Zleknjeno na strmi kraški skali in tesno vklenjeno v objem reke Krke, je dobilo Novo mesto svoj naj močnejši poudarek z mogočno stavbo kapiteljske cerkve, ki stoji na najvišji točki polotoka in s tega svojega položaja obvladuje ne samo mesto pod seboj, ampak tudi vso bližnjo okolico. Za mesto samo pa pomeni Kapitelj ono centralno točko, okoli katere so se grupirale skupine hiš v slikovito, po talnem na črtu še danes tipično srednjeveško mestece. Odkoder- koli pogledamo mesto, povsod ista slika: stopnjema se stiskajo hiše in hišice v breg, naslednja prerase prejšnjo s konico svoje strehe, dokler se ta vzgon ne zlije v masiv kapiteljske cerkve. Ona dinamična sila, ki je v gotski dobi gradila nebotične katedrale, je obli kovala to zunanjo podobo mesta. Vse se gnete in hiti SI. 1. Šent Rupert: cerkev, talni načrt navzgor proti cerkvi, ki sprejme vase vso to rast in jo v silnem zanosu svojega stolpa dvigne v omotično višino. Brez kapiteljske cerkve bi bilo Novo mesto enolična in dolgočasna skupina hiš. Kdaj in kako je cerkev nastala? Vsi, ki so do naj novejšega časa pisali o cerkvi, stavijo nje postanek pod konec 15. stoletja. Izjemo dela Peter Hitzinger,1 ki, sklicujoč se na kripto, datira cerkev v dobo zgod nje gotike tja v leto 1365., ko je bilo ustanovljeno Novo mesto. Njemu odločno oporeka Ivan Vrhovec,- ki pravi, da kripta in preprosto zidanje nista mero- dajna pri določitvi datuma. Po njegovem mnenju je cerkev nastala šele po ustanovitvi kolegijatnega ka- pitlja leta 1493., torej že v začetku 16. stoletja. On in Ivan Steklasa3 navajata kot graditelja cerkve pr vega prosta Jakoba Auerspcrga. šele v zadnjem času je dr. France Štele4 pomaknil zidanje cerkve v prvo polovico 15. stoletja, pokojni dr. Stanko Vurnik3 celo v romansko dobo. Odkod pomota in kam naj cerkev datiramo? Odgovor na prvo vprašanje ne bo težak. Da so da tirali kapiteljsko cerkev pod konec 15. stoletja, sta odločila v prvi vrsti dva vzroka. Prvi je ustanovitev kolegijatnega kapitlja, ki ga je leta 1493. ustanovil cesar Friderik IV. Novoustanovljeni kapitelj, tako so si razlagali, je moral pač misliti na to, da si postavi dostojno cerkev. Drugi, ne manj tehtni vzrok pa je, da je prvi prost, do tedaj župnik v št. Rupertu, po zidal ob koncu stoletja v št. Rupertu monumentalno gotsko cerkev, ki je bila končana, kakor pove napis nad vrati, leta 1497. Zato so tudi zidavo kapiteljske cerkve pripisovali njemu, ne oziraje se na to, da ka žeta obe cerkvi v svojem stilu dovolj veliko časovno razmaknjenost. Pa poglejmo najprvo ustanovne listine kolegijat nega kapitlja in jih primerjajmo z ustanovno listino frančiškanskega samostana v Novem mestu! Prvo ustanovno listino je izdal cesar Friderik IV. 27. aprila 1493.,° drugo Maksimilijan I. 16. oktobra 15097 v ta boru pri Costeri v Italiji. Pismo pa, s katerim zapovc papež Aleksander VI. ustanovitev kapitlja, je bilo izdano 30. aprila 1494.8 V vseh treh listinah se ome nja, da se ustanovi kapitelj pri mestni župni cerkvi sv. Nikolaja. V vseh treh se cerkev, ki naj postane kolegijatna, dosledno imenuje cerkev; cerkvica sv. Antona v mestu, ki je postala podružnica, pa se ime nuje le kapela. Prav tako se v listini ferentinskega 1 P. Hitzinger: Nachtrage zur 500 jahrigen Griindungs- Feier von Neustadtl. Die Kirche und Pfarre St. Nicolai. MHK 1865, str. 106—109. 2 I. Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, str. 22—30. 8 I. Steklasa, Zgodovina Šent Ruperške župnije, str. 172. 4 Dr. Fr. Štele, Umetnost Dolenjske. Et. 1933. 5 Dr. Stanko Vurnik, Umetnost Dolenjske in njene me tropole. Dolenjska metropola Novo mesto. 1930, str. 20 -30. 8 MHK 1866, str. 22. » MHK 1865, str. 35. s MHK 1865, str. 37—38. 22 KRONIKA STAVBNA ZGODOVINA V NOVEM MESTU KAPITELJSKE CERKVE JOŽE GRE GORIČ škofa Andreja z dne 31. oktobra 1469,1 s katero do voljuje frančiškanom, da se smejo naseliti v mestu, dosledno rabi izraz kapela za cerkvico sv. Lenarta, ki naj bi jo frančiškani prevzeli za svojo redovno cerkev. Cerkev sv. Nikolaja je morala biti neprimerno večja od obeh imenovanih in je bila župna cerkev, čeprav ni imela svojega župnika, ampak je vršil duhovniške posle mirnopeški kaplan. Pisani viri govore torej za to, da moramo datirati kapiteljsko cerkev v dobo pred ustanovitvijo kapitlja in da je ob času ustanovitve že stala. Še jasnejši dokaz za to nam da stavba sama, ozi roma nje primerjava s šentruperško cerkvijo. Oglej mo si najprvo talni načrt šentruperške župne cerkve! (Slika 1.) Deli se v dva dela, prezbiterij in trodelno ladjo. Ladje obsegajo štiri svodne pole v dolžino, prav tako prezbiterij, ki se zaključuje s tremi stranicami osmerokotnika. Za nas je važen način obokovanja. Obokana je vsa cerkev s pozno gotskim mrežastim, oziroma zvezdastim obokom in spada po talnem na črtu in dekoraciji v skupino poznogotskih cerkva Kranj, škof j a Loka, Radovljica, Cerknica in prezbi terij v Crngrobu, ki vse datirajo v leta 1460—1530. (Štele, Cankar.) Kako drugačen pa je talni načrt prezbiterija kapi teljske cerkve! (Slika 2.) Prezbiterij obsega v talnem načrtu štiri svodne pole in zaključek s tremi strani cami osmerokotnika. Svoden pa je z rebrastim, četve- rodelnim križnim svodom in se po tem bistveno loči od prej omenjenih cerkva. Pa tudi v posameznostih se razlikuje od šentruperške cerkve. Prerez svodnih reber je v Št. Rupertu bogatejši nego v Novem mestu. Oporniki so tem bolj členoviti, okrašeni z dvema fia- 1 P. Alfonz Furlan, Zgodovina frančiškanskega samo stana v Novem mestu. DN 2. 1. 1919. SI. 2. Kapiteljska cerkev t prezbiterij, talni načrt KRONIKA SI. 3. Pleterje: samostanska cerkev, talni načrt lama, v Novem mestu so manj razčlenjeni in brez fial. S šentruperško torej novomeška cerkev nima no bene skupnosti, nasprotno, od nje se bistveno loči v načinu prekrivanja. Pač pa imamo v bližini Novega mesta odlično got sko cerkev, ki se po svojem stilu sklada s kapiteljskim prezbiterijem. Je to stara samostanska cerkev v Ple- terjih. če si ogledamo njen talni načrt (slika 3), nas takoj preseneti popolna podobnost s prezbiterij em ka piteljske cerkve. Pleterska cerkev obsega šestero svodnih pol v ladji in dvoje v prezbiteriju, ki se za ključi s tremi stranicami osmerokotnika. Svodena je prav tako kakor kapiteljska s četverodelnim križnim svodom. Za pletersko cerkev vemo, da so jo začeli graditi okrog leta 1407. in je bila 1420. leta že posve čena.2 V ta čas nekako moramo, po stilu sodeč, sta viti tudi kapiteljski prezbiterij. Tu nam priskoči na pomoč beležka, ki se je našla v kapiteljskem arhivu in ki jo doslovno navajam: »Die Stadtpfarrkirche S. Nicolai vvar conse- erirt ani 17 9ber (november) 1429 Eintausend vier Hundert zvvanzig und neun, und zwar das Presbvterium und der Hochaltar. Das Schiff spa- ter und die Seitenaltare. Aus authentischer Ur- kunde.« Beležko je napisal prost Andrej Albrecht (1831 do 1848). Listina, ki jo je on, kakor sam pove, še videl, ni ohranjena. Po vsem, kar sem povedal spredaj, je verjetnost tega zapiska popolna. Pazimo tudi na to, kako skrbno je prost izpisal datum in letnico! Kapi teljski prezbiterij je bil torej dozidan in posvečen leta 1429., samo devet let za pletersko cerkvijo. Vse do sedaj se na skripto, ki jo proti navadi got skih cerkva ima kapiteljska cerkev, nismo prav nič ozirali. Odkod kripta? že dejstvo, da ima gotska cer kev kripto, nas preseneti. Vrhovec in drugi jo zago varjajo iz terenskih neprilik. Gotovo so tudi te igrale pri tem svojo vlogo. To nam priča podzidek, ki teče okoli stavbe in se ob južni in severni steni stopnjema dviguje. Vendar pa ne smemo prezreti, da je bil teren nekdaj nižji, kot je danes. Podzidek je na več mestih zasut z zemljo, ki je bila kasneje navožena. Vendar kripta ni brez vsake važnosti za določitev datuma. Kripto, ki zavzema ves prostor pod prezbiterijem, delijo štirje pari osmeroogelnih slopov v tri enako visoke ladje, od katerih sta stranski le malo ožji od srednje. (Slika 4.) Svodena je kripta, vhodna veža in zakristija nad njo z grebenastim križnim svodom brez reber, kar je zopet nov dokaz za njen zgodnji posta- 2 Fr. Avsec, Samostanska cerkev v Pleterjih. Četrto iz- vestje Društva za krščansko umetnost. 1907, str. 48—52. 23 nek. To domnevo potrjuje nadalje težko, masivno zi danje in enostavni osmeroogelni slopi brez kapitelov. Kdaj so torej začeli s zidanjem? Najverjetnejša se zdi tale razlaga: Ko je po letu 1365. radi kneževskih milosti in privilegijev pričelo število prebivalstva na raščati in se množiti njihovo imetje, so meščani mi slili na zidavo nove cerkve, ker jim stara cerkvica sv. Antona v gozdu, ki je edina zgodovinsko potrjena cerkev pred ustanovitvijo mesta, ni več zadostovala. Njihov meščanski ponos jim je narekoval, naj si se zidajo stavbo, ki bo mestu v ponos in ki bo že na zunaj s svojo monumentalnostjo pripovedovala o bla gostanju meščanov.1 Začeli so z zidanjem gotovo še pred prelomom stoletja, na najlepšem prostoru v mestu, kjer je takrat stala stara utrjena pristava sti- škega oskrbnika. Namen, postaviti mogočno cerkev, in pa zgodnji čas, ko so bile reminiscence na roma- niko še kolikor toliko žive, se zdi važnejši vzrok za zidavo kripte kakor pa terenske neprilike, ki bi se dale odstraniti na lažji, cenejši način. Nadaljevali so z zidavo prezbiterija, zdi se da dovolj počasi in ga končali vsaj do leta 1429., ko je bil posvečen. S tem letom je zidanje prenehalo. Taka je ostala cerkev naj brž vse do ustanovitve kapitlja. Najbrž starejši kot kripta in prezbiterij je v svojih temeljih stolp. Vrhovec je mnenja, da je spodnji del četverokota s skoro 3 metre debelim zidom stari Gra dec, to je stolp iz utrdbe stiškega samostana. Ko so se odločili, da porabijo to staro trdnjavo za cerkveni stolp, so ga povišali za toliko, kolikor je danes četve- rokotnika. To se je zgodilo ob istem času, ko so zidali prezbiterij. Dokaz za to je venčni zidec, ki teče okoli 1 K. Črnologar, Kunstgeschichtliches aus Unterkrain. MMK 1891. SI. 4. Kapiteljska cerkev: kripta, talni načrt prezbiterija in zakristije. V profilu enak kos zidca je ohranjen v zidu zvonika pod cerkveno streho na se verovzhodnem oglu. Vedno hujša gospodarska stiska, v katero so zašli meščani predvsem radi turške nevarnosti, je ustavila nadaljnjo graditev. Že istega leta 1429.,'J ko je bil po svečen prezbiterij, so Turki prvič napadli mesto. Ne kaj let za tem je videlo mesto pred obzidjem doma čega sovražnika — Celjane, leta 1435. in 1442. V na slednjih letih so Turki ponovno plenili v okolici me sta, a njega samega niso mogli zavzeti. Umevno je, da v takih razmerah hi bilo mogoče misliti na to, da bi se dozidala cerkev. Meščani so morali skrbeti pred vsem za močno obzidje in ostale obrambne priprave proti Turkom. V teh nemirnih časih je bil ustanov ljen kapitelj. Turška nevarnost, ki je meščanom pri zadevala toliko skrbi, je tudi kapitelj kmalu spravila v denarne zadrege. Kanoniki so morali zidati proštijo, gospodarske stavbe, oskrbovati kos mestnega obzidja in poleg vsega tega še posojati deželnemu knezu za vojno proti Turkom potrebni denar. Vendar je potreba zahtevala povečanje cerkve, zato so se odločili za zasilen izhod. Prezbiteriju so prizi- dali ladjo v lomljeni črti do stolpa. Ladje niso obo kali, temveč so je prekrili z ravnim lesenim stropom. Sledovi tega stropa se vidijo še danes na cerkvenem podstrešju. Severna in južna stena sta še dober meter nad sedanjim obokom pobeljeni. Tik nad beležem so v stenah velike, četverooglate, nasproti si ležeče luk nje, v katerih so ležali tramovi, ki so nosili strop. Nobenega dvoma ni, da so nameravali ladjo zopet po dreti in jo znova pozidati v slogu prezbiterija. To so preprečile vedno večje nesreče, ki so zadevale mesto in ga spravljale v vedno slabši gospodarski položaj. Turškim napadom so se pridružili še pogosti požari. Leta 1540. je pogorel velik del mesta. Kmalu za tem, leta 1576., je mesto znova pogorelo do tal. Tokrat je pogorela tudi kapiteljska cerkev. Vdrl se je leseni strop v ladji, pogoreli so oltarji, zastave in slike, raz topili so se zvonovi in mnogo starih nagrobnikov in napisov je razpadlo. Tako porušeno cerkev je našel ob svojem nastopu prost Polvdor Montagnana (1582 do 1604). Da bi mu bilo mogoče popraviti cerkev, je sklenil s kanoniki posebno pogodbo, da so mu pre pustili v ta namen svoje dohodke.'2 Ladjo so obokali in ji prizidali na vsaki strani troje kapel. Delo je kon čal šele prost Marko Khun (1604—1622) leta 1621., kar pove letnica na podboju južnih vrat. To je tudi edina trdna letnica, ki jo poznamo. Taka je ostala cerkev do danes. Stolp je dvignil prost grof Thurn Valsassina leta 1667. Na spodnji četverokot je pozidal osmerokot in ga pokril z baročno streho. Tak je ostal vse do leta 1860., ko ga je dal prost Jernej Arko (1852—1868) gotizirati in pokriti s skrili. Leta 1878. so ga pokrili z bakrom, ki ga je vzela svetovna vojna. Danes je krit s pločevino. Talni načrt šentruperške cerkve iz Steklasove knjige Zgo dovina Šent Ruperške župnije. Talni načrt pleterske cerkve izmeril F. Avsec. 2 Ta in sledeči datumi po Vrhovcu. KRONIKA