurenci je za enega izmed favoritov veljal Gregor Zafoštnik (Finea Maribor), ki pa je izgubil lar štiri dvoboje. Nekoliko je popravil vtis z zmago v zadnjem krogu proti kasnejšemu zmagovalcu Janu Žibratu.
V ženski konkurenci je brez poraza slavila Manca Fajmut (Fužinar Interdiskont). Nekdanja igralka NTK Ptuj Ivana Zera je bila v 1. jakostni
Ženske:
I.	jakostna skupina: 1. Manca Fajmut 7:0, 2. Asja Kasabo-va (obe Fužinar Interdiskont) 6:1, 3. Natalija Lužar (Ljubljana) 4:3, 4. Nina Zupančič (Logatec) 3:4, 5. Ivana Zera (Ljubljana) 2:5, 6. Ana Verdinek (Muta) 2:5, 7. Alex Galič (Nemčija) 2:5, 8. Nina Pavlin (Iskra Avtoelektri-ka) 2:5;
II.	jakostna skupina: 1. Vesna Rojko 6:1, 2. Melita Verhnjak (obe Muta) 5:2, 3. Vesna Ter-buc (Ilirija) 4:3, 4. Katja Gutnik (Logatec) 4:3, 5. Sanja Smiljanič (Logatec) 3:4, 6. Tjaša Založnik, 7. Vlona Maloku (obe Ljubljana) ob 2:5, 8. Tjaša Supanič (Vesna Zalog) 0:7.
1. SNTL (m)
Pari 6. kroga, sreda, 16. 11.: Ptuj - Tempo (ob 16.30 v dvorani Mladika), Ilirija - Edigs, Kema I - Sobota, Kema II - Muta, Finea - Krka.
skupini peta, v drugi je bila Vesna Rojko prva (očitno se po poškodbi vrača v dobro formo), Vesna Terbuc pa tretja. V medsebojnem dvoboju dveh Ptujčank je slavila Rojko-va z rezultatom 3:1.
DK, JM
Kegljanje
Impol in Lokomotiva iz Ptuja s točkami
Prvi del prvenstva v keglja-ških ligah se bliža koncu. Osmi krog ni bil uspešen za ptujske igralke in igralce, saj so oboji tesno izgubili domače dvoboje. Dekleta so izgubila proti sosedam iz Slovenske Bistrice po skupnem seštevku podrtih kegljev. Po šestih posamičnih dvobojih je bilo 3:3, vendar je bil skupni seštevek podrtih kegljev na strani gostij. Dober rezultat pri domačih je naredila Melita Krušič, ki je podrla 559 kegljev ter edina od soigralk dosegla rezultat preko 500 podrtih kegljev.
Tudi moški del ptujske ekipe je bil poražen na domačem kegljišču. Dravaši so po dobrem začetku očitno zašli v krizo in porazi se vrstijo kot po tekočem traku. Tako kot dekleta so tudi fantje dobili tri posamične dvoboje, vendar so imeli manjši skupni seštevek od gostov.
1. B liga (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Drava Deta Center - Impol 3:5, Radenska
-	Novo mesto 8:0, Slovenj Gradec
-	Trebnje 1:7, Gorica - Miklavž 3:5, Lanteks II. - Šoštanj 7:1.
1.	LAMTEKS II.	8	7	0 1	14
2.	TREBNJE	8	6	0 2	12
3.	MIKLAVŽ	8	6	0 2	12
4.	RADENSKA	8	5	1 2	11
5.	IMPOL	8	4	13	9
6.	ŠOŠTANJ 8	3	0	5	6
7.	SLOVENJ GRADEC 8	2	1	5	5
8.	DRAVA DETA CENTER8	2	0	6	4
9.	NOVO MESTO 8	2	0	6	4
10.	GORICA 8	1	1	6	3
DRAVA DETA CENTER -IMPOL 3:5 (2942 - 2986)
DRAVA DETA CENTER: Kramber-ger 499, Fridl 475, Plajnšek 465, Kolar 477, Krušič 559, Bombek 467.
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 8. KROGA: Drava Deta Center - Lokomotiva 3:5, Petrol - Rile Servis 5:3, Ceršak - Konjice 3:5, Gašper - Radenska 2:6, Nafta - Prepolje 5:3.
1.	NAFTA	8	7	0	1	14
2.	PETROL	8	4	2	2	10
3.	RADENSKA	8	5	0	3	10
4.	PREPOLJE	8	5	0	3	10
5.	KONJICE	8	4	0	4	8
6.	GAŠPER	8	3	1	4	7
7.	DRAVA DETA CENTER8	3	0	5	6
8.	LOKOMOTIVA	8	3	0	5	6
9.	CERŠAK	8	2	1	5	5
10.	RILE SERVIS 8 2 0 6 4
DRAVA DETA CENTER -LOKOMOTIVA 3:5 (3040 - 3070)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 500, Čuš 500, Premzl 552, Sušanj -Murko 499, Kozoderc - Vogrin 462, Čeh 527.
Danilo Klajnšek
Šah • Evropsko prvenstvo
VM Aleksander Beljavski ponovno uspešen
Da velemojster Aleksander Beljavski (na fotografiji), član ŠD Tehcenter Ptuj, še zdaleč ni potegnil vseh svojih najboljših potez, je ponovno dokazal na pravkar končanem evropskem prvenstvu v Grčiji. Kot član slovenske reprezentance je na prvi šahovnici v devetih kolih enkrat zmagal in kar osemkrat remiziral, tudi proti velemojstrom z več kot 100 točkami višjim ratingom.
Slovenska moška reprezentanca je štirikrat zmagala, dvakrat igrala neodločeno in bila dvakrat poražena. Poraz z drugo uvrščeno ekipo Ukrajine v prvem kolu ni bil presenečenje, prav tako ne proti prvo postavljeni ekipi Rusije v zadnjem kolu. Slovenci so ob koncu z 10 točkami osvojili 17. mesto, kar je za štiri mesta bolje od začetnega položaja. K 17,5 medsebojnim točkam so posamezni člani dodali naslednje število: Aleksander Beljavski 5 iz 9 partij, Luka Lenič 5 (9), Jure Borišek (drugi član ŠD Tehcen-ter Ptuj) 3 (8), Jure Škobrne 3 (5) in Matej Šebenik 1,5 (5). „Z nastopom slovenskih šahistov sem zelo zadovoljen ob dejstvu, da sem krmilo selektorja prevzel tik pred odhodom na prvenstvo. Standardno dobra sta bila VM Aleksander Belja-vski in Luka Lenič, zadovoljil je tudi Jure Škoberne, pri ostalih dveh pa se morda pozna pomanjkanje nastopov. Imeli smo še smolo, da smo se v zadnjem kolu pomerili z najmočnejšo
ekipo Rusije, ki pa ob koncu ni upravičila vloge favorita," je svojo oceno strnil debitant na selektorskem stolčku, „Ptuj-čan", VM Duško Pavasovič.
Ženska reprezentanca Slovenije je za eno mesto izboljšala začetni položaj in bila deseta. Razred zase tako v slovenski vrsti kot na celotnem turnirju je bila Ana Muzičuk, ki je v vseh devetih kolih oddala le en remi in z 8,5 točke zasledovalke prehitela za celi dve točki. Čeprav je bil tihi plan deklet uvrstitev med osem najboljših, kar prinaša določeno kategorizacijo, pa je bila Muzičukova ob solidni Rožičevi - ta je zbrala 5 točk - premalo, saj je Krivčeva dodala le 3, Srebrničeva pa 2,5 točke.
Silva Razlag
Končni vrstni red moški: 1.
Nemčija 15 (22,5), 2. Azerbajdžan 14 (23), 3. Madžarska 13 (23), 4. Armenija 13 (22,5), 5. Rusija 13 (2,5) ... 17. Slovenija 10 (17,5) itd.
Končni vrstni red ženske: 1. Rusija 17 (25,5), 2. Poljska 14 (23), 3. Gruzija 14 (22,5), 4. Ukrajina 12 (21,5), 5. Francija 12 (21) ... 10. Slovenija 10 (19) itd.
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
V Mestni občini so glavni Podvinčani!
3. SNL - vzhod: prvi poraz Zavrča, odlična serija Stojncev
Zadnji jesenski krog je postregel s prvim letošnjim porazom Zavrča, ki ga je doma ugnala ekipa Dravograda. Kljub temu varovanci Mirana Emeršiča še naprej suvereno vodijo in so praktično edini kandidati za uvrstitev v 2. ligo. V zadnjem obdobju svoje privržence razveseljujejo Stojnčani, ki so tokrat z 0:1 slavili v Slovenski Bistrici. V taboru rumeno-črnih prav gotovo ne bi imeli nič proti, če bi se jesenski del podaljšal še za kakšen krog, saj so zares v odlični formi. Malečnik je premagal ekipo Veržeja in se uvrstil na mesta tik pod vrhom tabele. Blizu vrha je tudi Čarda, ki je v edinem nedeljskem popoldanskem srečanju pred več kot 500 gledalci ugnala zadnji Grad, ki mu tako resno preti selitev v nižji rang tekmovanja. Po daljšem času je slavil tudi Rakičan, ki pa kljub temu ostaja pri repu razpredelnice. Zreče so doma visoko, s 4:1 ugnale ekipo prekmurskega Tromejnika, medtem ko je Paloma (trener Marin Bloudek) morala doma priznati premoč Kovinarja iz Štor.
REZULTATI 13. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Stojnci 0:1 (0:1), Koroška Dravograd - Zavrč 1:0 (1:0), Malečnik - Tehnostroj Veržej 2:1 (1:0) Zreče - Tromejnik G Kalamar 4:1 (2:0), Paloma - Kovinar Štore 2:3 (2:1), Rakičan - Odranci 3:0 (2:0), Grad - Čarda 2:3 (0:1)
1.ZAVRČ	13 11		1	1	45:12	34
2. K. DRAVOGRAD 13		7	5	1	22:14	26
3. MALEČNIK	13	6	5	2	25:19	23
4.ČARDA	13	7	2	4	26:22	23
5. KOVINAR ŠTORE 13		6	2	5	22:21	20
6. ZREČE	13	6	2	5	15:15	20
7. STOJNCI	13	6	1	6	23:22	19
8. TROMEJNIK	13	6	0	7	20:27	18
9. A. E. BISTRICA	13	6	0	7	19:29	18
10. TEH. VERŽEJ	13	4	3	6	18:19	15
11. PALOMA	13	4	1	8	20:18	13
12. ODRANCI	13	4	0	9	20:30	12
13. RAKIČAN	13	3	3	7	19:31	12
14. GRAD	13	2	1	10	18:33	7
AHA EMMI BISTRICA -STOJNCI 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 P. Pernek (26.)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Avguštin, Hren, Korošec, Hočevar, Mlinar (od 61. Lukic), Obrovnik (od 73. Iršič), Razboršek, A. Stegne, Ploj (od 73. Frelih), Ramot. Trener: Igor Vorih.
STOJNCI: Vitez, Kokot, Golob, Jan-žekovič, Ratek, Dugolin, Korez (od 86. Draškovič), Ljubec, Milošič (od 66. S. Meznarič), Arsič (od 84. Mag-dič), P. Pernek. Trener: Boris Klinger
V obračunu dveh ekip, ki spadata pod okrilje MNZ Ptuj, so pred skromnim številom gledalcev slavili Stojnčani, ki so po zaslugi v zadnjem času zelo razpoloženega Primoža Perneka slavili z 0:1. Samo srečanje ni bilo preveč kvalitetno, saj je bilo opaziti utrujenost ob koncu dolge sezone. Domačini so sicer prevla-
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Podvinci Betonarne Kuhar so z dvema zadetkoma Roberta Petroviča slavili na lokalnem der-biju proti NŠ Drava Ptuj.
dovali, toda konkretnejši so bili gostujoči nogometaši, ki so poleg zadetka Perneka zapravili še kar nekaj priložnosti. Pri Bistričanih je bil nevaren predvsem Ploj, medtem ko so za rumeno-črne poskušali še Arsič, Ljubec in P. Pernek. V 26. minuti je iz kakšnih 16-ih metrov s strelom poskušal Korez, toda domačini so njegov strel blokirali; žoga se je odbila do Perneka, ki je goste povedel v vodstvo. Kot se je izkazalo kasneje, je bil to ključni dogodek na sicer izredno športni tekmi. Ekipa Bistrice je v nadaljevanju vse sile usmerila v napad, toda Stojnci so odigrali zbrano, odgovorno in izjemno borbeno. Zimski premor je torej prekinil odlično serijo varovancev Borisa Klingerja, ki so v zadnjih petih krogih od 15 možnih osvojili kar 13 točk, kar je dovolj za 7. mesto na prvenstveni lestvici.
KOROŠKA DRAVOGRAD -ZAVRČ 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Ljubanic (41. iz 11-m)
ZAVRČ: Golob, Murko, Lenart, Gabrovec, Filipovič, Kuserbanj, Dar-mopil, Šnajder (od 66. Fridl), Leto-nja, Veselič (od 46. Matjašič), Murat. Trener: Miran Emeršič.
Šele v 13. krogu so nogometaši Zavrča prvič v tem prvenstvu klonili. V derbiju so se pomerili z Dravogradom, ki je pred blizu 500 gledalci minimalno slavil z zadetkom Dragana Ljubanica (nekdanji igralec Laboda Drave) iz enajstmetrovke. Prvi polčas je bil slab, ne ena ne druga ekipa pa nasprotniku ni uspela vsiliti svojega sistema igre. Tako se je uvodno otipavanje tekmecev raztegnilo na celotni prvi polčas. Za goste je v tem delu poskušal Darmopil, ki pa je iz bližine streljal točno v naročje vratarja Dravograda Veršovnika. V sami končnici prvega dela igre so Zavrčani nespretno zakrivili enajstmetrovko, ki so jo domačini uspešno realizirali. Drugi polčas je bil bistveno bolj dinamičen, na igrišču pa so povsem
zagospodarili gostujoči nogometaši. Ti so si ustvarjali številne priložnosti, toda žoga nikakor ni hotela v mrežo. Tako so poskusi Murata, Darmopila (zadel je vratnico), Filipoviča zgrešili končni cilj - domačo mrežo, poleg tega pa je bil v 86. minuti po prerivanju s Kljajičem izključen še Matej Murat, ki svojim soigralcem tako ne bo mogel pomagati v sredo na tekmi leta v Mariboru. Dodajmo še, da je ekipa Dravograda v drugem polčasu le redko prešla preko svoje polovice igrišča, kljub temu pa so domačini v tem delu zapravili enajstmetrovko, ki jo je vratar Golob sijajno ubranil Ljubanicu.
Tadej Podvršek
Štajerska liga
Prvi del prvenstva v Štajerski nogometni ligi se je zaključil na martinovo soboto. Zadnji 13. krog v tej jeseni je prinesel zanimive rezultate. V Podvincih so domačini potiho-ma upali in seveda želeli zmagati v derbiju ekip iz MO Ptuj. To jim je na koncu tudi uspelo, vendar ne sodi med presenečenje, ker so nogometaši Podvincev v zadnjih nekaj krogih konstantno igrali zelo dobro. Na koncu bodo prezimili kot tretji, s samo dvema točkama za prvima dvema na prvenstveni razpredelnici in štirimi več od sosedov s Ptuja. Med presenečenje vsekakor sodi zmaga Pohorja pri vodečem Šmarju pri Jelšah. Ob zmagi Pesnice v Šoštanju sta tako na vrhu dva z enakim številom točk.
Ponovno so razočarali nogometaši iz Ormoža, ki so tokrat gostovali v Krškem. To, da so prejeli tri zadetke, domačini pa so jim z avtogolom „pomagali", da so vsaj enkrat zadeli, govori o njihovi luknjičasti obrambi in neučinkovitem napadu. Da bi bilo ljubiteljem nogometa v Ormožu bolj toplo pri srcu, se bodo morali njihovi nogometaši dobro pripraviti na drugi del sezone.
REZULTATI 13. KROGA: Podvinci Betonarna Kuhar - NŠ Drava Ptuj 2:1 (2:0), Krško B - Carrera Optyl Ormož 3:1 (2:0), Boč Poljčane - Marles hiše 0:0, MU Šentjur - Tezno Maribor 0:2 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Pohorje 0:1 (0:1), Šoštanj - Tehnotim Pesnica 0:3 (0:2), Koroške Gradnje - Peca 1:2 (0:1).
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so v zadnjih petih krogih zabeležili kar štiri zmage; zadnjo v soboto v Slovenski Bistrici.
1. Šmarje pri j. 13	9	3	1	36:11	30
2. TEH. PESNICA 13	9	3	1	36:14	30
3. PODVINCI B. K. 13	9	1	3	32:15	28
4. NŠ DRAVA PTUJ 13	7	3	3	34:14	24
5. POHORJE 13	8	0	5	29:21	24
6. MARLES HIŠE -1 13	7	2	4	18:18	22
7. PECA 13	6	1	6	19:25	19
8. TEZNO MB 13	5	1	7	21:27	16
9. ŠOŠTANJ 13	3	4	6	21:24	13
10. KOROŠKE GR. 13	3	4	6	19:22	13
11. KRŠKO B 13	4	1	8	11:22	13
12. mu Šentjur 13	4	1	8	22:34	13
13. C. O. ORMOŽ 13	3	1	9	13:37	10
14. BOČ POLJČANE 13	0	3	10	10:35	3
V sredo vsi v Maribor!
Nogometaše Zavrča v sredo čaka sklepno dejanje v letošnjem letu: v povratni tekmi četrtfinala nogometnega Pokala Hervis se bodo ob 18. uri v mariborskem Ljudskem vrtu pomerili z domačo ekipo Maribora. Ta ima po odigranem sobotnem zaostalem prvenstvenem srečanju 1. lige z Rudarjem že sedem točk naskoka pred tekmeci, poleg prvenstva pa želijo vijoličasti na vsak način osvojiti še pokalni naslov. Po spodbudni igri na prvi tekmi in remiju 3:3 pa povsem brez možnosti niso niti varovanci Mirana Emeršiča. V Mariboru bodo nastopili neobremenjeni, saj so že z uvrstitvijo med osem najboljših svoje cilje v tem tekmovanju krepko presegli, poleg tega pa so z izločitvijo lanskega prvaka iz Domžal (v Zavrču je bilo kar 5:0) osupnili nogometno Slovenijo.
Na srečanju v Ljudskem vrtu bo vse razen zmage domačih prvovrstna senzacija, gostje pa bodo poskušali čim dražje prodati svojo kožo. Žal svojim soigralcem zaradi izključitve na ligaškem srečanju v Dravogradu ne bo mogel pomagati prvi strelec kluba Murat, zaradi poškodbe pa bo najverjetneje manjkal tudi Rumež, ki se je tako pridružil že dalj časa poškodovanim Frangežu, S. Čehu in A. Čehu, vprašljiv pa je tudi Marinič. Kljub temu da bodo nastopili oslabljeni, pa želijo črno-beli nuditi dostojen upor Mariboru in se tudi na ta način zahvaliti svojim zvestim privržencem, ki se v Ljudski vrt odpravljajo v rekordnem številu. V Maribor bo namreč iz Zavrča odpeljalo kar 7 avtobusov, navijačem pa se bodo priključili tudi učenci OŠ Zavrč, ki bodo imeli v sredo športni dan. Ker bo veliko navijačev v prestolnico Štajerske potovalo tudi z avtomobili, lahko že sedaj zapišemo, da bo nogometaše Zavrča na povratnem pokalnem srečanju v sredo spodbujalo blizu 500 njihovih navijačev.
Miran Emeršič, trener Zavrča: „Priprave za tekmo v Mariboru so v teku, čeprav imamo nekaj težav v ekipi. Murat je bil namreč izključen, poškodovana pa sta Marinič in Rumež. Vsekakor gremo na srečanje pozitivno naravnani, kaj nam bo to prineslo, pa bomo videli v sredo v Mariboru."
Tadej Podvršek
KRŠKO B-CARRERA OPTYL ORMOŽ 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Nadarevič (21.), 2:0 Kmetič (26.), 3:0 Nadarevič (71.), 3:1 Rizanaj (81. avtogol)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Kosič, Jurčec, Kardum, Strmšek (od 46. Srša), Mlinarič, Podplatnik, Lah, Go-vedič, Poplatnik, Kirbiš, Štiberc. Trener: Drago Posavec.
Danilo Klajnšek
PODVINCI BETONARNA KUHAR - NŠ DRAVA PTUJ 2:1 (2:0)
STRELCA: 1:0 Petrovič (29. iz 11-m), 2:0 Petrovič (47.), 2:1 Kočar (92)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Šebela (od 69. K. Bru-men), Topolovec, Marinič, Lah, Bel-šak, Požegar (od 81. D. Brumen), D. Petrovič, R. Petrovič (od 72. Kokol), Toplak, Juršek (od 88. Dokl). Trener: Miran Ljubec.
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Kočar, Goričan, Topolnik, Kancler, Kajzer, Roškar (od 59. Zagoršek), Antolič, Krajnc (od 74. Furh), Nežmah, Druzo-vič. Trener: Tomislav Grbavac.
Največ pozornosti ljubiteljev nogometa na našem področju je bilo ta konec tedna prav gotovo namenjene derbiju Štajerske lige, saj sta se v 13. krogu med seboj pomerili ekipi Podvincev Betonarne Kuhar in NŠ Drave iz Ptuja. Lokalni derbi si je ogledalo blizu 300 gledalcev, na igrišču pa je bilo pri obeh ekipah videti posebni naboj.
Spremljali smo trd dvoboj, v katerem so Podvinčani bolje delovali v prvem delu, medtem ko so se v drugem delu dobro postavili in pretili predvsem iz hitrih protinapadov. V prvem polčasu smo videli malo izrazitih priložnosti, za Ptujčane je zares lepo priložnost v otvoritvenem delu srečanja zapravil Antolič, ko se je sam znašel pred Vesenjakom, a je ta njegov diagonalni strel ubranil. Obe ekipe sta v prvih 30 minutah igrali preveč raztrgano in sta več pozornosti namenjali obrambnim nalogam. Po napaki ožje Dravine obrambe smo v 29. minuti videli rahlo sporno situacijo: David Petrovič je po dvoboju s ptujskim vratarjem Samom Simoničem padel v kazenskem prostoru, glavni sodnik Gornjak pa se je na signalizacijo stranskega sodnika odzval z najstrožjo kaznijo. Iz enajstmetrovke je za vodstvo Podvinčanov zadel Robert Petrovič. Sledila je še ena sporna situacija na drugi strani, vendar sodnik Gorjak ni dosodil enajstmetrovke za Dravo. V sodnikovem podaljšku prvega dela smo videli najlepšo potezo tekme, saj je Petrovič fantastično izvedel prosti strel in dosegel pravi evrogol.
Po pričakovanjih so se Ptujčani, ki so lovili rezultat, bolj odprli v drugem delu, medtem ko so domačini bili
dobro organizirani v fazi branjenja. Iz te faze so izvedli nekaj odličnih prehodov v hitre protinapade, vendar dveh lepih situacij nista izkoristila Požegar in Kokol. Na drugi strani je po strelu iz kota Krajnc zadel preč-nik, dobro pa sta streljala tudi Antolič in Nežmah, vendar se je zmeraj izkazal razpoloženi vratar Vesenjak. Ta je klonil šele v sodnikovem podaljšku, ko se je pred njim po zmedi domače obrambe sam znašel mladi ptujski napadalec Lučo Kočar, ki je z lobom znižal rezultat na 2:1. Tako se je lokalni derbi zaključil z zmago nogometašev Podvincev Betonarne Kuhar (ti so se po tekmi iskreno veselili zmage in so se za podporo zahvalili svojim navijačem), ki so v jesenskem delu zares pozitivno presenetili s svojimi igrami, 28 zbranimi točkami in predvsem s tretjim mestom na lestvici. Na drugi strani je članska ekipa Nogometne šole Drava doživela na zadnjih dveh derbijih dva poraza in bo prezimila na 4. mestu. Ptujski ekipi se je v tem delu prvenstva videla mladost in predvsem neizkušenost pri realizaciji, ki jo bodo morali v spomladanskem delu dvigniti na bistveno višjo raven, če bodo želeli priti na vodilna mesta.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj:
drugi zaporedni derbi Središču
REZULTATI 13. KROGA: Lovrenc - Oplotnica 0:1, Apače - Hajdina 1:0, Središče - Videm 4:2, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Podvinci Agro-
center Ptuj 2:1, Rogoznica - Skorba 3:0, Bukovci - Makole 0:1, 1 A Avto Gerečja vas - Gorišnica 3:0.
1.	SREDISČE
2.	VIDEM
3.	HAJDINA
4.	1 A GER. VAS
5.	OPLOTNICA
6.	GORIŠNICA
7.	BUKOVCI
8.	APAČE
9.	ROGOZNICA
10.	PODVINCI A. P. 13
11.	DORNAVA V. K. 13
12.	MAKOLE 13
13.	LOVRENC 13
14.	SKORBA 13
13 10 13 9
13 13 13 13 12 12 13
9 8
7 3 4 3 4
2 1 1 3 1 3 1 4
2 6
3 5	4
3 5	5
3 4	6
3 3	7
3 3	7
2	4	7
3	1	9
40:11 36:27 33:24 31:17 29:17 21:29 23:23 22:23 17:20 26:27 21:30 19:31 8:22 18:43
1 A AVTO GERECJA VAS - GORIŠNICA 3:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Šešo (29.), 2:0 Rozman (31. iz 11-m), 3:0 Šešo (83.) BUKOVCI - MAKOLE 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Fras (28.) DORNAVA VRTNARSTVO KOVA-CEC - PODVINCI AGROCENTER PTUJ 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Rožman (44.), 2:0 Zagoršek (62.), 2:1 Halužan (68.) LOVRENC - OPLOTNICA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Primožič (85.) ROGOZNICA - SKORBA 3:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Zorko (14. iz 11-m), 2:0 Leben (36.), 3:0 Leben (53.) SREDIŠČE - VIDEM 4:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Zemljič (4.), 1:1 Marko (22.), 1:2 Milošič (25.), 2:2 Lesjak (44.), 3:2 Krajnčec (53.), 4:2 Habjanič (63.) APAČE - HAJDINA 1:0 STRELEC: 1:0 Verlak
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Dornava 15. minut oddaljena od nove točke ...
Končan je jesenski del tekmovanja v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Ob spodrsljaju do tega kroga vodeče-ga Slovenj Gradca so do naslova prvakinj prišle igralke Teleing Pomurja. Bo pa tekmovanje v spomladanskem delu še zelo zanimivo, saj je kar 5 ekip uvrščenih v razmiku dveh točk.
Nogometašice iz Dornave so gostile tekmice iz Velenja, ki spadajo med kvalitetnejše ekipe v Sloveniji, Dornavčank pa še kljub temu niso nadigrale. Res so prve povedle, domačinke pa so nato igrale dobro in nekaj minut pred koncem prvega polčasa izenačile. Napeto je bilo tudi v drugem polčasu, ko so gostje prišle do prednosti šele v 75. minuti. Ko so se domačinke trudile izid izenačiti, so prejele še drugi zadetek.
REZULTATI 10. KROGA: Dornava - Rudar Škale 1:3 (1:1), Velesovo
10	7	1	2	56:21	22
10	6	3	1	27:9	21
10	6	2	2	39:13	20
10	6	2	2	35:11	20
10	6	2	2	35:16	20
10	2	1	7	16:34	7
10	1	0	9	14:69	3
10	0	1	9	9:60	1
Kamen Jerič - Krka 2:3 (1:1), Jevni-ca - Slovenj Gradec 3:2 (2:1), Maribor - Teleing Pomurje 1:5 (1:4).
1.	T. POMURJE
2.	KRKA
3.	SL. GRADEC
4.	rudar Škale
5.	JEVNICA
6.	MARIBOR
7.	VELESOVO K. J.
8.	DORNAVA
DORNAVA - RUDAR ŠKALE
1:3 (1:1)
STRELKE: 0:1 Anja Levačič (19.), 1:1 Nina Kovačič (43.), 1:2 Anja Levačič (75.), 1:3 Polonca Govek (87.)
DORNAVA: Alenka Murko, Lucija Hameršak, Maja Skaza, Martina Potrč (od 60. Laura Maksimovič), Nuša Pernat, Patricija Golob, Saša Ljubec, Daša Veličkovič, Katja Nežmah, Nuša Ploj (od 46. Gabrijela Milec), Nina Kolarič. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
3
6
Videm • Odprtje prenovljene kleti
Vidova klet - vrata v Haloze
Ena letošnjih osrednjih martinovanjskih prireditev se je zgodila v petek popoldne v strogem središču Vidma, kjer so uradno odprli izjemno lepo prenovljeno Vidovo klet, ki jo je tamkajšnja župnija sv. Vida predala občini v najem za 30 let.
Obnova Vidove kleti je stala približno 50.000 evrov; do popolne prenove manjka le še ureditev vhodnega portala.
Vidova klet je v zgradbi med cerkvijo in občinsko stavbo; zgornji del nekoč propadajoče stavbe je pred časom že porušila in na novo zgradila župnija, obokana klet častitljive starosti pa je samevala in propadala vse do lani, ko je občina začela prva dela - predvsem čiščenje. Deloma preurejeno klet so lani prvič pokazali javnosti. Dela so se nadaljevala do letos, in kot pravi župan Friderik Bračič, še vedno niso povsem zaključena, saj manjkata še fasada in ureditev vhoda z okolico.
„Klet meri približno 80 kvadratnih metrov. Notranjost smo lani povsem uredili in opremili, zdaj pa nas čaka še nekaj dela pred vhodom. Če bo vreme zdržalo, bomo urejanje nadaljevali kar te dni, sicer pa spomladi naslednje leto. V načrtu je namreč še ureditev vhodnega podija s stopnicami, zasaditev ene od avtohtonih vinskih trt in fasado. V prenovo kleti bomo vložili okoli 50.000 evrov, pri čemer smo 20.000 evrov pridobili z uspešno prijavo projekta na razpis LAS Haloze, razliko pa smo finančno kompenzirali z najemnino, kar pomeni, da obnova kleti občinskega proračuna prav-
zaprav ni stala nič," je povedal župan Bračič in ob tem še dodal, da bo klet, ki bo imela predvsem funkcijo turistič-no-informativnega centra, predvidoma odprta vse dni v tednu, ne le po potrebi.
„Glede tega se zdaj še dogovarjamo, v načrtu pa imamo redno zaposlitev ene osebe takrat, ko bo celovita obnova povsem končana. Ta oseba bo nato skrbela tako za prodajo produktov kot za pripravo različnih prireditev. Na kratko povedano: zaposleni bo skrbel za to, da bo klet resnično promocijski in informativni turistični center," pravižupan.
V Vidovi kleti bodo za obi-
skovalce na voljo vse informacije o turistični ponudbi celotnih Haloz, ne le Vidma, prav tako bo moč kupiti vina različnih vinogradnikov s Haloz, pa tudi ostale kulinarične avtohtone dobrote haloških kmetij.
Na petkovi slovesni otvoritvi prenovljene, res fantastično lepe Vidove kleti, kjer se je zbrala ogromna množica domačinov in veliko gostov iz sosednje hrvaške občine Bednja (s slednjo je namreč Videm pripravil dvodnevni program skupnega martino-vanja s poudarkom na delavnicah o možnostih in dobrih praksah medsebojnega sodelovanja na društvenih in pod-
jetniških ravneh), pa je župan Bračič kot osrednji govornik še poudaril: „Že v preteklem letu smo s poskusnim delovanjem potrdili, da je Vidova klet izjemno primerna skupna točka ponudbe vinogradnikov in ostalih turističnih subjektov celotnih Haloz. Prepričan sem, da je sedaj, ko je prenovljena, naš skupni projekt uspel in Vidova klet bo odslej kot nekakšna vhodna vrata v Haloze, da se izboljša in razvije turizem na našem območju, ki se lahko pohvali s številnimi naravnimi prednostmi, od čistega zraka in neokrnjene narave dalje."
Kot je posebej poudaril župan, Vidova klet tako še zdaleč ni zgolj vinoteka, ampak je stična točka celovite in pisane ponudbe Haloz. Kakorkoli že, Vidova klet se v sedanji podoba brez dvoma lahko kosa z najlepšimi starimi vinskimi kletmi ne le po naši državi, ampak tudi izven meja Slovenije, zato se jo vsekakor splača obiskati. Da se lahko v njej tudi odlično zabavajo in uživajo večje družbe, pa so Videmčani dokazali že na prvi, otvoritveni dan, saj je bila klet (z okolico) polna do poznih nočnih ur.
SM
Videm • Pobreško martinovanje
Iz svečarja v uspešnega kletarja?
Tudi Pobrežani in Pobrežanke, predvsem vinoljubci in pridelovalci grozdja, že nekaj let vabijo medse sv. Martina; letos so ga pričakali kar sredi minulega tedna, saj je bil to menda edini prosti termin, ki je vinskemu zavetniku med haloškimi povabili še ostal prost ...
Vaška dvorana je bila tokrat polna do zadnjega kotička; prireditev pa se je začela z nagovori župana Friderika Bračiča in haloškega poslanca Branka Mariniča, nadaljevala pa s petjem domačih ljudskih
pevk (in pevca) ter nastopom mladih harmonikarjev Daniela in Roka.
Sledil je osrednji del prireditve; popis in zbiranje prine-šenega mošta, med katerim se je tudi letos znašla debela
Novi kletar pobreške vinske kleti je postal Stanko Peter; ključ mu je predal dosedanji kletar Milan Kranjc. Za svojega pomočnika in podkletarja si je Peter izbral kar podžupana Marjana Selinška.
pletenka iz kleti poslančeve tašče, ki kot kaže, na Janškem Vrhu prideluje dobro vino, saj se niti enkrat doslej v sodu še ni „sfižilo" in pokvarilo okusa vseh ostalih darovanih ka-p^ic
„Letos je bila letina dobra, to se vidi tudi po darovanem vinu. Po dokaj točni oceni smo dobili okrog 190 litrov rdečega vaškega kvintona iz Pobrežja in okoli 200 litrov belega vina," je po pregledu skrbno zapisanih podatkov v knjigi darovalcev povedal predsednik KS Pobrežje Danilo Drevenšek. Za letošnje vino bo skrbel nov kletar, ki so ga javno imenovali prav na ta martinovanjski večer; to funkcijo bo do prihodnjega martinovanja opravljal Stanko Peter, znan svečar, ki je družinsko podjetje že predal v roke mlademu rodu, zato se bo lahko več časa posvečal novemu opravilu. Vseeno pa si je za pomoč izbral še podkletarja, podžupana Marjana Selinška, ki je, kot je povedal
Peter, njegov dobri kolega že veliko let in mu zato lahko popolnoma zaupa. Vprašanje je le, ali bo podžupan ob številnih nalogah, ki mu jih nalaga že župan, lahko dobro pomagal še kletarju ...
Oba novoimenovana varuha pobreškega soda sta v znak imenovanja od prejšnjega kletarja Milana Kranjca in njegovega pomočnika Damijana Vidoviča dobila modre predpasnike, kletar Peter pa je prejel še velik ključ od kleti in s tem sprejel popolno odgovornost, da bo vino dobro in predvsem, da ga bo dovolj za vse prireditve v Pobrežju, kar pa je že precej težja naloga kot tista prva ...
Po opravljenih uradnih dolžnostih se je velika družba Pobrežanov ob dobro obloženih mizah, na katerih ni manjkalo ne mesnih in ne sladkih dobrot, za katere so poskrbele članice društva žensk iz Pobrežja, veselila še pozno v večer.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Destmik • Zlata poroka zakoncev Brezar
Foto: arhiv občine
Pred natanko 50 leti se je s poroko okronala ljubezenska zgodba Stanislave in Jožefa Brezarja iz Jiršovcev 19. Večno ljubezen sta si zakonca obljubila tudi pet desetletij pozneje v začetku tega meseca. Jožef Brezar je bil rojen 23.2.1937, njegova soproga Stanislava pa 24. 7.1943. Njuna skupna življenjska pot seje začela pred petimi desetletji, 4. novembra 1961, ko sta zakonsko zvezo sklenila na matičnem uradu na Hajdini. Obred zlate poroke je potekal v soboto, 5. novembra, v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku, opravil pa ga je župan Franc Pukšič. Pri obredu so sodelovali tudi njuni najdražji. Za priči sta si tokrat izbrala vnukinjo Nino Seruga in vnuka Jureta Rozmana. Vpetih desetletjih se je namreč družina Rozman prijetno razširila, rodili sta se jima dve hčeri, njuni življenji pa krasijo tudi vnukinja in dva vnuka.
Dženana Kmetec
Ljutomer • Sandra Vučko - vinska kraljica
Ljutomersko vinorodno območje je za obdobje dveh let dobilo novo vinsko kraljico Martino XVI. Krono je 22-letni Sandri Vučko s Cvena pri Ljutomeru predala Adrija-na Bogdan iz Sprinca v občini Razkrižje, prva vinska kraljica tega vinorodnega območja. Slovesno kronanje na izletniški kmetiji Na koncu vasi na Cvenu sta pripravila Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer in Klub vinskih kraljic Martina v družbi članov Evropskega reda vitezov vina. »Predstavljala bom prleška vina, Ljutomerske gorice in vinogradnike, širila kulturo pitja in s spoštovanjem govorila o žlahtni kapljici, v katero je za njeno kakovost potrebno vložiti obilico truda,« je povedala nova vinska kraljica, ki končuje četrti letnik pravne fakultete v Mariboru. Vučkova je bila ob tej priložnosti sprejeta v Klub vinskih kraljic Martina, ki ga sestavljajo nekdanje in sedanje vinske kraljice.
NŠ
Prlekija • Obrali najstarejši trs
Vinogradniška družba Kapela, ki letos praznuje 90 let delovanja, je pred dnevi zaznamovala pomemben jubilej, saj je opravila trgatev v šestdesetletnem nasadu traminca. Davnega leta 1951 so v tem vinogradu zasadili traminec, ki velja za eno najstarejših sort vinske trte v Evropi in daje vrhunska bela vina. Kot zatrjujejo poznavalci, gre za najstarejši tovrstni nasad in pomeni biser, opredeljen kot nacionalno bogastvo slovenskega vinogradništva. V0,7hektarja nasada je ohranjenih okoli 900 trsov. Po besedah enologinje Barbike Žunič so strokovnjaki vso jesen pozorno spremljali dogajanje v tem vinogradu in opravili meritve sladkorja, ki kažejo, da ima grozdje okoli 120 ekslejevih stopinj, kar uvršča vino v kategorijo izbor. Stare trte sicer dajejo malo pridelka, zato pa je kapljico toliko kakovostnejša. Ob tem je zanimiv še podatek o povprečni starosti trt v drugih vinorodnih okoliših, ki znaša okrog 30 let, da pa so trte traminca v kapelskem nasadu dosegle zavidljivih 60 let, potrjuje zgolj dejstvo o izjemnih vinogradniških legah v tem predelu Slovenije.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Ptuj • O obnovljivih receptih
Farmacevti še več za bolnika
Postopno uvajanje zdravil na obnovljive recepte se je pričelo 1. julija letos, najprej za diabetike, s 1. septembrom so obnovljive recepte pričeli uvajati za srčno-žilne bolezni, s 1. januarjem 2012 pa jih bodo uvedli še za vse ostale kronične terapevtske skupine zdravil, je te dni povedala Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., direktorica JZ Lekarne Ptuj.
Obrazec obnovljivega recepta je enak navadnemu, le da ima oznako repetatur. Velja pa, da morajo bolniki po zdravila na obnovljivi recept vedno v isto lekarno, lekarniški farmacevti pa ob tem bolnikom še priporočajo, da dosledno vodijo seznam vseh zdravil, ki jih jemljejo. Tako seznam zdravil kot posebna kartica zdravil sta pomemben vir podatkov za bolnika, zdravnika in farmacevta, še posebej takrat, kadar pride do kakšnega zapleta in je potrebno hitro reagirati.
Zelo pomembno je tudi, da pacienti dobro poznajo svoja zdravila in ločijo zdravila, ki so jih dobili na obnovljivi recept. V lekarnah namreč opažajo, da mnogi bolniki, tudi kronični, ki morajo jemati zdravila redno vsak dan, ne
poznajo dovolj dobro svojih zdravil. Ker kronični bolniki jemljejo po več zdravil hkrati, obstaja večja možnost, da bodo pomešali navodila za pravilno jemanje zdravil.
Kot je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, so se pri njih odločili, da bodo natisnili posebne kartončke, v katere bodo pri vsakem bolniku vpisali zdravila, ki jih je dobil na obnovljivi recept, ter v kateri lekarni je prvič dvignil zdravila, saj se mora potem vedno vrniti v isto lekarno. Vpisali bodo tudi datum dviga zdravila, saj lahko po zdravila ponovno pride čez tri mesece, lahko tudi malo prej ali največ mesec kasneje, ker se mu sicer trije ponovni dvigi po prvem v tekočem letu več ne bodo izšli. Na hrbtni
strani kartončka bodo zapisali kratko pojasnilo o tem, da je dobil obnovljivi recept, kaj to pomeni, da mora, če mu zdravnik zamenja zdravila, nazaj v isto lekarno, pri kateri ima obnovljivi recept, in da se obvezno obrne na zdravnika ali farmacevta, če bi se njegovo zdravstveno stanje poslabšalo.
Za izdajanje zdravil na obnovljivi recept v lekarnah potrebujejo več časa. V obdobju postopnega uvajanja lekarniški farmacevti ugotavljajo, da pacienti zelo težko razumejo, da so sploh dobili obnovljivi recept, zato potrebujejo precej časa, da jim to razložijo. Pri pacientu je problem, če ima nekaj zdravil predpisanih na obnovljivi recept, nekaj pa na neobnovljivi recept, saj mora za nekatera bolezenska
Dopoldne je veleposlanike in veleposlanice v ormoškem gradu sprejel župan Občine Ormož Alojz Sok, ki jim je poleg prisrčne dobrodošlice zaželel, da v Ormožu poskusijo tudi domača vina, predvsem šipon. Predstavil jim je kraj in njegove značilnosti ter dodal, da je martinovo najprimernejši čas za obisk Ormoža. Jutranjega druženja z zakusko so se udeležili veleposlaniki Finske, Italije, Ukrajine in Japonske, kasneje pa sta se jim pridružila še
veleposlanika Nizozemske in Romunije. Večina veleposlanikov je bila v Ormožu in tej regiji prvič. Zelo so bili veseli toplega sprejema in navdušeni nad lepoto pokrajine. Pokazali so veliko zanimanje za običaj praznovanja martinovega in spremembo mošta v vino, saj je bil večini neznan. Zelo so se veselili tudi preizkušanja ormoških vin.
Veleposlanikom so zaigrali člani etnoskupine Gudalo iz OŠ Ormož, posebno presenečenje pa so gostitelji pri-
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Martinovo je bilo mednarodno
Veleposlaniki navdušeni nad pokrajino in vini
Ormož je v času martinovanja očitno zelo privlačna destinacija, ki je poleg običajnih obiskovalcev privabila tudi veleposlanike šestih držav, ki so dan preživeli v raziskovanju lepot Slovenskih goric.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec., direktorica JZ Lekarne Ptuj
stanja k zdravniku, za kronično bolezen, če je dobro urejena, pa mu tega ni treba. Treba je vedeti, da obnovljivega recepta ne more dobiti vsak kronični bolnik, ampak le tisti, pri katerem je bolezen dobro vodena in ki se s takšnim receptom tudi strinja. Ker še ni elektronskega recepta, porabijo precej časa za admi-
nistrativno delo, saj morajo vse podatke z recepta vnesti v svoj elektronski sistem. Zabeležiti morajo, kdaj je bil recept predpisan, navodila za uporabo, da lahko pacientu ob ponovnem prihodu svetujejo, vsakič znova pa morajo tudi preveriti, ali zdravila uporablja skladno z navodili; sedaj še toliko bolj, ker ne pride do zdravnika, dodaja direktorica. Ob vračanju po zdravila so dolžni preveriti, ali je njegovo zdravstveno stanje še vedno urejeno, če se ob teh zdravilih še vedno dobro počuti. Če ugotovijo, da se bolnik ne počuti dobro, ga kljub obnovljivemu receptu napotijo nazaj k zdravniku. V primeru, da po zdravila na osnovi obnovljivega recepta pridejo družinski člani, bodo morali odgovoriti na vprašanje lekarniškega farmacevta, ali si bolnik, zaradi katerega prihajajo, kontrolira krvni tlak, ali so opazili kakšne spremembe pri njegovem gibanju ali govoru, ali ima bolečine v nogah, pospešen srčni utrip, težje diha. Glede na odgovore družinskega člana se bodo posvetovali o tem, ali je potreben obisk zdravnika, kljub temu da ima obnovljiv recept. Čeprav je lekarniškim farmacevtom obnovljivi recept prinesel veliko
dodatno obremenitev, so jim zanj priznali le dodatnih pet sekund. V denarju to pomeni za vse slovenske lekarne le dodatnih 150 tisoč evrov. Že tako jih je polovico premalo v primerjavi z EU, v Sloveniji odpade na enega farmacevta 26 tisoč receptov, v Avstriji 12 tisoč. S povečanjem števila farmacevtov bi se zelo povečala varnost uporabe zdravil, s tem pa tudi pozitivni izidi zdravljenja, poudarja direktorica JZ Lekarne Ptuj. Če bi jih bilo toliko, kot jih je v drugih evropskih državah, bi lahko rutinsko izvajali vse potrebne storitve, kot so pregled uporabe zdravil, pregled terapije in intervencij, s katerimi bi zagotovili maksimalno varnost bolnikov.
S polno uvedbo obnovljivega recepta za vse kronične terapevtske skupine zdravil bodo splošni zdravniki glede na izvedeno raziskavo pridobili več časa za preglede in svetovanja bolnikom. Raziskava je pokazala, da je četrtina vseh pregledov pri splošnem zdravniku administrativne narave. Gre za bolnike, ki imajo svojo bolezen pod nadzorom, ki prihajajo v splošne ambulante le zaradi recepta za zdravila ali izdaje drugih listin.
MG
G. Radgona • Obnova osnovne šole končana
Ob šoli tudi atletski center
Obnovo radgonske osnovne šole so v minulih dneh uspešno zaključili. V poletnih mesecih so zamenjali dotrajana okna z energetsko varčnimi okni, na katera so namestili zunanja senčila, vgradili pa so tudi vhodna vrata.
pravili gostom iz Ukrajine, ko so jih presenetili z nastopom skupine pevk iz Ukrajine Dzvinha v martinovem šotoru.
Po sprejemu so si ogledali s pomočjo evropskih sredstev obnovljeno grajsko pristavo z muzejem in glasbeno šolo. Druženje so nadaljevali po vinski cesti, kjer so se ustavili v kleti Čurin Prapotnik na Kogu, svoje spoznavanje s Pr-lekijo pa so zaključili v Dvorcu Jeruzalem.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Predstavniki veleposlaništev so prišli v Ormož oboroženi s fotoaparati, s katerimi so beležili svoje vtise o kraju; odložili so jih šele, ko so dobili v roke kozarce in tako spoznali regijo tudi z drugimi čuti.
Iz občinskega proračuna je za dela bilo potrebno odšteti 243 tisoč evrov, v drugem sklopu obnove, ki je proračun bremenil za 693 tisoč evrov, pa so zamenjali azbestno strešno kritino in opravili vsa kleparska dela, namestili novo strelovodno zaščito, izolirali fasado, zgradili nadstreške in novo kanalizacijo za odvajanje meteornih voda.
V skladu s požarno študijo so speljali tri požarne izhode, ki jih na šoli doslej ni bilo. Radgonska občina je v obdobju obnovitvenih del pripravila razpis, preko katerega je poiskala investitorja, ki je na strehi osnovne šole namestil sončno elektrarno. Kot najugodnejše je bilo izbrano domače podjetje Fingal, ki je na streho namestilo sončno elektrarno z močjo 179 kilovatov s proizvodnjo do 200.000 kilovatnih ur na leto. Ob obnovi šolske stavbe so s sredstvi Fundacije za šport in občinskega proračuna v sklopu osnovne šole zgradili tudi manjši atletski center. Učenci so pridobili 115-me-trsko atletsko stezo, zaletišče in doskočišče za troskok in skok v daljavo ter prostor za
suvanje krogle. Center bo v prostih terminih na voljo tudi širši športni javnosti. Naložba v omenjene športne površine je bila vredna nekaj več kot 56 tisoč evrov, pri čemer znašajo nepovratna sredstva Fundacije za šport 15.577 evrov, medtem ko je preostanek sredstev v višini 40.744,77 evra zagotovila občina. Sicer pa je že lansko leto bilo opravljenega veliko investicijskega in vzdrževalnega dela na šolski zgradbi, saj so se odločili preseliti učence s posebnimi potrebami iz osnovne šole dr. Janka Šlebingerja s prejšnje lokacije v zgradbo osnovne šole Gornja Radgo-
na. Za več kot 270 tisoč evrov so zgradili prizidek z ločenim vhodom, nova parkirišča ter nabavili opremo za učilnice in kabinete. V prihodnje se bodo lotili ureditve sanitarij za invalide, pripravljajo dokumentacijo za kompletno ogrevanje, vodovod in inštalacijska dela, zamenjati pa bo potrebno tudi izolacijo stropov. Največja želja sedanjega vodstva šole in občine je, da bi učenci in vsi ostali občani dobili novo telovadnico, zato z nestrpnostjo pričakujejo razpis Ministrstva za šolstvo in šport, saj računajo na pridobitev državnih sredstev.
NŠ
Prenovljena osnovna šola v Gornji Radgoni
Foto: NS
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (31.)
Nova slovenska posadka
Oto, Rok in jaz smo si začrtali tri dni aktivnega potovanja, začeli pa smo najprej v smeri proti mestecu Nelson, kjer smo si hoteli vzeti urico ali dve za nabavo zalog in za neke
drobnarije na banki. Stvar se je malce zavlekla, saj smo nehote na ulici srečali še eno Slovenko. Krivo je bilo seveda naše razposajeno vpitje in z Aljo, ki je tu živela s svojim fantom že
Foto: Dani Zorko
Čudovit razgled na eno izmed dolin, ki spet nakazuje lego tektonskih plošč
Foto: Dani Zorko
Oto, Dani in Rok spet v pogonu
dve leti, smo seveda morali iti na kavo. Z malo zamude smo mimo ogromnih nasadov jabolk in hrušk prispeli na hrib Takaka, kjer sem mislil, da bomo končno uspeli pogledati nekaj znamenitih jam. No, prva nas je krepko razočarala, saj je bila zaprta z železnimi vrati, vstopnina pa je bila vrtoglava celo za neke nemške popotnike, ki tradicionalno ponavadi ne skoparijo in so se z nami vred obrnili. No ja, vsaj razgled je bil soliden. Pozno popoldne smo po dobrih dvajsetih kilometrih vožnje po stranpoteh prispeli do tabornega prostora, s katerega smo se odpravili pogledat menda najglobljo jamo na Novi Zelandiji, globoko nekaj čez 160 metrov. A čakalo nas je še eno razočaranje. Jama je sicer bila res tam, a se nikakor ni dalo priti do roba, da bi vsaj pokukali noter, tako da sploh ni bilo mogoče razbrati, če je globoka dvajset ali sto ali tisoč metrov. Ja nič, ker Oto ni bil kaj prida hribolazec, smo se odločili še za krajši pohod na bližnji grič, kjer pa smo končno zaužili nekaj zadovoljstva, saj je bil razgled fantastičen. Kot sem že nekajkrat omenil, pogled iz zraka vedno poda dokaj zanesljivo sliko, kako pod zemljo potekajo stiki tektonskih plošč, in tako je bilo tudi tukaj. Hribi in doline so jasno prikazali pro-
Foto: Dani Zorko
Čudovita narava ob poti
Foto: Dani Zorko
Wairakairi plaža, še lepša od Abel Tasmana
cese v preteklosti.
Obetala se nam je izjemno hladna noč. Bili smo precej visoko, a kljub temu v eni dolinici, kjer se hlad nikakor ni hotel razkaditi. Odločil sem se, da bom prenočil kar v avtu, ki je najdlje ohranjeval toploto, ostala dva pa sta se že veselila, da bo več prostora v šotoru. Huh, je bilo to preklinjanja čez noč, dokler se oba nista zjutraj ob petih naselila v avto. Za naslednji dan sta že sklenila, da ne bosta več kampirala. Drugi dan smo si ogledali skoraj trideset kilometrov dolgo in slab kilometer široko peščeno sipino, imenovano Farewell spit, kjer živijo kolonije pingvinov, naokrog je pa tudi ogromno poti in zares lepa narava. Kot sem že omenil, vsi nismo bili preveč fizično pripravljeni, zato smo vedno ubirali bolj kot ne lažje poti in tako je bilo tudi tokrat. Namenili smo se obiskati nekaj gričev, ki pa so bili vsi ob divji obali, zato se nam je obetal prekrasen razgled. Pot je vodila po zelenih poljih, kjer se je paslo govedo in na stotine ovc, skalne skulpture ob obali pa so delovale kot mogočna zaščita pred ogromnimi morskimi valovi. Proti večeru smo se odpravili tudi na romantični sprehod proti znameniti plaži z maor-skim imenom Wairakairi, ki je s svojimi belimi peščenimi sipinami res pravi biser. Nasploh je na Novi Zelandiji značilno, da okrog vseh naravnih znamenitosti ni nobene gostilne, hotela ali stavbe, ki bi s svojo komercialno usmeritvijo kazila to lepoto. Tone in tone peska so tudi tukaj neokrnjeno počivale že stotine let in prav zato so vsi ti kraji tako posebni.
Po poti sem odkril divji kamp pri enem mostu, Oto in Rok pa sta prespala v nekem hostlu. Ko sem ju zjutraj pobral, je bil Rok nekam slabe volje. Povedal je, da je pozabil svojo edino brisačo v kopalnici in je kasneje ni več našel. V istem trenutku pa se mu Oto zraven namuzne, da je našel eno brisačo brez lastnika in jo seveda kar "zlastninil". Kakopak se je izkazalo, da gre za isto brisačo, in hitro smo sklenili arbitražo. Ta dan smo imeli v načrtu kakšnih 5-6 ur poštene hoje, saj sva se z Rokom končno želela pošteno spotiti, na sredi poti pa smo hoteli pobrati še Mikija in Andrejo, da ju kasneje skupaj odpeljemo do avta. Načrt je v celoti uspel, s tem da je naš Oto skoraj izdihnil že po nekaj kilometrih, nam ostalim pa se ni niti malo smilil. Nikoli ni nosil torbe, pomagal pripravljati večerje ali šotora in zakuriti, tako da je bila to tudi ena mala kazen zanj.
Na poti nazaj smo se za kratko spet ustavili v Nelsonu pri naših novih slovenskih znancih. Po nekaj urah sproščenega pogovora se je bilo treba spet posloviti, saj smo imeli še dve uri vožnje pred sabo. Ob tej priložnosti me je Alja prijetno presenetila in mi podarila zade-vico, ki sem jo pol leta zaman iskal po Novi Zelandiji - džez-vo za kavo. Kakšna krasota! Od takrat dalje sem vsako jutro pil pravo kavo, ne pa neko instant čorbo. Hvala Alja!
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 15. november
Danes goduje Polde.
1787 je umrl nemški skladatelj Cristopf Willibald Ritter von Gluck.
1889 je bila po odstopu kralja Pedra II. v Braziliji razglašena republika.
1917 je po oktobrski revoluciji v Rusiji izbruhnila na Finskem državljanska vojna. Proruska stran je bila poražena. 1923 se je v Nemčiji končalo obdobje inflacije. Dolar je bil nazadnje vreden dva in pol bilijona papirnatih mark. 1983 so ciprski Turki razglasili ustanovitev neodvisne države Severni Ciper pod predsedstvom Raufa Denktaša. 1810 so Francozi v Ljubljani slovesno odprli vseučilišče. Tako je imela Ljubljana do leta 1813 prvič popolno univerzo. Sreda, 16. november Danes goduje Jerica. Danes je mednarodni dan strpnosti.
1717 se je rodil francoski filozof Jean d'Alembert, ki je skupaj z
Diderotom izdajal znamenito Enciklopedijo.
1810 se je rodil največji pesnik češke romantike Karel Hynek
Macha.
1855 so odkrili v Zambiji Viktorijine slapove. Odkril jih je britanski misijonar in raziskovalec David Livingstone. 1874 se je rodil v Sankt Peterburgu ruski arktični raziskovalec in pomorski častnik Aleksandr Vasiljevič Kolčak, ki ga je protirevo-lucionarna bela garda od 1918 do 1920 priznavala za vrhovnega voditelja Rusije.
1894 se je rodil pisatelj in politik, avstrijsko-madžarski grof Richard Coudenhove-Kalergi. Bil je začetnik vseevropskega gibanja.
1914 se je začela znamenita kolubarska bitka, največja in najpomembnejša bitka med Srbi in Avstrijci. Trajala je do 15. decembra, ko so Srbi osvobodili Beograd.
1933 so Združene države Amerike in Sovjetska zveza navezale diplomatske stike. Četrtek, 17. november Danes goduje Gregor.
Danes je svetovni dan študentov in svetovni dan izseljencev. 1796 je umrla v starosti 67 let ruska carica Katarina II. Velika. Vladala je od leta 1762 po državnem udaru zoper moža Petra III.
1869 so odprli Sueški prekop in tako povezali Sredozemsko morje z Rdečim morjem in naprej Tihim oceanom. 1925 se je rodil ameriški filmski igralec Rock Hudson. 1960 je umrl ameriški filmski igralec Clark Gable. 1996 so se začele v srbskih mestih velike demonstracije privržencev opozicije Miloševicu, ker je oblast razveljavila volitve v večjih mestih, med drugimi tudi v Beogradu, kjer je zmagala opozicija. Demonstracije so se končale, ko so priznali rezultate volitev.
Petek, 18. november
Danes goduje Roman.
1626 je bila posvečena Petrova stolnica v Rimu. To se je zgodilo po 120 letih gradnje. To je najpomembnejša cerkev katoliškega krščanstva in največja božja hiša na svetu.
1786	se je rodil skladatelj tvorec nemške romantične opere, pianist in dirigent Carl Maria von Weber.
1787	se je rodil francoski slikar in izumitelj Luis-Jacques-Mande Daguerre. Bil je eden izmed izumiteljev fotografije.
1833 so Združene države Amerike sprejele časovne pasove. Od takrat so razdeljene na štiri časovne pasove. 1836 se je rodil italijanski zdravnik Cesare Lambroso, ustanovitelj nove vede - kriminologije.
1901 se je rodil George Gallup, ustanovitelj po vsem svetu znanega inštituta za raziskavo javnega mnenja. Sobota, 19. november Danes goduje Elizabeta.
1600 se je rodil angleški kralj Karel I. Usmrtili so ga 30.1.1649, po angleški državljanski vojni, ki je trajala med kraljevimi privrženci in privrženci parlamenta.
1711 se je rodil ruski pesnik, jezikoslovec in učenjak Mihail Vasiljevič Lomonosov, utemeljitev ruskega klasicizma. 1917 se je rodila indijska političarka Indira Gandhi. Umorjena je bila 31. oktobra 1984 v New Delhiju.
1969 je brazilski nogometaš Pele, star 28 let, dosegel svoj tisoči gol v karieri.
Nedelja, 20. november
Danes goduje Srečko.
1786 je izšel odlok cesarja Jožefa II., ki je določal, da je treba v spalnicah ločiti dečke in deklice, zaposlene v tovarnah. 1805 je bila na Dunaju premierno izvedena edina opera Ludviga van Beethovna Fidelio.
1901 se je rodil italijanski pesnik Salvatore Quasimodo. 1907 se je rodil francoski filmski režiser Henri-Georges Clouzot. 1959 je Generalna skupščina OZN soglasno sprejela Deklaracijo o pravicah otroka. Ponedeljek, 21. november Danes goduje Marija.
Danes je svetovni dan televizije in svetovni dan pozdrava.
1877 je Thomas Edison objavil izum fonografa.
1904 se je rodil ameriški jazzovski sa ksofonist Coleman Hawkins.
V letih 1940-44 je doživel vrh kariere kot predhodnik bebop.
1916 je umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef I., ki je vlada 68
let.
1938 je Nemčija zasedla češkoslovaške Sudete. 1990 so podpisali v Parizu deklaracijo o koncu hladne vojne. 1995 so predsedniki BiH, Hrvaške in Srbije v Daytonu podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini.
Midva • Zakonski in družinski center
Moj otrok je v puberteti
Na vas se obračam po nasvet glede svoje hčerke. Stara je 11 let in njeno vedenje je postalo nevzdržno. Sramuje se hiše, v kateri živimo, našega avtomobila. Sramuje se vsega, kar jaz ali mož v družbi govoriva o njej, najinega vedenja in razmišljanja, prav tako moje in moževe službe, celo najinih let in zunanjega videza.
Da ne govorim o njeni jezi, opazkah in grožnjah. Včasih mi tako „dvigne pritisk", da se komaj premagam, da je ne udarim po „tazadnji". Uporablja kletvice, grde besede, kritike in neprestano izziva ter se zoperstavlja najinim napotkom ali pravilom. Opazila sem tudi, da je s svojim zunanjim videzom začela pretiravati. Moti jo, kako je videti njen obraz, kakšna ušesa ima, sama sebi se zdi predebela. Začelo se je z uporabo ličil, velikokrat šele na skrivaj v šoli. Potem z izbirč-nostjo pri hrani. TUdi z oblačenjem začenja poudarjati svoje telo, zaradi česar me je postalo strah, da si želi prehitro raziskovati svet spolnosti. Moj mož je precej odsoten zaradi službe, njeno vedenje razume kot tipično pubertetniško in vsemu temu ne posveča preveč pozornosti.
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
Mene pa njeno obnašanje že pošteno skrbi, saj dobrega odnosa s hčerko ne želim izgubiti, vendar se mi zdi, da sem na dobri poti k temu.
Spoštovana gospa,
podobno kot vi verjetno mnogo staršev doživlja ob prehodu otrok v adolescenco. Predvsem razumem vašo stisko, strah in nemoč. Koliko ste sami s temi čutenji? Vam lahko pride nasproti partner? Obdobje mlado-stništva, v katerem je trenutno tudi vaša hči, je izredno nemirno obdobje in verjetno je tudi ona zelo sama s temi čutenji. Kako ji lahko pridete nasproti vi in vaš partner, njen oče?
Za celotno družino pomeni otrokov prehod v adolescenco nov korak v medosebnih odnosih. V partnerskem razmerju je potrebno še več vzajemnosti in sodelovanja, saj le na ta način zmorejo očetje in mame opraviti svoje starševsko poslanstvo v tem občutljivem obdobju otrokovega razvoja. Ne ostajajte sami s svojimi čutenji, delite jih s partnerjem. Koliko še lahko drug drugemu pripadata, si delita svoje stiske in si pomagata? Iz vajinega odnosa lahko nato črpate moč za odnos s hčerko,
v	katerem bodita aktivna oba, vsak na svoj način.
V tem času mladostnik išče svojo identiteto, kdo je, komu pripada, kako bo sprejet med svojimi vrstniki. Je predvsem čas iskanja in raziskovanja samega sebe v odnosih z drugimi. Zato ni toliko pomembno, kaj hčerki rečete, bolj važno je, da se res iskreno zanimate zanjo
vi	in vaš partner, da bo tudi ona začutila, komu pripada. Vprašanja lahko oblikujete čisto preprosto, vsakdanje, pomemben je občutek, ki ga bo ona ob tem začutila. Vprašajte hčerko, kako se počuti, kaj doživlja, če jo je strah, se česa sramuje, se morda boji, da ji ne bo uspelo, je jezna ali je žalostna, ker ...). Dajte ji občutek, da jo imate radi, da vam ni vseeno, če se ne počuti dobro. Pomembno je, da se bo vaša hčerka začela zavedati, da se vedno lahko zanese na vas in da boste vedno tam zanjo, kadar ji bo težko. To je vse, kar potrebuje. Samo tisti starši, ki so nemočni, udarijo otroka. Na silo pri hčerki ne boste ničesar dosegli, njen bes in sovraštvo v njej boste samo še stopnjevali, vajin odnos pa se bo še bolj odtujil (namesto zbližal).
Zato je toliko bolj pomembno, da starši razumno postavijo meje in se zanimajo za svojega otroka. Starševsko nezanimanje za otroka mu v tem obdobju prej škodi kot koristi. In koliko se lahko tukaj zanima za hčerko tudi vaš partner, njen oče, in na kakšen način? Otrok potrebuje oba. Tudi sami bi se ob moževi aktivni starševski vlogi nekoliko razbremenili, ali ne?
Popolnoma razumljivo je, da ste zaskrbljeni, ker ste zaznali hčerin novonastali interes za spolnost. V tem obdobju je mladostnikova spolnost razpeta med fizično zrelostjo in čustveno nezrelostjo. Tako je zelo pomembno, kako se na spolnost odzivajo starši, saj lahko mladostniku pomagajo oblikovati ustrezno čustveno podlago, da bo razumel, v katerih odnosih je prisotno spoštovanje sebe in drugega in s tem lahko vključil tudi svoje telo v odnose s seboj, drugimi ter s svetom. Predlagam, da o teh temah sproščeno in odkrito spregovorite s svojo hčerko. Strah in negotovost, ki ju čutite ob hčerkinem ravnanju, verjetno preprečujeta stik z njo. Poskusite s pogovorom premagati odtujenost in doseči, da se znova približata druga drugi.
Včasih za premostitev trenutnih težav v komunikaciji med zakonci ter med otroki in starši koristi tudi pogovor z nekom nevtralnim. Če boste ocenili, da bi potrebovali kakšno tovrstno pomoč, smo vam na voljo tudi v našem svetovalnem centru.
Vse dobro želim vam in vaši družini!
Maja Kukovec
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Zdravljenje bolečega žrela
Boleče žrelo je pogost spremljevalec običajnega prehlada. Pojavita se rdečina in bolečina pri požiranju. V homeopatiji imamo kar nekaj zdravil, s katerimi lahko zdravimo boleče žrelo, in sicer:
Aconitum napellus (aconit) se uporabi takrat, ko se bolečina pojavi nenadoma. Žrelo je močno rdeče. Bolnik
zaradi suhe sluznice in hudih bolečin težko požira. Telesna temperatura hitro narašča. Bolnik je žejen in bi pil mrzlo vodo.
Apis mellifica (apis) je primeren takrat, kadar so močno otečeni mandlji, žrelo in jezik. Bolnik čuti zbadajo-če bolečine, ki se izboljšajo po hladnem obkladku ali hladni pijači. Žrelo je škrlatno rdeče, svetleče in oteče-no. Čeprav ima bolnik žrelo suho, ne občuti žeje.
Atropa belladonna (belladonna) se uporabi takrat, ko se bolečina v žrelu pojavi nenadoma. Bolnik ima visoko vročino in se poti. Jezik ima suh in rdeč, žrelo pa je temno rdeče, zelo suho, boleče in razdraženo. Bolnik čuti pulzirajočo bolečino, ki prehaja iz grla v desno uho. Bolnik s težavo govori. Oteklina v žrelu pa ga sili k pogostemu požiranju, kar bolečino še stopnjuje. Bolnik ima odpor do pijač, zato malo pije ali
samo po požirkih.
Bryonia alba (bryonia) je primerna takrat, ko se težave razvijejo počasi. Vročina počasi narašča. Bolnik ima suho kožo in se ne poti. Mandlje ima otečene in vnete, niso pa rdeči. V obraz je bolnik temno rdeč in ima suhe vse sluznice in kožo. Je zelo žejen in si pogosto zaželi velike količine mrzle vode, kar mu olajša bolečine v žrelu. Težave zmanjša tudi vroča hrana.
Lycopodium clavatum (lycopodium) je primerno homeopatsko zdravilo za boleče žrelo takrat, kadar je žrelo boleče in vneto predvsem na desni strani ali pa se bolečina seli iz desne na levo stran. Bolnik ima občutek kot bi imel v grlu kepo. Najhujše je zjutraj. Čeprav bolnik težko požira, imajo blagodejni učinek topli napitki.
Lachesis muta (lachesis) se uporablja takrat, kadar je bolečina v žrelu podobna kot pri Lycopodiumu, le da je boleča in vneta predvsem leva stran žrela ali pa se bolečina seli iz leve na desno stran. Prazno požiranje je za bolnika zelo boleče. Lažje požira trdo hrano kot tekočino. So pa hladni napitki prijetnejši kot topli.
Hepar sulphuris (hepar sulphur) se uporablja pri bolečem žrelu takrat, kadar
ima bolnik občutek, kot da bi imel drobtine v grlu ali pa kot da ima žrelo ranjeno. Mandlje in vratne bezgavke ima otekle. Na mandljih se pojavijo gnojni čepki. Bolnik izkašljuje sluz, ki je neprijetnega vonja. Med požiranjem se bolečina širi iz žrela v uše-
sa in v druge predele glave. Bolniku stanje izboljša topla pijača in toplota.
Mercurius solubilis
(mercurius) je homeopat-sko zdravilo, ki je primerno za bolnika z zelo otečenimi mandlji, obloženimi z belimi gnojnimi čepki. Debelo belo obložen je tudi jezik, bolnikov zadah pa ima vonj po gnilobi. Žrelo je močno boleče, rdeče, vneto in zelo suho. Bolnik težko požira, vendar ima kljub temu željo po po-žiranju. Obilno izloča gosto slino in se obilno poti, predvsem zvečer v topli postelji, ko se težave še poslabšajo.
Najbolj primerno home-opatsko zdravilo je tisto, pri katerem se bodo bolezenski in drugi znaki pri bolniku najbolje ujemali s sliko zdravila. S pravilno izbiro home-opatskega zdravila in pravočasnim jemanjem lahko preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.
Jerneja Gril, mag. farm.
Moje cvetje
Zima prihaja - a ne vemo kdaj
Temperature ta teden so le nekoliko bližje pozno jesenskim ali tistim, ki bi jih pričakovali v začetku zime. Vendar bo vreme ostalo muhasto, jesensko, kakšen dan bo sončno, kakšen dan pa nam bo razpoloženje kvarila celodnevna nizka oblačnost. Jutranje megle pa že nekaj časa nagajajo vsem, ki se zjutraj vozimo v službo.
Sobne rastline
Foto: Miša Pušenjak
Prve sobne rastline že kažejo znake negodovanja nad suhim zrakom ogrevanih prostorov. Če nekaj spodnjih listov porumeni in odpade, ni to nič hudega. Če pa jih odpade veliko naenkrat, je to že lahko znak, da je na rastlini tudi kakšen škodljivec. Treba je pregledati mlade vejice in spodnje strani listov. Če so na njih majhne rumeno-rjave ali rjave izbokline, na listih pa opazimo masten sijaj, potem nam težave povzroča kapar. Če pa so listi, ki so odpadli, na svetlobi pikasti, prebodeni, potem so na delu pršice. V prvem primeru dobimo v trgovinah pripravke z različnimi imeni. Pomembno je, da je njihova sestavina rastlinsko olje, s katerim rastlino dobro omočimo po vejicah, spodnji in zgornji strani listov; ponovimo še čez teden dni. Ti pripravki niso strupeni in nimajo vonja, zato jih lahko uporabimo tudi v zaprtih prostorih. Kakor hitro pa opazimo nove mastne madeže, postopek ponovimo. Proti pršici se poskusimo najprej boriti s tuširanjem listov, če to ne bo zaleglo, pa uporabimo iste pripravke kot za kaparja.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Še vedno pustimo zunaj nageljčke, saj se ti ravno sedaj ne počutijo najbolje. Citrusi, rožmarin in lovor pa tudi oleandri še lahko ostanejo zunaj, samo v zavetje hiše jih raje prestavimo.
Prišel je tudi čas sajenja novih grmovnic in drevja. Po nakupe se raje odpravite v drevesnice, kjer nam ponujajo kvalitetnejše sadike. Čeprav so cene v vrtnih centrih nekoliko nižje, pa je tam kvaliteta pogosto vprašljiva. Ne pozabite, da obstajajo različne sorte okrasnih grmičkov in dreves. Tako je lahko ista rastlina, na primer forzicija, zelo visoka ali pa zbita nizka rastlina. Enako velja za hor-tenzije, vrtnice, magnolije in številne druge okrasne grmičke pa tudi drevesa. Zato se o končni višini in bujnosti rastlin prepričajte pri prodajalcih ali pa si vsaj natančno preberite etikete. Če teh ni, rastline raje ne kupite. Da ne boste po nekaj letih ugotavljali, da za vaše rastline na izbranih mestih ni več prostora. Odrasle namreč zelo težko presajamo.
Pred sajenjem izkopljemo jamo, ki naj bo najmanj dvakrat večja in globlja, kakor je trenutna koreninska gruda. Zelo priporočljivo je tudi, da je jama nekaj časa pred sajenjem že izkopana.
Sicer ne moremo govoriti o suši, ampak zemlja tudi pretirano vlažna ni. Če ste kupili sadike brez koreninske grude (tudi sadno drevje), je dobro, da jih večer pred sajenjem namočite v vedro z vodo. Tiste v loncih pa dobro zalijete.
Pri kopanju jame najprej odstranimo travno rušo, nato ločimo zgornjo plast zemlje - od 20 do 30 cm - od spodnjih plasti, ki niso rodovitne. Zemljo spodnjih plasti damo na kompost. Če imamo težko zemljo, potem damo na dno jame ustrezni drenažni material, najboljši je spran rečni gramoz ali plast razcepljenih debelejših vej. Seveda mora biti jama ustrezno globlja. Na drenažo postavimo travno rušo s koreninami navzgor. Če sadimo rastline, ki potrebujejo kislo zemljo, lahko nasujemo še debelo (30 cm) plast grobe žagovine. Nato nasujemo izkopano zemljo, ki jo pomešamo s pre-perelim kompostom ali dobro preperelim hlevskim gnojem. Ta plast naj bo debela vsaj 20 cm. Nanjo nasujemo zgornjo rodovitno plast zemlje, ki smo jo izkopali. Če so korenine rastline v loncu in stisnjene v kepo, jih rahlo raztrgamo. V vsakem primeru ne smejo rasti v krog, ki ga moramo razdreti. Vse poškodovane, temno obarvane ali razpadajoče korenine odrežemo, lahko prirežemo tudi zdrave korenine. Nato zdrave korenine razporedimo enakomerno po vsej širini jame. Zelo dobro je, da zdaj vse skupaj tudi zalijete. Nato pomešamo rodovitno izkopano plast zemlje s kupljeno hu-mozno prstjo. Ta naj ima ustrezen pH; če sadimo iglavce, horten-zije ali druge kisloljubno grmičevje, naj bo to kisla prst, drugače pa navadna humusna zemlja za sajenje rastlin. Jama ob steblu naj bo nekoliko višja, morebitna cepljena mesta pa naj ostanejo zunaj. Spomladi naredimo okoli stebla vdolbino, da bomo lažje zalivali. Koreninsko grudo lahko zavarujemo tudi z odpadlim listjem, saj bo v letošnji zimi še dokaj občutljiva. Ne pozabite tudi, da v primeru suhe in mrzle zime korenine potrebujejo nekaj vlage in jih bo občasno treba zaliti. Posebej to velja za zimzelene rastline, iglavce in listavce.
Miša PUŠENJAK
S svetovne
glasbene
scene
To je to
Katy Perry
Foto:topnews.in
(Naša) kultura
Mesec in pol že živim v tujini. Nekako spoznavam ali pa se vsaj poskušam seznaniti z lokalno kulturo in tradicijo. Iščem lokalno glasbo, razne kulturne dogodke in podobne reči In ko to najdem, primerjam. Primerjam s tem, kar poznam najbolje, torej z našo, slovensko kulturo.
Saj sem se svoje identitete zavedal že prej, ampak z življenjem v Veliki Britaniji sem spoznal, kako bogata je v resnici naša kultura. Premoremo tolikšno bogastvo, tolikšno pestrost na tako malem ozemlju, a se tega povečini sploh ne zavedamo. Sicer pa se tako ali tako vsega prav zavemo šele, ko to izgubimo.
Niti slučajno ne pravim, da je njihova kultura kakorkoli manj vredna, ne opazim pa takšne pestrosti kot v naši kulturi oziroma je ne zasledim v javnosti. Kakorkoli se nam Slovenija velikokrat zdi kot dežela, v kateri kultura nima svojega prostora, si morda upam trditi celo nasprotno. Prav pri nas srečaš kulturo skoraj na vsakem koraku, vse prireditve so pestre. Veliko glasbe in ostala kultura v Angliji se mi zdi precej imperialistična. Neskončno poveličevanje boga in kraljice, slava imperiju in veliko kiča. Precej težko sem našel kakšne stare angleške ljudske pesmi, tiste čisto taprave, ki so se prenašale iz roda v rod in so jih matere pele svojim otrokom v zibelkah. To je tista prava kultura, ki pa se je veliko ljudi, ravno tako kot pri nas, ne zaveda in je niti ne pozna.
Zdi se mi tudi, da se na ulicah ne pojavlja toliko kulture vseh oblik kot pri nas, še posebej pa na Ptuju. A tu gre bolj za to, da so zaenkrat precej bolj zasidrani v sedlo kapitalizma kot mi, kar se odraža v tem, da nihče ne naredi skoraj ničesar samo zato, ker bi se mu tako zazdelo ali pa bi nekaj pač želel storiti. Če ni ekonomske računice, ki je v kulturi na žalost velikokrat ni, se nekaj pač ne bo naredilo.
V Sloveniji je to zaenkrat še prisotno in kulturnikom je velikokrat ponujena takšna ali drugačna priložnost. Vendar pa seveda dejstva, da je marsikdo pripravljen marsikaj storiti iz čistega veselja, ne smemo izkoriščati. Tudi oni so ljudje, ki jedo, trošijo elektriko in po možnosti plačujejo stanarino. Res imamo zaklad, premoremo toliko in večina tega je na vrhunskem nivoju, vendar v Sloveniji le redko to kdo ceni. Še zmeraj smo prepričani, da smo tako ali tako le en navaden zmazek in je vse, kar je severno ali zahodno od nas, preprosto boljše in kvalitetnejše. Šele ko kakorkoli uspeš „tam zunaj", lahko nekaj veljaš tudi doma. Pa temu ni tako ... Lepo bi bilo, če bi se ljudje tega zavedali in kdaj namesto zaničevanja poskušali izkazati nekoliko ponosa.
Matic Hriberšek
Pred dnevi so v Belfastu podelili letošnje evropske glasbene nagrade MTV (MTV Europe Music Awards 2011). Velika zmagovalka 18. podelitve je bila Lady Gaga, ki je ob šestih zbranih nominacijah domov odnesla kar štiri kipce. Zmagala je v naslednjih kategorijah: za najboljšo žensko izvajalko, najboljšo pesem (Born This Way), najboljši videospot in za zvezdnico z najzvestejšimi oboževalci. Po dve nagradi so prejeli Justin Bieber za najboljšega moškega izvajalca in najboljšega pop izvajalca, Bruno Mars, ki je osvojil nagradi za najboljšega MTV Push izvajalca in najboljšega novega izvajalca, ter zasedba 30 Seconds To Mars, ki je prejela nagradi za najboljše alternativne izvajalce in najboljši World Stage nastop. Med ostalimi dobitniki najdemo še Katy Perry, Linkin Park in Emine-ma. Legendarna britanska zasedba Queen, ki je s svojim nastopom skupaj z Adamom Lambertom prireditev tudi zaključila, je prejela častno nagrado za glasbene ikone (Global Icon). Prireditev so s svojimi nastopi obogatili še Justin Bieber, DJ David Guetta, Lady GaGa, Bruno Mars, Cold-play, Red Hot Chili Peppers, Jessie J, LMFAO in Snow Patrol.
Seznam letošnjih dobitnikov MTV Europe Music Awards 2011:
Najboljša pesem: Lady Gaga (Born This Way)
®®®
Najboljši izvajalec/-ka v živo:
Katy Perry
®®®
Najboljši pop izvajalec/-ka:
Justin Bieber
®@®
Najboljši novinec/-ka: Bruno Mars
®®®
Najboljša ženska izvajalka:
Lady Gaga
®®®
Najboljši moški izvajalec:
Justin Bieber
®®®
Najboljši hip hop izvajalec/-
ka: Eminem
®®®
Najboljša rock skupina:
Linkin Park
®®®
Najboljši videospot: Lady
Gaga (Born This Way)
®®®
Najboljši alternativni izvajalec/-ka: Thirty Seconds To Mars
®®®
Najbolj zvesti oboževalci:
Lady Gaga
®®®
Najboljši odrski nastop:
Thirty Seconds To Mars
®®®
Nagrada za glasbeno ikono: Queen
®®®
Novi album popularne britanske zasedbe Cold-play „Mylo Xyloto" že
osvaja svetovne glasbene lestvice. Minilo je komaj dober teden od njegove izdaje, pa mu je že uspela uvrstitev na prvo mesto v kar 28-tih državah. Osvojili so tudi tako pomembna glasbena tržišča, kot so ZDA, Velika Britanija, Avstralija, Francija, Nemčija in Italija. Mylo Xyloto je postal tudi prvi album, ki se je v zgodovini iTunesa v samo enem tednu prodal v kar 447.000 izvodih. Rekorde v digitalni prodaji pa so dosegli tudi v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji in številnih drugih državah. Če k vsem omenjenim uspehom prištejemo še dve najpopularnejši skladbi z albuma Every Teardrop Is A Waterfal in Paradise kot tudi odlične ocene glasbenih kritikov, potem je jasno, da jim je uspelo posneti najboljši album v njihovi dosedanji karieri.
®®®
Ameriška pevka Rihanna bo 21. novembra izdala svoj novi album, ki bo nosil ime Talk That Talk. To bo že njen šesti studijski izdelek, na katerem bo 14 skladb. Ob aktualnem skladbi We Found Love je Rihanna na album uvrstila še naslednje skladbe:
1.	We Found Love
2.	You The One
3.	Watch And Learn
4.	Ride Me Out
5.	Cockiness
6.	Talk That Talk
7.	Drunk On Love
8.	Farewell
9.	We All Want Love
10.	Saxon
11.	Fool In Love
12.	Where Have You Been
13.	Do Ya Thang
14.	Birthday Cake Kolumbijska pevka Sha-
kira je dobila svojo zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih. Pevka s polnim imenom Shakira Isabel Mebarak Ripoll, rojena v kolumbijskem mestu Bar-ranquilla, je prvi album posnela že prvi svojih 14-tih, njena priljubljenost pa se je v Latinski Ameriki in Španiji povečala po izdaji albumov Pies Descalzos (1995) in Donde Estan los Ladrones (1998). Dokončni preboj na svetovno glasbeno sceno ji je uspel leta 2001, ko je izdala svoj prvi album v angleškem jeziku Laundry Service. Shakira pa ni prepoznavna samo zaradi svoje uspešne glasbene kariere, ampak tudi zaradi svojega dobrodelnega udejstvova-nja. Je namreč ustanoviteljica fundacije Pies Descalzos, ki si prizadeva za izobrazbo
revnih otrok v Kolumbiji.
®®®
Ameriška hip-hop skupina Black Eyed Peas, ki
je bila ustanovljena leta 1995, je objavila, da lahko v kratkem pričakujemo spremembe v sestavi zasedbe. Do zamenjave naj bi prišlo pri njihovi glavni vokalistki Fergie, ki naj bi jo zamenjala Ashanti. Fergie je že pred
časom povedala, da si želi skupaj z možem ustvariti družino in naj bi se za nekaj let odmaknila od medijskega sveta. Neuradno vest naj bi potrdili še ta mesec, in sicer po zadnjem koncertu, ki bo 23. novembra.
Janko Bezjak
Lady Gaga
Foto: wordpress.com
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE FOUND LOVE - RHIANNA FT. CALVIN
HARRIS
2.	SEXY AND I KNOW IT - LMFAO
3.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	READ ALL ABOUT IT - PROFESSOR GREEN FT.
EMELI SANDE
2.	WE FOUND LOVE - RHIANNA FT. CALVIN
HARRIS
3.	EARTHQUAKE - LABRINTH FT. TINIE TEMPAH
NEMČIJA
1.	GERONIMO - AURA DIONE
2.	WE FOUND LOVE - RHIANNA FT. CALVIN
HARRIS
3.	HANGOVER - FLO RIDA FT TAIO CRUZ
|_e S t V j
NAJ
MARS MAR<
1.	MARRY YOU - BRUNO MARS
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 . AGUILERA
3.	I WON'T LET YOU GO - JAMES MORRISON
4.	PARADISE - COLDPLAY
5.	WE FOUND LOVE - RIHANNA FT CALVIN HARRIS
6.	YOU AND I - LADY GAGA
7.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
8.	WHEN WE STAND TOGETHER - NICKELBACK
9.	STUCK - CARO EMERALD
10.	RAIN OVER ME - MARC ANTHONY feat. PITBULL
11.	GERONIMO - AURA DIONE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjeva omaka, hrenovke SREDA
testenine s piščančjim mesom*,
rdeča pesa
ČETRTEK
ohrovt s krompirjem, kranjska
klobasa
PETEK
kisla repa, zabeljen fižol SOBOTA
jota, jabolčni štrudelj NEDELJA
goveja juha s palačinkami, štefani
pečenka**, pire
PONEDELJEK
slivovi ali marelični cmoki, kompot
*Testenine s piščančjim mesom
Sestavine: 1 kos čebule, 1 strok česna, 450g piščančjih prsi, 10 dag slanine, 1,5 dl belega vina, 250 ml sladke smetane, 400 g širokih rezancev, olivno olje, maslo, sol, mleta rdeča paprika, poper.
Čebulo in česen olupimo in sesekljamo. V ponvi segrejemo olivno olje in na njem prepra-žimo čebulo in česen. Piščančje meso in slanino narežemo na koščke in ju dodamo v ponev. Dodamo še malo masla, premešamo in počakamo toliko časa, da se meso popeče. Nato pri-lijemo belo vino, ponev pokrijemo in dušimo. Ko je meso že skoraj mehko, dodamo še sladko
smetano, sol, poper in mleto rdečo papriko. Dušimo še približno 10 minut. Med tem časom v slani vodi skuhamo široke rezance in jih dobro odcedimo. Testenine razporedimo po krožniku in nanje položimo omako z mesom.
**Štefani pečenka
Sestavine: 600 g mletega mesa (pol govedine, pol svinjine), 1 čebula, 1 strok česna, 1 rezina belega kruha (en dan starega ali manjša žemlja), mleko, 1 žlica peteršilja, 1 jajce, sol, poper, 2-3 trdo kuhana jajca in eno sveže, olje, majaron, timijan, žlička gorčice.
Čebulo sesekljajte in na olju stekleno prepra-žite. Rezino kruha ali žemljo namočite v vroče mleko. V mleto meso dodajte jajce, sesekljan peteršilj in česen, sol, poper, prepraženo čebulo, namočen in ožet kruh ter začimbe. Z rokami temeljito pregnetite. Na vlažni podlagi in z vlažnimi rokami iz mesne mase oblikujte štruco. Vanjo vtisnite olupljena trdo kuhana jajca in jih pokrijte z mesno maso. Ob jajca lahko vtisnete v meso tudi napol kuhan korenček, por ... Oblikujte štruco, jo položite na namaščen pekač in postavite v pečico, ogreto na 200 stopinj. Pecite 10 minut, nato znižajte temperaturo na 180 stopinj in pecite še približno pol ure. Tik pred koncem peke lahko pečenko premažete s stepenim jajcem ali kislo smetano. Postrežemo s pire krompirjem. Lahko jo pečete v vrečki za peko. Sok, ki se nabere v vrečki, uporabite za izdelavo omake, ki jo naredite tako, da na maslu nekoliko popražite moko in vanjo zlijte sok iz vrečke.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com) -k-k-k
"Človek mora imeti dober spomin, če se zlaže."
Pierre Corneille
•k-k-k
"Ne pravijo brez vzroka, da kdor se ne čuti povsem trdnega v spominu, se ne sme mešati v laži."
Michel Eyquem de Montaigne -k-k-k
"Laž je ključ h koncu."
Domača modrost -k-k-k
"Lažje kot snežna kepa; čim dalj jo porivamo, tem večja je." Martin Luther
-k-k-k
"Laži so tako plodne, da zadostuje samo ena, pa jih je že na tisoče." Carlo Goldoni
-k-k-k
"Lažnivec se vedno izda z zaklinjanjem." Pierre Corneille
-k-k-k
"Najokrutnejše laži se pogosto izrečejo z molkom." Robert Louis Balfour Stevenson
-k-k-k
"Tudi takrat lahko lažeš, kadar ne rečeš ničesar."
Portugalski pregovor -k-k-k
"Lažnivec se kaznuje s tem, da se mu ne verjame niti takrat, ko govori resnico." Talmud
Smeh ni greh
STRIPTIZ
"Sedaj je čas, da izpraznimo lokal!" je rekel natakar stari, debeli in pijani snažilki. "Stopi na točilni pult in zapleši strip-tiz!"
V SOLI
Jan se vrne domov iz šole in oče ga vpraša: "No kaj ste imeli danes na urniku?"
"Kemijo."
"In kaj ste se novega naučili?"
"Kako lahko izdelamo dina-mit."
"Kaj se boste pa jutri učili v šoli?"
"Kakšni šoli?!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
MODRI KROG V DOLOMITIH
VODJA OBREDA, CERE-MONIJAR
DLAKASTA DIVJAD
SPOJ ROKE S TRUPOM
NASA HUMORISTKA PUTRIH
IZUMRLO MEHIŠKO LJUDSTVO
NASA STRUPENA KAČA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRAVNIK (FRANC)
MAJDA DUGAN
TENISACICA (KARMEN)
LESNI KATRAN
ZAOKROZEN ZNESEK
LISASTA KRAVA
KDOR KOGA PREMAMI
KURJA GOLŠA
NIHALNA ŽIČNICA
ODPRTINA ZA ZRAČENJE, ODDUŠNIK
VRSTNI RED ODDAJ, PROGRAM
RAZSEKANO DRVO KOT BRUNA
TISKOVNE NAPAKE
GREGOR STRNIŠA
OČE
TVEGANA NAPOVED
DEDNA ZASNOVA
NAŠ NOGOMETAŠ (BRANKO)
KOROŠKI PLES
HENRIK IBSEN
NASA ALPSKA SMUČARKA (ANJA)
CELOTNI OBSEG
SLAVKO MLINARIČ
HRVAŠKI PEVEC
ALŽIRSKA LUKA
IRONIČEN
IZDELOVALEC SALAM
VAS PRI KOSTELU
POSUSEN SLANIK
ALENKA KEJŽAR
NASA VIDEO-UMETNICA SMID
SNOP SLAME, ŠKOPNIK
VELIKA MORSKA RIBA
DOMAČE SUKNO
PETRA ČERTANC
TEKOČINA ZA KOŽO
EKSPRESNA KAVA
NENADNA SMRT
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
deklica na plaži noče pogovarjati z njim. Oče mu odgovori: "Delaj to, kar sem tudi jaz delal: vstavi si krompir v hlače in boš videl kako se bodo prilepile na tebe."
Jožek to naredi in drugi dan gre spet ves besen do očeta: "Pa sedaj še bolj bežijo od mene... "
Na to mu odgovori oče:"Krompir gre od spredaj!"
in
PO ČRNOGORSKO Vstopi upravnik zapora vpraša Črnogorca:
"Zakaj ne vstaneš ko vstopim?"
Črnogorec mu odgovori: "Meni so rekli, da moram od-ležati dve leti."
POLICAJ IN PIJANI VOZNIK!
Prometni policaj zaustavlja pijanega voznika, ki vozi v nasprotni smeri v enosmerni ulici in ga vpraša: "Kje se vi to vozite
"Nimam pojma, hik, tako ali tako sem že zamudil, hik, vidite da se vsi že vračajo!"
TOLERANTNOST Zakaj so debeli moški bolj priljudni, potrpežljivi in bolj prijazni ?
Zato ker so prepočasni za bežanje.
SEF IN TAJNICA Sef vstopi v pisarno svoje tajnice in jo ves besen vpraša: "Kdo vam je dovolil, da lahko spite v pisarni? Mislite da jaz, ker sem vas včeraj poljubil?!"
"Ne vi. Moj odvetnik," odgovori tajnica z nasmehom
SEF
Ubogega starčka so vrgli iz službe. Ves žalosten se odpravi do duhovnika in mu potoži o svojih težavah: "Veste oče, iz službe so me vrgli. Ali lahko tudi vas odpustijo?"
Pa mu odvrne župnik: "Kako neki, če pa imam šefa na križ pribitega."
JOZEK IN KROMPIR Gre mali Jožek očetu se mu začne tožiti, kako se nobena
TEST
Znanstveniki so včeraj obelodanili, da vsebuje pivo manjšo količino ženskih hormonov.
Za dokaz so testirali 100 moških, ki so jim dali spiti 12 steklenic piva.
Ugotovitve: 100% testiranih se je zredilo, je začelo govoriti preko vsake mere, je postalo zelo čustvenih, ni moglo voziti.
Nobena nadaljnja testiranja niso predvidena
UGANKARSKI SLOVARČEK: AINA = naša videoumetnica Šmid, AJBELJ = obcestna vasica v občini Kostel, na jugovzhodnem robu Goteniške gore, APOEN = zaokrožen znesek, ARNIK = posušen slanik, JUTT = hrvaški pevec zabavne glasbe (Vjekoslav, 1946-), OLMEKI = izumrlo mehiško ljudstvo, PLITKA = majhna dravska tovorna ladja, PUT = kurja golša, SMETANIK = lonec za smetano.
"do>js 'jjeiuRjo 'sejpoiu 'eujv '»pp 'Rjsw -|0 'pje Tej 'U91S91 '¡s 'eoo '>je|qo Tre 'eo| 'un] 'flnf 'usode 'buibj 'gj 'pweurajd 'JBjeip 'JBU1B|BS 'S3 'JBpsjqO 'S|9|dW0>| 'B^d Bjpo|A| 'pBisuis 'UBABJ 'O|BJO 'j6]jd '!>|S9S :ouABJopoA IXNVZM 31 A3HS3H
íPoiluZajtz naí
na íuztouns.m íjilstul
RADIOPTUJ
«fc» áfiietu.
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
KMEČKI OČAK
SILICIJ
Govori se ...
... da so mnogi izrazili svoje veliko začudenje nad nenadnim velikim zanimanjem poslancev in drugih politično motiviranih vplivnežev za Marti-novanja na poetovionskem in holermuoškem koncu. Mnogi pa sploh ne, saj so tega pred volitvami že navajeni.
... da se je na enem od poe-tovionskih političnih marti-novanj (bolj rdečih kot črnih) lepo pokazalo, da bodo bodoči funkcionarji morali obvladovati tudi nekatere japonske borilne veščine. Ali pa lahko o zmagi samo sanjajo.
... da ga je imel jesenski vinski patron baje malo pod kapo tudi na množičnem praznovanju v fari sv. Martina, saj je po veselem krstu inpokušnji mladega na goske v ogradi ob kapeli kar pozabil. Na srečo pa nanje niso pozabili domačini, saj so jih naslednje jutro našli -začuda še vedno žive.
... da so na prvo martinova-nje v šterntalski občini končno
množično odzvali tudi blokar-ji, čeprav tokrat jedača in pijača nista bila čisto brezplačna.
... da so na prvem martinovem balonarskem festivalu v neki obmejni haloški občini ugotovili, da je najbolje, če traja martinovanje vsaj tri dni. Potem je na marsikaj lažje pozabiti.
. da trditve nekaterih, da Podvinci postajajo predmestje stare Poetovione, niso kar tako
iz trte zvite: v žogobrcu so baje že kar center.
Vidi se ...
. da so se ob vsesplošnem pomanjkanju jesenskih vetrov nekateri napredni zanesenjaki znašli kar po svoje. Na enem od martinovanj so javnosti že predstavili klopotec na električni pogon. Kdo bi čakal ugoden veter! Samo klik na gumbek in klopotec že dela.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 21. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Gašper Jaušovec, Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja.
Anekdote
Foto: Jože Pignar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat objavljamo fotografijo prav posebnega prijateljstva, ki ga le redko lahko vidimo. Avtor fotografije, Jože Pignar iz Gajevcev v Gorišnici, je pripisal: »Med prijatelji ni meja.«
***
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥»¥	©	€€€	00
Bik.	VV	©©©	€	000
Dvojčfca	V	©	€€€	00
Rak	¥»	©©©	€	0
Lev	VVV	©©	€€	0
Devica	VV	©	€€€	00
Tehtnica	V	©©	€€	000
Škopjon	VV	©©©	€€€	0
Strelec	VVV	©	€€	0
Kozorog	VV	©©©	€€	000
Vodnar	V	©	€€€	00
Ribi	VVV	©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. do 21. novembra 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Mladina se je rada posmehovala Diogenu, toda ta se je znal braniti. Ko sta dva mlečnozobca na cesti srečala modrijana v čudni opravi, je eden opozoril soseda:
"Pazi, da te ta žival ne požre!"
Diogen je pomirjevalno rekel:
"Brez skrbi, takšne zelenjave nejé."
***
Diogen je bil lačen in brez ficka. Spraznim želodcem se je sprehajal po ulicah in srečal bogatega znanca. Poprosil ga je za nekaj denarja. Toda - ta je nekam dolgo omahoval. Diogenu je bilo nazadnje dovolj in je dejal: "Kaj se
obotavljaš? Denar potrebujem za kosilo, ne za pogreb." ***
Aristip in Diogen sta bila oba Sokratova učenca, pa si vendar ne bi mogla biti bolj tuja. Medtem ko je Arsitip iskal srečo v materialnem in čutnem izobilju, se jije Diogen popolnoma odpovedal. Medtem ko je Diogen čepel pred sodom iz dneva v dan, je seje Aristip prilizoval bogatemu tiranu Dioniziju in zaničeval neuspešne učenjake, ki svoje modrosti niso znali ali hoteli iztržiti.
Nekega dne pa je Aristip naletel na Diogena, kije prebiral lečo za svoj obed.
»Če bi se navadil laskati Dioniziju, ti ne bi bilo treba jesti leče,« se mu je posmehnil Aristip.
»Če pa bi se ti navadil jesti lečo, ti ne bi bilo treba klečeplaziti pred Dionizijem«, ga je zavrnil Diogen.
***
Splošno znan lopov je obesil nad vhod svoje hiše napis:"Zlo naj ne vstopi v moj dom!"
Diogen, za katerega je znano, da je z lučjo pri belem dnevu iskal Človeka, se je začudil, ko je videl napis:"Glej no, kako pa gospodar pride v hišo?"
22 Štajerski1TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 15. novembra 2011
Majšperk • Prvi martinov balonarski festival Tržec • Martinovanje na Djočanovi kmetiji
Sodelovalo 22 posadk iz štirih držav
V organizaciji občine Majšperk in Balonarskega kluba OPA Velenje so v Majšperku pripravili prvi mednarodni balonarski festival, na katerem je sodelovalo 22 posadk iz Slovenije, Romunije, Slovaške in Srbije.
Novi načrti do naslednjega martinovanja
V okviru vsehaloškega martinovanja, ki se bo z zadnjim dogodkom zaključilo prihodnjo nedeljo, so si svoj martinovanjski dan organizirali tudi člani Etnografskega društva Tržec, seveda na Djočanovi kmetiji.
Kot je pojasnil tehnični koordinator festivala Matic Šinkovec, je bilo največ balonarskih posadk iz Slovenije, posebej veseli pa so bili tudi udeležbe tujih posadk. Zbirališče in center dogajanj v Majšperku je bil v gostišču Dolinca na Bregu, kjer je ob petkovi otvoritvi udeležencem zaželela dobrodošlico majšperška županja Darinka Fakin. Kot je pojasnil vodja tekmovanja Igor Centrih, so v treh novembrskih dneh kljub hladnim in meglenim jutrom opravili kar štiri skupinske po-
lete - po enega v petek in nedeljo, medtem ko so v soboto v lepem in sončnem vremenu opravili polete v dopoldanskem in popoldanskem času.
Za prek 100 balonarjev ter nekaj sto obiskovalcev je bil najzanimivejši dogodek v soboto zvečer na parkirišču pod Ptujsko Goro, kjer so opravili nočno osvetljevanje z baloni, ki so ga začinili z degustacijo vin majšperških vinogradnikov. Zvečer pa so v prostorih gostišča Dolinca pripravili veselo martinovanje z glasbeno skupi-
no Garage band s Ptujske Gore.
Po nedeljskem jutranjem poletu čez baziliko na Ptujski Gori so nekaj po 11. uri na trgu Ptujske Gore pripravili veslo martinovanje s krstom mošta, ki se ga je udeležilo tudi precej domačinov. Preden pa so se ba-lonarji štirih držav razšli, so jim organizatorji obljubili, da bo martinov festival postal tradicionalna majšperška prireditev, ki jo bodo v prihodnjih letih obogatili še z drugimi sorodnimi turistično atraktivnimi prireditvami in dogodki.
-OM
Člani Etnografskega društva Tržec so po spravilu klopotca martinovali na Djočanovi kmetiji.
Foto: M. Ozmec
V nedeljo zjutraj se je kljub štirim stopinjam pod ničlo s travnika na Bregu pri Majšperku proti Ptujski Gori dvignilo 22 balonarskih posadk.
Na dvorišču zgledno urejene kmetije so se zbrali sredi sobotnega popoldneva in najprej pospravili klopotec, nato s kratkim šaljivim obredom prekrstili mošt v vino, večer pa nadaljevali s prijetnim druženjem in petjem ob polnih mizah in pletenkah.
„Martinovanje je pri nas že tradicionalno, letos pa so se nam pridružile še članice društva kmečkih žena iz Vidma. Martinovanje je tudi simbolna zahvala za vse darove in za vse dosežke, na katere smo člani
lahko ponosni. Letos smo tako z lastnim delom in sredstvi uredili leseno ograjo okoli celotne domačije; gre za dobrih 190 metrov ograje, ki je točno takšna, kot so bili včasih „ploti". Hkrati smo naredili tudi rečni splav vodomec. Skupno ocenjujemo, da je bil nakup lesa in delo naših članov vredno okoli 16.000 evrov," je med drugim povedal predsednik društva Ivan Božičko in dodal, da s tem delo na kmetiji še ni zaključeno: „V planu je še izgradnja ofe-rije, to je manjša stavba, kamor
sta se nekoč umaknila iz hiše gospodar in gospodinja, ko sta kmetijo predala mladim v roke, želimo pa postaviti še manjšo delavnico za različna popravila, čebelnjak in koruznjak, pa morda še prešo in še kaj bi se našlo. Za izvedbo vsega navedenega pa bo potrebnega nekaj več denarja, zato se bomo s temi projekti prijavili na kakšnega od prihodnjih ustreznih razpisov, saj brez financiranja finančno tako zahtevnih projektov sami ne bomo zmogli."
SM
Davčna številka: Telefon: Podpis:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
SAVA HOTELS & RESORTS
slika je simbolična
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 15. novembra
18:00 Pragersko, Vodni stolp: delavnica izdelave drobnih novoletnih daril
18:00 Ptuj, DomKULTure: potopisno predavanje skozi klasične vinske dežele z enologom Ptujske kleti Bojanom Kobalom v organizaciji društva POtuj; kulturni program - vokalna skupina Mladi Veseljaki iz Cirkulan
Sreda, 16. novembra
16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura 18:00 Pragersko, Vodni stolp: delavnica izdelave adventnih venčkov
Četrtek, 18. novembra
18:00 Maribor, Sinagoga, Židovska 4: odprtje razstave 18:00 Ormož, Bela dvorana glasbene šole: koncert učencev 18:00 Ptuj, kino: Projekcija dokumentarnega filma Otročički in predavanje psihoterapevta dr. Zorana Milivojeviča - Kje ga biksamo pri vzgoji otrok
18:00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča: odprtje razstave Zgodovinskega arhiva na Ptuju 18:00 Ruše, hotel Veter: literarni pogovor o knjigi »Opoldne zaplešejo škornji - zgodba o Pohorskem bataljonu« s pesnikom, pisateljem in dramatikom Zdenkom Kodričem 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla: 4. glasbeni večer Zasebne glasbene šole v samostanu Sv. Petra in Pavla
-	Spomini iz davnin; Irena Glušič - citre in glas, Doroteja Dolšak
-	citre, Suzana Hebar - kitara; Agata Gojkošek - flavta in glas 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 2. koncert koncertnega abonmaja
Arsane; Večer samospevov z mezzosopranistko Mojco Vedernjak in pianistko Stefko Perifanovo
Petek, 18. novembra
00:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer Društva izobražencev Viktorina Ptujskega - Slovenski kristjan pred izzivi družbene krize; gost večera prof. dr. Janez Juhant; glasbeni program - vokalna skupina Cantilena iz Podlehnika 08:00 Poljčane, center Studenic: studeniški furež - koline po domače 17:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: predstavitev knjige,
svetovanje in uporaba zdravilnih zelišč - Jože Majes 18:00 Sveti Tomaž, kulturni dom: pogovorni večer s Samom Avguštinom-
Pot, ki se nikoli ne konča; 19:00 Ptuj, MuziKafe - DomKULTure: koncert meditativne glasbe Društva za razvoj duhovne kulture Sri Chinmoy
Dan odprtih vrat
V soboto, 19. novembra 2011 ob 9. uri
bomo v okviru tovarniškega praznika, v Talumu ponovno odprli vrata vsem, ki nas želite obiskati. Veseli bomo, če nas boste počastili z vašo prisotnostjo.
j7n / h in., tin An Mole. biti
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Ko na stari klopci smo sedeli, vsi objeti čez ramena, ko pomisliti nismo smeli, da minljivo je to vse, bilo srce je naše radostno in mlado. Danes je vse drugače, klopce naše tam več ni, le bolečina dušo mi hladi. A vem, da nekoč spet nam bo lepo, da skupaj bomo sedeli in s spomini na mladost iz srca se prijatelji spet objeli. 15. novembra mineva 10 let, odkar nas je zapustil
Marko Strelec - Ružman
IZ SPUHLJE
Ohranjamo lep spomin na dobrega prijatelja.
Večno tvoji prijatelji iz Spuhlje
Ni res, da odšel si, nikoli ne boš! Ujet si v naših srcih, z najlepšimi spomini in vsak naš korak te spremlja v tišini.
SPOMIN
Danes, 15. novembra, mineva 10 let, odkar je prenehalo biti plemenito srce zlatemu sinu in bratu, vnuku, nečaku in bratrancu
Marku Strelcu - Ružmanu
IZ SPUHLJE 36
HVALA vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke v njegov spomin!
Tvoji najdražji
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Tel. 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, email: vilko.gerecnik@siol.net
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Telefon 041 723 957.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Telefon 031 532 785.
V najem vzamem njive v okolici Ptuja. Tel. 031 580 950.
Zaposlimo samostojnega ra-čunovodjo (M/Ž) v računovodskem servisu na Ptuju. Več na www.racunovodstvo-tusek.si
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM ovce za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon 04 594 50 01.
PRODAM silos kombajn enoredni SK80 v zelo dobrem stanju in obračalnik pajek na štiri vretena SIP WO4. Telefon 031 623 275.
PRODAM prašiče od 25 do 50 kg in odstavljene svinje. Telefon 031 542 318.
PRODAM dva bikca, stara mesec dni. Telefon 041 326 952.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi,
1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
	
iPoduiajh t na iutioumm. ij	iai tlita!
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho mirno spiš, bolečin več ne trpiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Terezije Malek
1925 - 2011
IZ KRČEVINE PRI PTUJU 75
Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve, govornikoma g. Paternostu in g. Krambergerju, gospodu župniku za molitev in pokop naše mame, ge. Danici in ge. Mojci Drobnič, ge. Katji Majhen, družinam Zemljič, Ber in Šori.
Njeni najbližji
www.tednik.si
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
a t
POP 7 TOP
POSKOČNIH
1.	PETKA ■ Ko rožce ji bom sadil
2.	Ans. PETRA FINKA - Le zate bom igral
3.	Ans. TRUBADURJI - Prehitro se zaljobim
4.	Ans. ERAZEM - Primorci smo veseli ljudje
5.	POSKOČNI MUZIKANT1 - Pogledam te
6.	PRVA POSTAVA-Življenje
7.	Ans. STIL - Pohorca je vzela
1.	DOMEN KUMER-Adriana
2.	MILI - Povej mi sestra
3.	KINGSTON -A LALALI
4.	TEAM BAN DA- Roža tvoja
5.	NINO-Padajo poljubi
6.	ROK KOSMAČ-Le prijatelja
7.	MIRNA REYNOLDS - Opraskano srce
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 15.11.
10:05 Hram in vir o
10:30 Modro — pon.
11:05 Spcinajmass.cciti - |nn.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Pomurski tednik
13:00 Info kanal
15:35 Hrana in lin«- pon.
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Info kanal
17J0 2. nogometna liga
15:00 Ptujska kronika - pon.
15:20 Moto scena - 5. oddaja pon.
18:40 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Gospel koncert- pon.
22:00 Plujska kronika-pon.
22:20 Info kanal
peDD
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Sreda 16.11.
10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Hrana in vino 10:45 Spoznajmoss.com-pon. 11:40 Modro_ pon. 12:15 Info kanal
13:00 Poslanski utrip -1. oddaja pon.
14:00 Info kanal
16:36 Hrana in vino - pon.
16:00 Info kanal
17 00 fiista umetnost - pen.
17:30 2. nogometna lisa
16:00 Povabilo na kavo
18:30 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK pon. 19:30 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20 20 Regl TV -Gorlšnlca 21:25 Povabilo na kavo - pon. 21,5! Duhovna oaza -pon. 22:20 Info kanal
Četrtek 17.11.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:20 Hrana in vino
10:45 Spoznajmoso.com - pon.
11:40 Državno prvenstvo v plkadu - pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pon.
12:50 Modro- pon.
13:25 Info kanal
15:05 2. nogometna liga
15:36 Hrana in vino - pon.
16 00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Info kanal
17:00 Lokacija Slovenija
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Športlno)-pon.
18:50 Info kanal
19:40 Dan življenja - dokumentarni film 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslanski utrip - 2. oddaja pon. 20.55 Koncert Bacu Caiibs - pon. 2200 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahka spremljate Mi na 12
Ptuj • Martinovanje 2011
Ustoličili novega princa in kraljico
Na Ptuju, mestu trte in vina, so na martinov praznik in martinovo soboto ustoličili 13. princa karnevala princa Vlada Hvalca, plemenitega Jurija Oprossnitzerja, ptujskega grajskega kapetana, in četrto ptujsko vinsko kraljico Moniko Rebernišek. V najstarejšem mestu sta martinovanje in kurentovanje tesno povezana z identiteto kulture in zgodovine. Za nekatere je martinovo tudi jesenski pust, ko je treba že napovedati sezono pustnih karnevalov za prihodnje leto.
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju so v okviru martinovanja dobili tudi novo vinsko kraljico - ta čast je pripadla Moniki Rebernišek. Na fotografiji z drugo in tretjo ptujsko vinsko kraljico, Tatjano Caf (levo) in Tanjo Hauptman (desno) ter cvetom slovenskih vinskih kraljic.
Dogajanje na Mestnem trgu je v petek in soboto spremljal bogat kulturni program z okrog 400 nastopajočimi, pa tudi za zabavo je bilo poskrbljeno. Že po tradiciji so opravili blagoslov mošta, se poveselili ob šegavem krstu mošta in tudi nazdravili z novim vinskim letnikom.
V petek, 11. novembra, se je natanko ob 11. uri in 11 minut od dosedanjega prinčevanja poslovil baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovski, s princeso Janjo in spremstvom. Zadovoljen je, da je spisal še eno uspešno prinčevsko zgodbo in zgodbo največjega pustnega dogajanja v Sloveniji in prav takšno želi tudi svojemu nasledniku, 13. princu ptujskega karnevala, ki bo s polnimi pooblastili mestu ob Dravi vladal v pustnem času 2012, ko bo Ptuj tudi Evropska prestolnica kulture. Na Mestnem trgu, kjer je že prevladal martinov duh z moštom v pričakovanju mladega vina, je v okviru ceremonije zaprisegel novi princ, princ Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer, ptujski grajski kapetan. Na to častno in pomembno funkcijo je novega princa, Ptujčana, predsednika etnografskega društva
Korantov duh Ptuj, izbral svet princev karnevala. Kurent je novi princ že od leta 1994, društvo, katerega predsednik je, pa je bilo ustanovljeno leta 2001. Društvo vsako leto pred pustom organizira sejem rabljene korantove opreme, v pustnem času pa pripravlja
otroške delavnice, v okviru katerih otrokom predstavljajo kurenta in druge tradicionalne pustne like s Ptujskega.
Zgodovinsko ozadje je za 13. princa karnevala tako kot že za vse prince doslej opredelila Marija Hernja Masten. Pod kreacijo njegovega obla-
čila in oblačil njegovih spremljevalcev, med njimi tudi njegove žene Zore Hvalec, plemenite Zore Oprossnitzer, se je podpisala oblikovalka Vera Maroh. Nagrobnik Jurija Oprossnitzerja je vzidan v južno steno župnijske cerkve sv. Jurija na Ptuju. Bil je prefekt nadvojvode Karla na ptujskem gradu, odličen in plemenit človek, human do vseh. Rojen je bil 23. januarja 1536, umrl pa 12. julija 1573. Službo grajskega kapetana je na Ptuju opravljal le tri leta. Svoj življenjski moto je izrazil z motom 117. psalma: „Hvali-te Gospoda vsi narodi, slavite ga, vsa ljudstva! Zakaj močna je do nas njegova ljubezen in zvestoba Gospodova traja na veke."
Dan po martinovem, ko smo že lahko nazdravljali z mladim vinom izjemnega letnika 2011, pa so ustoličili še novo ptujsko vinsko kraljico Moniko Rebernišek iz Mestnega Vrha, ki je izkazala poznavanje Slovenije kot vinorodne dežele, zgodovine Ptuja, še posebej njegove vinogradniške in vinarske zgodovine.
Izhaja iz znane vinogradniške družine Rebernišek iz Mestnega Vrha, ki se ponaša med drugim tudi z zelo staro vinsko prešo iz leta 1869. Zaključila je študij matematike, ki ga sedaj nadgrajuje še z magistrskim študijem v Ljubljani.
Od dveletnega kraljevanja na domačih in tujih dogodkih, povezanih z vinom in tradicijo, se je z izjemnimi občutki in novimi spoznanji o vinu in tradiciji poslovila tretja ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman, ki je prepričana, da bodo skupaj z ostalimi slovenskimi kraljicami ustvarile še kakšno uspešno vinsko zgodbo oziroma projekt. Na novo pot se je tudi četrta ptujska vinska kraljica podala ob podpori cveta slovenskih vinskih kraljic. Kraljevala bo v kreaciji ptujske kreatorke Barbare Plavec Brodnjak.
V petek in soboto je na Ptuju obratovala tudi martinova tržnica dobrot, na kateri so prevladovale stojnice z mladim vinom, v nedeljo pa je bilo veselo v kleteh dela VTC-13.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Predaja prinčevstva med dosedanjim princem baronom Janezom Golcem, plemenitim Jakobom Breunerjem Markovskim, in novim princem Vladom Hvalcem, plemenitim Jurijem Oprossnitzerjem, ptujskim grajskim kapetanom
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: Črtomir Goznik
Letošnje ptujsko martinovanje je spremljal bogat kulturni in družabni program.
Danes bo pretežno jasno. Megla se bo po nekaterih nižinah zadržala še dlje kot včeraj. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, v krajih z burjo do okoli 5, najvišje dnevne pa podobne včerajšnjim.
V sredo in četrtek bo večinoma jasno. Zjutraj bo hladno in po nižinah megleno. Po nekaterih kotlinah se bo megla lahko zadrževala večino dneva. Na Primorskem bo
v sredo še pihala šibka burja.
Osebna kronika
Rodile so: Marcela Vestič, Rimska ploščad 20, Ptuj, deklica -Adriana; Janja Košti, Precetinci
15,	Mala Nedelja, deček - Teo; Nataša Sitar Kirbiš, Hajdoše 114, Hajdina, deček - Marko; Alenka Bezjak, Rakuševa ul. 11, Ormož, deklica - Meta; Manuela Šauperl, Pretrež 15 a, Laporje, deklica -Lina; Tatjana Ilešič, Hvaletinci 17 a, Vitomarci, deček - Anej; Nada Žampa; Levanjci 20, Destrnik, deklica - Ela; Melani Kovačec, Prepo-lje 43, Marjeta na Dravskem polju, deklica - Ajša; Lea Serec, Krčevina pri Vurbergu 134 b, Ptuj, deklica -Eva; Simona Petek, Potrčeva cesta 33, Ptuj, deček - Miha; Sabina Zebec; Ivajnkovci 78, Ivajnkovci, deček - Nik; Helena Hameršak, Ul. Borisa Kraigherja 11, Kidričevo, deček - Jernej; Mateja Korasa, Vičanci 23, - Velika Nedelja, deklica - Ana; Jasmina Krajnc, Zamu-šani 60, Gorišnica, deček - Erik; Angela Bele, Spodnje Sečovo 74 a, Rogaška Slatina, deklica - Martina; Andreja Frangež, Osterčeva ul. 7, Ptuj, deklica - Tea; Mihaela Milošič, Ulica 5. Prekomorske 19, Ptuj, deklica - Eva; Mateja Ertl, Ro-šnja 26 a, Starše, deklica - Urška; Andreja Turk, Podlehnik 7 g, Pod-lehnik, deček - Marko; Karolina Rajh, Obrež 28, Središče ob Dravi, deklica - Ingrid; Nataša Pihler Bru-men, Pacinje 3 c, Dornava, deklica
-	Tina; Mateja Skok, Steklarska ul.
16,	Rogatec, deklica - Eva Martina; Anita Gerečnik, Apače 106, Lovrenc na Dr. polju, deček - An-tal; Biserka Behin, Pernica 48 a, Pernica, deček - Tjaš; Andrejka Trop, Vuzmetinci 46, Miklavž pri Ormožu, deklica - Lana.
Umrli so: Terezija MALEK, roj. Ribič, Krčevina pri Ptuju 75, roj. 1925 - umrla 29. 10. 2011; Vladimir GODLER, Slatina 48, roj. 1953 - umrl 31. 10. 2011; Štefan KODRIČ, Strajna 49, roj. 1933
-	umrl 27. 10. 2011; Iris SITAR, Dornava 128, roj. 1980 - umrla 26. 10. 2011; Janez DAJNKO, Draženci 46, roj. 1923 - umrl
29.	10. 2011; Angela PIŠEK, roj. Krček, Ptujska Gora 24, roj. 1930
-	umrla 1. 11. 2011; Genovefa HORVAT, roj. Vajda, Bukovci 56, roj. 1925 - umrla 1. 11. 2011; Franc ŠAMPERL, Spuhlja 28, roj. 1929 -umrl 26. 10. 2011; Franc PUKŠIČ, Vintarovci 63, roj. 1929 - umrl 30.
10.	2011; Jožef GABERC, Ptuj, Ul. Lackove čete 13, roj. 1933 - umrl
30.	10. 2011; Hedvika KOVAČIČ, roj. Trop, Ptuj, Orešje 94, roj. 1940
-	umrla 2. 11. 2011; Anton KRAM-BERGER, Svetinci 13, roj. 1935
-	umrl 1. 11. 2011; Marija KOSI, roj. Vincetič, Drakšl 11, roj. 1923
-	umrla 3. 11. 2011; Blaž TOPO-LOVEC, Veliki Okič 61, roj. 1918 -umrl 4. 11. 2011; Franc ŠKOFIČ, Formin 7, roj. 1938 - umrl 5.
11.	2011; Elizabeta ZEMLJIČ, roj. Žalar, Veliki Brebrovnik 92, roj. 1922 - umrla 7. 11. 2011; Marjeta ČREŠNIK, Borovci 47, roj. 1927 -umrla 1. 11. 2011; Majda BURIAN, roj. Gselman, Maribor, Regentova ul. 16, roj. 1935 - umrla 5. 11. 2011; Janez LEŠNIK, Mestni Vrh 60 B, roj. 1957 - umrl 4.11.2011; Janez BEZJAK, Ptuj, Belšakova ul. 13, roj. 1923 - umrl 3. 11. 2011; Franc MLAKAR, Sedlašek 120 B, roj. 1934 - umrl 5. 11. 2011; Janez KELC, Gruškovec 82, roj. 1915
-	umrl 6. 11. 2011; Marija PRIMC, roj. Čeh, Ptuj, Potrčeva cesta 55, roj. 1926 - umrla 8. 11. 2011; Simon VISENJAK, Hlaponci 62, roj. 1919 - umrl 8. 11. 2011; Marijan MUNDJAR, Ptuj, Povodnova ul. 8 A, roj. 1946 - umrl 8. 11. 2011; Marija Jožefa HALOŽAN, Slape 30, roj. 1928 - umrla 9. 11. 2011; Marija KODRIČ, roj. Gavez, Stojnci 42, roj. 1920 - umrla 9. 11. 2011; Franc GAJSER, Skrblje 6, roj. 1938
-	umrl dne 8. 11. 2011. Poroke - Ptuj: 1. Simon VINCEK, Moškanjci 77, in Maja KAISERS-BERGER, Kicar 108 C.