CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 26, 1943 D0MOVINR AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVI. — VOL. XLVI. Podajte se! kliče Roosevelt osišču Himmler bo bič za domačo Predsednik Roosevelt je izjavil v kanadskem parlamentu, da bo sovražnik kmalu občutil, kaj je sklenila konferenca v Quebecu. Žogometni igralci bodo poslani čez morje Chicago.—V petek se bodo ! posvetovali voditelji žogometne igre, če naj bi poslali najboljše igralce glavnih žogometnih lig preko morja, kjer bi vpri- iZarjali igre za . zabavo ameriškim vojakom. -o- Za pomoč domovini! °djetni Sicilijanci v mestu Nicosia so veselo pozdravljali ameriške fante, ki s< ^obodili Mussolinijevega jarma. In ker so vedeli, da imajo Amerikanci denar, v 'o,.*, "sobo," so jirii začeli pridno prodajati sladko sicilijansko vino. Tukaj vidite ^ otovorjenega osla, ki nese vino v ameriško taborišče. Na zdravje, fantje! kiji na umiku v rusiji br' 25. avg.—Ruska ar-lc.2 Prestanka pritiska Bark Se UmičeJ° zapad-2 va. Rusi poročajo ®gah v pogonu pro-iva j 5 od Harkova. i v; f ek«ko v sredi med ln nemško linijo, ki I K Jajbrže organizirali C^Dnjepra. ft tak° ,oVa naglo umičejo ne morejo vzeti seboj niti vojnega materiala, orožja in municije. S zavzetjem Harkova imajo Rusi odprtih več poti za ofenzivo. Toda najbrže bodo imeli kot glavni cilj Kijev, ki leži ob Dnjepru, 250 milj zahodno od Harkova. O bojih se poroča tudi pri Leningradu, pred Brijanskom in v bazenu reke Doneč. Povsod poročajo Rusi o uspehih. fa ofenziva v delu Začel; z£°dn j i jeseni enkrat začetkom oktobra, ko bo 6 1 zavezniki z " Japoncem novo . To %anJna iz tega' ker je i, *aVe, Vrhovnim povelj- :Wd Tniskih čet v južni ' ^ol Mountbatten, drznih angleških k .> k t„j. °®P začeli za- ^en 6 Proti BurmL p'le' da se zopet ma cesta> Po Kc Z pošil-iati zavez-Kit; jo J ajski in katero J0 zdaj ofer, zasedeno Ja-pričeli nastopilo ugodno vreme Novi poveljnik zavezniških čet v tem bojnem gledišču je star šele 43 let, toda se je v tej vojni že proslavil. On je bil, ki je organiziral znane angleške Commandos, ki so izvršili že mnogo drznih činov pri napadih na sovražnika pod skrajno težkimi okoliščinami Zavezniki bodo v kratkem imenovali tudi vrhovnega poveljnika skupnih .zavezniških sil, ki bo vodil invazijo na za padno Evropo. '4 A / 4 V Je W narodi si bodo smeli izbrati svoje etično življenje, trdi Roosevelt $10,000 Danes je registracija! Vsi oni, ki se niste udeležili zadnjih dveh glavnih volitev; vsi oni, ki ste se preselili od zadnjih volitev in vsi oni, ki ste od zadnjih volitev izpolnili 21. leto starosti, se morate nanovo registrirati, če hočete voliti v primarnih in glavnih volitvah. Volivni odbor je dal tem državljanom ugodno priliko da se lahko danes registrirajo v svojih vardah. Ti prostori bodo danes odprti od 11 dopoldne do 3 popoldne in od 5 do 10 zvečer. Ako se ne registrirate danes v svojih vardah, boste morali iti v mesto na volivni odbor. Za primarne volitve, ki se vrše v Cleve-landu 28. septembra, je zadnji registracijski dan prihodnji pon. deljek. Toda prilika registrirati se v vardah je samo danes. Vidite, saj gre kot namazano! -ievo najnovejšo politično po-: Zdaj smo že prekoračili osmi ti- tezo- ! sočak in če bo količkaj dobre vo-1 Neue Zuericher Zeitung po-I lje od strani dobrih roča> da Je izdal Hitler s tem ljudi, pa bomo kar svarilo vsem, ki bi hoteli začeti kmalu dosegli kvo- kako novo politično akcijo v to deset tisočakov, j Nemčiji. iGlavni blagajnik! ?oda, ker je prišlo to ime-Anton Grdina po-|novanje kmalu po bombardira-roča sledeče pri- nju Berlina, se lahko tudi tol-spevke: slovenski mači, da je morala nemškega zdravnik, dr. An- naroda nižja, kot pa svet misli, thony Perko, 3038' Hitler upa, da bo Himmler s East Blvd., je pri- svojo brutalno tajno policijo speval kar en sto- lahko ustrahoval nemški na-tak. Rekel je, naj rod, če bi se skušal kujati. gre to v kredit fa-l -°- re sv. Lovrenca, p.! Ford se hoče poskusiti v fronto v Nemčiji (Bern, Švica.—S tem, da je Hitler imenoval Heinricha Himmler j a, načelnika nemške Q 25 _ predsednjk Roosevelt je dane§ Gestape, notranjim ministrom, -i v___j. . x , . n... • . „ i- - ^ namerava obdržati naciie na 7'1 Vp KanacMa ce bi Hitler m njegovi generali pnsostvali namerava obdržati nacije na konferenci v Quebecu zadnji teden, bi uvideli, da bi se jim vrhuncu do zadnjega m pre-jj laCaI fie bj se umaknilj \z vojne zd • kot > . prečiti, da bi se domača fronta; Predsednjk Zed. držav je išel y prJestolico Kanade na-zrusila. Tako tolmačijo Hitler- raynost od posvetovanj v Q^becu, ki so bila včeraj konča- na. V kanadskem parlamentu je Mr. Roosevelt dvignil glas in pozval sovražnika v Evropi, naj položi orožje sedaj. Predsednik je poudarjal, da s —- $9,000— 8,000— $7,000— 56,000— 5,000— $4,000— $3,000— $2,000— $1,000- "^ISdirki z dvakrat mlajšim pet poslal en lep ček za vsoto $83. (Imena darovalcev bodo priobčena po-zneje). Mr. in Mrs. Lep Troha, 19707 Arrowhead Ave- sta darovala $10. Po $5 so darovali: Mr. in Mrs. J. Picely, 18101 Muskoka, Mrs. Mary Gubane, 18600 Shawnee, Mrs. Marija Bel j an, 128 Princeton, W. View, Pa. Po $2: Mrs. Margaret Marolt, 1020 E. V predmestjih bo pa posebni j?1 g, -n Joe stupica> 1930b Ar- registracijski dan 1. oktobra. lrowhead V okraju je 44-5,000 volivcev, toda danes jih je registriranih in upravičenih do volitev samo okrog 310,000. Registrirajte se in storite svojo državljansko dolžnost ob volitvah! Rim ni odprto mesto, izjavlja Hull Washington.—Rim še ni odprto mesto, kar se tiče vlade Zed V našem uradu so darovali: L. ,Fink in Domen Tomažin $5, Louis in Joe Debel j ak, 22560 Ivan Ave., Euclid, O. $5, Mr. in Mrs. Anton Stušek, Wickliffe, O. $3, ker se nista mogla udeležiti praznovanja zlate maše msgr. V. Hribarja, Mrs. Jenny Gerzel, 1069 E. 72. St. $2. Tako je bilo včeraj naloženega vsega skupaj na banki $8,093.18 V1' da s2agotovil osiškim Vati, au! Jlm ni treba ni- h -Predsednik |0 'a i hi^fenirv! brezPogojno CHaipm.narod«m;ba-nJih fašističnim ^eS narodov jq ^ ha ' "dovoliti , °dom> da si iz-; Jej iastno politično Si. V«** ekonomsko dvf glavna Vle ie Carterja." ovedal M, H 1 Ha t Mesecev. Od Jih bo tCS, ,ut arod nekako %> n°«tal0 bo šlo V Pa Povedal je tudi, da je dobila Rusija do 30. junija raznih potrebščin iz Amerike za $2,444,-000,000 in da bodo znašale pošiljke Rusiji v avgustu največ, kar jih je še dobila v kakem mesecu, odkar smo z Rusijo v zvezi. Zed. države so poslale Rusiji več letal, kot vsaki drugi deželi. Naj/lepša hvala vsem daroval-držav, je izjavil Cordell cem i A nabiralcem; priporočamo Hull, ameriški državni tajnik■ se še nadalje našim dobrim lju pri konferenci časnikarjev. | dem, da bomo čim prej dosegli Zabavni večer j $10,000. _ V soboto večer bo domača za-| - bava za člane in pevce mladin-1 Maiski se bo zopet vrnil skega pevskega zbora SDD na, kot poslanik V London Watarloo Rd. in njih starše. Vsi j London. — Ivan Maiski, ki je so prijazno vabljeni. j^jj enajst let ruski poslanik pri za dirko pripravljen čitalničarjem! j angleški vladi in zdaj odpokli-' Ker mora dosti delavcev dela- can domov, se bo najbrže zopet ti ob večerih in ponoči, bo poso-jevala Slovenska narodna čitalnica odslej knjige ob nedeljah dopoldne in sicer od 10 do 12. X pa n, % T Za Posojilni ;v,VSa nar°dom. Po-S >živ ,merižki »»rod T^koUStai kut Naši vojaki vrnil z istim činom v London Iz tega sodijo, da bo v Londonu konferenca Anglije, Amerike in Rusije, pri kateri bi Rusijo zastopala Maiski in Molotov. __o- is Pogreb ' S* stk b» v 0jtl^a I ! r V"\aV < John :<>v po. ob 9:30 iz zavoda ^o. Je VneRovzete in Prvič po enajstih mesecih je dospel včeraj domov na dopust za 7 dni korporal Dan J. Postot-niš, sin Mr. in Mrs. Tom Po-stotnik, 6926 Hecker Ave. Njegova edinica je pravkar končala silno naporne menevre po Luisi-ani in Texasu. Dan služi pri Anti-Aircraft diviziji. Pri jate. lji gu lahko obiščejo na gornjem naslovu. Po dolgem času se je oglasil iz Avstralije Anthony Krebely, sin Mr. in Mrs. Mike Krebely, 7618 Aberdeen Ave. Piše, da se počuti prav dobro in da mu tamkajšnji zrak zelo prija. Priporoča pa se prijateljem in znancem za kako "V-mail' pismo. Njegov naslov je Pfc. Anthony F. Krebely, ASN 35529869 Co. E. 12 REPL. Bu. APO 711, c/o Lov na veverice V južnih okrajih države Ohio bo odprt lov na veverice od 15. do 30. septembra. V osrednjih, severnih, vzhodnih in zapadnih okrajih države pa bo odprt lov šele 22. septembra in bo končan 30. septembra, torej bo en teden krajši. Churchill bo na radiju Premier Winston Churchill bo govoril v nedeljo ob eni popoldne iz Kanade. Njegov go vor bodo prenašale vse radijske postaje. 30 dnevnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Louis Langenfus ob pri žurnalistom Detroit, Mich. — Beseda je dala besedo, in morda bo res prišlo do dirke med Henry Fordom, ki je star 80 let in Drew Pearsonom, ki je star 46 let. Ali bo dirka v teku, ali bo na bicikljih, ali bosta skakala čez plot, še ni znano. Žurnalist Drew Pearson je namreč oni dan izjavil, da bo najbrže vlada prevzela Fordovo industrijo, ker je Henry Ford že prestar, da bi vodil ogromno podjetje. To je pa Forda razdražilo, pa je izjavil: "Sicer ne vem, koliko je star tisti Pearson, ali kako je fizično utrjen, toda jaz ga lahko premagam v vsaki atletiki, ki bi jo Pearson suge-stiral. Še nikdar se nisem tako-dobro počutil, kot se prav zdaj." Zdaj je pa odbor, ki bo vodil kampanjo za 3. vojno posojilo v Detroitu, prišel na idejo, da bi priredil kake vrste dirko med Fordom in Pearsonom in sicer 1. septembra ob 9:30 dopoldne. Zagradili bi štiri mestne bloke in tam bi imela tekmeca priliko pokazati, kateri je fizično bolj utrjen. Pearson je že izjavil, da je Ford se nahaja pa na počitnicah nekje v gorah in ga ne bo še domov nekaj dni. Torej je treba počakati, če bo ostal Ford pri jesedi. Odbor je določil, da bi premagani kupil zmagovalcu vojni bond za $25. o tem, ko bomo izgnali bandite iz njih lukenj in jih potem za vedno držali pod peto, bomo imeli mir pred njimi za vedno in naša bojazen izgubiti svobodo, bo izginila. Pred slikovitim poslopjem parlamenta se je zbrala na trati množica, broječa do 50,000 glav, da je videla in poslušala predsednika Zed. držav, ki je prvi ameriški predsednik, ki je uradno obsikal kanadsko presto-lico. Mr. Roosevelt je poudarjal prijateljstvo med Kanado in Zed. državami ter priznal Kana. di veliko vlogo, ki jo igra v tej vojni. Toda niti z besedico ni namignil o načrtih, ki sta jih odobrila s Churchillom pri konferenci v Quebecu. "Toda ob gotovem času bomo izdali tajnosti konferenco v Que- gangsterske golazni za vedno." becu Nemčiji, Italiji in Japonski," je izjavil Mr. Roosevelt. "Mi bomo izdali te informacije svojim sovražnikom v edinem jeziku, katerega zmešani možgani naših sovražnikov očividno razumejo." "Rad bi videl, če bi bil oni veliki voditelj nacijev vsaj v duhu navzoč pri konferenci v Quebecu, dasi me veseli, da ni bil navzoč v osebi. Ako bi on in njegovi generali poznali naše načrte, bi spoznali, da b'i se jim vdaja zdaj bolj izplačala, kot pa pozneje. Kanadčani so navdušeno pozdravljali predsednika Zed. držav in ministrski predsednik, Mackenzie King, ga je predstavil kot šampijona v borbi za pravico in svobodo in velikega voditelja vojnih sil za svobodo. "Prisiljeni smo bili," je važno poudarjal Roosevelt, "da smo zgrabili za orožje, da izženemo gangsterje in odločeni smo, trdno odločeni, da se rešimo te Za sto tisoče Kanadčanov, ki govore samo francoščino, je govoril Mr. Roosevelt v francoskem jeziku. Postmaster San Francisco, Cal. I liki 30 dnevnice njegove smrti. Sodnik Rosenman bo sel k Rooseveltu Washington. — Samuel Rosenman, ki je član newyorškega višjega sodišča in ki je legalni svetnik predsedniku Rooseveltu, se bo odpovedal uradu in bo posvetil ves svoj čas kot poseb ni svetovalni pomočnik predsedniku. terije. Vendar so vsi bombniki dospeli domov nepoškodovani. Danes je minilo tri leta, ko so angleški letalci prvič obiskali Berlin, toda v zelo majhnem številu. Podtalna poročila iz Nemčije trdijo, da je v Berlinu 73,000 oseb brez strehe, kar je posledica bombnega napada v pondeljek ponoči. berlin zopet napaden London, 25. avg. — Škadroni so bile nemške protizračne ba-angleških bombnikov so sinoči zopet obiskali Berlin. To pot so prišli razbijat prestolico Nemčije lažji bombniki, dočim so bili nad Berlinom predsinoč-njim težki bombniki. Angleški letalci so našli Ber-in še vedno v plamenih in sko-ro ves zavit v črn dim. Iskalni reflektorji so komaj mogli pre-dreti s svojimi prameni gost dim. Ta napad na Berlin so angleški letalci izvršili nekaj ur zatem, ko so ameriške zračne trdnjave pri belem dnevu bombardirale nemške tovarne za letala Bordeaux, Francija. Ameriški letalci so se vračali iz Afrike nazaj na angleške baze in spotoma nametali dobršno število "jajec" na nemške naprave. , . , la, da se ne pokvarijo, nam pral-Angleških bombnikov ni pri njk yeliko od]eže pd perilu Qne napadu na Berlin skušala pre- naše gospodinje) ki s0 prišle iz streči nemška zračna sila. starega kraja> dobro vedo> kaj se Nemških letalcev ni bilo videti prayi prati na roko> zlasti one> nikjer. Toliko bolj aktivne pa Za gospodinje Vsi vemo, da zdaj ob času- vojne ni mogoče dobiti novih električnih ledenic, ali električnih pralnikov, ki sta dva najvažnejša pomočnika vsaki gospodinji pri hiši. Dočim nam da električna ledenica vso udobnost v kuhinji, kjer lahko spravimo jedi- I ki so morale v mrzli zimi doli k j potoku in tam mencati, ovijati in nabijati po perivniku. Take, ki tega niso okusile, sploh ne ve- Nižja cena grozdju, ki prihaja iz zapada Urad za kontrolo cen nazna-jdo, kaj se pravi imeti opravka s nja maksimalno ceno grozdju, perilom. Na obisk v Chicago Mrs. A. Struna iz 1161 Norwood Rd. je odpotovala s sinko-tom Bobbyem v Chicago k sestri-čni Zupančič, ž njima je šla tudi Mrs. Joe Satkovič iz 1145 E. 170. St. želimo jim mnogo razvedrila med čikaškimi Slovenci. ki prihaja sem iz zapadnega obrežja. Najvišja dovoljena cena, ki stopi v veljavo 31. avgusta, bo $3.34 za 28 funtov zaboj, dočim je zdaj od $5 do $5.50. Te cene so na debelo. Vesela vest Mr. in Mrs. Andy Vargo, 5305 St. Clair Ave. sta dobila obisk tete štorklje v McDonald House bolnišnici, ki jim je prinesla zalo hčerko. Vse je zdravo in ve^ selo. Oče še ni videl hčerke, ker služi pri mornarici, čestitke! Zato mora gospodinja zdaj ob vojnem času, ko industrija teh stvari ne izcHuje, skrbno paziti zlasti na ta dva hišna pomočnika. Ledenica naj bo vedno čista, nikdar preobložena in vanjo ne smemo nikdar spravljati gorkih stvari. Pralnik mora biti vedno dobro namazan in po vsakem pranju dobro očiščen in osušen znotraj. Vselej, kadar je kaj narobe ž njima, pokličite človeka, ki se na to razume, da nedostatek popravi. 11 AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAlttB DEBXVXC. Editor 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: £a Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto »7.50 Za Amsriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta »4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta »2.25 Za Cleveland in ffuelid, po raznaSalcih: celo leto »6.50, pol leta »3.50, četrt leta »2.00 __Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada »8.50 per year. Cleveland by mail »7.60 per year O. S. and Canada »3 50 for 6 months. Cleveland by mail »4.00 for 6 months D. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall »2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier »6.50 per year, »3.50 for 6 months, »2.00 for 1 months _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. S3 No. 201 Thur., Aug. 26, 1943 Zahteva po drugi fronti Iz Moskve venomer slišimo zahtevo po drugi fronti, ki naj jo odpreta Amerika in Anglija nekje na zapadni Evropi. Ali je ta zahteva res iz potrebe, ali je samo politična poteza, da se ž njo zmeša Osišče, ne vemo. Rekli bi pa, da bi Jože Stalin zelo prav storil, če bi dovolil našim voditeljem to zadevo izpeljati, kakor to zahtevajo naši načrti. Stalin je do-zdaj malo ali nič povedal svojim zapadnim zaveznicam o svojih načrtih, najsi bo vojaških, ali političnih. V mnogih slučajih je pokazal, da hodi popolnoma svojo pot, ne da bi pobaral v Washingtonu ali Londonu, če jim je to všeč ali ne. Kar se tiče odprtije druge fronte od strani Amerike in Anglije, bi skromno pripomnili, da smo mi Amerikanci odprli že nekaj več kot dve fronti. Pribito dejstvo je, da vodi ameriška bojna mornarica samcata boj proti ogromni japonski moči preko vsega prostranega Tihega oceana. Naše ladje in naše bojne sile so razpostavljene vse od ameriške za-padne celine, gori do Alaske in vse do Havajev, Avstralije in Solomonov na južnem Pacifiku. Dosti nad en milijon vojakov imamo po teh prostranih točkah, katere morajo zalagati naše ladje s potrebščinami, ki jih vozijo na tisoče milj daleč. To je na naša fronta. Druga fronta je v Sredozemlju in na Osrednjem vzhodu, kjer imamo tudi izdatno bojno silo, ki jo moramo zalagati s potrebščinami. Tretja bojna fronta je v Angliji in Islandiji in Novi Fundlandiji in drugod, kjer so naši fantje razpostavljeni. Ntaše bojne sile so se borile v Afriki in na Siciliji. Tako moramo mi svojo bojno moč deliti na več delov in najmanjša naša patrulja je odvisna od tega, čč jo bodo dosegle naše ladje, ki morajo pluti čez široka morja, kjer preže nanje osiške podmornice. Pa to ni vse! Mi zalagamo istočasno Rusijo z orožjem, municijo in življnskimi potrbščinami prav tako, kot zalagamo svojo armado. Ako bi ne imela Rusija pomoči iz Amerike, ne verjamemo, da bi tako zmagovala nad Nemci. Torej tisti, ki hočejo videti, bodo priznali, da je danes Amerika najbolj prizadeta in da več žrtvuje, pa vendar vemo, da tega ne dela za svojo korist toliko, kot za druge. Kaj bo pa dobila Amerika iz te vojne? Toliko kot od zadnje — nič! Pri vsem tem bo pa za to vojno plačala največ. Svetovati bi bilo prizadetim faktorjem, naj bi pustili Ameriki oziroma njenim voditeljem svojo pot in svojo strategijo. Mi že vemo, kaj delamo in kar storimo ni toliko v našo, kot je v korist drugim, vključno Rusiji. Priznamo Rusiji ogromne žrtjve, pa kaj so naše žrtve smeti? Amerika in Anglija sta samo v dveh tednih izgubili pri napadih na Nemčijo 430 bombnikov. Ako računamo, da je v vsakem bombniku po 10 mož posadke, pomeni to izgubo 4,300 mož, kar je že ena tretjina pehotne divizije. In če računamo, da vzame skoro eno leto, predno je vsak avijatičar dodobra .treniran in če prištejemo ogromne vsote denarja za izgubljene bombnike, potem mora Moskva priznati, da tudi zapadne demokracije storijo v tej vojni svojo dolžnost in ne samo Rusija. Malo več solidarnosti bi želeli iz Moskve. je naša usoda. Rojeni smo bili za žrtve, za trpljenje. Nismo mi sami, ni naš slovenski narod sam, ki žrtvuje. *Tudi drugi so in žrtvujejo ter doprinašajo največje žrtve, ker vsi skupaj tvorimo to svobodno deželo in dolžnost nas vseh je dati zanjo tudi življenje, če je to potrebno. Da, ne krvavi samo naš narod v stari domovini . . . tudi tukaj krvavi in trpi. Zato bi tudi naš narod tukaj zaslužil nekaj priznanja, tudi naše žrtve tukaj naj bi bile štete. Ustavimo se za trenutek in mislimo o samih sebi tukaj nekoliko več. BESEDA IZ NARODA Ustavimo se za trenutek V našem listu smo na prvi strani, kjer pripbčujemo besedo od naših vojakov, imeli pred par dnevi ob enem in istem času poročila od štirih naših fantov, ki se nahajajo na raznih straneh sveta. Res, čuden slučaj, da smo dobili glasove od naših fantov istočasno in vendar je vsgk izmed njih tako daleč drug od drugega. Eden se je oglasil iz Sicilije, eden iz Avstralije, eden iz Nove Gvineje in eden iz japonskega ujetništva. Štirje naši mladci daleč tam za sedmimi morji, pa se strnejo njih misli na svojce, na prijatelje in znance, v en goreč plamen hrepenenja po domu, po svojih dragih in ta plamen se utrne v njih nepozabni rojstni domovini, kjer so zagledali luč sveta, kjer so se igrali s tovariši, kjer jih je skrbna materina roka varno vodila skozi viharje življenja, kjer so dobili svojo šolsko izobrazbo in odkoder so se končno razšli, sledeč klicu domovine: eden sem, drugi tje, daleč vsaksebi, morda za nekaj časa, morda za vedno. Stisnilo se nam je srce, ko smo dobili od štirih naših borcev iz tako različnih krajev istočasno besedo, v kateri sicer junaško p:šejo, da jim gre dobro. Seveda jim gre dobro, kolikor more iti dobro vojaku, kateremu brne okrog ušes smrtonosne svinčenke, ki se mora skrivati v močvirjih, po džungli, ali pa šteti ure in dneve v japonskem ujetništvu po zarji svobode. . , Pa niso samo štirje naših mladcev, ki jih tu omenjamo in ki so se razšli na vse štiri svetovne strani, da branijo našo zemljo, da dajo kri in življenje za nas in za svobodo vsega sveta. Na tisoče jih je dal maloštevilni slovenski narod svoji adoptirani domovini za zmago demokracije. Mnogi od teh že počivajo — Bog ve kje. Mnogi bodo še padli in njih srčno kri bo pila tuja zemlja tam daleč za morji, da njih grobove niti obiskati ne bomo mogli. Velika je žrtev slovenskega naroda in nihče ne more reči, da nismo storili svoje dolžnosti, dasi smo majhen drobec te velike Amerike. Pa, tako piše knjiga življenja, taka Imeli bomo slovesno praznovanje! Farani fare sv. Vida in vse družine, katere imajo svoje sinove, brate in sorodnike v službi Strica Sama, naj se pripravijo za veliko, slovesno in pomembno praznovanje, ko bodo počaščena imena teh, ki so v službi ameriških armad kjerkoli sirom sveta. Imenik vseh, ki so se priglasili, bo na slovesen način postavljen na določeni dan pri slovesni božji službi po načinu, kakor bo mogoče najbolj častno. Imena bodo vidna s zlatobarvenimi, vidnimi črkami, kakor da so izrezana, Vložena v za to nalašč izdelano ploščo ali tablo, katera bo vložena v stranskem Marijinem oltarju na obeh straneh Marijinega kipa, odzgoraj vezano skupaj po ameriškem uradnem orlu z ameriško trobojnico. Nič boljšega si ni moglo zamisliti cerkveno vodstvo za one, kateri so odšli na povelje ameriške vlade, ali pa prostovoljno v službo za demokracijo vseh narodov sveta. Dan še ni ravno določen, ker se ne ve, kako hitro bodo vse te stvari dodelane, ker imena nekaterih niso ob času dospela. Vendar se pričakuje, da bo to nedelja 19. septembra ob 10. uri dopoldan. Prirediti in oskrbeti to delo je bilo po Rt. Rev. B. J. Ponik-varju izročeno v roke Rev. Andrew Andreju, ki se z vso vnemo zanima, da bo stvar in ves program izpadel kar najbolj slovesno. Bolj natančen opis o tem bo še sledil nekaj dni poprej. Za danes je pred nami o tem toliko, da se vemo pripraviti. Za tako slovesno in važno praznovanje je treba, da sodelujemo vsi farani in drugi naše narodnosti. V ta namen je treba, da se pokažemo, da simpatiziramo z onimi, in njih družinami, katerih imena bodo uvrščena v to plato ali tablo, kakor že to imenujemo. Za to je treba, da se skupine, katere imajo narodne in uniformirane oprave, za ta dan oblečejo kakor za najbolj važno praznovanje. Slovenke, oblecite se v narodne noše, če ke-daj, ste povabljene sedaj, za kaj jih imate! Prav tako je važno za vse skupine krožkov, da se v njih kostumih ta dan zbe-rete skupaj. Od vsega tega bodo posnete slike v cerkvi in zunaj, da bo naša fara imela seznam svoje zgodovine druge svetovne vojne, v katero je odšlo že toliko sinov našega naroda. Mnogo storimo v vseh ozirih naše lojalnosti do vlade, vendar, brez takih le okolnosti nimamo ničesar od tega pokazati. Zato pa naj se podvizamo, da bomo ob času, ko bo postavljen imenik okrog 600 naših fantov na tako slovesen način, vsaj takrat se pokazali, da stojimo z srcem in dušo za njimi, ki se za blagor človeštva bojujejo na bojiTih poljanah širnega sveta. Naša kri so in mi moramo čutiti z njimi. Več o tem se bo še pisalo. Za enkrat je treba, da se organizirajo odbori, za kar se prosi, da bi se zavzele še posebno ženske, kakor je Mrs. Albina Novak, in načelnice krožkov. Mrs. Ponikvar, Mrs. Jože Grdina, Mrs. Brezovar pa za narodne noše, da se vse organizira ob času. Sam sem na razpolago, kadar in kjerkoli je potreba. Anton Grdina. -o- naslov'. Storite to vsaj do sobote. V sobotni izdaji Ameriške Domovine boste videli poseben kupon z vsemi potrebnimi vprašanji. Izrešite ga ter izpolnite oziroma odgovorite na označena vprašanja ter oddajte te listke najkasneje do pondetjka, 30. avgusta, zvečer v župnišču. Ker želimo, da bi bila ta slav-nost nekaj, kar bo ostalo vsem v trajnem spominu, zato prosi mo, da z nami sodelujete in storite, kot gori navedeno. Odbor. V počast vojakom iz fare sv. Vida Prihodnji mesec bo v naši farni cerkvi blagoslovljena in postavljena v čast vsem vojakom iz naše fare častna tabla (Honor Roll). Namen je, da s tem počastimo naše fante in dekleta, ki se nahajajo na braniku naše nove domovine — Amerike. Ta častna tabla bo napravljena iz plastike in bo ostala Stalno, kajti tem našim borcem želimo postaviti nekaj v spomin, na kar bomo vsi tudi ponosni. Ta slavnost se bo vršila erio nedeljo v prihodnjem mesecu. Natančen datum bo že pravočasno sporočan. Ob tej priliki bo darovana zanje slovesna sveta maša, pri kateri bo j blagoslovljena tudi ta častna1 tabla z imeni vseh fantov in deklet, ki so sedaj v armadi in za katere nam bo mogoče dobiti pravilna imena in naslove. Da pa nam bo to mogoče izvršiti v splošno zadovoljstvo in da ja ne bomo katerega ali katero izpustili, zato ste prošeni vsi farani, ki imate svojce pri vojakih ,da sodelujete s tem odborom, ki se trudi, da vsaj malo počasti spomin naših borcev. • Prošeni ste vsi, iz fare sv. Vida, da še ta teden oddaste natančna imena in naslove svojih sinov ali hčera, mož ali bratov, ki se nahajajo v vojaški službi, kakor tudi svoje ime in Ko se bo obrnilo... * Odbor št. 39 SANSa se zahvaljuje Odbor podružnice št. 39, SANS se tem potom zahvaljuje sledečim, ki so prispevali vsak en dolar v blagajno SANS namesto venca na krsto pokojnega Joe Gasserja: Jack Ambrož, John Centa, Anton Ep-pich, Louis Hrovat, John Ko-vačič, August Kužnik, Alma Lazar, Matt Mesec, John Tavčar, Charles Vriovšnik, Frank Žagar, Anthony Zakrajšek in Louis Zorko. Zavednim Slovencem hvala! Odbor št. 39 SANS SHOOT STRAIGHT WiH 0« Biyt! NY WAR BONOS iPred dvema letoma koncem meseca maja so Nemci osvojili Kreto in s tem vso evropsko celino. V spomin junakom, ki so branili grški otok in z njim evropsko kulturo in civilizacijo je dobro, če si v teh dneh pokličemo v spomin takratne dogodke. Dobro pa je tudi, da osvežimo te dogpdke tudi zato, da nam bo laže uočiti dogodke, ki so pred nami. Ti dogodki se bodo razvijali pač sedaj — po dveh letih za Nemce in Lahe narobe od onih pred 24 meseci. Po izpraznjen ju Grčije se je britansko vrhovno poveljstvo odločilo braniti otok Kreto. Britanci bi kaj lahko prepustili Kreto Hitlerju brez strela in rešenih bi bilo nad tisoče človeških življenj. Ali Kreto so morali braniti. Bitka za ta sredozemski otok spada v okvir splošne britanske zavlačevalne strategije, ki so jo morali Britanci uporabljati v prvih dveh letih sedanje vojne. To pa zato, da bi pridobili na času za zdostno oborožitev in izvedbo mobilizacije celotnih imperi-jalnih duhovnih in materij al-nih sil. Kakor Hitlerjev pohod na Jugoslavijo, tako je tudi bitka za Kreto izprevrgla Hitlerjev načrt za napad na Indijo v poletju 1941 in ta bitka je tudi zakasnila Hitlerjev udor v Rusijo. Britanski odpor v zraku je znatno oslabel nemško letalstvo in to v času, ko je britanska in ameriška proizvodnja letal le s težavo dohajala nemško proizvodnjo. Hitler je moral v bitki za Kreto uporabiti vse svoje zračno orožje, da bi zmagal. Ko je bila bitka končana, je bil ves otok spremenjen v pravo pokopališče nemškega letalstva. Branilci so sestrelili nad 200 lovskih in bombnih letal in razdejali čez 250 prevoznih letal. Nad 17,000 nacističnih vojakov je bilo ubitih in ranjenih. 25% padalcev in letalskih pešcev je bilo ubitih. Prva nemška padalska divizija — v tem času je to bila edina, ki so jo Nemci imeli — je imela take izgube, da pri napadu na Rusijo ni mogla sodelovati vse do 26 septembra 1941, ko je poskušala izvršiti napad na Krimu, ki pa se ni posrečil. Kreta pa je v sedanji vojni dokazala še nekaj drugega. Tu se je v popolnosti pokazal« premoč letalskih sil nad pomorskimi. Britanske in zavezniške izgube so bile težke. Bilo je okrog 15,000 mrtvih, ranenih in pogrešanih na otoku. Izgube so znašale skoraj 50%, izgube pri Dunkerqueu v primeri s Kreto so znašale komaj 12%, pri evakuaciji Grčije 25%. Izgube v pomorskih enotah so bile pri Kreti dvanajst krat večje kakor pa pri evakuaciji Grčije. Tu so vštete tudi 4 križarke in 6 rušilcev. Britanske priprave za obrambo Krete so bile mnogo premajhne. Prvotno je bilo tamkaj okrog 2,400 mož. Protiletalskega orožja je bilo izredno malo. Na otoku so imeli tri majhna letališča. Izgradnja novih in večjih letališč pa je samo pomagala in olajšala pristanke sovražnika. Iz Grčije so na Kreto evakuirali okrog 32,000 mož; Obrambo otoka, ki je bila izredno težka, je vobil general Bernard Cyril Freyberg, junak iz prve svetovne vojne, ki je bil komaj 27 let star brigadir britanske armade. Freybergovo moštvo je bilo zdravstveno precej oslabljeno, pa tudi sam brigadir je bolo-val. Oborožitev je bila izredno skromna, težkega orožja sploh ni bilo. Imeli so samo nekaj lahkih tankov in nekaj zaplenjenih italijanskih topov 75 cm. Do zadnjih dni bitke je bi- lo še vedno nekaj moštva brez pušk. Za ves čas bitke RAF ni imela na Srednjem vzhodu več ko 50 uporabnih lovskih letal. Ob času samega nemškega udora na Kreto ni bilo na samem otoku niti enega britanskega letala. Vsa zračna obramba britanske vojske je imela svoja oporišča v Egiptu. Ko so zavezniški piloti prileteli do Krete, so imeli v svojih bencinskih rezervuarjih goriva samo še za 10 minut letenja. V tem pičlem času so napadali sovražno letalstvo do zadnje kapljice bencina. Vsakemu pilotu je bilo zaukazano, da nato odskoči s padalom in čaka na ujetništvo. Srečni piloti, ki so pristali v bližini britanskega ladjevja, so se rešili in so ponovno lahko stopili v borbo. Nemški udor na Kreto 20. maja 1941 ob jutranji zori je pričel nemški množenstve-ni napad na otok. Zrak je bil •napolnjen z vedno večjim hru-ščem letalskih motorjev, ki so se bližali otoku. Vse nebo je bilo pokrito s sovražnimi letali Nenadoma so se spustili nižje v pričakovanju, da je britanska obramba zelo pomanjkljiva. Zapovrstnost napada se je odigravala nekako takole: Najprej so veliki bombniki spuščali bombe z višine 800 metrov. Takoj za njimi so leteli strmo-glavci Stuka, ki so strmoglav-ljali skoro do tal. Za njimi so leteli v zelo pogostih valih Mes-serschmidti, ki so- leteli tik nad zemljo in preskakovali drevesa. S svojim strojniškim ognjem niso prizanašali nikomer. Pridno so uporabljali tudi topove in streljali na vse kar je bilo živega. Zavezniške obrambne edini-ce so se skrivale po jarkih, objemajoč zemljo. Drugega tudi storiti niso mogle. Ta prvi del napada je trajal približno eno uro, nato je za nekaj časa zavladal pdpolni mir. Kmalu za tem pa so ponovno zaslišali v zraku hrušč letal. Bila so to velika transportna letala "JU52" in "Focke-Wulf." Tudi ta so letela zelo nizko kakih 200 metrov nad zemljo. Iz letal so se spuščali padalci, iz vsakega okrog 30. V 25 sekundah so bili na zemlji. Druga letala nad njimi in za njimi so spuščala v posebnih pločevinastih zabojih opremo, orožje in municijo. Za prevoznimi letali so prihajala jadralna letala brez motorjev, ki so jih vlekla posebna prevozna letala. Ko so prispela letala v bližino obale, so se jadralna letala odvezala in pričela spuščati na primernih mestih. Nekatera jadralna letala so se spustila naravnost na. morsko gladino in s pomočjo posebnega pomožnega motorja plula po morski gladini do obale. Britanski sprejem Britanske edinice so pripravljene čakale. Blizu glavnega mesta Canea je bilo v nekaj minutah spuščenih okrog 3000 nemških padalcev. Novozeland-ci so jih čatoili tako kakor čakajo divji lovci divjad in jih veliko večino postrelili še ko so bili v zraku. Zvečer prvega dne bitke so Nemci spustili še večje število padalcev, od katerih pa je bilo okrog 80% ubitih, ranjenih ali pa ujetih. V bližini letališča pri Male-mi se je nekaj sto Nemcem posrečilo zakopati se v izsušenem rečnem koritu. Ščitili so jih lastni metalci min in oddelki strojnic, ki so jih Nemci istočasno spustili s padal. Britanci svojih zelo maloštevilnih topov niso mogli zavleči na strelno daljavo, da bi Nemce zapodili. Ti padalci, ki so bili tekom dneva pojačeni z novimi, so obdržali letališče v svojih rokah toliko časa, da so se na letališče spustila prevozna nemška letala s tisoči voj akov. so Popoldne drugega dne fc I Nemci namestili svoje veljstvo v jetnišnici Krete® bolnišnici pri Canea. I2"" ških povelj ki so bili naje pri ujetnikih, je razvidno, ? so imeli padalci navodilo P ^ lastiti se najprej bolnisfl^ ^ kateri so domnevali, da Je> mešečno britansko povelJs "Gti V začetku napada so Br> ci mislili, da so nacisti ^ padalce preoblekli v brP uniforme. V resnici zgodilo čisto nekaj drU Nemci so bili v strahu, bodo Novozelandci s si'0 skušali vrniti v bolnišnic« so britanske ranjence e«0 no postavili pred se in B zaprli cesto, ki pelie v [i hribovsko vas. V tej v se nameravali združit' gimi nemškimi padalca ske ranjence so na ta uporabljali za kamufl^ rjll ^ 4 "in jjts. •esnici se jim je Posre' predovati nexkaj sto > skozi oljčne nasade. A1, zelandci so jim bili K za petami. Hr&bri t](j ranjenci se niso PraV ' JUi] šili, da jih bodo Nemci M^ lili v hrbet in pričeli W ^ so na leteli na svoje tov i^. jim v kratkih besedah P ■ li nemško zahrbtnost. JK t h landci so zadnjega, Nemce P ostre' Naslednjega dne so - ci spuščali v še večje® m Udor je bil priprav^ * manjše podrobnosti. , n , ■ f.,_____lien ' daleč je bil opremljaj ^ ^ ploč«r A t^ilti P Nemška padala so lično li nemški vojaki, n boj tudi še dve škatljici z vitamins*1 tami in energinom- ^ s.,1 imel pisemski P^W čokolado in celo toa]a sOi k Zajeta nemška P°v® JQ £ t,, bovala tudi navodila ^ vanju s Petok^^S vohuni so se nem* ^ kam javljali pod Se j or Brock." Borba J jO . yodJ pobarvana ^ častnik vsakega imel rujavo-belo . rog njega so se ^^ ]lS padalci, ko so PrlSf .-0 ' ljo. Padala z rdeča, z zdravih f skimi potrebščina« Letala s hrano so * ^ belo barvo itd. x " ,tJjo „„, ki, ki niso bili zad° ^ L. ljeni, so enostav* /pli svoja padala m v ySr čelo padati z neba potrebovali. Neki ^ y ski oddelek je so ni ključ. RazgfSl) |): T le pri onem je, kratko ^ d« J« P"V teiA>7 je fant' fJl % oiS) -Oprostite, * je govorjeni: 1 ' moja hči je. #K "Oh, prosim * /j hiti opravičeva"' ,jti (( vo S ne bil f ie]/ bi bil v« vas nisem bi pombe, če njen očt>" njeii "Saj nisemti» sem njena m« j \ K N ( "ji lit; h> ij iS v K** ft \ t? K"' ^ K h? e? a in & M, 10,' o-i lic je sttf Grogov Groga Obraz s slovenskih hribov. >je-li res, da imaš ju-?liisi" aJ smo bili kristjani to d ^^ Se zana®am floi Jb0m° še zanaPrej> ti '"if nagaJivi, ti-" 36 bil°' Grintovška go-nia> Prišla pogačo pe- s ls' so imeli pa majčka-" ' Ko 80 ^icTja v wmtovcana od košnje t e;dl«žil koso i S h krstu- " župnik so vprašali, bili hlebci peč, so pood košnje in nesel z 4 «1 'Daj tekla. flfc K*13 ^remenicah hne ' «o so ga prinesli do-^ ],e Pozdravilo glasno mu bo ime. Botra je "Saj bodo gospod ze vedli, kako je prav. bilo najmlajšemu koscev, še celo stari ^Tiskal tako koraj-: ze štirideset let ne M?1** gospodar sam ' od dal - poskočen. da bi VttkotC nikdo ne bil priso-i^1 dvajset let. O pra-Is^ubežal spred veje °S£fiO OBRNILO . . . female 8 2 stranl) vPadalo in kmalu e količine munici-aparat in sanitet-b®cine. PaLiSem otoku 30 dru" 0el) lce Pokončali z is-r,a kakor prvi dan. št«* itii sat ;0t| >» ie j Hii Povai;VPri Halemi pa 'ščitil Postojankam, že® Stališče. Kakor l,v rvaj Povedali so na l .lcela Pristajati pre-E>ucat se jih je ST m letaliSr-^ ali Nem- j^e te izgube brez li. K'T, za letalorH- opre^krcavali so mo-0 llato pa so le-" 'kraf etela in pri tem jemala s seboj h eilce. Do druge no-ot°ku že nekaj ti- "Metnikf V°jak0V' ki <%Z°*na bitka i \ J« :cijon°,e bitke Je pose-\ britanska vojna Srebrni Hi So!.z britanskih voj- žarki moč- llfl Migali e Sršk, po vodi in parnike. Na-/ Vi lla kanonada. Ve. H I drnl3ošiljali zažigal- ladjj za drugo. Ve Je bilo potop Je trajala vso Hi f \ J.000 Jutro ni kazalo MSi II" IPi „a -*Kimi parniki (fAreto' J« komaj S>s<*la obalo. ^W*™ tretjega dne S K ISŠZ Brita™ -P« * J'1 protinapad. „ . -^borm P« hišah > jih s stroj- C * granatami v.11', dov ' Hl90 za hišo K 'I' ni bila vsa S!'H °kah- Ali med V>i&I,'e Sunilo. Pri- j znakov življe-nemških voja-nameravana 5škimi ■ica Si?U'Ciia Zopet nemška L % klavci So »Ah, >lranja Hi pričeli delom, kot te- tako 'zlahka, kot bi imel noge na zmeteh. Ko se je veja ustavila, so zavriskali, da s je Grogov grič stresel pod njimi. Gospodinja letos ni gledala za voglom, ker je bila nekaj bolna. Grintovčanka je pa zapored popraševala, ali že drči veja in kdo jo vleče. Sila ime-notno se ji je zdelo, ko je zved-la, da jo je gospodar potegnil in da se je vse čudilo, kako je naglo skočil. Pri pokošnici je pa kričal Grogov Groga na vse grlo, kot bi hotel pokazati, da bo tudi on znal močno vriskati. Predlanskim so bili toraj zopet trije možki pri hiši: Stari Groga, Groga gospodar in Groga Grogov. Stari Groga je še trden, še dolgo ga bodo imeli za starega pri hiše. Ne ve se sicer, kaj Bog krije v svojem naročji. Vendar za kakih petindvajset ali trideset let starega Groga morda ne bo več, zato bo pa bržkone gospodar za starega, v zibelji kričeči Grogec bo znabi-ti gospodar in Grogov Groga bo pa zopet nov, če bo božja volja. (Konec.) otroke, ovce, koze, osle itd. Ca-neo, Candio, Rhethymnon, vsa tri glavna mesta otoka so popolnoma porušili. Evakuacija Po dvanajstih dneh ogorčene borbe se je pričela evakuacija Krete. Avstralci, Novozeland-ci in Britanci so se umikali čez hribe in doline proti južni obali otoka, kjer so jih čakale britanske ladje. Uspešno so za-ščitnice zadrževale sovražnika. Prva dva dneva umika so vojaki prepevali in se med seboj norčevali. Tretji dan pa je bilo vse tiho. Proti koncu so nemški letalski 'napadi, zaradi velikih izgub nekaj popustili. Ponoči med 30. in 31. majem 1941 so bile edinice evakuirane na britanskih rušilcih, ki so bili usidrani v mali luki Sphakion. Ko je zadnja najmanjša ladja zapuščala luko, je na otoku ostalo še na stotine in celo tisoče britanskih vojakov. Nekateri so ostali prostovoljno, da ščitijo evakuacijo. Drugi pa za evakuacijo niso vedeli. Ti hrabri možje so še danes na otoku in z grškimi uporniki na Kreti povzročajo Nemcem stalne ne-prilike. Ko se bo obrnilo ... Iz vseh teh dogodkov si lahko predočimo sliko bližnje bodočnosti, ko bodo zavezniške vojske na enem ali več mestih udrle na evropsko celino. Zelo je verjetno, da bodo postopki invazij podobni nemškemu vzoru. R'avno tako pa je tudi zelo verjetno, da so zavezniki svoje načrte izpopolnili šele z lastnimi izkušnjami in novostmi, o katerih se sovražniku niti ne sanja. Že bližnja bodočnost nam bo pokazala v koliko so naše 'nade za čim uspešnejše izkrcavanje upravičene. -o- Kruh iz faraonovih časov Protestantovski pastor Phi-lipson iz Jutlandije je pred nekaj leti dobil dve pšenični zrni iz žitnice, katero so našli v grobu faraona Tutankamona. Mož j je bil radoveden, ali bodo ta I pšenična zrna še vzklila-. Zato jih je vsejal doma v Jutlandi-ji, ne da bi bil pričakoval, da K ZADNJEMU UMEŠČE-NJU KOROŠKEGA VOJVODA (Spomenica ob petstoletnici. — Spisal dr. Josip Gruden.) O tem obredu so že srednjeveški pisatelji mnogo razpravljali. Spominjajo se ga ne le koroški zgodopisci, kakor opat Ivan iz Vetrinja, Unrest Megi-ser, obširno ga opisuje tudi štajerski kronist Otokar, zbornik nemških zakonov imenovan "Schwabenspiegel," Enej Silvi j Piccolomini, pozneje kot papež imenovan Pij II., in razni drugi pisatelji. Vidi se, da je še proti koncu srednjega veka umeščen je koroškega vojvoda veljalo za posebno znamenitost, ki ni le vzbujala ponosa domačemu plemstvu in ljudstvu, ampak tudi zanimanje tedanjih evropskih pravnikov in zgodovinarjev. V popisu obreda pri umešče-nju se zgodovinski viri ne ujemajo popolnoma. A temu se ni čuditi. Ni bil vsak osebno navzoč pri znameniti slavnosti, j da bi mogel popisati, kar je! sam videl in slišal, kakor opat Ivan iz Vetrinja, marsikdo je le zabeležil to, kar je slišal od svojih prednikov, ali pa omenja slavnost le mimogrede kot izredno, čudno prikazen. Tudi je gotovo, da oblika obreda ni vedno ostala enaka. Marsikaj se je pridejalo takrat, ko je med Slovenci zmagalo krščanstvo, posamezne besede in dejanja so se pozneje dostavile iz obrednika, ki se je uporabljal p»i kronanju kraljev, tudi je napačno umevanje poedinih stvari pozneje povzročilo samovoljne izpremembe. Od tod razlike v popisih obreda, ki pa bistva ne zadenejo. (Dalje prihodnjič.) -o- SPREJMEMO TAKOJ DRAW PRESS OPERATORJE Predznanje ni potrebno MI VAS BOMO TRENIRALI Začetna plača 70c na uro Lepa plača od kosa in povrhu overtime. Delo podnevi. 100% vojno delo. Zglasite se 8 do 5 od pondeljka do petka, v soboto od 9 do 3 The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. MALI OGLASS O slikah na'vrtu To soboto ne bo slikovne predstave na vrtu. Predstava slik pa bo zopet v domu na Waterloo Rd. v sredo 1. septembra iz posebno zbranih slik. Predstava na domačem vrtu bo lahko 4. septembra v soboto. Za prvo predstavo na vrtu so določene v večjemu številu slike iz posnetkov v fari Sv. Vida. Prvo je slika, ko je bila dvignjena zastava na novi drog, kjer je prisostoval župan Lau-sche in veliko ljudi. Dalje slike iz vseh šolskih razredov in prvo-obhajancev. Slike posnete v notranjosti cerkve o posebnih godovih. K vsem tem pa še slike iz db-movine o krajih naših faranov in o veselih dogodkih tukaj o priliki veselih porok, srebrnih in zlatih jubilejev. Ta predstava bo res za farane pravega pomena. Enkrat pa še Triglavske strmine, predno bo sezona slik na vrtu zaključena. Za slučaj slabega vremena v soboto, sledi predstava v pondeljek ali pozneje. Pazite na poročilo v listu. Za Gr-dinovo firmo A. G. Operator. DELO DOBIJO PRESS OPERATOR Izkušen ali začetnik. Mi učimo. Le- V pa plača na uro. Delo 50 ur na teden. DICKEY-GRABLER CO 10302 Madison Ave. _(206) DEKLETA — ŽENSKE Lahko, čisto tovarniško delo s kartuni in majhnimi zavitki NAJMANJŠA PLAČA 55c NA URO NAJMANJŠA PLAČA 55c NA URO THE UNION SALT CO. East 65th St. in N.Y.C.R.R. (202) DELO DOBIJO TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO Predznanje ni potrebno. Plača od ure in overtime. Availability statement required. THE DRAPER MFG. CO. E. 91*. St. & Crane 1 block južno od Union Ave. (205) DELO DOBIJO ŽENSKE * OPERATORICE NA STROJIH in UČENKE Plača od ure Cleveland Cap ■< Screw Co. 2921 E. 79. St. (203) ŽENSKE za splošna dela v Cafeteriji Dnevno delo od 8 do 4 Dobra plača THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. (201)1 MALI OGLASI Stanovanje išče Mirna družina treh odraslih __oseb želi dobiti stanovanje 4 ali Ledenico kupim j 5 sob in da ima tudi f urnez. Kdor želim kupiti dobro ohi'anjeno. ima kaj primernega, naj pokliče ledenico in pralni stroj. Kdor MU-1.719. , (201) ima kaj takega, naj pokliče EN-J-— — dicott 6861. (202) Hise naprodaj _ -—-1 v Euclidu je hiša 6 sob, rao- Hiša naprodaj Iderna.v vseh ozirih, lot 50x150, Proda se hiša, ki se jo lahko 2 garaži, cena $7,000. POPRAVLJALCI ORODJA PUNCH PRESS OPERATORJI Dnevno ali nočno delo Moški ali ženske. Dobra plača od kosa PAKERJI IN NALAGALCI Dnevno delo $49.24 na teden TEŽAKI Dnevno ali nočno delo $49.24 na teden 2 VARILCA S TORČEM delni čas 6 popoldne, do 10 zvečer TOVARNIŠKO DELO 100% vojna tovarna Predznanje ni potrebno, s Plača od ure Overtime THE ENAMEL PRODUCTS CO. vogal Taft Ave. & Eddy Rd. (201)1 OSKRBNIKI Nobeno predznanje potrebno. Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji Zglasite se pri oskrbniku Hotel Westlake (203) HIŠNE Nobeno predznanje potrebno Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji. Zglasite se pri oskrbniku. Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V2C na uro Ženske 62i/£c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (203) MOŠKI 18 do 60 OPERATORJI NA STROJIH in UČENCI Plača od ure. Cleveland Cap j Screw Co. 2921 E. 79. St. (203) Geometric Stamping Company 1111 E. 200. St. ali pokličite IV 3800. med 7:30 zjutraj in 2 popoldne. KE 3275 med 5 popoldne in 9 zvečer. (205) preuredi za eno ali dve družini;. vse Proda se poceni, ker odide lastnik na farmo. Ogledate si lahko vsak dan od desete ure zjutraj naprej na 1179 E. 173. St. (103) V bližini 185. ceste je hiša za udobnosti, dve kopalnici. 2 družini, 4 in 4 sobe, vse v do- MALI OGLASI S33GE vfMlTE0 STATU' -rrSJ? BONDS AND STAMPS 'III' brem stanju, 2 garaži, cena $6,000. Za podrobnosti se zglasite pri Edward Kovač 960 E. 185. St. KE-5030, IV-7330. (201) DVE HIŠI na enem lotu 85x140, vsaka za 4 družine po 4 sobe za vsako družino, 4 garaže, rent $110 mesečno. Takoj potrebujete $2500. Taka prilika se nudi samo enkrat v življenju. Pokličite HE 6054, ali pa zglasite se na 1588 E. 31 St. PR 5459 po 6 zvečer. (Aug 26, 27; Sept. 1, 2.) 1 Par išče stanovanje Mlad zakonski par z 2 leti starim otrokom, želi dobiti 4 ali E sob med E. 55. St. in 79. St. Kdor ima kaj primernega naj pokliče POtomac 0160. (202) Stanovanje v najem Obstoječe iz 6 čednih sob, se da v najem samo pošteni slovenski družini, kjer so odrasle osebe. Stanovanje je v Collinwoodu na Grovewood Ave. Za podrob nosti pokličite ENdicott 9542. (201) Hotel Westlake (203) DELAVCI za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (205) dekleta za ASEMBLANJE PUNCH PRESS OPERATORICE MACHINE OPERATORICE INŠPEKTORICE (Plača od ure) 100% vojno delo. Začetna plača 70c na uro in privlačna plača od kosa in overtime »ne 1' 2°Pet Pričela i lemi- Vsa-:. Je pristalo eno < % k 80 °krog 35,000 letala so nikoli ni doži- bo kaj zrastlo. Kmalo se je pa A °v XwL^no učin- dr»bci so Področja. / * ;n plitvih" tega dne J1* Vse kar je zelo začudil, ko je videl, da sta zrni vzkalili in pognali vsaka po en klas, na katerih je bilo 11 zrn. Teh 11 zrn je pastor drugo leto zopet vsejal. Tako je šlo nekaj let. Pridelek iz obeh prastari^ egiptovskih zrn iz faraonskih grobov se je vsako leto večal, in tako je pastor ^'i^iiK Ul 1)0(1 drevesi, dočakal tako žetev, da bo iz teh iv * i- 1 1 ^ošk e> ženske, zrn lahko napekel več hlebcev kruha. V Jutlandiji so torej jedli kruh iz časov egiptovskih faraonov. SPREJME SE 10 MOŽ TAKOJ! Splošno tovarniško delo 70c na uro. Delo podnevi. Morajo biti državljani.- THE BISHOP & BABCOCK MFG. CO. 1285 E. 49. St. Employment Office odprt od 8 do 5 od pondeljka do petka, v soboto od 9 do 3. (203) Delo podnevi Potrebno je izkazilo o državljanstvu Zglasite se od 8 do 5 od pondeljka do petka, od 9 do 3 v soboto. The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. (203) MOŠKI za Nacijsko seme je ostalo neposejMU). — Na sliki vidimo velik kup min, kakršne so Nemci navadno posejali po raznih potih, kjer so priča,kovali sovražnikov prihod. Te vrste mi tie zakopane v zemljo takoj eksplodirajo, kakor hitro kdo stopi ali zavozi nanjo. Te mine so zaplenili zavezniki m Siciliji, ker jih Nemci niso utegnili spraviti v zemljo. Sprejme se fanta ali dekleta, da bi se izučila lekarniškega posla. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. IVanhoe 9611 važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCR0DS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. Palomita Zgodovinski roman "Dosti sila važnih stvari je, Vzvišenost, o katerih bi se rad danes z Vami pogovoril," mu je odvrnil cesar s počasnim, vsako besedo tehtno preudarja-jočim glasom, "stvari, ki se tičejo jtako Vas samih in Vaši cerkvi v varstvo izročenih duš kakor tudi mene oziroma mojim oblastim pokornih podanikov. — Revolucija, ki pustoši že toliko tet deželo, je še vedno močna in nje uničujoči plamen se širi posebno po sevru in za-padu neprenehoma z rastočo silo. Moja vlada je poskusila že vse, da bi jo zatrla ali pa vsaj po moči omejila, pri čemer se nismo strašili nobenega napora, nikakih žrtev, da bi dosegli naš namen. Ali boriti pa se imamo poleg drugega z okol-nostjo, proti kateri smo tako rekoč brez moči: primanjkuje nam potrebnih sredstev! Dokler smo dobivali vsaj iz Francije podporo, je še nekako šlo, a to so nam že pred meseci odrekli, sedaj pa groze, da nam odvzamejo v kratkem času še svoje vojaštvo. Treba nam je novega orožja, streljiva, treba več našega lastnega vojaštva, treba konj, obleke in živil za vojsko—a vse to stane denar, denar! Vojaštvo ni bilo plačano že več tednov, pa je zato začelo že kodrnjati; z vsakim dnem postajajo vojaki bolj nezanesljivi in nihče ne ve, kaj nam lahko prinese jutrišnji dan. Državna blagajna je malo manj kot prazna, mnogo naših pristanišč, nekdaj naš glavni vir dohodkov, zasedenih po revolucij onar jih, dočim je promet v onih, ki jih do zdaj še obvladujejo naše čete in naše oblasti, zaradi splošnega negotovega položaja v deželi skoraj mrtev. Poleg tega, z odprto dejansko pomočjo in vidnimi dokazi javn(ih simpatij, ki jih prejemajo vstaši dan na dan od naših severnih sosedov V BLAG SPOMIN TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA Anton Kostansek ki so na božji klic za vedno zaspali dne 26. avgusta, 1930. Bok je odvzel Vas dragi oče, trinajst let minulo je od tedaj; Večni Vam sedaj deli plačilo in v miru božjem se spočijte. Žalujoči ostali: P. O. ANTHONY. JOSEPH in C PL. PAUL, sinovi. ROSE KOŠIR in MARY MEEHAN, hčeri. Cleveland, O., 26. avgusta, 1943. Američanov, jim raste greben naravno vsak dan bolj in bolj. —Spričo vseh teh obupnih razmer in žalostnih okolščin, edina stran, od katere moremo pričakovati dandanes še kake izdatnejše in vsekakor prepo-trebne podpore, je samo še katoliška cerkev, katere najvišji poglavar v Mehiki ste Vi, gospod nadškof!" Po teh besedah se je cesar globoko oddahnil in začasno umolknil; s pogledom ostro in stanovitno vprtim v doslej nemo, pa pazno poslušajočega cerkvenega dostojanstvenika je sedaj nalašč mirno čakal, med tem pa toliko pazneje motril prelatov tihi in zagonetni obraz, prizadevajoč si razbrati iz njega vtis, ki bi ga bile nanj napravile pravkar izgovorjene besede. Nadškof je molčal dolgo časa in obenem sam pri sebi še enkrat pazno in previdno tehtal vse možne posledice odgovoru, ki ga je koval in pripravljal že dalj časa za tako priliko, kakor se mu je ponudila vprav danes skoraj sama od sebe, ko ga je pozval k sebi cesar sam ter mu priznal prostovoljno in kakor otrok odkrito tako svoj splošni težki položaj vobče kakor tudi istega vz roke in pa težave, proti katerim se je morala boriti že skoraj od početka cesarska vlada. Dvignil se je zamišljeno iz mehkega naslonjala, prekoračil nekaj krati sobo tiho gor in dol ter obstal za hip pred od prtim oknom, ki je razlivalo svojo žarko svetlobo kopoma po dvorani, potrkal parkrat po okviru, nato prikimal komaj vidno s svojo obilno in zalito glavo, navsezadnje pa se zopet vrnil nazaj proti mali mizici k cesarju. Spustivši se najprej narahla v svoj udobni naslo-njač^ je prekrižal na prsih nekako izzivajoče svoje kratke, tolste lakti, končno pa povzel s tihim in mirnim, pa vendar (odločnim, docela jasnim in dobro premišljenim poudarkom: "Veličanstvo, priznati Vam moram takoj od kraja pošteno in odkrito, da ni našla po našem mnenju katoliška cerkev v mehiški monarhiji one zaveznice in zaščitnice, kakor smo sprva od nje povsem upravičeno pričakovali. Rane, ki so jej jih prizadejale prejšnje bogokletne vlade, še vedno močno krvave, in globokih krivic, ki jih je morala prestati od njih naša cerkev, še ni poravnala do tega dne nova vlada. Ker že ne morem omeniti vseh, mi dovolite, da Vas opozorim vsaj na nekaj najgrših in najbolj črnih točk, katerih poravnanje oziroma odpravo je vse do danes zastonj pričakovala sveta rimsko-katoliška cerkev. Zaplenjena cerkvena lastnina na primer, nam ni bila še do zdaj povrnjena in le premnogo razpuščenih verskih redov še ni bilo nanovo upostavljenih do danes. Vse preveč protiver-skih postav moti in ovira še vedno naše prosto delo med v r n i m mehiškim 1 j udstvom. Narodna šolska vzgoja je še dandanes izven našega nadzorstva in oblasti, medtem ko se širi po deželi prosto in neovirano vse polno krivih naukov in ver. Iz teh in še mnogih drugih vzrokov, ki pa ni, da bi jih tu vse našteval, nikakor ne moremo obljubljati naše pomoči vladi, ki nam ne nudi nikakega poroštva, da, še celo niti ne kakih resnih in zanesljivih ob- ljub, da bo storila za nas svoj del obveznosti v zameno za naše usluge." V dvorani je zavladala grobna tišina, ko je končal nadškof svoj odgovor. Njegov trdi, le-deni_pogled, ki je motril cesarja pozorno proti koncu govora, je zopet vzplaval počasi skozi okno in obvisel tam nekje v daljavi med belimi, drobnimi oblaki, ki so se bili pripodili izza Ajusca proti severnemu nebu. Maksimilijan ni v tistem hipu vedel, kaj naj bi odgovoril. Vsi njegovi lepi načrti počasne sprave in zopetnega izboljšanja odnošajev s katoliško cerkvijo, ki jih je bil skoval, vse krasne sanje ustvaritve močne domače armade in — z njeno pomočjo — zopetne upeljave miru in reda v deželi — vse to DEKLETA IN ŽENE Ali veste, da si boste prihranili precej denarja, če si naročite fini FUR-COAT ali STERLING suknjo izisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne SEDAJ NA WILL-CALL Ne odlašajte, samo me pokličite, da vas peljem v TOVARNO na mojo odgovornost, če kupite ali ne. Vam se priporočam: Benno B. Leustig 1034 Addison Rd. ENdicott 3426 (Aug. 5, 12, 19, 26) je sedaj mahoma splavalo po vodi kakor uničene z enim samim sunkom. _Strmel je nekaj časa razočaran topo predse in opiral v odprto .dlan levice svojo težko, skrbi polno glavo, ki jo je zalivala njegova svetla, gosta, skrbno negovana ter široko na dvoje razčesana brada. Kar ni mu hotelo v glavo, da bi zares odklanjal najvišji zastopnik katoliške cerkve v Mehiki pomoč, ki jo je ravno v tem trenutku tako nujno in krvavo rabila njegova vlada, s tako preračunano neobzirnostjo in vnaprej premišljeno hladnostjo. "Poslušajte me vendar, Vzvišenost," je končno izpregovoril z bridkim, močno notranje trpljenje ter globoko skrb razode-vajočim glasom," poslušajte me, prosim, pozorno in premislite dobro vse posledice, ki bi jih lahko rodilo tako vedenje z Vaše strani, predno odlepite končnoveljavno v tem oziru. Ne bom Vam naravnost ugovarjal, da ni položaj katoliške cerkve v Mehiki dandanes, žal, res še tak, da bi ne pripuščal izboljšave, ali pritrdrti pa mi morate vendar tudi Vi sami, da se je storilo v tem pogledu toliko, kolikor so nam pač dopuščale do zdaj zamere. Dežela preživlja ravno sedaj svoje najbolj odločilne čase in raz-paljene strankarske strasti jo razdvajajo, žalibog, vsaki dan huje in huje. Treba je imeti samo malo potrpljenja in obzirnosti, pa nam bo sčasoma vsem bolje. Nihče nam ne more oči- tati, da nam je kdaj manjkalo dobre volje napram katoliški cerkvi in prav v tem trenutku ima vlada v svojih načrtih razne nove reforme, ki bodo kmalu izdatno predrugačile in izboljšale njen položaj v Mehiki. Ravno zato pa rabimo zdaj bolj kot kdaj poprej prijateljskega sodelovanja in pa resnične, odkrite dobre volje in pomoči, namesto da se nas ostavlja hladnokrvno sredi započete poti ali pa se nam še celo naravnost meče polena pod naše noge. Dam Vam svojo besedo, da bo dobila cerkev povrnjeno vse premoženje, ki ji je bilo kdaj odvzeto po katerikoli mehiški vladi, vse do zadnjega beliča in še z obilo obrestno mero na- FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo. vino, žganje la dober prigri-ztK. Se priporočamo ta obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 _ Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo totao in dobro. RE NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaS avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fender]«. Welding I 3. POZNIK — M. ŽELODEC G Len vlile 3830. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO. v četrtek ~ samo en dan razprodaja koncem meseca Moška oprava MOŠKI ROBCI, Z BARVANIMI ROBI .... 19C MOŠKI BELI IRISH LINEN ROBCl3 Z& 1.00 1.00 69c 1.95 39c MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE, s kratkimi rokavi, samo majhne mere ............................ MOŠKE ESSLEY KNIT CREW SRAJCE MOŠKI JOPICI, z gumbi spredaj ali zaprti in brez rokavov .................................... MOŠKE POLETNE KRAVATE MOŠKE BOLJŠE VRSTE 1 / kravate 72 cena MOŠKE BOLJŠE SRAJCE, premetane in zaprašene ..........................................................................................................................l.f>9 MOŠKE RAYON NOGAVICE; fT n„ 1 AA polne mere; čedni vzorci ............................A.UU MOŠKE BOLJŠE NOGAVICE; popularne vrste in v različnih merah in barvah, par 0«/C MOŠKE BLAZER PISANE NOGAVICE, P" ......................................................................................................................................................29C MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE, boljše kako- n vosti, popularnih izdelkov ............................................................Z.4«/ THE MAY COMPANY ...PRITLIČJE, ONTARIO Oprava za deco VSE-VOLNENI BLANKETI za zibelko, nekoliko zaprašeni, preje 4.50; naturne bele barve z okroglimi robi. Mefe 36x50 ............ NEKOLIKO NEREGULARNA PREGRIr NJALA za otroške vozičke, preje 2.50; različni vzorci ....;.............:...:..L......:..'...... ZAPRAŠENI BLANKETI za ovijanje, preje 50c; samo rozaste barve; mere 30x40 OBLEKCE ZA DECO za vroče dni, 1 n • preje 3.95 do 5.95; različne mere in I-O ' stili .............................................................. 3.69 1.89 49c VEČJA IZBERA SLACKS, preje 1.25 ........ Dekliška oblačila DEKLIŠKE SUKNJE, preje 10.95; mere 7 do 14 .................................................................. SUKNJE IN SUITS za visoko-šolska dekleta, preje 12.95 do 19.95; mere 10 do 16 DELIŠKI PLAY-SUITS, preje 4.50; obleke v enem komadu z dodatnimi krili; mere 7 do 14 .................................................................... DEKLIŠKI PLAY-TOGS, preje 1.25 do 2.00; velika izbera športnih srajc, slacks in shorts; različne mere 7 do 16| THE ELECTRICAL .........................................................IIIIIIMIIIOII""""" 1 a os. Ze le in fOOIIBNl BAVOD p Avtomobili ln bolnlikl vos redno in ob v«aB ^Ltrd* Ml smo vedno pripravljeni ■ najboljto UM ST. O LAIK AVENIJE T COLLINWOOD8EI O**?'. Ul K. 1UO STREET Te 'SilHIlHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllliiiuiiiiiiiiiiiiiiillIllllllll"""