St. 16. Sli V Trslu, V snimio 22. aprila 1882. Tefcaj VII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« izhaja vsako laboto zjutraj; cena 7.a vse leto je 4 «1-1. 40 kr., za polu lota 2 gld. 20 kr za četrt leta I wfI• t. 10 kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opraviiištvn iu v tralikali v Trslu po t kr v Gorici in v Ajdovščini po 8 Ur. — Snroinine, reklamacij« m inserate prejema Opravnlitvo »vit Zonta 5«. Vsi dopiti se poliljaio Uredništvu »vla S. Latiaro« Tip. Uuala; vsak m >ra bili frankiran K,k .pni t,Pel posebne vrednosti »ene vraćalo. — /wr*ti (razne vrste naznanila hi poslanice) se vura^uiiljo ug iMiiidbi — prav ceno; pri kratkih oglasili z drobnimi Črkami se plačuje za Vsako besedo J kr. Poziv! Podpisani odbor vabi vse imenovane poverjenike za prihodnje mestne volitve k skupnemu posvetovanju, ki bode v nedeljo, dne t. m. v prostorih »delalskega podpornega društva« Corsiu Stadion Štev. II. v I. nadstropji, ti gospodje so: Za IV. razred v mestu: Žitko, Sterle, Dolinar, Kljun. Za okolico: I. okraj: S;incin Ivan vSkednji, Čok Jodp, Jež Ivin, Kuret in Negode. II. okraj: PuriČ J. M., Kljun, Nadališek Fr., Gerdol J.t Cergoj J. M., Kljun J. M., Pečar V., Čok J. Pušar, Gerdol J., Benčič J. in A,, Gerdal Anton. III. Okraj: Nadlišek Štefan, Trobec A., Va-tovec J. M., Udovič J. M., SenicaJ. M. in Žulian. IV. okraj: Martelanec Andrej, Pertot M., Pogorelec A., Ferluga J. M., PagoŠ, Požar .1., Gerlanec J., Primožič J. in Fr.( Piščanec J. V. okraj: Urbančič Miha, Smerdu Fr., Križ-mančifi Peter in Anton, Gergič Martin, Miklavčič, Slavec, Štrukelj J., Kralj V., Budal, Malalan, Škrlavaj, Sošlč .1. M. župan. V£. okraj: Grlanec Andrej, Stare M., Stoka Š., Grlanec G., Stoka Matija, Cebič V., Balanc J., Briščik A., Caharija. Sv. Križ: Furlan Ivan, Košuta Martin, Sirk Št., Košuta K. veteran. Začetek seje točno ob 10. uri zjutraj. Naj pridejo prav gotovo vsi povabljeni, kor stvar je silno važna in naj bodo pripravljeni, da bodo natančno poročali. V Trstu, 19. aprila 1882. Odbor »Edinosti«. Za slovenski narod. (Konec.) DandenaŠnji se tudi pri nas Slovencih veliko piše, — a kaj in kako da se piše, temu ni vse eno, temuč treba je popred temeljitega premisleka, kaj in kako se mora pisati, je li namenjeno — narodu, njegovemu živenju in okoliščinam primerno. Kolikokrat se vzlasti v poslednjem času po slovenskih časnikih piše — in kako živo in ognjeno — kako da se je pri tej in tej veselici plesalo, vzlasti se hvalijo posamezno plesalke ali pevke in malo da se jim božanska Čast no skazuje! E, dragi moj domoljub, z opisovanjem in hvalisanjem posameznih plesalk in igralk, njihovih rudečib ustnic, ljubeznjivih oči in kar je Se drugih neumnosti, pomoreš malo — ali bolje Podlistek. Odlomki iz mojega dnevnika. (Spiauje Samovlč.) (Dalje.) Strašna noč, najstrašnejša v vsem mojein živonji je bila pred osodopolnim Kresnim dnevom; vso noč se je armada pomikala počasi na določene kraje, ni bilo počitka, spali smo stojo in gredč. Ko je prvi žarek zarje pozlatil tirolske gore daleč tam na severjn, zagrmel je top tužno, oznanovaje, da bode zopet mrtvaška kosa kosila cvetočo mladino, zrele možake, da vzamo marsikaterej soprogi moža in devojki ljubega, otrokom skrbnega očeta. Bilo je uže prej povelje dano, da moramo ob 4. uri južinati, toda vojna prekucne najostreje povelje. Mej grmenjem topov so prevračali kuharji kotle po tleh, zopet sta jim rada pomagala FlajŠman in Štnpica, da sla v mavhe na polu kuhano meso tlačila. Daleč tam se je valil dim iz topov in pušk, mi smo stali v rezervi In plaho gledali, ter premišljevali ta smrtni ples, čakajoč povelja, da se pomaknemo v bojno vrsto. FlajŠman je bil dobro volje, grizel je na polu kuhano meso ko veverca in kosti v Štuplco in Palčiča metal. »O joj!« zakriči Palčič, prednje* govimi nogami se je zarila sovražna francoski) nič — k razvitku našej svetej slovenskoj stvari. Ako hočeš uže to ali ono veselico opisati, opiši jo pametno in dostojno brez vpletanja toliko nepotrebnih besedi, katere meniš, da so najlepše cvetice, za katere se bode vse pulilo, a je v istini samo ničvredni plevel. Za vzor vzemimo si ten'a ali drugega moža, poštenjaka, katerih se nam hvala Bogu ne manjka, in katerih živenje ln dejanja n aj bodo nam vzor in vodilo, po katerem ravnajmo vsak po svojej moči svoje lastno, kakor tudi narodno živenje. Imejmo vedno pred očmi njih plemenita dejanja, katera naj nas kakor zvezda vodnica vodijo po poti vzvišenosti in prave lepote, ter pustimo goljufive tnarnje in navidezni blesk, kateri gine, kakor ponočna veŠa. Znano je, da so v vseh časih in dobah po-speševatelji in širitelji dobrih in vzvišenih idej bili več ali manj proganjani — da, celo z lastnim živenjem so morali velikokrat istino svoje trditve zapečatiti. Vzlasti je o tem polna dokazov zgodovina krščanstva, iz katere lahko vsak pospe-šitelj katerekoli svete stvari zajema podporo in moč, da ne omaga na težavnem poti svojega vzvišenega namena. Tudi dundenaŠnji, ko se štejemo mej najbolj omikane ljudi, kateri so kedaj živeli na zemlji, ne manjka omikanih barbarov, kateri trud iu prizadevanje poštenih ljudi grdć in njihove zaslugo za človeštvo na najnižjo stopinjo postavljajo, ali jih pa še celo v blato ničnosti poteptati hočejo. Vsako zgodovinsko poročilo, da je ta ali drugi narod vsled hujskačev in zapeljlvcev v to ali drugo slabo dejanje zabredel, glasi se nekako žalostno, in popolnega oproščenja se v takem slučaji dotičneinu narodu nikakor ne more dati: evo dokaza. Mogoče je v živenji, da te velika, bodisi zadolžena ali nezadolžena potreba zapelje v grešno dejanje. Ti si s tem grešnim dejanjem storil greh zoper svojega bližnjega, to je, zoper tega, katerega si oškodoval. Ali vedeti je treba, iu ta resnica se nam v cerkvi, šoli in vsoin javnem živenji pridignje, da ni grešno le grešiti, to je, hudobna dela počenjati, temuč grešno je tudi dobro opuščati. Iu ravno prepogosto opuščanje dobrega pahne velikokrat cele maso ljudstva v veliko zlo, iz katerega se no da več z lepa izkopati. Recimo, bila bi vjednem ali drugem kraji volitev občinskega odbora, volilnega moža ali poslanca v deželni in državni zbor. Koliko se je vzlasti v poduku velike važnosti in koristi, naj si bode uže katere koli volitve, papirja popisalo in natisnolo, a vendar se, žilihog, še krogla v zemljo in še predno je mogel na stran skočiti, zagrmelo je grozovito in odtrgalo mu glavo. Vsi smo se morali umaknoti za kup kamenja in tam poleči po tleh. Flajšman ni več grizel mesa, potipal je le mavho, če je še cela in po) na. V zavetji pa je pri vsem tem burke bril. Rekel je: »Veš li, Stupica, kaj bo z našim tovarišem Palčičem?« »Kaj neki?« reče ta bolj boječe. »I no, zdaj ko nema glave, bo dober, da nosi deske.« »Molči, molči in glej, da Še tebe ne zadene, tebe, ki so tako bojiš.« »Le toliko naj počakajo, da tole kost oberem, saj tam na onem svetu nič ne kuhajo.« Bizjan se je kar bal tega burkeža, in so pomaknol od njega, da bi tudi on kaj ne dobi I, ker je tako brezbožen in neče moliti. »Ti prokleti Plcmonte-zarji so pa zgodaj začeli, per mej dunaj, Če pridemo mi v ogenj, petjih moram pohiti«. Ko jo nastavil čutaro na usta, zadoni lovski rog »Vor-\viirts«. Flajšman je pri vsem tem pil, kakor bi ne bilo ničesa. Jaz sem opazoval tega človeka, katerega ni ničesa pretreslo; tudi fantje so pogumno slušali na vsako najmanje povelje. Neizrečeno so hiše gorele v Solferini in daleč okrog, mi smo morali dalje, razbiti bataljoni pešcev in konjico so nas srečavali, razmesarjeni brez konj, brez klobukov in Čak, zaČrnoli od praha in dima. K tnalu smo biji tudi mi v krvavem delu, v sredini armade postavljeni, zmiroin nahaja preobilo število takih, katerim volitve niso nič inari, ter ošabno nevedno odgovarjajo: e, kaj hoče meni, kaj bodem hodil volit, zastran mene je vse jedno, naj bode izvoljen za župana, volilnega inoža, deželnega ali državnega poslanca kedor hoče itd. Največkrat se pa pripeti, da se prav ta, kateri je poprej važnost volitve zaniktl, pozneje zoper občinski odbor, deželno in državne poslance najbolj pritožuje. In takim naj velja tu očitno praŠanje: Kedoje vam kratil svobodo, du se niste te ali ono volitve vdeležili, ter tako velikokrat srečno izvolitev onemogočili? Taki naj bi dobro premislili, kaj počenjajo z svojim nepremišljenim ravnanjem, kajti v takih slučajih no gre za blagost posameznika, temuč za celo maso ljudstva — za ves narod! Dandanes se v blagostanje kmetiškega stanu mnogo dela in piše, ter dokazuje ljudstvu velika važnost in korist umnega kmetijstva in gospodarstva. Ali žali Rog, da ne morem — kar bi sicer rad storil — zabelježiti vsem tem prizadevanjem preobilnega sadu. Se vedno so jih nahaja mnogo, katerim so napake njihovih pra-dedov in očetov najsvetejše svetinje; koristni in veljavni poduki za blagostanje ljudstva unetih in tudi učenih domoljubov pa prazne marnje. To poglavitno napako nam je pri ljudstvu tedaj najprej odpraviti, tor ljudstvo za nauk dovzetno storiti. Buditi moramo v ljudstvu z vsemi pripomočki narodno zavest — narodnega duha, kateri, kadar bodo v ljudstvu zadostno vzbujen, bode v njem blagonosno deloval, ter ljudstvo privede do popolne zavesti, v katerej izpozna, kaj mu je v njegovo blagostanje, ter so tega potem tudi s prepričanjem poprime. Prvi buditelj naroda — Vodnik in prerano umrli oče slovenskega naroda dr. J. Rleiwe|s, premnogo sta storila k v/.bujenju narodne zavesti, kakor tudi za njima nastopivši mlajši učenjaki in domoljubi. Ali tukaj nam jo vendar treba pomislili prvič: Vodnik In Rloiweis sta orala trdo ledino, iz katere se ni moglo precej pričakovati obilnega sadu, lil drugič: tudi mlajšim domoljubom ni bilo mogočo napram vsemu njihovemu trudu dospeti do toliko zaželenega cilja: — popolnega vzbujenja narodne zavesti. Uzrokov temu nočemo razmotrivati, saj so itak vsakemu zavedenomu domoljubu dobro znani, ampak poprimimo so še gorečniše dosedanjega truda in deli; poučujmo narod in budimo mu sveto narodno zavest. Poslužimo se v to svrho vseh pripravnih iu poštenih pripomočkov, ne zamudimo k temu vzeli smo gorečo vas z naskokom, prodrli skoz vas dalje, toda držali se nismo mogli. Francoska vojska pod vodstvom Cunroberta jo tiščala na središče, prognala nas iz Solferina na grič, vrh katerega je stala razvalina nekdanjega močnega gradi. Potisnene na levo napala nas je konjica. Vse je bilo v dimu, ko roji Čebel je letelo in žvižgalo, srečen, katerega ni zadela krogla, padali so naši hrabri lovci, da je bilo obupno. Flajšman in Štuplca sta bila vodno pri meni, in reči moram, dobra strelca, poslala sta marsikatero kroglo v sovražna rebra. »Flajšman' Štupical« — zakričim — ostal sem sam, proti meni so se drvili trije Lancieri z nastavljenimi sulicami; ubegnoti ni bilo mogoče, in bal sem se, ako se dam ujeti, da me srditi sovragi pro-bodejo. Brez premisleka toraj pomerim na prvega, sprožim — in pal je raz konja. V tem hipu pa sem Čulil sulico v stegnu, le malo me je ranil bradat laški konjik, kri mi je barvala sivozeleuo obleko. Konjika sta suvala po ineni — jaz sem se branil z bajonetom, odbijal napade, zdaj mi jo odletelo bodalo raz puške in V kamenje zazvonelo. Brhki konjiči so skakali ko brzonoge srno okrog meno, malo drevesce mi je bilo zavetjo in gotovo me ju ono otelo smrti. Pri hudem naskoku sem zamahnu! po glavi bližajočega se konja, udaril ga s puškinim nobene prilike, ne strašimo se truda in dela ampak krepko desnico še krepkeje rinimo naprej — naprej, dokler ne dosežemo postavljenega si cilja. Da pa to toliko gotuveje dosežemo, poslužimo se vseli pripomočkov, katere uže Imamo; kar je pri dosedanjih pripomočkih iu sredstvih nedostatnoga, naj se zholjša iu kolikor nam še teh manjka, nadomestimo jih z novimi. Prvi in gotovo najbolji t ik pripomoček je ljudska ali narodna šola. Pisatelj teli vr.-tic je v svojem času uže pisal, da je sedanja ljudska šola za vse pred ust varjena, samo za to ne, čemur je namenjena — za ljudstvo. Ako so ljudsko Šole res ljudstvu namenjene, naj one tudi izpolnujejo svoj namen, in v dosego tega nam je še vedno z vsemi močmi na to delov;iti, dokler ne priborimo slovenskemu narodu tega predrazega bisera — pravega, istinito mu korist donašajočega poduka. Zholjša se pa naše narodno šolstvo Se le tedaj, ko dosedanji Šolski sistem, kaleri jo bolj kakemu stroju, nego pospeševanju nauka podoben, popolnoma izgine s površja Šolskega polja, tor fie na meslo dosedanjih — slovenskemu narodu sovražnih — okrajnih in deželnih šolskih nadzornikov, postavijo Izkušeni, praktični, narodu prijazni in njegove potrebe poznajoči možje. Kako neki se hoče v narodu razviti narodni duh, ako irnajo ljudsko šolstvo v pesteh taki možje, kateri ncimjo uiti čuta niti pojma o deželi in ljudstvu, kateremu šole nadzorujejo. Kaj more z svojo avtoriteto (veljavo) ljudskoj šoli koristiti človek, kateri se ni uili toliko naučil, da bi pri vsej svojej strankarskej politiki (ako jo uže ima) vedel presodili, kaj je pravo avstrijsko-neinško, ali pa prusko-nemško mišljenje. Okrajnim in deželnim šolskim nadzornikom, ako hočejo dolžnost svojega vzvišenega poklica vestno izpolnjevali, ni treba družeča storiti, nego svojim podložnim faktorjem priporočili, le na to delovati, da bodo učenci se privadili v jezika i naroda duhu, katerega govore, spoštovali i Čislati avstrijsko domoljubje, kar bode imelo največji uspeh, bodi si v narodnem ali splošnem državljanskem pomenu. Slovenski narodni poslanci imajo o tej zadevi jako lepo priliko fie mnogo, mnogo storiti v prid svojega naroda, kateremu bi z izboljšanjem ljudskega šolstva in odstranenjem mu sovražnih šolskih nadzornikov, neizrekljivo veliko pomogli do večjega blagostanja in omike. kopitom po glavi - spel se je na zadnje noRe — prevrgel znak, da so jezdicu rebra pod teškim živolom zahrustala. Še jeden jo ostal, Sloje za živenje in smrt —jaz se mu nisem mogel odteguoli, on pa ni hotel odjenjati. bil sern mu vedno na desnej, konja je sukal na dveh nogah, njegova dolga sablja je žvižgala v zraku, zdaj začutim po hrbtu udarec, zaskob lo ma je strupeno, remena so mi odpala - prosekal jih je in zraven Še plašč In kožo. K sreči sem ga zadel po kolenu tako močno — da je, ne vem na kak način z konja pal - z nogo obtičal v stremenu, da ga je konj daleč Čez robata tla ulekel. Jaz sem se zgrudil na tla, - hrbet me jo skelel, potipal sem se in se ustrašil, ko čutim vse raz-sekano. Vtrujen do smrti sem sedel nekaj časa tam In nko bi me bil še kedo naskočil, ne bil bi se več mogel branili, tako sem bil spehan. Nevarnost je bila velika, vstal sem toraj, pograbil puško palega tovariša — in šel sem nazaj iskat svoje čete. Pri tej priliki so mi vedno za petami bili Črni Zuvavi, prostrelili so mi klobuk, daje perje daleč okrog frčalo. Zopet sem pri svojih bil, boj je bil strašan, vse se je metalo, vriŠč iu pok glušujoč, da se ni skoro beseda slišala, a vendar se je vzdrževal red v svinčenem dežji. Črni oblaki so se nakopičili naseverji, solnce jo zatemneJo, dvipnol se je hud vihar — toča jo začela padat, dim se je valil na nas, da nismo EDINOST .. Delajmo tedaj vsak po svojej moči, budimo J v slovenskem ljudstvu narodno zavest, vcepimo mu globoko v srce in čut to prelepo cvetico, katera se potem še lepše razrvele — v narodno svobodo! 2. Ustanovna slavnost bralnega in podpornega društva v Gorici dne lfi. t, m. Tudi naši goriški bratje so sprevideli, da so podporna društva zahteva sedanjpga časa tur so osnovali, kakor tni za Trst, tam za Gorico, jako koristno in dobre bodočnosti gotovo društvo, v katerem bode naš narod imel priliko izobraževati se, ob enein pa v njem dobi tudi gmotno podporo, kadar koli kncega uda zadene nesreča bolezni. — Ta društva so našemu naro tu potrebna, ker bodo dobro in morda najboljše uplivala tudi na narodno zavest mnogo naših, pri sejanjih okoliščinah za naš narod mrtvih udov našega narodnega života. Zatorej pa moramo le čestitati onim možem, ki so se postavili na Čelo tako važnemu podjetju v Golici, posebno pa naj nam hode dovoljeno omeniti gospodov: profesorja Povteta, gosp. dr. Gregorčiča, g. Antona Ferfila, g. E. Ktavžarja in Jolta Vuge, ki so si mno^o prizadevali in premagali mnogo težav, dokler se jim je posrečilo Izvršiti blagonosno idejo, — in ker je stvar v tako dobrih rokah, nadejati se je, da hode krepko napredovala. — A zdaj k popisu slaviiosti. Uže ob 8. url zjutraj je došla močna deputacija de-lalskega podpornega društva (14 mož) v Gorico; deputacijo sta na kolodvoru sprejela sam predsednik goriškega društva, g. Povše, in tajnik g. Klobučar, ter v nalašč najetih vozeh odvedla v društvene prostore. Od tam se je napotilo društvo in corpoie in ž njim tudi tržaška deputacija k slovesnej maši na Kostanjevico. Uže lega te cerkve in nje notranja krasota spodbuja k pohožnosti, cerkev pa je bila napolnjena društvenlkov in gostov, ki so prišli, da Boga prosijo blagoslova mlademu društvu. Slovesno mašo je bral društveni podpredsednik dr. Gregorčič tor v pridigi krasno razložil pomen društva in druStvenlke navduSal za lepo podjetje, končal je prose Vsemogočnega, naj vzame po J svoje varstvo to društvo. Te lepe besede so segle vsem pričujočim globoko v srce. Mej mašo, katera se je brala z veliko asistencijo, peli so domači pevci pod vodstvom g. učitelja Kosuela. Petje je bilo še precej dobro, posebno dobro je pel ofet torij g. Žirovee. Po maši so nas vodili prijazni odborniki goriškega društva po mestu in skrbeli so vestno, da se mi Tržačanje ne dolgočasimo. Zvečer ob 5. uri se je začela beseda v ta namen krušno odičenej dvorani restauriinta »Evropa«, ki stoji na Travniku uprav v središču mesta pod čitalnico in sobano podpornega društva. {Vidi se iz tega, da Slovenci goriški dobro napredujejo). Moj obiskovalci besedo zapazili smo grofa Coronlnija in mnogo druzega višjega plemstva goriškega, potem dež. glavarja dr. Pa-jerja, župana goriškega dr. Deperisa, goriškega glavarja, dvornega svetovalca baronaRechbach a, in Šo več drugih visokih uradnikov, poslancev itd,, s kratka, velika dvorana se je napolnila k malu po 5. uri, bilo je gotovo nad r»00 ljudi. Popoludne je došla tudi deputacija tržaške čitalnice, (g. predsednik Polič in g. tajnik Vuč-kovič), katero sta sprejela na kolodvoru ',> odveč sovražnika videli. — Teško je bilo puško nabiti, tako mrzel veter je ulekel. Francozje so na naše središče pod generalom Caurobertom huje pritiskali — naravnost na grič k staremu gradu nas rinoll, razdvojili armado, ter z risanimi topovi streljali, da so krogle žele čete ko snopje. Moj roj, jaz, FlnjŠman in drugI, držali smo se skupaj, za malo murvo smo se dobro postavili in streljali — perje je letelo raz murve, kakor bi ga bil klatil — nevihta je dosegla vrhunec, zdelo seje, daje sodnji dan. Sovražne čete so se morskim valovom enako valile proti nam, ki biuo se umikali. Smrt je imela na Kresni dan pravi sejm —; zemlja jo bila pokrita z mrtvimi in ranjenimi, daje bilo groza. Vsi premočeni smo prišli na polje z griča vesel sem bil, da nisem mrtev ali hudo ranjen —; toda moje veselje je bilo kratko; — »oj, oj, kako me je speklo!« zakričim Flajšmanu, »pomagaj ral, da bora mogel dalje.« Krogla se mi je zavrtala v desne noge piščal, penasta kri jo vrela iz noge. — Sedel seui, vroče mi je prihajalo, Flajšman me je skušal vzdignoti in peljati ali nesti; — blatom sem si prizadeval zamazati rano in robcem zavezal nogo čez hlače, stem-nelo mi je pred očmi, oglušil sem, nič več nisem slišal. Flajšman me je znak ulekel, ko- I liko časa, tega ne vera. ' bornika novega društva. Be eda se je začela z godbo veteranov z Goriškega, bilo je ;!0 godcev v lepej veteranske] obleki, vsi ti so mladi možje vi Prvačine, sami vrli Slovenci; njih vodja je g. Orel, učitelj iz Prvačine, še mlad moj in vendar je ta mož godbo tako dobro v par mesecih izvežbal, da sme zdaj tekmovati z vsako mestno godbo. Ta go iba je zaigrala slovanski »stopaj«, katerega |e občinstvo navdušeno sprejelo. Ne bodem ponavljal drugih točk programa, katerega jo prinesla zadnja »Edinost«, zadostuje naj moja najtoplejša čestitka g. učitelju in godcem. Doka/ je to, da se na Slovenskem da vsaka, še tako teška stvar izvesti, sauio, da je dobra volja in pravo vodstvo. Omeniti ino-laui govora predsednika, g. Povšeta, ki je občinstvu se/al v srca, ker je prišel prav od srca. Gospod Povše je povdarjal važnost društva in občinstvo navduševal za novo polje delalnosti na Primorskem. Znano je, da je g, Povše dober govornik in ni treba še omenili, da inu je občinstvo živo pritrjevalo. Odlikoval jo v svojem govoru posebno Tržačane, ki so došli v tolikem i i roj u na veselico. O petju pod vodstvom gosp, Kosuela moram olkrito reći, da »Slavčev spev« je šel tako, tako, a vsaka poznej.i pesen je šla boljše, zadnja »Ja Iransko morje« pa je šla tako dobro, da se je morala ponoviti in da bi jo bilo občinstvo rado še dvakrat poslušalo. Pevci so bili večinoma iz Solkana, Prvačino in nekoliko tudi iz mesta, vseh skupaj okoli 30. Moči so dobre, manjka samo, da večkrat skupno pe-vujo in da se v Gorici zopot ponovi ideja Slav-Čeva. Po veselici pa se je še lo prav oživelo v dvorani. Pričujoči so sedli okoli miz, go Iba je goiia, vmes so peli razni pevski zbori, mej katerimi se jo odlikoval posebno šempaski, in pri kapljici vina odvezali so se tudi jeziki. G, KlavŽar je napil doŠlim gostom iz Trsta, posebno predsednikoma čitalnice in podpornega društva, g. Polič je napil bratskej zvezi mej tržaškimi in goriškimi narodnimi društvi ter odboru podpornega društva v Gorici, g. Ferflla je napil izvrstnej doinačej godbi, g. dekan Kobal je napil po izvrstnem govoru boljšej boloč-nosti Slovencev, g. Povše pa zopot tržaškim društvom in vršilo se je še mnogo krasnih nav-dušnih napitnic. Ko smo so mi Tržačani ob ID. uri zvečer ločili od veselega narodnega društva, zagodli so nam »Naprej« In bilo je slov6 prav presrčno, kakor se to vidi le mej dobrimi brati. Mi Tržačmi smo vzeli sts seboj najlepše občutke in pa iskreno željo, naj nas naši goriški bratjo obiščejo v mnogobrojnem številu ob blagoslovenjl našo zastave, da jim bomo mogli vsaj nskoliko vrnoti prekrasne tre-notke, katere so nam oni napravili v Gorici. Bog ohrani podporno društvo goriško I Bog daj, da mu postanejo iskreni prijatelji in udje tudi oni vrli goriški narodnjaki, ki se denes še nekamo ottezajo od tega društva. Dopisi. v Itojauu, IG. aprila. V taboru irredente vladata mir in tišina — ni sapice, nI vetriča, da bi zganol peresa, Je li sovražnik poteptan, uničen — Žaluje na podrtinah, ruševinah svoje slaboglasne mino-losti? .le-li on zgubil up, nado v boljšo prihodnost? Ni čudo I Pital nas je kamenjem l šibal škorpijoni. Mero za merilo. Enako ščipalcu, istim otrovom zavdal si je sam nečastno smrti Dnevi so mu sešteti, konec bodo (tako upa veČina prebivalcev Trsta in vse okolice) rovanju napram Drugi dan se na rano jutro zbudim, zeblo me je — tipam okrog sebe in ko se je zdanilo, zapazim, da mi na levej nogi leži mrtev Francoz, poleg njega konj zlomljenim hrbtom; zvesta žival je vihala svojemu gospodu lase z jezikom. Daniti se je začelo, mraz me je tresel po vseli udih, bolečine sem še le zdaj prav čutil in nisem imel več toliko moči, da bi se bil oprostil teže mrtve francoske noge. Čudno se mi je zdelo, kde sem neki? Pa k malu sem se zavedel, kaj se je z raanoj godilo. Mrzla noč mi je obvarovala živenje, kri so je tako strdila, da je zamašila rano, sicer bi bil gotovo okrvavel. K malu sta prišla dva sanitetna vojaka, porukala sta me za lase, da sem zakričal, in takoj sta prerezala obleko in mi rano zavezala, potem pa me na bližnji voz odnesla, da so me peljali z drugimi na prostor, kder ranjene zavezujejo in operirajo. Žalosten sem bil, da sem bil ujetnik mej ptujimi, toda brzo sem zapazil, da nisem sam, ko sem videl množino avstrijsko oblečenih tovarišev. Na obveznem prostoru sem bil položen na neko mizo, obveza je bila odvzeta, zdravniki so tipali z inštrumenti, kde krogla tiči — grozovito so me mučili, da bi jo bili izvlekli, ko pa ni šlo, sprali so mi rano, trdo jo zavezali in haj d zopet na voz, ki ja hitro nas zopet peljal, kara? tega sam nisem znal. Po vsejdnevnej vožnji so nas izložili z vozov v Avstriji i Slovencem, vladajočemu dcspotizmii, krivemu liberalstvu; ker pila je krinka raz njegovega obraza. Kam se i o les sedaj naslanjal irredentizem? Ljudstvo te je sodiio — i obsodilo, pereat! Tvojega svetišča stebrovjeje potrto, v prahu leži tvoja slava i tvoje žrtvovanje za drago domovino, kakor se luhaš, splavalo je na površino i dokazalo —1 Tužno Slovenstvo okolice i Trsta je plakalo i stokalo pod kavdinskim tvojim jarmom I Ali nastopili so i za njega bolji Časi. Ti rovanja sin v zatišju sedaj molčiš, — ali tvoj molk je 1>; navidezen. Sedaj svoje omrežje trgaš tinotapno; ko poći odločilni treuotek, pripravljen, zložen »lulti come uno« pribruješ enako hudourniku na poprište i jednim mahom uničiš sovražnike Trsta i vlaško narodnosti, kakor jih ti imaš navado zvati? Brate, varaš se, ako še tako misliš.*) »Vox populi vox Dei.« Z gospodarstvom občinskega premoŽenja, z nepatrljotičnim dejanjem si vsacega poštenjaka preostrojil v neprijatelja. Ulanost i vernost do Avstrije sti tebi trn v petil Po okolici, mej čistimi Slovenci si tihotapilo razširjeval blaženo vlaSčiuo i ravnal se po vzgledu gosp. Oudra. Kar je pri tebi okolica prosila — zaman jo prosila, bob ob steno — glas v puščavi. Neki brezznačajni volilni okraj, zapeljan, preslep-Ijen je vedno volil poslance iz tvoje srede, da si s tem nevrednim dejanjem napram narodu, od tebo kaj izprosi, pridobi. Ali ti si imel gluha ušesa za uskoke. Se bode pri prihodnjih volitvah oni okraj dostojneje, Častneje, »značajneje« vedel? Ali bode še vedno jedno gonil v svoj rog, kakor prijateljica proroku Balaainu? Po tolikih grenkih skušnjah, seje 11 zinolril ? Je presodil stališče, na kojein se sedaj nahaja ? tle tudi je bil preje otrok, da se je dal vo liti za roko — sedaj jaz sodim, da po letih jo dorastel v krepkega mladeniča, kojemu varuštva ni več treba. Sedaj, sodim, da more sklenoiu lastnega uma do spoznanja priti, kedo mu je pravi prijatelj, Slovenec, ali Vlah. Oe tega ne more storiti — tedaj je on na duhu bolmi Vlah, če tudi poštena osoba, pravičen je le navidezno Slovencu; ali pravi prijatelj mu ne moro biti, osobito ne avstrijski Vlah, i to iz narodnostnega principa. Slušajte »o uomini cervice dura«, užo iz narodnostnega principa avstrijski Vlah Slovencu pravičen ne more biti! Zato mu ne upajte, ampak zberite si za poslanca, katerega postavi društvo »Edinost« po dogovoru z vašimi rodoljubi za kandidata. V Skednjl, dne 17. aprila. Volitve so pred vratini, kandidatje se silijo in ponujajo, da je kaj. Koga bodemo volili? vprašujejo nekateri. V prvej vrsti je treba znati, da okoličani, ako hočejo svojo častotetlin pravega zastopnika imeti, morajo tacega izvoliti« kateri je naroden. Naroden poslanec bode gotovo zastopal svoje volilce in se v resnici potezal za korist okraja. Ptujec, ki ni našega naroda, tega nikdar ne stori, ker mu to brani njegov ponos in narodnost. Tisti, ki ni našega naroda, bil bi renegat, ako se poteza za narod, h kateremu sam ne spada. To sino jasno videli pri prejšnjem zastopniku Strudthofu, kateri je obečal v našej cerkvi nov tlak narediti, ko pa je res v mest- •) Mi smo o tej stvari veliki pesimisti; v tej ti-hoti ne vlada spanje, ampak zelo marljivo i premišljeno delo; tiha voda brege dere; ne varajmo se, Iahon9tvo v Trstu in Istri spodjeda Slovanstvo od dne do dne bolj in gorjć nam, ako se temu spod-jedanju meje ne postavijo. (Uredn ) Aleksandriji, močnej trdnjavi, na nečem dvorišči velikega poslopja na slamo. Tu sem zopet videl veliko ujetnikov raznih polkov in orožja. Olajšalo se mi je srce, ko sem tudi od mojega bataljona zapazil vojake, ki so bili pri Solferini ujeti. Grozovito mrzlico in žejo sem imel, vedno so mi tovariši vodo donašali. Lahi niso nam usmiljeno stregli; vseh 36 ur, ko smo tam bivali, dobili smo le enkrat jedi. Ravnali so po turški z nami, psovali so vedno: »Malledeti te-deschil« Dva ošabna Garibaldinca sta nas hodila gledat in ko sta vprašala necega starega lovca, zakaj jih tako gleda, odgovoril jim je ta ponosno: »Zato ker vas nismo nikdar od spredaj videli, ampak le od zadej.« Hudo sta ga jela pretepati in bila bi ga najbrže ubila, da ni mlad avstrijski lajlenant ulanec hudo grajal to živinsko početje, rekoč, da se v avstrijskej armadi ne vidi nikdar tal.e surovosti. Ko ja to izgovoril v pravilnej laščini, vsulo seje polno psovk na mladega častnika ln skoraj gaje hotel eden izmej njiju napasti. Blizu stoječi laški ulanec pa, ko je to čul, ni vprašal za uzrok ošabnih Guribaldlncev, zasadil je o^tro sulico v hrbet avstrijskemu Častniku, da se je takoj zgrudil na tla. — Prišla je patrola z bližnje straže in odpeljala te suroveže, Če se jim je kaj zgodilo za to živinsko junaštvo, tega ne vem, le to vem, daje naš ulanec, lajtenant grof P. po dveh urah nem zboru tak predlog stavljen Idi, glasoval j« proti predlogu, ker je bo lil z levico in je ta bila zoper predlog. Volile! v okolici, zlasti pa I. okraja, predramimo se zdaj, ne glejmo na to, ako nam ptujec, bogataš, ki ima posestvo v našem okraji, hoče dokazati, da je kako stvar-bodi si cesto ali druge reči naredil, da je on uže s tem narodu koristil, saj je to njemu na čast iii korist. Kake interese pa ima tuk kandidat, ki so nam ponuja, to je zopet druyo pra-Saoje. In za Boga, ako zopet ptujca izvolimo, kaj poreče temu narod? Očital nam bo, da nismo zreli, da smo sebiČneŽi, da nam ni na narodnej časti ničlež-če. V izglel jeinajiuo vrlo Ljubljančane, katerim so 13 let nemškutarj' gospodovali, pa so narodnjaki po 6 letnem boju vendar priborili v mestni zbor naro ino v ečino. Kako se jim je od vseh krajev telegrallčno čestitalo za njih trud in narodni ponosi Uuje se, da nekateri namerjavajo kandidirati necega bogatega gospo ia Italijana. Mi sicer nemamo proti omenjenemu gospodu ničesa, ali on ni nai človek, in zato ga tudi voliti ne moremo. Slaven pesnik je te Je zlate besede Izgovoril: Kedor ne zna po naše govoriti, — Ne more oče našim sinom biti. Ne prenaglimo se, dragi volilci, ne postavljajmo zase kandidatov, kakor se je to zgodilo, ko smo v prvem okraji podlegli in je bil Strudthof izvoljen. Saj imamo politično društvo »E linost«. katero se vedno za norodno blagost poteza, le s porazumljenjem tega društva moremo doseči, da ne bomo osramočeni mej našim bratskim narodom, in da se nam ne bode očitalo, da nemamo narodnega čuta, da nam ni mari stvari, ampak da se gonimo le za sebičnimi nameni. Saj društvo »Edinost« skliče nas v volilni shod, kakor vselej in takrat moramo s prevdarkom pametno besedo govoriti in se zediniti za enega, kateremu potem vsi svoje glasove damo. Co tako storimo, potem bomopovsod spoštovani in govorilo sa bo o nas: Skedenjci so politično zreti, značajni in pravi stražarji na Adriji. Volilec. Skorja loka, dne 16. aprila. Pri nas po Gorenjskem je mraz grozno Škodoval, vsi orehi in zgodnje salje je pozebio, posebno je bil hud mraz 11. in 13. t. m. Za okrajnega glavarja pride k nam iz Kočevja Merg; nekateri ga hvalijo, da bode dober. Bog daj, da bi bil boljši od nemčurja Derbiča. Volitev novega župana se je 13. t. m. vršila, izvoljen je bil zopet uŽe znani narodnjak, prejšni župan Blaž Mohar s 13 glasovi. Občinski sve-tovaleci so: J. Košir, c. k. uradnik v pokoju, A. Krenar, tovarnar sukna, J. Molinar, zidarski podjetnik in V. Sušnik, posestnik, in mesto od-stopivšega Trilerja J. Dajzlnger, posestnik. Ta imena pričajo, da je loška županija v dobrih rokah, vsi so uneti za blagostanje občine in naroda, največ velja pa to, da je glava, to je g. župan, odločen narodnjak, le tajnik bi moral bolj vešč v slovenščini biti, ter vse v slovenščini uradovati, kajti to tirja narodni ponos in ni se treba bati ne Derbičov ne Mergov. Novo svetovalstvo ima veliko nalogo za mesto, treba bode vendar enkrat začeti olepSavati mesto in po vseh ŠetaliŠČih zasaditi senčnih dreves, ker to gotovo zanima ptujce, ki leto za letom vedno bolj prihajajo k nam. Da bode treba z majhnimi dohodki, katere ima županija, dobro gospodariti, tega mi ni treba omenjati, ker nam uže imena svetovalcev to zagotavljajo, ali vendar se mora marsikaj storiti v sanitarnem obziru, posebno na novem trgu, da se bode gnojnica umrl. Od tistega časa mi je sovraštvo do fanatičnega laškega naroda vedno v srci, naj se le hvalijo se svojo kulturo, kolikor hočejo, oni so surovo delali z ubogimi ujetniki in ranjenimi Avstrijci. Nisem bil rad v takih živinskih rokah in želel sem vedno, da bi vsaj v Avstriji bil. Drugi dan opoludue so nas odvedli na železnico, in v Genovo prepeljali. Dospevši v to primorsko pritanišče, bili smo še enkrat prav častno pozdravljeni od fanatičnih Italijanov. Koso nas namreč s kolodvora na veliko francosko vojno ladijo peljali, zaničevalo nas je razdraženo ljudstvo in suvalo skoz stražo, ki je mirno gledala, ko nas so z blatom in peskom pozdravljali in upili: Na vešala, v morje, »porchi tedesehki« itd. Tu so nas spravili na francosko ladijo »Ori-noci{ue« in razdelili ranjene posehe, zdrave po-sebe. iieči moram, da je francoski narod hvale vreden; po očetovski so nas sprejeli zdravniki, z vso vljudnostjo popraŠevali, kake bolečino ima kedo, jo li žejen ali gladen? Zdravniki so znali nemški, 1 ihko smo Ž njimi govorili. Dali so nam pijače in jedi za potrebo, da sino pozabili luške gostoljubnosti in postrežbe, čutili smo se skoraj, kakor v doinačej deželi. (Konec prihodnjič.) EDINOST. iz hiš in voda v vodotoke ottekala, in ne lm I vodno mokro po ulici. Zidani most je preozek* knko teinu v okom priti, tudi lo bole moralo novo svetovalstvo studirati in ako se mu posreči to prašanje dobro rešiti, imelo bode velike zasluge. Le srčno na delo, vse se da premagati, ako je volja dobra. Pavlč. Politični pregled. Notranje dežele. Minister Pražak pošlje te dni ukaz vsem sodnijam pod grafiko in tržaško višjo sodnijo, da morajo slovenske vloge sprejemati ter jih ludi v stovenskem jeziku reševati. V delegacijah je vlada zahtevala 23.733.0u0 pld. za skupne potrebe v Bosni, Hrcegovltii in Krivošjah i to do konca oktobra t. 1. V delegacijah se je grof Kalnokv pohvalno izrekel o Srbiji, Črnejgori in Rusiji, ker upora v 1 Irgogovini in Krivošjah niso ni podpirale, ni odobravale i nikder se ni našlo nobenega sledu ruske agitacije; le en Anglež je delal za upornike, a lega je sodnlja zaprla in je sedaj v preiskavi. 18. t. m. se je zopet odprl državni zbor; levičarji so prišli vsi poparjeni, posebno jih skeli obsodba poslanca VValterskirchen; hoteli so izdati izjavo zoper to, a uvideli so, da bi jim to več škodilo nego koristilo, i zalo molče ter gledajo, kako naglo ugaša svit njihove moči i slave. V prvej seji poslanske \bornice je predložila vlada predlogo o oproščenju pristojbin pri tistih pogodbah, ki se sklepajo o pogozdovanju Krasa, potem se je obravnava vršila o tem, knko je predrugačiti ravnanje pri izreku smrti. Vlada je sklenoia, posebno skrb obračali na kmetski stan. Obstoječe kmetske posojilnice bo na vso moč podpirala in se prizadevula, da se bodo nove napravljale, da bodo tako mali po-S33tniki v zadregah lahko vsak čas in po nizkih obrestih denar dobivali. Kako koristne so dobro osnovane kmetske posojilnice, to priča \iže to, da so jim oderuhi največji sovražniki. Prepove se tudi prosio razkosavanje zemljišč in uredi se dedinsko pravo, a to ne po državnem zakonu, ampak po deželnih zakonih, ker so kmetske in družinske razmere v posameznih deželah zelo različne, in bi tedaj povsod enak zakon več ško-doval, nego koristil. Časniki pišejo, da cesar misli priporočiti škofa Strosmajerja rimskej kuriji za kardinala. Državni poslanec Lienbachtr je imenovan stalnim udom državnega sodišča. Fakcijoxna opozicija je podobna obkoljenej In razslreljenej trdnjavi, od vseh strani bombe vanjo lete. Zadnji teden jo je Štajerski državni poslanec VValterskirchen, ko je dajal račun svojim volilcem, grozno obsodil, rekel je, da teptii resnico i pravico ter provzročuje razjarje-nost v deželah z mešanim prebivalstvom; tudi časniki na Nemškem in v družili državah nič boljše o njej no govore. Na Dunaju se prične 24. t. m. velika kazenska pravda zoper tiste, ki so bolj ali manj krivi grozne nesreče, ki se jo pripetila 8. decembra lanskega leta v gltdaliiči na ringu, v katerem je več sto osob zgorelo. Pred sodbo se bodo morali zagovarjati: 1. bivši dunajski župan, dr. Julij vitez Netuald, 2. gledališčui vodja Jauner, 3. mašinist Jožef Nttsche, 4. požaru' Čuvaj Avgust Breitho/er, 5. gledališčni nadzornik Fran Geringer, 0. policijski svetovalec Anton Landsttiner, — 7, mestnih gledališč inženir Adolf IVilhelm hi 8. oskrbnik mestne gasiluice Bernard Herr. Za novo Češko vseučilišče v Pragi se ustanove akademične oblastnije uŽe meseca maja-vseučilišče pa se odpre meseca oktobra. Vnanje države. Črnogorski knez Nikola se uže pripravlja na pot v Moskvo li kronanju ruskega carja. 2 njim pojdeta tudi prestolnik Danilo in knežinja Milena. Mej potjo se bo mudil tudi na dunajskem dvoru. Čmogoro judovski Časniki vedno sumničijo, da potuho daje upornikom ter jih podpira, Če tudi je dokazano, da je Črnogorski hnt\ svaril krivošjansko glavarje, naj ne delajo upora, i ko se je upor pričel, strogo neutralen bil ter na mejo postavil stražo. Zadnje dni je knez poklical k sebi glavarje iz Ledenic, Uhelj in Ore-hovca ter jih opominal, naj se udade zakonom, a ko so mu ti odgovorili, da so sicer voljni to Btoriti, vendar le proti tomu, da bodo prosti vojačenja, nevoljin Be je knez od njih obmol ter ni nobene besede več ž njimi spregovoril. »Mornlng Post« piše, da se je izdalu neka brošura, katere pisatelj jo baje prevzvišeni škof Strosmajer ter je posvečena ruskemu državnemu svetovalcu Pobjedonoičevu, načelniku svete rusko sinodo. Ta knjiga, v katerej se oznanuje po-mirjenje in ijedinjenje rimsko-AatolišAe cerkve i grško cerkvijo, probudila je velik vtisek. Srbski kralj potuje po kraljevini; povsod ga navdušeno sprejemajo. Na Irskem se sovra-tvo zoper Angleže neče poleči, ampak vedno še raste in angleška vlada utepne priti zarad njega še v razpor z vlado severno-amerikanskih držav. Ker je angleška po-llcija zaprla dva Irca, podanika amerikanska, zato protestira amerikanska vlada zoper lo in zahteva naj se spustita; po vspIi amerikanskih mestih pa se sklicujejo shodi, ki sklepajo resolucije, naj se vlada za Irce potegne, prav lahko je tedaj mogoče, da se mej Amerikanci in Angleži uname vojna, ki bi utegnola poslednjim biti pogub mosna. DOMAČE STVARI. Viftok (lar. Cesar je zopet daroval 5i)0 golti, za popravo cerkve v Fiumkello, in 300 gold. za nakup zvonov v Trnovem pri Tolminu-Volitve v tržaški mestni zastop ln deželni zbor, ki bi se bile imele začeti 8. maja, preneslo je c. k. deželno namestnlštvo na 20. maja. Uzrok te preložitve nam ni znan. Kake bodo volitve, to vsak ve, kdor sedanje razmere pozna, naj bodo mesec prej ali pozneje, to nanje :ie bo nič upllvalo. — Milijonarji in »Progresso« zmagata. Okoličani, Čujte! Za prihodnjo volitev vsiljujejo okoličanom nepoklicani lahonl in domači renegatje kandidate za mestni zbor, tudi se ponuj;ijo nekateri sami ter imajo polna usta laBtne hvale in obečanj. Ako hočete svojo narodno čast ohranili, ne slušajte takih ljudi in nedajte se preslepiti, ampak pazite, katere kandidate vam vaši narodnjaki v zvezi s zaupnimi okoličani priporoče. Ti bodo pravi vaši zastopniki in se zi vas brigali, nepi lalioni, katerim srce le za Italijo bije in ki sovražijo vse, kar je slovenskega. Oi spredaj se vam sladkajo, za hrbtom pa vam oslo kažejo, in pomolu vam še roge, ako vas ujemo. Kogar nasprotnik ponuja« delal bo le na korist nasprotniku, nikdar pa ne za vas, ker to je njegova zvijača. Ciosp. naučni minister liarou fonrail jo prišel zadnjo nedeljo v Trst. Ogledal je dela, ki se pripravljajo za razstavo tor se o njih jako pohvalno izrekel. V ponedeljek zjutraj se jo odpeljal na Dunaj. Tržaška razstava. Poseben otdelek, kukor smo uža poročili, dobi na razstavi sadjarstvo. Avstrijsko sadjarsko društvo, kateremu je načelnik grof Henrik Attem* v Gradcu, razposlalo je o tem natančen program. V njem povdarja, kako važno je, da vsi umni sadjarji na razstavi svotu pokažejo izvrstne svoje pridelke, ker bo tukaj prilika, kupčiji z sadjem na jug nove poti odpreti, iu sedanje razširiti. Kon-servirano sadje se razstavi koj o začetku, svežo pa v poznej jeseni. Bazstavljalci dobe vse mogoče olajšave. Želimo, da se oglasi prav dosti slovenskih sadjarjev, gotovo no bo lo stali na lainjem mestu! — Dunajski juvelirji, zlatarji in srebrarji napravijo skupno izložbo, v katerej bodo v prvej vrsti zastopani lepotični izdelki, kateri so se poslednja leta v zunanjih deželah zelo prikupili. Načelnik tej skupini bo dunajski juvelir Pollitzer. — Tudi dunajski izdelovalci mutičntga orodja napravijo skupno izložbo. — Zanimljivo je, kako sekcijski svetovalec v ogerskern trgovinskem rolnisterstvu g. Herich priporoča tržaško razstavo; on pravi; V Avstriji se je oglasilo uže 1100, na Ogerskem pa le 103 izložnikov; Če se jih mnogo več ne udeleži, zdelo se bo, da je Ogerska le majhen del države 1 Horich ve, kdo Madjara čovelj žuli. — Loterijske srečke so se uže začele izdajati; izda se jih najprej 1,100.000. Očetovski mestni magistrat ima Slovence tako rad, da bi jih na svojih prsih udušil. Prišal je ubog fant iz Prošeka, kateri nema pod Rogom druzega, razen sebe, na magistrat prodt, da hi mu preskrbel prosto vožnjo v Dalmacijo, kor bi šel rad tja dela iskat, a g. Pimpah, uradnik policijskih stvari, odgovoril mu je, naj gre v Ljubljano, tam uže kaj dobi. G. Pimpah, kde pa plačujemo mi davke, ljubljanskemu, ali tržaškemu magistratu ? Če tudi ste Italijan »di puro sangue« iz bodoče (?) italijansko Ipave doma, vendar bi Vam moralo to znano bili. Tržaška trgovinska zbornica se je zadnjo saboto pogovarjala o znižanej carini ter sklenolo mnogo predlog, ki naj bi so poslale državnemu zboru; seja je bila precej viharna i metienja zelo različna, a priznalo so je vendar, da ima sedanj i vlada v resnici voljo, Trstu na noge pomoči. Podružuice zunanjih trgovskih hiš. Več zastopnikov zunanjih trgovskih hiš, posebno iz DhiŽdan in Bratislave jo prišlo v Trst, da napravijo tu podružnice vsled znižane carine na kavo. > A u roti ll i il «»111.« Za inju s.ibolo je bila v tržaškej čitalnici seja o zadevah »Narodnega doma«. VdeleŽili so seje poslanci vseh slovanskih društev v Trstu in uredništvo »Klim. ti . Izvolilo se je 24 gospodov v glavni odbor. Za nimljanji' za to velevažno narodno podjetje je bilo splošno ne le mej Slovenci, temuč tudi m- j našimi brati Hrvati in Srbi, tako, da se smemo nadejali najboljšega vspeha. Dan. s z veter ob 8'/, bo zopet seja, pri katerej so določi iu uredi vse, kar je v to svrho potreb!)o. imenovanje. G. Alojzij Demonte, pristav pri goriškej okrožnej sodniji, imenovan je okrajnim sodnikom v Ajdovščini. Zaročil se je to dni gosp. namcstnlški presidljalnl tajnik Albert Conti Cedassamare z grofico Marijo Cabogo dalmatinko, c. k. damo reda zvezdnega križa, hčerjo grofa Caboge, uda gosposke zbornice in je bila poroka v graščinski kapeli Balakovina 19. I. m. v GruSI pri Dubiovniku. Pokatollčanje Židov. V petek 14. aprila je umrla v Trstu gospa Landauer, rojena baronica Morpurgo; ko je na smrt zbolela, zau-kazali so poslali po rabina, ker je rodbina židovske vere. Hišina pa je izjavila, da gospa ni Židinja, ampak uže več mesecev krščena, toraj katoličanka, naj tedaj pozovejo katoliškega duhovnika k njej. Gospa je bila po katoliškem obredu previđena s zakramenti za umirajoče in odpeljali so jo na lihem na pokopališče, kdor je bila po katoliškem obredu spodobno pokopana Tudi odvetnik P. sejo zadnje velikonočne praznike pokatoličanil z vso rodbino. Tretji bataljon Wehrovega polka je na črnogorskej meji v Begovem koritu mej splošnjiin navdušenjem zasadil drog s črnoru-inenim praporom kakor državno stražo. Trdnjava na vrhu pri sv. Andreju (raggio fortificatorioj so po sklepu dotične komisije odpravi. Ker je oni del mesta po svojej legi najlepši, gotovo se začno staviti tam mnogo novih hiš, kar je dozdaj bilo zabranjeno. Nadzorniki »delniškega podpornega društva« so povabljeni v sredo k odborovej seji v društveno dvorano. Odbor. Nova železnica Trst-Benetke se začne mej Benelkami in Portogruaro uŽo te dni delati; polaljšati se ima potein do Tržiča, oziroma Trsta. — Mi smo tedaj prav imeli trdeči, da se v Benetke druga železnica prej napravi nego v notranje deželo naše države. Dr. Iloluh, slavni polovaioc po južnej Afriki, po rodu Čeh, prišel jo v Trst, in bo imel nekatera predavanja v dvorani stare borze. Tramvaja vozniki i u vodniki so v saboto ustavili delo, kor jim je vodstvo hoteio plačo znižati. Opoludne so se pogodili začasno iu zopet začeli voziti, v ponedeljek pa so je ta pogodba stalno mej vodstvom iu osobjem sklenola. Durjavo (severno luč) smo v čolrtok do-poludne opazovali v Trstu; na severnih potezah je brzojavi janje zelo motila, ker jo delala stalni magnetizem. Vreme. Od množili krajev se čuje, da je mraz zadnji teden napravil veliko škode, posebno na Goriškem jo slana na Široko vzela vse zgodnje sadje, škodila tudi trti iu sočivju; tudi iz Dalmacije dohajajo žalostni glasi, da so mraz, ploha in toča deželo hudo zadeli, Češnje se uže pošiljajo z Goriškega na Dunaj. Nova potujoča učitelja za kmetijstvo. Minister za poljedelstvo jo Imenoval za učitelja v kmetijskem poduku: Za Trst in Gorico g. Janeza pl. Baliinija, in za Istro g. Janeza pl. Zottija, oba sta se izučila na kmo-tijskej akademiji na Dunaji in na vinarskej šoli v Klosterneuburgu. Po imenih bi sodili, da sta nova učitelja Italijana; radovedni smo torej, ali je zmožen prvi dovolj slovenskega, drugI slovenskega in hrvatskega jezika? Ako ne, tedaj ste dve ničli, ki boste več plačila imeli, nego kmetijstvu koristilo. Ljudske šole v Istri. V srednjej pravej hrvatskej Istri, kdor so Italijani šo bele vrane, začele so se ustanavljali lirvatsko-itali-janske ljudske šole. Tako ima lo biti v Tlnjanu, Lindaru, Pifinu, Gračišču, Novakih itd. Temu se bo treba z vso odločnostjo upreti. Hrvatska Istra prav nič ne potrebuje irredentovskega plevela in osata. Prav srčno nas je tedaj razveselilo, da so tudi istrske hvntske občine začele pošilj iti prošnje državnemu zboru, kakor to dehijo slovenske zastran narodne enakopravnosti. — Hrvatske občine, k višku I vse od prvo do zadnje pošljite lake prošnje; vu nemalo lo pravice za to, imate tudi svoto dolžnost, ker jo vam izročena skrb za ljudstvo, in ker jo ljudstvo hrvatsko, mora so z njim ludi hrvatsko občevati. Kdor uči drugače, ta je renegat, ali irredentar, loiluj sovražnik vam iu državi! Cloriški deželni odbor je poslal državnemu zboru prošnjo, naj se uvedeta deželna kakor učna jezika na sred ijih fiolah v Gorici; preurediti bi se imele šole uko, (|a S0 po_' dučevali slovenski m italijanski učenci posebe v paralelnih razre lih. , «» Goriškem je dovolil državni zbor za letos l!»K, vitez Trstenl5ki( potrjen je za vodjo ljubljanske podkovnice. ljubljanske volitve pozdravljajo vsi časniki, ki ne delajo fakcijozne opozicije, tudi nemški; »Grazer Volksblatt i t iko le piše o njih: »Zdaj so jo občinska uprava zopet dala onej stranki, katerej po naravi pripada. Ni bila le prodrznost, temuč tudi velika abota, da se jo prizadevala ustavoverna stranka mesta iu deželo na Kranjskem za vsako ceno nemškim upravnikom v naročje vreči; tako nenaravno stanje se nikoli i nikder ne more vzdrŽavati. Z uradniki v drugem razredu so poprej mogli to vrtoglavost vršiti, da so mestu z očitno slovenskim prebivalstvom nemško upravo na vrat nakladali. Naj se užo priseza na večjo oiniko Nemcev, naj se goji želja po enoličnosti v vseh dolih državo; ali z glavo ni mogočo skoz zid! Včeraj se jo razbila zopet eua bulica v Ljubljani. a to ni bila blagomisleč.i nemška glava, bila je le nemško-narodna buč i.« — Kako dobro so se ljubljanski narodnjaki pri zadnjih volitvah držali, kaže to lo: Glasov se je otdalo 1040, narodni kuudidutje so dobili 040, nomškutarji pa le 400 glasov, tedaj prvi 234 več; lansko leto so imeli le 59 glasov večine, tedaj so si v zadnjem letu priborili 175 glasov. Lep napredek, katerega se veseli vsako slovensko srce. Velika ljudska veselica, katero so hoteli o binkoštih napraviti v Ljubljani, odložila se je, kakor poroča »Slov. Narodu, na prl-holnje leto zarad tega, ker se narodna ljubljanska društva udeleže slavnosti dvajsetletnega obstanka zagrebškega pevskega društva »Kolo.« Prvi zvezek l.ovili pesnij je uže izšel pod naslovom: Poezije, zložil S. Gregorčič, založil Ignac Gruntar; tiskala Klein in Kovač. NaroČila iz Ljubljane il prijaznosti posreduje tudigosp. prof. Leveč. (Nove ulice štev. 5.) Knjiga 100 stranij v in ilej os uerki t. gld. Z i danes le toliko, da tako krasne knjigo še nismo imeli. — Prodaja pa knjige edini g. Ior«a dne SO. aprila. Rnotni drž. tloltf v bankovcih 711 elil. HO kr, Enotni drž. dolg v srebru . . 77 n 85 • Zlata renta........ !)i » — » 186U državni zajem..... • 75 » Delnice narodne banke . . , H.'.r> • — » Kreditne delnice...... H41 > GO ft London 10 lir sterlin . . . . 18D n 10 ■ Napoleon......... i) n 52'/,. (14 • C. kr. cekini....... r> 1 100 drfavnib mark..... 58 1 75 m Mlad neoženjen gospod vešč v vseh trgovinskih strokah, zmožen slovenskega, nemUega in laikega jezika v pismu in govoru, ki je bil 5 let neprenehoma v velikoj trgovskej hiši, želi vstopiti kot korespondent ali knjigovodja v službo, na razpolagan je jo najboljše spričevalo in na zabtevanje tudi osobnu priporočita. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom R. A- uredništvu »Edinosti.« Poslano. O. urednik! Blagovolite sprejeti te le vrslicc v popravek nekega lažnjivega poročila, ki sc nahaja v tržaških časnikih od 12. in lJ. t. m., in katero je v žaljenje moje časti raztrosil nek hudoben jezik tudi v mojem domačem kraju. Na velikonočni ponedeljek zvečer sem zarad nekaterih opravkov prišel v Trst, in iskal sem si prenočišča pri znanem mi ključarju v ulici «Crosada». Pa ker ga nisem dobil, korakam dalje na morsko stran, kar pritaplje za mano neka ženska, katera me prilizljivo nagovori * slabim namenom. Jaz se nisem menil za njene besede, ter hitel dalje, pa vedno mi je bila za petami, in kar naglo se zažene pred me, ter me zgrabi spredi za obleko. Jaz pahnem to grdobo strani, in ona naglo zgine, ko pa storim nekoliko korakov dalje in sežem v žep, manjkala mi je listnica z denarjem. 1'restrašil sem se in to prigodbo hitro naznanil policiji, katera je nesramno tatico še tisto noč zaprla To je resnično, in V9C drugo laž; da bi jaz bil •t vlačugo na sprehod šel i. t. d„ to je obrekovanje. Vsak, kdor me pozna, ve, da sem pošten mož, da se ne potepam po skrivnih potih i ne družim človeškim izmečkom. Iran j ig rad pri Komnu 18. aprila Ivan Tavčar posestnik. Jožef Waidi krojač la gospode. Zaloga novošegne robe. Najniže cene Dobra nutančnn postrežba. Cono A\ .70, Trti. (5»-22) C. Ja.solii na cesti v Istro (pri sv. Jukobuj, Trit. C. k z!il«»K!i Nninillkn. Prodaja en Krn* A detail. Smo.llk za lov za niiiu-, za mnfnarju. I.ustnik dovoljenega nkludišt*a za dinamit. Naročilu so Izvršujejo natančno v katero bodi deželo. V mestu jih f>pr>-jema CA. Mniizln A C. prodajalec rvetic na velikem trgu. Palazzo Modello. (26-21) (OZ-0P) I M|fl"JP po af[»U13 A0l||Qltp0 qz HZ ppjJS |[OAl A OJKIOJTIII 03l«S.V »UIUZA3J j H N l«ll|UU0p«J^ UJA A |HSWJlJ of 6» INISSV1 AV1S09 Jožef Pross mojster mehanike ima zalogo šivalnih strojev in primernih šlvank Itd. Sprejme vsake vrsto popravo pri strojih, in Izvršuje natančno dela svoje stroke. Naročila Iz dežele se sprejemajo za zmerno ceno. Trst - Piana Rosario - Trst. (24-22) Pozlatarska dela in poprave so sprejemajo v Corsia Stadion Nr. tO in viu Chloza Nr. 24 pri Petru Jazbetz, Vsa priprava za pregrinjala na oknah in ogledala po cenah proti vsakej konkurenci. (30— 22) Anton Tippel tovarna čevljarskega blaga, via Cavana N. 11. v Trstu. NaroČila se tečno izvršujejo. (20—19) LA FILIALE dolin BANCA UNION TRIESTE s' occupa dl tutte le operazione di Banca e dl Cambiovalute. a) Accetta rersamenti m conlo corrente: Abbuonnndo 1' Intereise annuo per Banconote per Napoleoni SVJf f'>n |ii«wviaodl S tinr. con |r»iivviso Ji SiOgior. sv, • i > '» ia » • » » »40 » !t', t i > » au » .'IV i » » > 'I mem .llf • n 4 ih.-mI Amo 8 V i i » i (I ine»i 4 • a w'i rimi Hasn Okrnimo iMI' Interen*« aimienlnlo Iti Irll« r1 in circo-kzlonoroti Fi Kioriii di prruvvino riiil (i iiovninbre ft. c. tjiifll«? nui 19 ni"rui d»l IU K'.Jrni o (|.iclic con '-'I gionil dul 30 nove ni liro a. c. ■ % IIA\CO ftlllO abbunaudo It 3% lntoreasu annuo sino KKin per tutti I versanientl fatti a qualsiasi ora ir ufflcio la valuta i tel medesimo ffioruo. Anniiiiic pol ps*opri coren> ll*«tl l'inca.no di Cnmiale ]>er Trieste, 1'ienna e Ifudapest, rilasr.ia toro asstgnt per auefte ultinte piane, cd tir coni a Ioni la facoltii di domicl-llna*o cffctti presto /ojiifimMtrniicod' Oglll NpONll per ommI. b) ,S'incartcu dell,acquisto e detlu rendita dl effeUi pubblicl, valute edlvlse, iionche deli' lneasso d'astegni, cnmbiali e coupons, verso l/i°/o provlMlotie. c) arcorda ni suoi committenti la facolth di depo-sitare rjftlti di qualiiati specie e ne cura gratis l'incasso dei roupous alta scadema. La Filiale della Banca Union (Moziono iAIorof) s' incarica dell' ac-quisto e delta vendita di mcrci in commissione, accordtt sovvenzioni cd apre crediti sopra mer-canzie ud cssa consegnate, oppura polizze di (II) carico o \Varrants. )000000*000( Zlatar JANEZ RISEGARI Vla S Sebastiano N. 4, I. naditrop. zraven štacune z mamifakturim blugoin Fratelli Tavolatto, (26-80) prevzame vsako delo v zlatu, srebru in juvelah, kakor tudi popravo take rolie po nisoki e.eni. Nu-roiSila se oskrbe tudi v druge kraje natančno. Občne znana zaloga čevljarskega blaga in usnja EDUARD-A RENZEL via S. Antonio nuovo tik. gosp. Marini k C." obstoječa že nad IJO let naznanja si. občinstvu, da lina vedno, veliko število izdelkov vsake vrsta za gospode lu gospe. Dobroto iu izvrstno blago garantirajo neStevitni kupol, ktere si ja pridobil zadnja leta Naročila na mero, lu tudi popraven e izvršujejo v kratkem času. (20-20) ARTUR FAZZ1NI, Trwt, rin/za CaMrma 4. trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki. Zaloga razne vrste lak-a, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirka, mineralnih vod. itd. Pri vsem najniže cene I (20—18) Riccardo Dinelli vla ( analr N. 9. Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov iz mramorja in alabastra. Tovarna kleja iz mavca za prilepljenje, prodaja na drobno in veliko. (30-21) The ANGELO DELP1N zaloga pohištva, ogledal in podob. Od 24 avgusta, povečano skladišče. \/ia del Torrente N. 30—32. la gledali&Sem uArmonia*. Prodaja proti gotovi plači po najnižjih cenah. Oni k I brezplačni). Pri ptaiitih na obroke 10% priklade. Fodčlrtižnica za cerkvo sv. Antona, hiša Diana. Na deželo z vročbo na dom. (-?0—18) IIIIIIIMIMIIMMIlllllllimUi Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo (P* eden goldinar dobi se Originalni Singer-jev mini stroj, in to brez povišanja ceno Poroštvo ilajr la pot le I, poiluk na ilomu brezplačno* G. NEIDLINGER, generalni ngont V Trstu, Corso, plača Modello Šivanke za Si nje rje ve hvaln komad 3 kr. in tacat 30 kr. stroje (13-1) Ozdravyeiye bolezni Žclodca in nižjega trebuha, kolike, krćov Rastrićnc mrzlice, in i/.liajajoie od slabega zraka, hemoroidov, zlatenicc, migrene, s pomočjo ■<'■■»n-eovoeiieneo, priredjene po I*i«seoll, lekarju v LJubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu. Gosp O. l*lc?<*oll, lekarv Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete J4 steklenic Va§c izvrstne Franeove ONence. Slednjo po-šiLjatev sem uže mej razne bolnike v svojoj županiji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. — V Fianoni Istra 11. avfi. 18K1. S spoštovanjem Aaton Vlašič, župnik - kanonik. 20-11 Tu je na mestu: «Čast zaslupam!« Večkrat sem rabil Vašo odlično Francovo OMenoo, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal. — V Kcrsanu, Istra. 17. jun. 18H1. S spoštovanjem: Anton Liipetlna, župnik — dekan. Prosim, blagovolite mi zopel u steklenic Fi1««« cfflv® ewnee poslati. Mislim, da jc to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zboliSanic. — Kamnje poŠta Černica, 1. dec. 1881. Josip Sovdat, župnik. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni I njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoli od ohranitve in pospeievanja dobrega prebavljanja, kur ta j<; glavni pogoj zdravja In telesnega in duSnega dobrega iutenla. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene i nezdrave krvne dele, to je u2e več iet sploh znani in priljubljeni dr. Rosa zivljenski balzam. Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrepkejših zdravilskih zelišč, potrjen j.j posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanja, pri bolečinah v telesu In ielodoa, želodčnem krču, prenabasanjn ialodca z jedrni, laslilenju, krvnem navalu, hemeroldah. ženskih boleznih, boleznih v črevih, hlpohondrijl iu melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo iu potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I g|d Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja so na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani. Gospod B. Fragner v Pragi! llvuleliin.-m navd.tn spoznam ca svojo najgvotejHo dnllnost, Vam iituimuiti, iln soju dr. R.>aa-ov zdravilni ImUim, kiiturcjci itt« mi |uslali pri mojej sedem lotm-j limUj Uoleini mitulnicah Iti rtlalieni [ireliavatiji prav poMbno dobro nbnurtel, laku da buiii ute |M>jnlnoiiia zdrav. — ITln culo leto nisem inogul uprnvil hvu-jega poklicu opravljati, n mesecev bil som v dunajakej bulnii-liici, •— pa Vilu IIi ni* pninaualo, — samo to »no dobro zdravilo me j« rodilo mojega hudima in nestrpljivoga trpunja. Za-turij sprejinita iuojo najKorkrjo zalivalo in j>r.>uirn mi Sv 2 blti-klonl<*i dr. Itoaa-ovega /drnviltn'Ka balzuma poslati. St. Jigid a m Neutvald (v niže Avstr.) Čnjotun Htroliniayor 1. r. Prespoštovani Gospod! S hvaldlnim jiriinavanjtm Vam naznanjam, da ml je Vali dr. n mazilo, /uprto bulo in otekline se hitro ozdravijo; ker pa vnu točo, jmttgnf mutilo v kratkem v 10 gnojita nn-s«, in rano ozdravi, — To mazilo je /ato tuko dobro, ker hitr > pomaga in ker se po njem runa p ij nr zactti JuHrr ni r*a bolna gnujiet t«n ffiifiia. Tudi zabrani rm divjega mesa in obvaruje pred s netom (črnim prisadom); tudi bolečm* to hladilno mazilo pospeSi. — Odprte in tekočo rane se morajo z mlačno vodo umiti potem Sila ve inatilo nanje prilepi. Škatljice se dobode po 25 in 35 kr. llnlzum za ulio. SkuSeno in |i>> mnoz h poskusih kot najzanesljivejše sr d " ' ' ' '' '-■"i iMjpoln. (lS—5) stvo znan \ odstrani nagluhost in po njem so dobi tndi popolno ulo zgubljeni sluh. 1 sklenica 1 gld. a. v, Staerl* & G. Zaloga ol.leke za gospode »t-A.lla. CSittA di Roma" Skladišče angleške in francoske rol»<\ Trst, via al Teatra It. 4. (26-22) Prrmiran« narazMavah: v Gradcu 1880. V Lincu 1881. Tri sv. Vidu 1881. ino njih preparati! 7.a uradnije, pisalnloe, iole in za dom, namreč: Tinta za kancelije in arhiv, teče užc iz peresa popolnoma trna, in ne pokvari peres i/, jekla Gallus, Alicerin in Anthractn- tinta, vijolična tinta xa kopiranje In pisavo. Dvojna koplr-tlnta, tinta za šolo, tinte razne barva. Prah za naredbo {me in vijolične tinte za kopiranje in pisavo. Barve za pdgatnlke; razne anilln-barve za bar-varje in tiskarje, itd. Universalna nepremočna mazila za usnje; na]t>o!jii pripravek za ohranjenje izdelkov iz usnja, posebno za šolnje in čevlje. V elegantnih škatljah iz pleha, '/i kilo Jj kr. »/, kilo 6o lir., male Škatljice po 5j gramov kj kr. V lesenih škatljah po uo gramov 14 Ur., 85 gramov 10 kr. v sodih po 5o, 100 do J00 kilov za usnjarnice ratunlm vedno najnižjo dnevno ceno. Pravo Koroško mastno svetlo voščilo najboljie, trpežne in plesnenja preste sorte v okroglih in, podolgastih lesenih Ikatljah, ter v ličnih posodah iz pleha. Universalni loščivni in čistilni prah v malih naketih, kakor na vago po kilo. Universalno črnilo za usnje, za počrnenje telečjih, ovčjih in kozjih kož, itd., kakor tudi mnoge druge kemične izdelke priporoča v velikej in malej meri, s poroštvom, da so najboljie vrste, lovarna kemičnih produktov Celestina Wenger, Oberverllach, na Koroškem. m Ceniki in roba na razgled se po zalite- vanju pošiljajo brž in franko. ^^ 02—10 Le enkrat se ponuja tako dobra prilika, da se more izvrstna ura za polovico cene kupiti. Velika razprodaja. vsej Evropi nastale politične razmere se tudi Švice niso ognole i zato se jc mnogo dajalcev izselilo, vsled česar se rušijo tudi fabrike. Tako je i prva najznameniteja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih Izdelkov. Tako imenovane Wa-schington žepne ure so najboljše ure na svetu, izvenredno kraso vrczljanc i vezene i po amerikanskom sestavu napravljene. Vse ure so na sekunde repasirane i mi dajemo poroštvo za vsako uro na 5 let. Za dokaz gotovega poroštva i stroge solldnostl se s tem javno obvezujemo, da hočemo vsako aro ki ni po volji, nazaj vzeti I zamenjati. 1000 žepnih remontoir ur, navijajo sc brez ključa, s stalnim zaklopcem, izvenredno točno na sekunde regulirane, raien tega po novem načinu elcktrogalvaniški pozlačene, z verižico, medaljonom itd. poprej gld. 25, zdaj ena le po 10 gld. 20 kr. 1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na i5 rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalnim plošnatim steklom, poprej gld at, zdaj ena le gld. 7.i5, vse na sekunde repasirane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in srebronikla, kristalnim plošnatim steklom na 8 rubinih, najnatanjčniše repasirane, z verižico, medaljonom i žametnim etuisom, poprej gld. 15, zdaj ena le gld. 5.6o, 1000 ur na kotvo, Iz čistega i3 lotnega srebra po c. k. puneovnem uredu pregledane, na i5 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčniše regulirane. Te ure so poprej stale fl gld., zdaj pa stoje le gld. 13.40 1000 Washington remontoir žepnih ur iz pravega i3 I. teškega srebra, po c. k. puneovnem uredu pregledane. Poroštvo se daje, da so najtočniše na sekunde repasirane, notranja sestava jc iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld. JI5, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, ctui iz žameta i ključ. 1000 pravih zlatih ur za gospii, na 10 rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld. 1000 rcmonloir ur iz pravega zlata za gospode ali gospč, prej 100 gld., zdaj 40 gld. 65o ur za zid •/. najlepšim emuj Hranim okvirom in bitnim kladivom, poprej 6 gld. kr. 65o ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčniše regulirane, tudi pripravne za mizne pisače; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. o5o ur 7. nihalom v najlepše izdelanej visokej gotiškej omarici, navijajo sc vsacih 8 dni, najtočniše na čas regulirane, izvenredno lepe i krasne. — Ker ima laka ura Še po 10 let dvnojno vrednost, ne imela bi se v nobenej hiši pogrešati, posebno ker jc taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 35 gld , zdaj pa izjemno le i5 gld. 75 kr, Kadar se naročujeje ure z nihalom, treba je priložiti zagotovščino Napis r (C—C) Razprodaja ur urarnioe Ph. Fromma RunnJ, Rothenthurmstrs8se št 9, partera Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MIL ANIC. Tisk. F. HUALA Trstu.