rui Natisov 15.000. P išano $tajerc" izhaja vsaki at k, datiran 1 dnevom naslednje nedelje. i tročnina velja za Av-Ijivo bolenj ijo: za celo leto ne, za Ogrsko JK 50 vin. za celo »to; za Nemčijo slane .knteval*! Icelo leto 6 kron. wi ibinarari »*&<> pa 8 kron; je breiS Irugo inozemstvo se Proskaj uni naročnino z ozi-^B visokost pošt-ičnino je plasti naprej. Posamezne dobi t t»d Iev.scprodaiaiopo8v. klo) za 1 i ;i"ajo vsi i ednišlvo in uprav-anje ran,j ko se nahajala v ,'lcdališko poslopje štev. 3. 3^E Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 8(r— za V« strani K 40 — za V« strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vu strani K 5'— za '/si slrani K 250 za '/,, strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 13. v nedeljo dne 26. marca 1916. »fori , Wien XX, I ice, keral [alijani so svoje napade vstavili. — Pri naših napadih smo vjeli blizu J00 Italijanov. — Nemci vjeli pri Verdunu okoli 3000 Francozov. — ~™>° lelika zmaga Hindenburga; čez 9200 mrtvih Rusov. — Ruski napadi H na celi fronti od Rige do rumunske meje vstavljeni. Italijani svoje napade vstavili. Lvstrij sko uradno poročilo od j (Avstrijsko petka). K.-B. Dun a j, 17. marca. Uradno se danes 450 Italijanov vjetih. '.^Blankt Roško bojišče. Na raznih točkah ^ry p a-fronte uspešni boji prednjih straž. idno od Tarnopola vsilile so pri tema čete v rusko prednjo postojanko, v j e 1 e bo enega praporščaka in 67 mož ter zaplenile jWffto strojno puško in 4 metalce min. Italijansko bojišče. Italijani svoje brezplodne napade ob S o- ■ti fronti vstavili. Tudi tokrat o s ta- jje naša postojanka trdno v naši Južno-vzho dno bojišče. Nespre-ijeno. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 17. marca (W.-B.) Iz ve- ega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Sest angleških raz- južno od L o o s a ostalo je brezuspešnih. nih oddelkih Champagne ter med in Mosel ljuti artiljerijski boji. — ajiniMaase šel je nasprotnik, neka divizija, ki je bila kot 27. od začetka bo- tem razmeroma ozkem prostoru v fronti — opetovano proti našim postojankam na „Toter Mann". Pri prvemu brez rijske priprave poskušeneinu napadu došle amezne kompanije do naših črt, kjer so oštevilni, od njih nersnjeni ljudje vjeti. sunek končal je že v našem zatvornem f z h o d n o in balkansko bojišče. je v splošnem nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. uradno poročilo od sobote.) K.-B. D u n a j, 18. marca. — Uradno se danes razglaša: Rusko in južno-vzhodno bojišče. Ničesar posebnega pomena. Italijansko bojišče. Na spodnji Soči prišlo je včeraj le pri S e 1 z u do napadalnih poskusov slabejših italijanskih sil, ki so bile ob obiambah zavrnjene. Tudi ogenj topov, minskih metalcev in ročnih granat ni šel čez navadno mero Tembolj živahno pa je bilo delovanje obojestranske artiljerije v prostorih Tolmina inFlitscha ter v Sel a- oddelku. Na severnem delu bolniškega most i čj a napadle so naše čete in so zavzele neko sovražno postojanko; v j e 1 e so 449 Italijanov, med njimi 16 oficirjev, zaplenile pa 3 strojne puške in enega metalca min. — Ob tirolski fronti vršili so se ob Monte Pianu, Col di Lana, pri Rivi invJudikarijah zmerni topovski boji. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 18. marca. (W.B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri menjajoči jasnosti je bilo obojestransko bojevno delovanje včeraj manj živahno. Vzhodno bojišče. Artiljerijski ogenj v pokrajini na obeh straneh jezera N a r o c z postal je prav živahen. Neki slabotni ponočni ruski sunek severno jezera M i a d c i o 1 bil je lahko zavrnjen. Balkansko bojišče. Južno-zapadno od Doicausu8a prišlo je do brezpomembnih patruljskih prask. Vrhovno armadno vodstvo. Italijani streljajo na bolnišnice. — En francoski razruševalec potopljen. K.-B. Dunaj,- 19. marca. Uradno se da- Dne 18. marca dopoldne bila je nedaleč od S i b e n i k a naša bolnišnična ladja „Elektraa od nekega sovražnega podmorskega čolna pri dobri jasnosti vremena in svit-lem solncu brez vsacega svarila dvakrat s torpedom lancirana ; enkrat je bila zadete in težko poškodovana. En mornar je utonil, dve bolniški sestri „ Rdečega križa" pa ste težko ranjeni. Hujšega prestopka mednarodnega prava na morju si pač ni mogoče misliti! Istega dopoldneva je eden naših podmorskih čolnov pred Durazzo m torpediral nekega torpednega razruševalca tipo „Fourche". Razruševalec se je potopil v eni minuti. Mornariško poveljništvo. Veliki boji na Ruskem in proti Italiji. (Avstrijsko nradno poročilo od nedelje.) K.-B. Dunaj, 19. marca. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko bojišče. Ob Dnjestruinob besarabski fronti živahnejše sovražno artilerijsko delovanje. Mostna šanca pri U s z i e c-k u stala je ponoči pod močnim ognjem minskih metalcev. Danes zjutraj razstrelil je sovražnik po artiljerijski pripravi mino; potem je sledil napad z ročnimi granatami. Vsled razstrelbe moralo se je sredino obrambene črte v šanci nekaj zavzeti. Vsi drugi napadi so bili o d b i t i, pri čemur smo nekaj Rusov vjeli. Italijansko bojišče. Rszmerni mir na spodnji Soči traja naprej. Naša pomorska letala obložila so italijanske baterije ob S d o b-b a - izlivu opetovano z bombami. — Mesto G o-r i c a bilo je od sovražnika zopet iz najtežjega kalibra obstreljevano. -— Ob tolminskem mostičju nadaljevale so naše čete svoje napade uspešno; vsilile so čez cesto S e 1 o - 2 — »truchiU ova grenolo«, U seisnjav* je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejši!-. C i g i n j in zapadno od S. Maria naprej ter zavrnili več napadov na zavzeto postojanko. Tadi na jnžni strani Mrzlega vrha bil je sovražnik iz neke ntrdbe vržen; bežal jedoGabrije. V teh bojih sejen a -daljnih 293 Italijanov vjelo. Artiljerijsko delovanje ob koroški fronti povišalo se je v S e 1 o - oddelka in se je raztegnilo tudi na kar-n i š k e visočine. D o 1 o m i t n a fronta, zlasti prostor od Col di Lana, potem naše postojanke pri Mater v Sugana-dolini in posamezne točke zapadne tirolske fronte stale so istotako pod živahnim sovražuim ognjem. Južno-vzhodno bojišče. Mir. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Velika zmaga Hindenburga. — 9270 Rusov padlo. (Nemško uradno poročilo od nedelje.) K.-B. Berlin, 19. marca. (W.B.). h velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Severno-vzhodno od Vermelles vzeli smo Angležem po učinkujoči pripravi z artiijerijskim ognjem in s 5 uspešnimi rszstrelbami manjše, cd njih dne 2. marca v minskem bojn pridobljene postojanke. Od večinoma zasute posadke vjeli smo še 30 živih. Protinapadi so se izjalovili. — Mesto Lens dobilo je zopet težki angleški ogenj. — Medtem ko je tudi včerajšnji dan na levem bregu Maase brez posebnih dogodkov potekel, bili so napadalni poskusi Francozov danes zjutraj proti „To ter Mann" in vzhodno v kali zadušeni Na desnem bregu povišalo se je artiljerijsko delovanje mestoma do znatne ljo-tosti. Obenem so se razvili na raznih točkah , južno trdnjave D o u a u m o n t in zapadno vasi V a u x bližinski boji za posamezno obrambene urodbe, ki še niso končani. — Iz Francozom pri gozdarstva T b i a v i 11 e dne 4. marca pri-puščene postojanke bili so po nekem nemškem oddelka včeraj zopet prepodeni. Naši ljudje so uničili sovražne točke, vjeli 41 mož in se vrnili v svoje jarke. — Poizvedovalno in napadalno delovanje letalcev je bilo na obeh straneh jako živahno. Naši letalci napadli so železniške naprave ob progah C1 e r m o n t-V e r-d u n in Epinal-Lure-Vesoul ter južno od Dijona. S sovražnim metanjem bomb na M e t z bili so trije civilisti ranjeni. — Iz nekega brodovja, ki je napadlo Miihlhausen in Wabsheim, bila so 4 1 e t a 1 a v zračnem boju sestreljena. Letalci so mrtvi. Žrtev napada med prebivalstvom je 7 mrtvih in 13 ranjenih. V Habsteina bil je en vojak usmrčeu. Vzhodno bojišče. Pričakovani ruski napadi so na frontah D r i s w j a ty-jezero-Po-stawy in na obeh straneh jezera N a r o c s z veliko Ijutcstjo zapričeli. Na vseh krajih bil je sovražnik pod izredno velikimi izgubami gladko zavrnjen. Samo pred našimi postojankami Trag in huda ženska. Spisal Franc Far ga. Neki mož, kateremu je nebo podarilo grozno hudo žensko, šel je nekega dne z njo mimo travnika, ki je bil ravnokar pokošen. „Žena, poglej, kako lepo so ta travnik pokosili. Pridno delo!" — „Ali si slep?" odgovorila je žena. „To ni pokošeno, to je kratkomalo postriženo s škarjami!" — BZa Boga, žena, kdo bi se pač trudil, da bi travnik strigel? To je košeno, saj se vidi še sledove kose!" Zaradi tega sta se pričela prepirati in končno dal je mož svoji ženi klofuto ter ji je zapovedal molčati. Ali hudobna baba ni hotela ubogati; frfotala je možu s pr-stami pod nosom in vpila vedno: „Striženo, striženo, striženo!" Medtem je šla naprej, gledala pa z jeznim obrazom na moža, ki jo je zasledoval. Tako je padla v veliko zemeljsko jamo, ki je bila skrita od visoke trave; zavpila je in izginila v globočini. „Prav se ti je zgodilo-!" zavpil je mož za njo in šel zadovoljen svojo pot naprej, brez da bi se še enkrat obrnil. Par dni pozneje pa ga na obeb straneh Narocs-jezerana-štelo se je 9270 padlih Rusov. Lastne izgube so male. — Južno od W i s z n i e w - jezera prišlo je le do poojstrenih artiljerijskih bojev. Balkansko bojišče. Položaj je v splošnem nespremenjen. Ena naših zračnih ladij je v noči na 18. marca ententno flotiljo pri Karaburnu južno od Salonika napadla. Vrhovno armadno vodstvo. Od 1. marca potopljenih 19 ladij s 40.000 tonami. K.-B. Berlin, 19. marca. (W.-B.) Kakor izvemo na pristojnem mestu, je bilo po doslej došlih poročilih v času od 1. do 18. marca t. 1. 19 sovražnih ladij z okroglo 40.000 brut o - reg i s tera k i m i tonami od nemških podmorskih čolnov po-toplj enih. Nemški letalci zopet nad Anglijo. K.-B. Berlin, 20. marca. Wolffov urad poroča: Neko brodovje naših pomorskih letal ob-metalo je včeraj popoldne vojaške naprave v Dover u, Dealu, Ramsgatu vkljub močnemu obstreljevanja od baterij na zemlji izdatno z bombami. Opazilo se je, da se je mnogokrat z jako dobrim učinkom zadelo. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. šef admiralnega štaba mornarice. Junaški boji proti Rusom. — Napadi na Italijane. (Avstrijsko uradno poročilo od p o n d e 1 j k a.) K.-B. Dunaj, 20. marca. Uradno se danes in aajboij uspešnih te*ro»tu. StrwoMU'owa gr«a5ie* la artU? e w^. a?a ■»sled tega priznano najboljši ielodoo okrcpfiojofti prebavni iilnt.' n- * P01 „__—__-™™_...—_____________________________ je čete na; ki svoje junaške čete do naših prednjih itfunj, -i so verno zapadno od Zalescziki, kjer»>P-du pred zjutraj dospele. Boji za mostno Sij sle loi odUscicszko oatali b o d ej o ifnib regime komaj častni list v zgodovini Balka vojne sile. Italijansko bojišče. Ob ;i k e m mostičju bila je včeraj dopoldneiH postojanka pred južnim delom visočintB gora zažgana. Popoldne vzela je našau rija sovražno fronto pred mostičjem po^^ Avstriji K.-B. E razglaša Rusk Rusko bojišče. Včeraj zvečer se je po 6 mesečni hrabri obrambi do kupa razvalin raz-streljeno mostno šanco* severno zapadno od U s-c i e c z k o izpraznilo. Čeprav se je Rasom že v prvih jutranjih urah posrečilo, razstreliti 300 metrov široko odprtino, izdržalaje— od 8kratne premo čj napadena — posadka brez ozira na izgube še 7 ur v najljutejšem topovskem in inlan-terijskem ognju. Šele ob 5. uri popoldne odločil se je njen poveljnik oberst P la nek h, izprazniti celo razrušeno šanco. Manjši oddelki in ranjenci prišli so v čolnih na južni breg Dnj estra. Kmalu pa se je moralo tudi pod koncentričnim ognjem sovražnika prevažanje opustiti; iz cesarskih dragoncev ter saperjev sestavljeni četi preostajala je — ako se ni hotela pustiti vjeti — le ena pot: morala se je na severnem bregu Dnjestra skozi od sovražnika močno zasedeni kraj Dscieczko k našim na tejši ogenj. Ponoči bil je sovražnik iz nekegi ^ pred Pevmo prepoden. Boji ob t°™J.Rait kem mostičju trajajo naprej. Pridobi ,, ,• postojanke ostale so v naših08_em ne' Š t e vil o tukaj vjetih narastlo je l zavzeto številozaplenjenin 8,-r0J-1'1l«-iftrn na 7. — Več Bovražnih napadov na 1 ' D0(j:4 v r h in K r n so se izjalovili. Tadi v P bona zavzele so naše čete eni j u ž n < stojanko. Pri temu padlo je 145 • • -1 i j a n o v in dve strojni p u š k i t> . ■ J1 roke. - Živahno delovanje ob ko.Wisfie & meji traja naprej. — V tiroi ,. a . obmejnem okrožju držal je sovražnik oti-i.: na ( Coldi Lana in neksj točk na jažni- "^ -pod topovskim ognjem. Južno-vzhodno bojišče. menjeno. Namestnik generalštabn Ol/I VI—U— IV nl- 9mci zope pl. H 6f er, fml. Nemški boji na vzhodu in zapadli.. ., n i 6 in S K o (Nemško uradno p o r o 5 i 1 o t _ . p o n d e 1 j k a. i ' r ' iga glavni K.-B. Berlin, 20. marca. (W.-B.) I Zapa kega glavnega ataua se poroča: eli SO V Zapadno bojišče. Pcnpeševaig,ment,i i dobrih opazovalnih razmerah bilo je obojfljoni ygn Bko artiljerijsko in letalno delovanje jako ft j n 0 D g V pokrajini Maase :u v planoti WoerTOConi žali bo se tudi včeraj artiljerijski boji na fa D jZgUt ljutosti. Da bi naša nadaijna pripravljalni d v a r proti sovražnim obrambenim napravam a 2500 krajini trdnjave Douaumoat ia vaBi 1 n o g o š tisunki, nega odo. ^ premen, Vzh roj napac preprečili, zapričeli so Francozi z deli ne! pripeljane divizije proti vasi V a n x nsl uspešni protinapad. Bili so pod t< izgubami zavrnjeni. — V zračnem strelil je lajtnant pl. A11 h a u s e n čez črto zapadno od L i h o n s a svoje četni nant B 61 k e pa čez Fort -gozdom nn Bregu Maase svoje dvanajsto letalo. Poltjj j8t0ta so izgubili nasprotniki še tri draga letjl^ jj 0 D 8 v zračnem boju pri C u i s y zapadno Poit^_a^no 0 ostala dva pa po ognju naših odpornih 0 c z ter Eno je padlo goreče pri Reims u, dw^^0j,n0 , večkrat se preobračajoče v pokrajini ^)Vr8žnika de Se p t tesno za sovražno črto na. zea^ naprei visočinah severno od Zalescziki vgnezde- Vzhodno bojišče. Brez ozira \teta j$ a nim četam prodreti. Marš sredi skozi j like izgube napadli so Rasi tadi včeraj^_a „„„:, sovražno postojanko se je posre- j vano z močnimi silami na obeh straneh (^e|j č i 1. Pod varstvom noči peljal je oberst Planckh ! s t a w y in med jezeroma N a r o c z ter g a i je le usmiljenje prijelo in mislil sije: „Potegnil jo bodem iz jame, ako še živi. Sicer je samo ženska, ali to se ne da spremeniti; morda se je zdaj tudi poboljšala". Pustil je vrv v zemeljsko jamo in zavpil ženi, da si naj vrv okoli trupla naveže. Ko je čutil težo na vrvi, pričel je vleči. Kako veliko pa je bilo njegovo presenečenje, ko je zagledal nameBto svoje žene vraga, ki je nosil na eni strani svojo naravno črno barvo, na drugi strani pa je bil bel kot jagnje. Hotel je vrv izpustiti, ali vrag je prosil jokavo: „Ne izpusti me! Bodi moj brat, poplačati ti hočem bogato, — ali ubij me raje, kakor da me zopet izpustiš!" Mož je imel usmiljenje in ko je vrag vidil, da je rešen, moral mu je povedati, koga je hotel iz jame rešiti. „Kako, brat!" zavpil je vrag, ko je mož svojo pripovedko dokončal, Bto je bila tvoja žena? Kako si le mogel z njo živeti ?!! Dolgo časa je že, odkar sem padel v ta prepad. Navadil sem se počasi na mojo usodo. Ali odkar mi je tvoja presneta baba na glavo padla, postalo je to res peklensko življenje! Ona bi me bila kmalu umorila; moral sem biti vedno stisnjen v kotu in, kakor vidiš, sem na eni strani čistoft^ udarcev te copernice . . . Pusti tvojo žen«JjjBinan je, in hočem ti za mojo rešitev podeliti iali!L02a jj j- Vrag je poiskal «eke zelenjave, moža in je rekel: „Vzemi te zelenjavej dem šel v truplo kraljeve hčerke, in s menihi in popi prihajali bodo iz vseh zave, da me preženejo. Ali jaz ne bod^lzocjiri odšel, dokler ne prideš ti. Napraviti se Wjav0 za tujega zdravnika. Pomolil bodeš bolnr^ zelenjavo pod nosek in potem bodem jaz Seveda ti bode dal kralj svojo hčerko! se bodeš z njim v vladanju". Mož jej zelenjavo v žep, vzel od svojega vražjed slovo in odšel. adi prill Nekaj časa pozneje, ko je čnl o leBtva. kraljeve hčerke, šel je v grad, kjer je od: p0ZI nikov in popov kar mrgolelo. Eai so tovali in so mešali tisočero zdravilnih drugi so molili in peli litanije z groi glasom, da bi vrag zbežal. Ali ta je divjal, kajti princesinja je vpila kakor p obsedena. Peljali so moža z njegovo potno vi diha zdra' ilo. Kral a dati ge pr: nega ozdra' naj ji igove — 3 — [njew. Napad je bil popolnoma brezuspe-en. V pokrajini od Widsy sunile bo nem-čete naprej in eo vrgle sovražne oddelke j, ki so se skušali po včeraj napravljenem padu pred našo fronto držati. Pri temu so el© 1 oficirja in 280 mož od 7 raz-ih regimentov. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo sd torka. K.-B. Dunaj, 21. marca. Uradno se da- Rnsko bojišče. Bojevno delovanje je torna povišano, zlasti pri armadi P f 1 a n - r-Bal ti n, Italijansko bojišče. Položaj je v nem nespremenjen. Sovražni napadi na od zavzeto postojanko ob Bombonu in rzlem vrhu bili so zavrnjeni. Pri nekem -em podjetja ob Rombonu smo zopet 81 alijano v vj el i. Južno-vzhodno bojišče. Naši 1 e- 1 c i pojavili so se ponoči nad V 1 o r o (V a- r|n a) in so obmetali uspešno pristanišče ter i čet a bombami. Vkljub ljutema ob- Ijevanju so se vrnili nepoškodovani nazaj. i na črnogorskem in vAlbaniji remeojeno miren. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. mci zopet 2500 Francozov vjeli. — Krvave ruske izgube. emško uradno poročilo od torka) K.-B. Berlin, 21. marca (W.-B.) Iz veli-a glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Zapadno M a a s e "li SO V naskoku po skrbni pripravi bavarski ~menti in wiirtemberski deželnobrambeni baloni vso močno izzidano postojanko Francozov [in ob gozdu severno-vzhodno od [»o co a rt a. Poleg znatnih krvavih iz- b izgubil je sovražnik 32 oficirjev, med nji- d v a regimentaka komand erja in 2500 mož na neranjenih vjetihter nogo še nepreštetega vojnega orožja. tisunki, ki jih je poskusil, mu niso prinesli nega dobička, pač pa nadaljno težko odo. Vzhodno od M a a s e je bojevna slika premenjena. Vzhodno bojišče. Rusi raztegujejo oj napad tudi na najskrajnejše severno krilo. *no od R i g e bili so krvavo zavrnje- i, istotako v D u n a • fronti in zapadno od akobstadta. Proti nemški fronti severno- adno od P o s t a w y in med jezeroma N a - ♦ cz ter W i e c n i e w obračali so dan in noč ebno močne a brezuspešne napade. Izgube "rožnika odgovarjajo porabi množice ljudi. Da- naprej potisnjeni ozki del naše fronte južno ra Narocza smo v preprečenje obsegajo- ognja na visočine pri B 1 i s n e k i nazaj i. Balkansko bojišče. Razven brezpo- membnih patruljskih prask ob grški meji je položaj nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. »Nad Zeppelin i." K.-B. Ko p en h a gen, 21. marca. „R;eč" poroča: V prostoru od R i g e vlada posebno delovanje. Nemci rabijo zdaj „Nad-Zeppeline" (Bberzeppeline), od katerih mečejo požarne bombe uničujočega vpliva. Te zračne ladje imajo namesto cigarne oblike ono ribe. Pokrite so s sivo-srebrnim prahom aluminija in se jih tudi po dnevu ne more razločiti od atmosfere. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 22. marca. Uradno se raz- Rusko bojišče. Delovanje nasprotnika bilo je včeraj na vsej severno-vzhodni fronti živahnejše. Naše postojanke so stale pod ognjem sovražnih topov. Ob S t r y p i in v oddelku K o r m i n sunili so ruski infant, oddelki naprej. Bili so povsod vrženi. V vzhodni Galiciji i z g u b i 1 a je pri enem takem sunku neka ruska bojevna črta v moči enega bataljona na mrtvih 3 oficirje in čez 150 mož, na v j e t i h pa 100 mož. Pri nas je bilo le malo ljudi ranjenih. Italijansko bojišče. Včerajšnji dan je mirno potekel. Južno-vzhodno bojišče. Nič no- Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o f e r, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 22 marca. Wolffova uradaa pisarna poroča iz velikega glavnega stana : Zapadno bojišče. Pri napadu od 20. marca severno-vzhodno od Avocourt j sledečem pospravljanju bojnega polja in zavzetju i nadaljnih sovražnih jarkov izven gozdne pokra-j jine, je število tam prijetih neranjenih vjetih n a r a rt 1 o na 58 oficirjev in J 2914 mož. — Artiljerijski boji na obeh straneh i M a a s e trajali so pri le mimogredočemu ope-j sanja z ljutostjo naprej. — Pri Oberseptu so Francozi ša enkrat poskusili, izravnati svoj poraz od 13. februarja. Z znatnimi krvavimi izgubami bili so napadalci nazaj vrženi. — Trije sovražni letalni stroji bili so severuo od Verduna v zračnem boju iz boja postavljeni; dva cd njih sta padla na zemljo severno-vzhodno od Sauougeux za našo fronto, tretje pa goreče onkraj sovražne čtte. Lajtnant B 6 1 k e je a tem svoje trinajsto, lajt-nant Parschau pa svoje četrto sovražno letalo sestrelil. Vzhodno bojišče. Velika napadalna podjetja Rusov so na razširjenosti š e pridobila. Napadalne točke postale so številnejše. Sunki sami sledili so na raznih krajih nepretrgano dan in noč. Najmočnejši napad veljal je zopet fronti severno-zapadno od P o s t a w y Tukaj so dosegle sovražne izgube celo pri ruski vporabi m u o - ive b kraljici-materi, ker je ta izvedela, da ima isman. Vkljub odporu zdravnikov peljali so ža k bolani princesinji. Komaj je stopil čez "g, ko mu je vrag zavpil: „Alisiti, moj brat?" ,Jaz sem". — „Potem napravi tvoje delo jaz hočem zbežati — ali drugokrat ne smeš vila rabiti". Po tem pogovoru, ki je ostal ^vzočim nerazumljiv, zažgal je mož suho ze-javo, zapovedal, da mora princesinja dim v be dihati in vrag je izginil, za njim pa tudi zdravniki in popi, ki se jih je sramotno dilo. Kralj in kraljica objela sta moža, mu pu-''a dati dragocene obleke in seveda je dobil *\ princeainjo ter povrh tega še polovico kra-Btva. Pozneje enkrat pa je šel vrag v truplo neke "ge princesinje, hčerke sosednega, jako močnega vladarja. Ko so bila zopet vsa sredstva ozdravljenje brezaspešna, so prosili stariši, da naj ji naš mož pomaga. Ali ta se je spomnil vrago\e prepovedi in je izjavil, da je svojo prejšnjo noietnoBt opustil in popolnoma pozabil. Ali sosedni kralj ni bil s tem zadovoljen in je grozil z vojsko, ako se njegovi želji ne ustreže. Tako ni preostajalo možu druzega nego vbogati. Ko je vstopil v sobo tuje princesinje, zakričal je vrag: „Ej, nesrečnež, ali ti nisem prepovedal, da mi prideš še kedaj v bližino? Beži, ako ti je tvoje življenje drago!" „Ne bodi hud, vražji bratec", odgovoril mu je mož; „saj ne prihajam, da bi te prepodil. Prihajam le, da se s tabo posvetujem. Pomisli, midva sva v lepi stiski . . . Moja prva žena je ušla iz zemeljske jame in naju zasleduje, da bi se maščevala. Zlasti nate je jezna, ker si svoj čas preprečil, da bi jo bil rešil" . . . „Kaj čujem! Tvoja žena je prosta?!!" zatulil je vrag ... In njegova groza je bila tako velika, da je takoj iz trupla princesinje zletel in do morskega obrežja bežal; tam je skočil z glavo naprej v valovje. In od tega časa se vrag ni nikdar več med ljudmi pokazal . . . (»Deutsches Nordmiihrerblatt".) žic povsem izredno visokost. Pri nekem u s-pesnem protisunku na nekem malem vlomnem mestu vjeli smo 11 ruskih oficirjev i n 573 mož. Pa tudi pri mnogih drugih bojih južno in južno vzhodno od Rige, pri Friedrichstadtu, južno in južno-zapadno od Jakobstadta, južno od D ii n a b u r g a, severno od \V i t a y a, med jezeroma N a r o c z in W i š n i e w zavrnile so naše čete sovražnika pod največjimi izgubami za njega gladko nazaj. Pri protinapadu smo vjeli še 660 Rusov. Na prav nobenem kraju se ni posrečilo Rusom doseči katerikoli uspeh. Lastne izgube so neznatne. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Morska bitka. K.-B. Berlin, 20. marca (W.B.) Pred flandrijskim obrežjem vršil se je dne 20. marca zjutraj za nas (Nemce) uspešni boj med tremi nemškimi torpedovkami in eno divizijo peterih angleških razruševalcev. Nasprotnik je boj končal, ker je bil večkrat polno zadet, in je v hitri vožnji odplul. Na naši strani le brezpomembna poškodovanja. Šef admiralnega štaba mornarice. Kdor na trdem truplu ali zapiranju trpi, zamore pridobiti olajšavo z rabo odvajalnega sredstva. Vsakdo pa naj bi vedel, d« imamo dve vrsti odvajalnih sredstev. Drastično učinkujoče in milo vplivajoče. Drastična odvajalna sredstva imajo mnogokrat oškodovanje črevesja kot posledica in se jih mora vsled tega le s skrajno previdnostjo jemati. Pod milo učinkujočimi odvajalnimi sredstvi, ki črevesju ne škodujejo in so sploh popolnoma neškodljiva, zavzemajo Fellerjeve želodec okrepčujoče Rhabarbara-krogljice z zn. „EUau-kxogrjice prvo stopinjo. Pospešujejo tek in prebavo in jih tudi žene in otroci radi jemljejo. V nobeni hiši naj bi ne manjkale, da so v potrebi, pri zavživanju težko prebavnih jedil ali težavah v želodcu vedno pri roki. 6 škatljic pošlje povsod franko za samo 4 K 40 h lekarnar K. V. Keller, Stubica, EUa-trg, štev. 241 (Hrvatsko). Tudi Fellerjev bolečine odpravljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa" fluid, blagodejno sredstvo za obdrgnenje, 12 steklenic za 6 kron franko, zamore se obenem naročiti. Cela množina priznanj dokazuje, kako priljubljen je Fellerjev „Elsa"-fluid, posebno kot preprečevalno sredstvo za zdrave in pomočnik zoper bolečine pri onih, ki so postali vsled prepiha, prehtajenja, mokrote bolani. 464 (ei) Poveljnik parnika „M8we". Poročali smo v zadnjih številkah o velikih uspehih nemškega vojnega parnika „Mowe", ki je predrl črto angleško-francoskih vojnih parni-kov, potopil v Atlansktm morju celo vrsto so- Wrverra>haaran SreruBurgcn* niDtimSrJilodleri vražnih ladij in se konečno Brečno zopet v domači pristan rešil. Poveljnik tega hrabrega nemškega parnika je korvetni kapitan grof zu Dohna-Schlodien, katerega sliko dane3 prinašamo. Kmet in draginja. Mi smo odkritosrčni in nepristranski; zato obsojamo tudi kmeta, ako draži življenska sredstva na oderuški način. Ali na to plitvo stališče se pa ne moremo postaviti, kako: da bi bil kmet edini povzročitelj splošne draginje. J. B e r-ger piše v „Land Zeitung" prav značilno in resnično: „V tem času so se cene za krmilna sredstva od 100 do 500 procentov povišale. Koruza in koruzni šrot, ki je koštal prej 4 14 do 16 vin. za kilogram, se še za 50, 60, ja 80 vin. ena kila prodaja. (Najlepša pšenica pa atane 34 vin. ena kila). To je zvišanje cen od 4 do 500 procentov! O kaznovanju piodajalcev pa se še ni ničesar slišalo. Oljnata pogače, me-lase in druga krmilna sredstva so vsa za 100 procentov in še več narastla. Ako hoč« kmet. mleko, pnter in meso proizvajati, potem mora ta krmilna sredstva kupiti, kajti od Blame in nekaj mrve krava le živi, mleka pa ne daje in meso izgubi. Ako se pregleda cene krmilnih sredstev obenem s cenami kmetijskih pridelkov, izpoznal bode vsak lajik neopravičeuost gotovih kazni. Pa še par slučajev i Preje je koštalo par čevljev 12 kron, danes 30 (tudi več) kron, par škornjev stslo je preje 30, danes pa 75 kron. Pri temu pa cene surovine za- usnje, namreč kož niso posebno poskočile. Fabrikanti usnja in čevljev pa zaslužijo med vojno milijone. O kaz novanju zaradi navijanja cen pa se pri njih ne sliši. Zakaj so cene za kalijevo sol, Tomaževo moko, amonijak itd. tako znatno poskočile ? Surovina je tukaj kakor preje, izdelovanje ne staae toliko več; zakaj mora kmet zagnoj.ki ga mora imeti za intenzivno izčrpanje zemlje, tako visoke cene plačevati? Zakaj se tnkaj ne določi najvišjih cen, čeprav se je to tolikokrat zahtevalo? Tako pa je z vsem, kar mora kmet kupiti. Zadnji čas ni bilo dobiti špirita in ruma Zakaj ? Reklo se je, da ga ni. Pravi vzrok pa je bil, da seje čakalo na zopetno zvišanje cen. Takoj potem ponudila je neka dunajska firma v „N. Wiener Tagblattu" — 4 vagone ruma na proda j ! ! Kaznovana bržkone ne bode, čeprav je to velikansko množino le zaradi tega nazaj držala, ker je hotela po zvišanju cen profitirati. Ako pa si kmet obdrži en cent ovsa več nazaj, da njegovi konji pri poljskem delu ne poginejo, ni nobenega usmiljenja. Mi kmetje smo dobri patrijoti. Žrtve, ki jih moramo domovini prina sati, prinašamo radi. Ali ako take stvari opazujemo, postanemo opravičeno nsvoljni in zahtevamo zato glasno : ednaka pravica za vse!" Bolni napljnčih « Šanaforij Gallieni. Na Francoskem se je pričakovalo že dolgo odstop vojnega ministra generala Gallieni, katerega sliko danes prinašamo. Prave vzroke odstopa tega vplivnega moža francoska cenzura seveda ne pusti objaviti. Nepristranski listi ho- čejo vedeti, da tiči pravi vzrok v nasprotju med vojnim ministrom Gallieni ter vodilnim vojaškim osebam. S padcem Gallienija pade tudi ena največjih vojnih nad francoske republike. Resnici prosta pot! Prav čudne zmešnjave povzročila je svetovna vojna v nekaterih središčih katoliške misli. Prisiljeni smo, napraviti par opomb ; pa te opombe se samoumevno ne tičejo katoliške vere, marveč le posameznih cerkvenih dostojanstvenikov, ki igrajo nam neprijetno vlogo. Resnici proBta pot! Nam se gre zdaj v prvi vrsti za ogroženo domovino in zato ne moremo molčati, pa Čeprav bodejo farizeji s prsti za nami kazali... Rimski papež je posredoval med voju-jočimi se državami glede izmenjave neozdravljivo ranjenih vojno-vjetih vojakov. Imel je pri temn nekaj nspeha. Dobro! Rimski papež je hotel posredovati mirovna pogajanja, kar se mu seveda ni posrečilo. Dobro ! Rimski papež je naročil aplošne molitve za mir. Dobro '.... Glasom časniških poročil pa je rimski papež daroval tudi večje svote iz lastnih sredstev za vojno-oskrbo-valne namene naših sovražnikov. Tudi tega ne bodemo kritikovali, kajti papež je po svoji krvi Italijan. Kritikovati pa moramo postopanje posameznih cerkvenih dostojanstvenikov v sovražnem inozemstvu. Kako stoji stvar ? Anglija ni rimsko katoliška ; Rusija istotako ne; Srbija in Črnogoiska istotako ne; Japonska tudi ne; na Francoskem so pred par leti ločili državo od cerkve in vla-dujoči Francozi so vrgli krucifiks iz šol; Italijo so katoliški krogi vedno nazivljali kot roparico papeža, ki je opleuila Svetemu očetu posvetno državo in ga drži kot nekakega vjetnika v Vatikana ; v Belgiji so peljali mogočni eocijalisti brezobzirni boj proti katoličanstva ; Srbi in Črnogorci pa so pomorili na tisoče katoliških Albancev samo zaradi njih vere, med njimi tudi frančiškane in druge duhovnike.. . Temu nasproti stoji Avstro Ogrska, ki je bila nekak el-dorado katoličanstva, najzvestejši pristaš rimske prestolice ! Mi gotovo ne zahtevamo, da naj bi rimski papež potegnil z nami; on je pastir vsega katoličanstva in pastir mora biti pravičen napram vsem ovcam v čredi. Zahtevamo edino — e d-nako pravico za vse! Pred kratkim so objavili časopisi brzojav, da je rimski papež sprejel bivšega srbskega mi-nisterskega predsednika P a s i d a, enega glavnih povzročiteljev svetovne vojne. Kaj je ta stari pravoslavni lisjak s svojimi krvavimi kremplji pri S/, očeta i^kal ? Kako, na kakšni način in v kateri smeri je hotel nanj vplivati ? Javnost o vsem tem ničesar ne ve in morda tudi ničesar izvedela ne bode. Javnost le upa, daje papež svoji nepristranski nalogi zvest ostal . .. Razburljiv za nas in za naše zaveznike pa je slučaj belgijskega kardinala Mercierja. Ta vrhovni dostojanstvenik belgijskih katoličanov izvršuje zdsj že mesece sem dela politične hujskarije in duševnega zastrupljenja studencev. Mercier je glavni činitelj protinemške in proti-avstrijske gonje med katoliško duhovščino in pravi Mefi8to zvijače ter podlosti. Njegovi pastirski listi ne vsebujejo druzega nego sovraštvo proti nam in našim zaveznikom. Nemška vojaška oblast bi že davno Mercierja lahko postavila pred vojno sodišče. Ali z ozirom na katoliški svet je pregledala vse njegove grehe in mu pustila popolno svobodo. Pustila ga je celo odpotovati v Rim in zopet vrniti se. Papež je zavzel napram svojemu kardinalu Mercierju pravo nepristransko stališče. Povedal mu je v.suhoparnih prijaznih besedah, da se katoliška cerkev ne more postaviti na to ali ono strankarsko stališče. Dosegel torej Mercier v Rimu ni ničesar. Zato pa je potem po Italiji hujskal in držal govore, ki bi jih sicer niti angeljska potrpežljivost ne pretrpela. In ko je prišel domu v od Nemcev zavzeto B?lgijo, nadaljeval je vkljnb vsem obljubam iz Rima svoje delo. Zdaj seveda je postala merica polna. Nemški komandant in gu-berner poslal je kardinalu Mercierju kot nekako zadnje svarilo sledeče pismo : „(K.-B.) Z Vašim novim pastirskim Hitom Vaša Eminenca niste se ne le od poklicane strani danim obljubam nepokorni pokazali, marveč ste zopet po-ojstrili svoje razmerje k okupajoči sili. Samoumevno Vaši Eminenci ne bode nikdo branil, posredovati vernikom to, kar jim hoče Sv. oče po Vaših ustah sporočiti. Ali v pastirskem pismu imate dolga politična razmotrivanja, proti čemur odločno protestiram. Naravnost nemogoče zagovarjati je, ako Vaša Eminenca na dejstvu nasprotujoči način neopravičene nade glede izida vojne budite. Pod temi razmerami bodem nasproti moji dosedanji potrpežljivosti odslej vsako pod varstvom verske prostosti narejeno politično delovanje in razširjenje sovražnega mišljenja brez milosti zasledoval, kakor je to moja dolžnost. Ako sem doslej prestopke duhovnikov Vaše Eminence v kaznovanje cerkveni disciplini izročil, moram zdaj s tem ponehati, kajti Vaša Eminenca sama dajete primero nepokornosti. Vsled tega se od Vašega preskr i tudi vojne redova jih v de vpliva ne more ničesar več pričakovati. HoraniJako mlad in bolj Vaši Eminenci moralično o d go '»jani došla zato pripisati, da je toliko duhovnikov raibfT i dobi deloma tako težke kazni. V bodoče ne ■"■ trpel, da bi Vaša Eminenca pod zlorabo visol in Vaši cerkveni obleki dolžnega spoštoval tično hujskarijo širili, za katero bi se posamezni meščan zagovarjati. Svarim Vašo 1 nastopiti i nadalje s političnim delovanjem", j Nemški gnberner bode že znal dnho.^ hujskača ukrotiti. Na vsak način so taH žalostni za katoličanstvo, ki pod njimi <■ trpi. Skrivati se jih ne more, kajti resnici?,0 .na na dan. ^dajo cen. Kar se pa nas tiče. znali bodemo &r* '. " .. toliško verstvo združiti z ljubeznijo in «r &I. 8" ' do domovine, pa če je še toliko cerkveni«! janstvenikov v službi sov raznega framuS J________________,________________?ne cene ~" štev 3 Yojna s Portugalsko, 12 so z< Kakor že poročano, eta Nemčija in ■ q^ J' jrskaod Anglije podkuplj eni PortognH^ mali povedali vojno. Prinašamo danes sliko nefl fu na led tega Shajajoči Kdo j r Tagbl: 18 a d s; igla je ifiki Drfr.Rosen, zuk GesandrerinUssabon. mu je poslanika v Lissabonn dra. Fr. Rosen.eli Be od leta 1912 nemško državo na PortnWJa. Ali zastopal. go; v Bazno. -erim" li Beg bil prii Kdo je kriv visokih cen kave? Trgv»e . . kavo, cesarski svetnik Feigl piše v S ZapU Extrablattn" o draginji kave takole: Adolfu 1 ničnem pomanjkanju na zalegah kave n e ai zloč: biti govora. Po moji cenitvi znašajo drža strijske zaloge kave n a j m a n j e 20 000 jska z ljev (en žakelj 60 kil). Kar položaj ptamožen, in pohnjša, je postopanje š p e k u I a n te je tan: n a v i j a 1 c e v cen, v katerih rokah so s Kje nakopičene. Policija naj bi no le pri spec% r g u i marveč tudi v stanovanja špekulantov pogloti Icon Kot dokaz za pravilnost mojega mnenjtlical, povem le sledeči doživljaj: Dne 25. febrier 50 oferiral mi je neki agent imenom Waesen Mlac v zastopstvu nekega gotovega Friderika la sta wurm eantos-kavo po K 7'50 zi kilo. k, da sem mu, da nsj popoldne vzorce prinese, fettersdi prišel, telefoniral sem drugo jutro g. Goldmen. Hc zakaj mi ni poslal vzorcev, odgovoril jldalo a kave ne more več po K 750, marveč i ffllel K 7 80 prodati. To postopanje me je tatftkarici burilo, da sem napravil naznanilo zaradi, dni s janja cen, ker je bila za to zvišanje cenei Snu čista želja po prefitu merodajna. O ueodit u b e naznanila doslej nisem ničesar izvedel. Taisoma wurm je vse mogoče blago, kakor Ž3jfo,jko ra marmelado, čebulo, čokolado itd. po celih toušča nih nakupil. Nimam nič proti temu, ab Zap reelni trgovec primerni dobiček; ali inoča i riščanje občinstva, kakor se bdnija navijanju cen pri kavi — zdaj »je v \ teva za najslabšo santoa-kavo že, 10 kron i»ja Te za kilo — bi oblast ne smela trfj Vem, da je kavina cena v Amsterdamu nanivokati ali kava, ki so jo kupili špekulanti, koštiVinog je k večjem 6 kron za kilo: po : 0m odločbi kasacijskega dvora pa ni tržna cenujersk' rodajna za obsodbe zaradi navijanja cen,i bile več pridobitveni troški". — Tako piše meri oži ne sam v velikem s kavo kupčuje, ki aa tore;ogoče tovo na to stvar razume! Pripomniti ni im pc tem besedam ničesar! četku Oddaja vojnih črevljev. Namestnik Madno grof Clary und Aldringen je uvedel akcijivzroč nabavo vojnih črevljev z lesenimi podplati, febno, jo povsodi na Štajerskem, kakor je sklepukup mnogoštevilnih naročil, zelo odobrava. Vir iziS vrsti je namestnik hotel doseči, da po md\ se c ustreže željam okrajnih šolskih cblastev, kr^estih šolskih svetov in šolskih vodstev, da se pre* tam 5 mladino z vojnimi črevlji. Dosedaj od te :ani došla naročila bodejo v najkrajšem časa pokoma rešena. Kakor hitro bo šolska mla- preskrbljemi z obatilom, bodejo lahko do- i tudi drugi krogi prebivalstva na Štajer- : vojne črevlje z lesenimi podplati in sicer dovaujeui preprodajalcev na vseh večjih v deželi. Trgovci, knpčevalci z obatilom, ivijarji itd., ki se nameravajo baviti s proda- ijem vojnih črevelj, so povabljeni, da se obr- i na glavno pisarno C. kr. namestništva za la;o cenih potrebščin v Gradcu (Hanptkanzlei k. k. Statthalterei fur die Abgabe billiger irfsartikel in Graz), Burgergasse 2, II. nad- j. Za vojne črevlje z lesenimi podplati so ne sledeče, tudi na črevljih samih raz- cene: K 6-60 za Št. 25 do 30, K 8 20 iv. 31 do 35, K 10 30 za št. 36 do 39, 12 80 za št. 40 do 46. Č revij i so iz dobrega amorujavega usnja in imajo lično obliko. Od železnice. Od 26. marca 1916 naprej de mali podnevni vlak (0Gigerl"), ki odpelje 1. uri 50 minut iz Maribora, v P r a g e r- )fn na podnevni brzovlak iz Dunaja čakal; sled tega bodo imeli vsi iz Gradca in Dunaja rihajajoči brzovlakni potniki zvezo s Ptujem. Kdo je vjei Essadovo ženo in hčerko? „Gra- Tagblatt" piše: Medtem ko se je zvijačni s sad sam v zadnji uri še vjetništvu odtegnil, jla je ta usoda njegovo soprogo in hčerko. Iraški visokošolec Ant. Steinbacker 1 je povelje, da naj te dve ženski vjame. Sil je to nalogo ne samo v polno zadovolj- svojih predstojnikov, marveč je razvil pri na tudi toliko vojaške dostojnosti ter viteštva, mu je hvaležna hčerka Essada, gospodična [e 1 i Beg podarila jako lepega, fino sedlanega nja. Ali kadet je imel že enega osla za prt- go; v svojo veliko zadrego ima zdaj „dve li". Pri temu je pač še sreča, da mu lepa 3eg ni podarila še njeno srce, kajti potem prišel revež v grozovite politične zmeš- Zaplenjeno premoženje. Proti piaateljn dr. dolfu Broda teče sodnijska preiskava za-zločinov po §§ 65 a in 58 c k. p. V var-državnih zahtevkov je deželna sodnija dušika zap\eni\a vse v Avstriji se nahajajoče jgmožeDJe dra. Brode. Mož se nahaja v Švici i je tam kot eocijolog ter pacifist delaven. Kje tiči kava? V občinskem sveta v S a 1 z-rgu naznanil je župan, da gredo zaloge kave kancu. Pri temu je občinski svetnik K a i g 1 tičal, da leži v magacinu špediterja Wilden-50 vagonov kave za gospoda Arnsteina... Mlada postopača. V Unterdrauburgu sta dva 11- in 13 letna dečka vjeta. Rekla da sta bila preje pri neki posestnici v eradorfu pri Murecku. Tej sta ukradla 120 Hotela sta priti na jažno-zapadno fronto. alo se ju je oblasti. Mleko z lugom mešala je v S p 1 i t a neka [lekarica. Okrajna sodnija jo je zaradi tega na | dni zapora obsodila. Smrtna nezgoda. Hlapec Jakob K i 1 z e r v ibenu na Koroškem podiral je z dvema oma drevje. Drevo je padlo nanj in ga tako ranilo, da je kmalu nato nmrl. Nesrečnež pušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Zaplenjeno premoženje veleizdajalcev. Kakor iroča madni list „Prager Zeitung" je deželna dnija zaplenila vse premoženje zaradi veleiz- v preiskavi stoječih sledečih caeb: profe- ja Tomaža Masaryk iz Prage, posestnika lina Jožefa D ii r i c h v Kloster a. d. Isar, ^vokaturskega kandidata dr. Leva Sychrava [Vinogradih. Omejitev nakupa sladkorja v mestih. C. k. ijereko namestništvo razglaša: Sladkorne karte, bile 19. t. m. izdane, glasijo se na porabno Rozino 1 kilograma za eno osebo in 4 tedne. ^goče bi bilo veled tega, da porabitelji vso poBtavno pristojno množino 1 kile takoj v etku prvega tedna nakupijo. Z ozirom na še dno vladajoče pomanjkanje sladkorja, ki jo ^visročajo večinoma transportne težave, je po- ebno, da se v večjih porabnih središčih hipni "mp večjih množin sladkorja prepreči. Ravno- r izišli deželni postavni list odredi vsled tega, se od 19. marca pa do 15. aprila 1916 v istih Gradec. Maribor, Celje in Ptuj tam stanujoče kupce v enem tedna ne več kot četrt kile sladkorja na vsako predloženo karto proda. Ta j odločba velja le za tam nastanjene kupce; na- '; kupi kmetijskega prebivalstva pa niso omejeni. j Politične oblasti zamorejo tndi v drugih mestih, j trgih in industrijskih središčih to odredbo uveljaviti. Umrl je v Ptuju dne 22. t. m. veletrgo-vec V. C. Schwab. Zadela ga je kap. N. p. v m.! ] Ustrelil se je v Pirichovi tovarni v Ptuju vojaški pek Gjuko Grozden, doma iz Bosnije. Zadel se je s strelom iz službene puške v trebuh. Težko ranjenega so odpeljali v vojaško bolnišnico, kjer je čez par ur pod groznimi bolečinami umrl. Vzrok samomora je baje ta, da je dobil nesrečnež od doma pismo, da njegova žena z drugimi moškimi občuje. Bajonet. Infanterist Andrej C e p iz občine Ptujska gora pri Ptuju bil je na setvenem dopustu. Dne 19. marca se je skregal s tamoš-njim posestnikom Andrejem R o d o š e k. Cep je potegnil bajonet in je Rodošeka sunil enkrat v trebuh, kjer mu je mreno pretrgal, enkrat v hrbet in enkrat v roko. Smrtnonevarno ranjenega Rodošeka so odpeljali v deželno bolnišnico v Ptoju. Čepa pa so izročili vojaški oblasti. Od vlaka usmrčena. 34 letni postajni mojster južne železnice Rado'f Rebel padel je preteklo soboto med Jadendorfom in Gratweinom iz vlaka in prišel pod kolesa, ki so mu levo nogo odtrgala. Vlak se je takoj vstavil. Rsbela so prepeljali v graško bolnišnico. — Dne 18. t. m. stal je v Mariboru neki vlak z delavskim oddelkom. Ea delavec je zapustil vlak, ki pa je takoj potem zopet pričel voziti. Delavec je Bkočil na že vozeči se vlak. Pri temu pa je padel tako nesrečno, da je prišel pod kolesa, ki so mu šla čez vrat in so mu glavo od trupla odrezala. Grozno razmesarjeno truplo so odpeljali v .mrtvašnico. Papež proti političnim pridigam. Začetkom posta sprejel je papež Benedikt XV. po stari Šegi postne pridigarje in župnike Rima v slavnostni avdijenci. Papež je zapričel svoj nagovor z blagoslovnim izrekom, da se naj Gospoda ne ima samo v srcu, marveč tudi na ustnicah. To daje pozitivno in negativno zapoved. Pridigar naj govori o Gospodu in o ničesar drugem. Grajati se mora one, ki se pečajo naprižnici znecerkvenimi predmeti, ali pa ki cerkvene stvari s posvetnimi združujejo. Tako se lahko zgodi, da bi verniki tja šli, njih besede posla- s sati, bolj da bi i z p o z n a 1 i politično mnenje duhovnika, nego da bi izvedeli resnice vere. Da se varujejo teh napak, morajo pridigarji Boga cznanjevati, ne pa sami sebe. Le tako se da preprečiti, da se pri političnih nasprotjih popravlja, kar graja apostel Pavel pri korintovski občini, da vsak pravi: Jaz sem Pavlnza; jaz pa Apolla; jaz zopet Kajfaza, jaz pa sem Krista. Ne oseba tistega, ki pridigajo, temveč samo Kristus mora biti na ustnicah tistega, ki se peča s tem duhovniškim uradom. Pridigar naj ne oznanjuje katerikoli evangelij, marveč le božjega. To pa se naj zgodi: častno, primerno, plodonosno. Nemščina uradni notranji jezik. Poročali smo svoj čas, da se je tudi na Češkem vpeljalo strogo nemščino kot nradni notranji jezik. Tozadevni odlok namestnije na vse oblasti se glasi tako-le: „Uradni jezik deželnoknežnih policijskih in političnih oblasti v notranji službi in v prometu z drugimi državnimi oblastmi, uradi ter organi je nemščina. Ravno sedanje vojne razmere pokazale so nujno potrebo, da se na vsak način na tej uredbi drži, ki leži edino v državnem interesu in ki ne zametnje nobenega druzega jezika. Soominjam torej na veljavne določbe, da se natančno po njih ravna, in napravim gospode uradne predstojnike za strogo držanje teh predpisov osebno odgovorne. Nadzorovalne gospode prosim, da se naj pri inšpekcijah in tudi drugače posebno ozirajo na jezikovno rabo podrejenih okrajnih oblasti in da mi naj opazovane napake vedno takoj naznanijo". Sadite krompir I Deželni kulturni inšpektorat štajerske namestnije razpošilja sledeče opombe: Vsled pomanjkanja na mnogih življenskih sredstvih ima krompir teravečjo vlogo, ker je obenem najcenejše redilno sredstvo. Prešlo se je tudi do tega, da se rabi krompir kot nadomestno sredstvo za moko pri proizvajanju kruha. Pri pomanjkanju krepilnih krmilnih sredstev je krompir tudi za vzdržanje živine največjega pomena. Žal, da se na Štajerskem razmeroma prav malo krompirja prideluje. Da stojimo v preskrbi kolikor mogoče na lastnih nogah, naj bi si stavil vsak kmetovalec v tej spomladi kot nalogo, da nasadi več krompirja kakor lansko leto. Ako bi se ta nasvet splošno vpošteval, bi ne bilo nobenega pomanjkanja krompirja v deželi in pridobili bi mogočno pomoč pri vzdržanju v vojnem času. Cesarsko darilo. Cesar je podelil kmetovalcu Simonu Sellemond v Feldthumu na Tirolskem, katerega devet sinov stoji v vojni, darilo iz lastnih sredstev v znesku 600 kron ter srebrno žepno uro z imenom cesarja. Pri rojstvu 21. otroka umrla.. U Z i r 1 a se poroča, da je tam amila 44 letna trgovka Rozina M o n z. Bila je dvakrat omožena. V prvem zakonu je imela 14, v drugem pa 7 otrok. Bila je že s 14 leti mati. Pri rojstva 21. otroka je umrla Tudi otrok je prišel mitev na svet. Strogo nadzorstvo mladine. Iz Kol na na Nemškem se poroča: Takajšojo izredno vojuo sodišče obsodilo je 24 mladih oseb v starosti od 13 do 15 let, ki so ss proti oblastveni odredbi zvečer na javnih prostorih zadržali, so tam kadili in gostilne ter kino obiskovali, vsa-cega na 10 mark globe ali 2 dni zapora. V nekem drugem slučaju bil je neki pomožni delavec, katerega nedoletna hčerka se je vkljub svarila zvečer na javnih prostorih sprehajala, na dva tedna zapora obsojen. — Tako je prav! Tudi pri nas bi bile take odredbe v interesa nravnosti velepotrebne, kajti drugače bode mladina res popolnoma posurovela. Prestolonaslednik na Sočini fronti. Ces. kr. kor. urad poroča z dne 20. marca: Iz vojno-tiskovnega urada se naznanja: Prestolonaslednik feldmaršallajtnant in viceadmiral nadvojvoda Kari Franc Jožef napravil je v zadnjih dneh natančni ogled etapnih uredb ob Sočini fronti. Prestolonaslednik pustil si je povsod natančna pojasnila dati in ni štedil s svojo hvalo glede brezhibnega in primernega funkcijoniranja vseh uredb etapne službe. Tudi več bolnišnic je bilo obiskanih, v katerih je nadvojvoda bolane in ranjene nagovoril in z besedami tolažbe ter spodbujanja razveselil. Nepoboljšljiv. IzMaria-Saala na Koroškem se poroča: V zadnjem časa so se izvršile okoli Kambarga razne tatvine. Sum se je obrnil na zaradi tatvine že opetovano, enkrat celo s 7-letno ječo predkaznovanega čevljarja Adalberta R o s s k o p f, ki je izvršil tadi nekaj poneverb. Oddali so ga deželni sodoiji, Ušel je neki 9 letni Matija Str. iz R a d e n-t h e i n a na Koroškem. Dečka so v Fresacha čez par dni zasačili. En milijon mark za vojno oskrbo. Nemški tovarnar Krapp v. Bohlen-Halbach v Es8enu daroval je en milijon mark za vojno oskrbo. Dva Rusa na smrt obsojena. Sodnijska inšpekcija jetniškega tabora 17. armadnega k6ra v D a n z i g u na Nemškem obsodila je ruska vojna vjetnika Mihajlowa in Bajgolowa na smrt. Rusa sta avgusta lanskega leta v taboru vojnih vjetnikov v Hammersteinu črno70Jnika Kretsch-merja umorila. Strahovita vojna, v kateri živimo zdaj že toliko časa, je dokazala na najjasnejši način velikansko važnost dobrega časopisja. Ia v tem oziru zamore pač „Stajerc" reči, da mu ni bilo treba v tej vojni nobene spremembe, da je i sedaj zamogel ostati dosleden svojim ciljem in svojemu programa. „Štajerc" je bil vedno zvesto avstrijskega, štajerskega in koroškega mišljenja. Oa se je vedno odločno boril proti zapeljivcem ljudstva, ki so s fraza- stimi obljubami in lažmi hoteli raztrgati naše starodavne kronovine ter s tem razrušiti temelj premili naši Avstriji. Ko je tudi v naših krajih dvigala svojo strupeno glavo panslavistična gonja, ko se je vpilo, da so Srbi in Rusi "naši „bratje", takrat je naš „Stajerc" odločno zagovarjal pa- trijotično avstrijsko stališče. In vsak poštenjak mora reči. da si je h tem „Stajerc" stekel velike zasluge. Dosledni avstrijski list smo bili in ostanemo! Ravno zaradi tega smo tudi zlasti v zadnjih časih pridobili toliko novih odjemalcev in naročnikov. Vsakdo pa mora priznati, da je naš list najbolj podučljiv in od ločen zagovornik kmetskega, delavskega ter obrtniškega ljudstva. Zato je tudi nŠtajerc" na bojiščih kakor doma najpriljubnejši list. Pa še nekaj: „Štajerc" je tudi najcenejši list I In v teh težkih časih splošne draginje ima to tudi veliki pomen. V zadnjem časn pa so se cene papirju grozovito zvišale. Gre se tukaj za zvišanje cen od 60 do 120 procentov. »Štajerc" ni hotel nikdar dobička delati; ali s tem zvišanjem papirnih cen je naravnost prisiljen, da tndi svoje cene nekaj zviša. Za aedsj smo sklenili, da zvišamo le ceno posameznega lista v mali razprodaji za 2 vinarja, tako da bode stal „Štajerc" od 1. aprila naprej namesto 8 vinarjev, 10 vinarjev. Za sedaj smo pustili ceno naročnine popolnoma nespremenjeno. „Š-a-jerc" stane torej na leto samo 4 krone, kakor je to tudi doslej koštal. Drugi listi, n. pr. „Sl0-venski Gospodar" stane že dolgo časa posamezni izvod 10 vinarjev. Mi smo torej, prisiljeni od naravnost ogromnih cen papirja, šele zdaj izvršiti malenkostno zvišanje, ki so ga drugi listi v prid svojemu žepu že davno izvršili. Prepričani smo, da bodejo naši čitatelji to zvišanje, katerega pač nikdo ne bode občutil, radovoljno sprejeli. Naše geslo ostani torej: »Zvestoba proti zvestobi I" Uprava „Štajerca". Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamo-Tani z zvezdico (*) so živinski sejmi, aejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 25. marca v Brežicah (svinjski sejem) ; v Obdachu*; pri Št. Mihaelu nad Leobnom (samo konjski sejem). Dne 26. marca v Dobovi*, okr. Brežice; v Lipnici**; na Teharji**, okr. Celje; v Wiesu, okr. Ivnica; v Weizu* ; v Fiirstetfeldu**; v Schladmingu**; pri Sv. Štefanu**, okr. Leoben; v Tillmitschu, okr. Lipnica; v Neumarktu. Dne 28. marca v Judenburgu*; v Ormožu (svinjski sejem); v Murau; v Gradcu (s porabno živino). Dne 30. m a r c a v Gradcu (s klavno živino) Dne 31. marca v Rogatcu (svinjski sejem) ; v Oberwolzu**; v Gradcu (s klavno živino). Dne 1. aprila v Brežicah (svinjski sejem) ; v Slovenjem Gradcu*; v Altenmarktu**, okr. St. Gallen. Dne 2. aprila v Gratweinu, okr. Graška okolica. Dne 3. aprila v Pernitzu*, okr. Graška okolica; pri Št. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; v Stainzn** ; v Fried bergu** ; v Walteredorfu**, okraj Hartberg; pri Sv. Ani na Aigen. okraj Fehring. Doe 4 aprila v Radgoni* ; v Ormožu (svinjski sejem); v Fehrmgu**; v Celju*; v Gradcu (s porabno živino). Dne 5. aprila v Gabersdorfu*, okr Lipnica ; v Lučanah*, okr. Arvež. Dne 6. aprila v Gradcu (a klavno živino). Vporaba trtnega lesa Kot krmilo. Vsled otežkočenib inozemskih doba» je pti poljedelcih pomanjkanje krmil, ki jih sili za prehranjevanje živine vporabljati nadomestne saovi, ki se v časih, ko je dovolj beljakovine vsebujočih krmil, sicer manj uva-žujejo, pri sedanjih razmerah so pa primerno sredstvo za pomnoženje zalog krme. Tako izborno nadomeslno krmilo, ki se lahko nabavi in predeluje brez velikih stroškov in je na razpolago v velikih množinah, so odrezane trte, ako jih primerno pripravimo. Enoletna trta vsebuje v svojih ceveh in zvržnatih žilah mnogo redilnih snovi, ki jih porabi trta v spomladi pri prvem poganjanju. Ako se razreze trtni les, ki odpada pri obrezovanju, ter se potem stolče in zdrobi, je kot nadomestilo za seno prav dobro vporaben zi krmljenje živine. Primerno -zdroblien in raztolčea trtni les vž vajo živali prav rade, in ga lahko dajamo, ako razmere k temu silijo, tudi bre* druge krme. Kjt dnevni odmerek za veliko žival srednje žive teže se priporoča 15 kg stolčenega trtnega lesa. Primerno je dnevni odmerek znižsti na približno 10 kg, boljše še na manj in poleg tega polagati seno, repo ali druga krmila, torej suho kr.i.o le deloma nadomestiti s stolčenim trtnim lesom. Zelo priporočljivo je, predelano snov okisati s tem, da se po posameznih plasteh steptan trtni les poškropi s slano vedo (5'5 kg soli na 100 kg trtnega lesa). Ako se sveže odrezan trtni les ne more takoj pripraviti, tedaj se priporoča, ga na senčnatem kraju v večjem kupu steptati. Na ta način se chrani svež do pome spomladi in se le malo posuši. Za pripravljanje trtnega lesa za krmilne namene služijo stroji, za rastolčen;e trtnega lesa v vlakno, (Reb-liolz-Zeifascrmaschinen), ki jih izdeluje tvrdka Rudolf Sack, Dunaj II./8, Kronpnnz Rudolfstrasse 36. Poljedelsko ministerstvo je že leta 1908 opozorilo na pomen vpoiabe trtcega lesa za krmilne namene in dalo na razpolago več stiojev za raztolčenje trtnega lesa v krmilne namere, ki jih ženemo z roko ali pa so na motor. V tukajšnjem upravnem ozemlju so taki stroji v sledečih krajih: Bizeljsko, Malos Janez (obratovanje na vitelj) ; Videm, Josip Šribar (na vitelj); Makole, Bogi na Josip (na motor); Pekre, občina (na motor); Grad Slivnica, občina Fram na (motor); Cirknice, Eogelbert Stigler (na motor); St. Barbara v Halozah občina (na roko); Jurovec, občina Tržeč pri Ptuju (na motor); Št. Lovrenc, občina (na vitelj); Veličane, občina (na roko); Vuzmttinci (na motor) ; Podgradje (na motor); Tinsko (na roko); Stoprce, Vrabic Ignac (na roko); Konjice, grajščinsko ravnateljstvo (na roko) ; Ormož, mlin Konrada Wernig (za mo-torski obrat); Ivanjkovci, kmetijska podružnica (na roko in vitelj); Sveti Križ pri Mariboru, občina (na vitelj); Gornja Sv. Kuogota v Slovenskih Goricah (na motor). Ta opomin in pospeševanje te vporabe trtinega lesa po poljedelskem ministerstvu se je svoječasno, ko je bilo drugih krmil več kakor danes, praktično izrabljalo le na malokterih krajih. V očigled sedanje pičlo .ti krmil se pa priporoča, da pridemo nazaj na svoječasno akcijo. Političnim podoblastvom se po odloku c. k. poljedelskega ministerstva z dae 31. januarja 1916, št. 4431, Podjarmljena Grška. Vkljub temu, da se je Grška v tej svetovni vojni izjavila nepristransko, so angleški in francoski naši sovražniki edno-stavno zasedli važne dele njenega ozemlja, kar se jim je v vojaškem oziru zdelo potrebno. Grška je sicer protestirala, ali za naše sovražnike ne pomeni pravica nič druzega nego raztrgani kos papirja. Med drugimi kraji so ti za- I ki je grška last in katerega sliko b tem pri-tiralci svobode zasedli tudi fort Kara-Burn u, [ našamo. ffas fffrf /fara-tfuru/T ukazuje, da z vsemi sredstvi posebno s lein,^_ uradnih dneh občinske predstojnike poučujejo, da "• to, da se trsni les kot krmilo primerno izrablji' ****" "™u se v resnici vporablja z vperabo stroje« za sr*** *"totoli M istega. '■'*■ K^vni ka <»ga zastonj i Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. *«" « alecine odpra Ak« Vat .vsoform-inzer ulonj in fran use *. Raie na zdravljenju it 23. K.*B. Dunaj, radno se razglaša: Na vseh treh bojiščih posebnih dogodkov. marca. nol Nemško poročilo. He: ■in. 12 stekle tunica, Elsa-t ravljajocem v pO.000 iahval ^ra-krogljice skalljio i K ti K.-B. Berlin, 23. marca. J,jJJfjJJ B.) Iz velikega glavnega stanScheit) do poroča: ol8ih fra Zapadno bojišče. t\e|eXe pri gozdu od A v o e o u r ta dec, Elis je z zavzetjem francoskih postoj:____«*Jf na visočinah južno - zapadno Najb< Haucourta izpopolnjen. Vkupuje 1 o seje 450 Francozov, zerc ostalem ni splošna bojna slika „Štaj bene spremembe doživela. ppp£ Vzhodno bojišče. W glavno napadalno delovanje nI vili so Rusi na včerajšnje ve§ in ponočne ure. Večkrat su z močnimi silami proti naši p^ janki ob mostičju od JakJ s t a d t a na obeh straneh žel Mitava-Jakobstadt, štirikrat pa ti naši Črti severno od W Medtem ko so na fronti se zapadno od Postawy -je število v j e t i h It u s o\v rp«ianja raslo na 14 oficirjej 889 mož — pač vsled iz krvavih izgub od večjih napadj poskusov odnehali, naskočili so tovano med jezeroma N a r o Wiescniew. Visoka vpj na ljudeh in municiji tudi napadih in večkratnih posami podjetjih na drugih krajih Ri ni prinesla niti najmanjšega doj napram neomajljivi nemški ob Balkansko bojišče, benih posebnih dogodkov. Obsojeni veleizdajalci. Kakor poročajo listi iz Dunaja, bo Zdenek K v i t e k, Stepanka L u m e r o ment K u t a, Jožef K o 1 o u c h in Jan od vojnega sodišča zaradi razširjenja ne leizdajalskega spisa obsojeni na smj kazen pa se je milostnim potom sprem 10 do 15 let težke ječe. Veliko oseb, ki so vedele za zločin obtoženih, tega oblasti naznanile, bilo je obsojenih d o tri leta ječe. Vsak tako ti ti Italijanski ministri v Parizu. K.B. Pariz, 21. marca „Petit Bi izve iz Rima: (Italijanski) mimsterski pil nik Salandra in minister zunanjega! n i n o bodeta v soboto dopoldne v Pariij tovala in v nedeljo zvečer tja dospela. njo soboto se bodeta zopet v Rim pon loge v Mol I Ak» Mite dobri »w za bojišče ali dom, potem te obrnite r j laano ureko f. Mak« Bobnel, Dunaj IV., Margaretenstr. 27/61. Tak čiutelj našega lista dobi od zgorajšne urske f. na zahtevo . iki glarni katalog 8 EOOO podobami o vseh vrstah ur in zlatega J '-» lastonj in poštnine prosto. _ ik» Vam je Vase zdravje drago, potem Sitajte danaSnji [Irsoform-inierat in zahtevajte zinimivo knjigo „Kaj je higijena" Btonj in franko od kemika C. Hubmann, Danaj XX,, Petrasch- Mt. Rane na raznih delih trupla mnogokrat tudi po popolnem ^,„r»Yljenju še bolijo. V takih slučajih naj se ne rabi notranja, lottm Škodljiva sredstva, marveč naj se vzame le zunaj rabljivi, etoine odpravljajoči Fellerjev rastlinski esenčni fluid z in. „Elsa°-Jiid. 12 steklenic poSIje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, ) Slabita, Elsa-trg St. 241 (Hrvatsko). O blagodejnem, bolečine od-pnvljajocem vplivu tega domačega sredstva obstoji mnogo čez M0.0OO zahvalnih pisem. Tudi Fellerjeve milo odvajalne Rhabar-bara-krogljicc z zn. „EIsa"-krogljice se zamore obenem naročiti. ■Ujic 4 K 40 h. (vt.) Pridna i • t • y hrasta v ploh heit) do 1 m 20 cm llgih franko vagona kupi. Ponudbe na _k»x. Rosenberg, Gradec, Elisabethiner-aasae 6. m Najbolje se tupuje pri in« zerentih „Štajerca". 120 gostilničarka išče gostilno najraje na račun. Ponudbe se prosijo na Marijo Wrabl, Slivnica pri Mariboru. Delavski ljudje proti prostemu stanovanju in deležu na polju, se takoj sprejmejo. Vprašanja na gospo Marijo Veršič, posestnica na Bregu pri Ptuju. 126 M\n posredovalnica [otanng- und Dienstiermittlang) 10S službe, učence, stanovanja in posestva T Ptujti izvršuje vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Meščanska parna žaga. Na novem Ientnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in piinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd,, ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. vsa domaČa dela, ki mora poma-iti tudi v prodajalni žganja, takoj sprejme. so 185 laks Straschill v Ptuju. Proda se lep mali vinograd popolnoma brez bremen in dolgov v ormožki pokrajini z vili podobno gosposko bišo in popolnoma novo viničarijo v jako lepi legi za 11.000 kron v gotovini. Natančneje pove iz prijaznostii šparkasa mesta Brežice ob Savi. iss Potovalni fotografi pozor! Fotografski aparat, t. zv. namerikanska čudežna kamera", ki daje na lici mesta v 1 minuti gotovo sliko, se zaradi pomanjkanja časa proti kolesu (Freilauf) zamenja. Aparat je kompleten in daje lep dohodek. Ponudbe na Josef Turin, kolodvor, Celje. m Lepo in teli proda pri vinogradu v Majpergu '2* Leop. Slawitsch, trgovec v Ptuju. Neprijetne lasi ■ obrazu, na lakti in rokah odpravi tekom 5 minul jy. mi ttfebiL ar. neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena doza za K 4/40 zadostuje. PoSIje se strogo diskretno. lis. t. L MI latorat. DIM IX., Lsckiereriasse S/K. gev Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu," lekarna »Marija —[ajB ni parfumerija Wollram; v Ljubljani lekarnar: pri »zlatem jelenu", v drožerijah A. Kauč in BAdrijaJ. 108 ■ 500kron Vam plačam, ako moje flijjiahflm ,a5'1 kurja očesa, irada- iztrebilo korenin-------lUO'llDilQlU vice, trdo kožo ne odpravi brez bolečin v S dneb. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K 1 —. 3 posodice K 2 50, 6 posodic K 4'50. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. 94 Kraieny. Kascban (Kassa) I. nnstni predal 12/326, OgrsKO. Rezneirte ^ amerikan8ke, se oddajo najceneje od tranega nasada v Savinski dolini na ŠtajeiBkem. Herr- schaft Herberstorf bei VViidon in Steiermark. Mlin s 4 autom. bodi, vodni in motorni obrat, da se v najem. Vpraša se pri lastiknu Josef Aschen- brenner, mlinar na Ptujski gori pri Ptuju. Naznanilo. 130 Napram sovražnostim od strani konkurence naznanjamo tem potom gospodom kmetovalcem, da smo prej kot slej v položaju, dobavati naše izborno znane mlečne centrifuge ,OHginal-Melotte4, Obenem opozarjamo lastnike Melotteseperator-jev nato, da zamoremo vse nadomestne dele, gumijeve zatvorbe, olje itd. v kakor doslej dobri kakovosti oddajati; stojimo vsem kakor v^dno tudi zdaj z nasvetom in dejanjem na razpolago. Melotte-tvornice, Dunaj IV., MayarhOfQasSB 16. S 1 *-?!£ Konkurzni edikt. Konkurzna otvoritev o premoženju odprte trgovinske družbe, vpisane pod firmo >Bruder Leitner« v St. Veitu, ter o premoženju jamstvo imečih družbenikov Tomaža Leitner, trgovca, in Rudolfa Lei:ner, sedaj v vojaški službi. Konkurzni komisar c. k. deželnosodai svetnik in sodoijski predstojnik Alfons R e d d i, c. k. okrajne sod-nije St. Veit. Oskrbnik mase dr. Johan S p O c k, c. k. notar, St. Veit. Prvo zborovanje upnikov v izvolitev upniškega odbora, oziroma v stavljenje predlogov za imenovanje dru-zega oskrbnika mase pri c k. okrajni sodniji St. Veit dne 28. marca 1916 dopoldne ob 10. uri. Konkurzni upniki imajo potrdila o resničnosti svojih zahtevkov seboj prinesti. Pri isti sodniji so zahteve upnikov, tudi ako so zapletene v kak pravni spor, do 22. aprila 1916 naznaniti. Upniki, ki pozneje naznanijo, zamorejo dobiti odmerjene vsled tega nastale troške; preje pregledanim zahtevam se ne morejo upirati in ostanejo s svojimi zahtevami pri prejšnjih razdelitvah nevpoštevani. Obravnava za pregledanje zahtev pri c. k. okrajni sodniji St. Veit dne 6. maja 1916 dopoldne ob 10. uri. Inozemski upniki imenovati morajo v tuzemstvu stanujočega pooblaščenca za sprejenunje; drugače se jim imenuje takega na njih nevarnost in troske. Kdor ima stvari skupnih dolžn kov spravljene, mora to oskrbniku mase naznaniti. Nadaljne objave v konkurznem postopanju pridejo v uradni hit »Klagenfurter Zeitung«. Vsled sklepa c. k. deželne nadsodnije Gradec od 11. marca 1916, G. Z. R. I 27/16/1. C. kr. deželna kot trgovska sodnija v Celovcu oddelek IV, dne 13. marca 1916. 181 (Podpis). Komi 132 102 »Riparia portalis" dobijo se pri kmetijskem društvu landwirtschaftl. Verein v Ptuju, takoj za graščino OberPettau. , se išče za železno trgovino, tudi od stroke za { mešano blago, ki je nekaj v železu vešč, zmožen obeh deželnih jezikov, vojaščine prost, ako mogoče od dežele, z dobrimi spričevali. Ponudbe na firmo J. N. Kautzhammer, Friedau (Orrnuž). Denar mečete proč ako plačujete veliko cene za fine likerje, ker moreče s»mi pripravili najfinejše vrste z mojimi eketrakti. 1 siekl. ekstrakta. z rabnim navodilom la napravo 5 litrov najfinejšega ruma ali »Alt-vatrai, benediktinca, cesatcica, kumlovCa, moRadorja, croftojevr:«, ananasa, maraakina, vaniljevca, punca, poprovement«, aitgUaki grencice, kave, k'kao, SaMrei, dišeča perla, vianj«. hudega likerja, atlasa, brinjevca, jerrabtoka, slivovke, konjaka K 1*90 ; S steklenice K 4*M; 6 steklenic K 7"5Bs W etekle*ic K IJ*M franko po povzetju. N« more se akariti I Pristen le pri JAN 6R0LICHU, Mftriii pri mili, BIKI 92, Mnin. 100 litrov zdrave domače pijače osrezujoee, dobre in žejo gaseče si TaHko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalegi so snovi za : saanas, jaiolčnik, greuiiae, aalilavee, puprova meto, laaskalelee, aomemWk., dišeča prrla, viSojevec, skaziti se ne atote. Xa domača pijača se lahko vije poleti hladna, pozimi tudi vroča, namesto rama in žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 5'&9 franko po povzetju. Na 5 takih porcij dodam 1 povrhu zastonj. Jan Srolich, drožerija pri angelu, Brno 92, Morava. Bljaitrenti za rezanje slekla (s ttttlarj« In domačo rabo. — Štev. i ca steklo v oknih K 2-40. - St. 2 u nav. močno steklo K 3 80. —št. 8 ia vse vrste brus. atekla K 5'M. — št. 4 sa močno bruleno oteklo, neobdelano, in za ercala K 8'-. Povzetje 36 vin. več. Za reeino in solidLO blago jam^i I in mn, tm\i mi meli, Srna 92, Morava. petrolej za lase Delavci v naftaru.lokopih in petrolejskm rafinerijah ne p stanejo nikoli jileiasti. Jar sem najCiatejil petrolej predelal I v kosmetikvim ia l«ae i» dosegel z njim najlepše uspehe I pri redkih laseh in pri izpadanju l»s. Dob-.v« se samo v I moji dreoeri]! ,,ium weltien Enfjet" v JoiaonoigaMe v I Brna. Steklenica stane K I'-, 6 steklenic K S-50. 12 Kek- j lenic K 10'—. Poštnin« snaia K 105 do K 118. Manj kot | 2 steklenici ae ne pošilja. Mil GROLIU, drožerija pri angela i in 92, Morava. | srecstTO sa poealajenje las, ki rd*ce, svede give lata a* btmaa zn u ajo* Mnuo pobarva, 1 »teklesiic« s poitnfce vred K 2'38- Dwillinl r- reinat* vod«, ki livo por- -dSvit. 1 steklanica s potomo vrod K 2*15. ^aelov aa narooila • Jan Srtiich, drožerija pri angelu Brno 92; Morava. 500 KRON V ZLATU 6« ne odstrani k'arca OrelWt a sramen spadajocim nHom vee »olaoiw peo«r ■*>«»*, aolaone opeklina, flfroa, obraino rdnclCO itd. Io ne ohrani koio mladostno sveto in nelno. Cena K 3i5 < poltnino vred. 3 porcije stanejo K 8'30, 6 porcij K 15*55 i kakih natlaljnih stroškov. Naslev X« I Jan Gralich, drožerija pri angelu.Brno 92, Morava VARITE PIVO DOMA po preizkušenem navodilu. Snovi za 36 litrov piva a M zamaski 3 K, poštnina 84 via.; na 6 takih porcij se eoa nariie in pošlje poštnino prosto. NaroČite torej za več tovarišev. Mil OROLlffl. Minili pri nvdi. B10 92. Morava. a 92 7 if i 1 se dcbi v vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, Pt ek,datir i naslednji t vseh deželah, ki jih potrebujejo, kot najizbor-nejši in najcenejši, takoj-dobivši posnemanje llcki Izdelovanje Da uro ca.: Št. 0 — 65 litrov „1-130 „ „2-250 , »3-130 „ Ilustrirani katalcg št. 845 zastonj in franko. Dunaj, III, Taborstrasse 71 fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. Išče se zastopnike. 112 Vojna ura in budilnica Nikel Jeklo Srebro Zlati Najnovejša vojna ura s 4 cesarji sli dvojnim cesarskim reliefom „Vuibus unitis lili—1916". Jekleno ali niklasto ohišje z dobrim anker kolesjem K 6.—, la kval. K 8.—, radij K 10.—, pravo srebro K 14.—. Žepne budilnice K 18.—, radij K 26.—. Primerni usnjati napestnik K 2.— ekstra. Ura na zapestnik z usnjatim jermenom, nikel ali jeklo, veliki format K 6.—, radij K 10.- , mali format K 10.—, 12.—, radij K 15.—, 18.—. S precizijskim an-ker-kolesjem K 20.—, 84.—. Cyma K 30.—, Omega K 60.—. Vojna budilnica, zaniklana, 80 cm visoka, z zvoncem K 6.—. Vojna budilnica „Kanona" budi jako glasno K 6.—. Vojna budilnica »Bobnar" bobna generalmarS K 7.—. 3 leta garancija. Se pošilja proti vpoSiljatvi svote in 60 vin. za porto tudi na bojišče. Prva zaloga vojnih ur Max B5hnel Dunaj, IV., Margarethenstrasse 27—51. Originalni fabricni cenik zastonj. 44 Kupujem in plačam točno o prejemu po najvišjih cenah kostanjevi les od vsake železniške postaje na spodnjem Štajerskem. Franz Kupnik, Konjice (Gonobitz), tudi plohe orehove, jasenove, hruške, lipe, gabre, javorje, jelše in stavbeni les (Bauholz). no Zahtevajte v vseli trgovinah in trafikah Priporočljiva domača sredstva. Kitajski zVlerni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucbt) itd'.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pijače, stekl. 120 K proti kašlju. težki sapi itd — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gibtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburski živinski prašek a 1/20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K l-—. RazpoŠiljatev L. Her bat, apottka Bleiburg na Koroškem. 4S ava ■■■■■■BB 50° o cenejša I Amerikanska sledilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 12 50 po povzetju. Vi klgr. veleprima najfinejši čaj K 2 50, 50 komadov različnih lepih razglednic samo K 1"— oddaja A. Sapira, eksport kave in čaja, Tiszabogdan 490. 766 („Štajerc"-Sciiweden.) aci Najboljše se koruza in druge žitne vrste ir. kot krmilo, ako koruza (ž to) zdrobljena pride v 1 živali. To dejstvo je mnogim poljedelcem še malo ali pa celo nič znano. Pribito je in preizku dokazale, da n. pr. pri krmljenju konj s koruzo, ( itd. cesto da 20% (vmnogih slučajih še več) krme ( neprebavljene, torej gre v izgubo. Najboljše sredstl se krmilna zrna popolnoma podvržejo prebavi, ^L edino v tem, da se zrna zmetno zdrobijo in sicer je »edništvo eno, ali se ta zrna rabijo za krmo konj itd. petir,'vo se ali rib. "j". K'ec Moka (zdrob), ki ga napravi ta majhen do mail Siopje : je izborno pripravna tudi za domač kruh (po " , župnika Kneippa, -Graham-kruh« imenovan). v Mlenje a'i drobljenje žitnih zrn se lahko in ^i.« vsakem najmanjšem gospodinjstvu z uporabo rož ^^ 1j" ▼ mlina (žrmi) >Ideal«, kateri bi naj ne manjkal v no^ gospodinjstvu. Številna priznanja o tem :zbornemp imam na razpolago in lahko z vso gotovostjo reč* Ta majhen stroj pomaga v gospodinjstvu | vati kakor nobena druga stvar! Cena K 22'— za 1 komad z zavojem vredj nošilja na vse strani tovarniški zastopnik Teodor ', Marburg, Tegetthoffova ulica 57. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako si hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna K 3-30, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8™ ZaiMlni uspeli, inmate denar nazaj. o Izboioera učinka! Krasita pt$a KasmetlscliesDr.A.mxLaboratoriomDunajfx./Laci(ieTeFg.E RazpoŠiljatev strogo diskretna. • Zaloge t Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „m dobite pri rabi 109 £**iugc t nvm ; fCKariia pri „aiiKe'Ju idiuau , itfRarna „mi pomagaj'- in parfumerij« Wolfram; v Ljubljani lekarna pri nila jeUnu", v drožeriji A. Kauč, in „Adria-Brogerie." mas do preklica vsako nedeljo vsak praznik od 9. do 11. dopoldne vloge. Nei v A K.-B. [tega gla gcesti S c rtjokrajic ^jutost o od včeraj ur se in 87! Vzh ;vili Ru ju od J avili i znice I enečer ijo se front: Zdrava k.ri! ic v eni točki mogoče, namreč v izreji krvi, v izboljšanju krvi. Po letu dolgem študiju spisal sem knjigo, v kateri pokažem, kako in način se kri in soke izboliša, izreio dviene, bolezni prepreči in odora- Kri je splošna redilna tekočina, iz katere si potegne truplo svoje re-dilne snovi. Ako kri nima zadostno redilnih snovi, potem se organi oslabijo, in tako nastane na ta način cela vrsta bolezni, ki nam otežujejo življenje. To hudo verigo se mora pretrgati in to je le na kak način se kri in soke izboljša, izrejo dvigne, bolezni prepreči iu odp viti zamore. Popolnoma zastonj m pošljem ta vredni spis vsakomur, ki piše ! Tudi podam vsakomur priliko, se o tem prepričati, na kateri način je to mogoče, brez da bi se izdalo zato le en vinar I Pišite pa takoj 1 Expedicija Opern-apoteke, Budapest VI., oddelek 473.