GEOGRAFSKI OBZORNIK DEVETINTRIDESETO LETO Drago Perko V prejšnji številki smo v uvodu izrazili strah pred rdečimi številkami, na srečo pa smo letnik 1991 kljub izjemno veliki in stalni rasti stroškov tiskanja in izdajanja v tem letu končali brez njih in strah prenesli v leto 1992, ki prinaša štiri nove številke že 39. letnika Geografskega obzornika. Ceno ene številke smo zaokrožili na 100 SLT, čeprav bi glede na stroške morala biti precej višja. Klub temu je letna naročnina 400 SLT in nekaj dodatnih tolarjev za razpo- šiljanje za marsikoga še vedno visoka, vendar pa imajo naročniki zagotovljeno nespremenjeno ceno, medtem ko se bo za ostale cena sprem i- ' njala v skladu z višanjem stroškov. Upamo, da se bodo gospodarske razmere pri nas toliko umirile, da se nam naši denarni in drugi na- črti ne bodo stalno podirali, saj lahko le v koli- kor toliko normalnih gospodarskih razmerah oblikujemo tako ceno revije, ki ne bo prevelika za vas, bralce, in ne prenizka za naše stroške. Ker na uredništvo prihaja vse več in več člankov, obsega revije pa ni mogoče pove- čati brez dodatnega povečanja cene revije, smo nekoliko zmanjšali črke in razmak med vrsti- cami. Tako obsega stran besedila pri strokov- nih člankih 5400 znakov, kar pomeni tri običa- jne tipkane strani (30 vrstic s po 60 znaki), in pri informativnih prispevkih v drugem delu revije okrog 6300 znakov, to pa je okoli 3 in pol običajne tipkane strani. Tako celoten obseg Geografskega obzornika presega 120 strani običajnega tipkanega besedila. Kljub temu vse zdajšnje in bodoče sodelavce prosimo, da oddaja- jo čim krajše in zgoščene prispevke s takimi grafičnimi in tabelaričnimi prikazi, ki bodo nadomestili čim več besedila in popestrili pris- pevke. Z barvnimi diapozitivi so v tej številki opremljeni prispevki iz Afrike, Luksemburga in Portugalske in prispevek o najnižji točki sloven- skega podmorskega sveta. Dva članka predstav- ljata tematiko obmejnih območij. Objavljen je povzetek naloge Bojana Popoviča, ki je bila nagrajena na republiškem tekmovanju mladih raziskovalcev leta 1991 in govori o Jezerskem kot klimatskem zdravilišču. Predstavljamo tudi pregledne karte Republike Slovenije. Iz pisane- ga informativnega dela revije opozarjamo le na razpis pomladanskih ekskurzij LGD in kratko predstavitev nekaterih najnovejših publikacij. Upamo, da je vsebina dovolj pestra, da bo vsak našel kaj zase. Konec uvodnika pa uredniški odbor namenja najlepšim željam za leto 1992. Srečno! ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST ZGDS Milan Orožen Adamič >A ( f ^ f 4(J Naslednje leto bo Geografski obzornik slavil že štirideseto obletnico izhajanja. V pri- pravi je triinšestdeseti letnik Geografskega vestnika, ki je nastarejša slovenska geografska revija. V urednikovanju in skrbi za obe reviji se je izmenjala cela vrsta urednikov, pester krog sodelavcev in več generacij. Nekateri ured- niki in uredniški odbori so nesebično skrbeli za obe reviji tudi več desetletij. Opravljeno je bilo obsežno delo, ki nikdar ni bilo ustrezno finančno nagrajeno. Vsem, urednikom in sode- lavcem, pa je bil vedno skupen cilj, da morajo biti naši pogledi, izsledki, raziskave objavljeni in dostopni najširšemu krogu bralcev. Pred nami je začetek izhajanja nove revije Geografija v šoli, prva številka je že iz- šla. Ob zborovanjih slovenskih geografov, 15. je bilo v Portorožu lani, smo izdajali posebne zbornike. V okviru nekdanjega Geografskega društva Slovenije, današnje Zveze geografskih društev Slovenije, smo doslej izdali lepo število posebnih publikacij in to večinoma zbornikov posvetovanj. Pred tremi leti pa smo storili pomemben korak naprej z "Državami sveta", ki so bile ponatisnjene že drugič v dopolnjeni izdaji. Ob pogledu na prehojeno pot smo lahko brez dvoma ponosni in samozavestni. Številne druge stroke v Sloveniji se ne morejo pohvaliti s tako častitljivo tradicijo, še posebej, če k temu prištejemo še geografski tisk, ki ga izda- jajo druge geografske institucije. Ob solidni skrbi za finančna sredstva, današnjem številu naročnikov ter dosedanji višini sofinanciranja upamo, da bomo lahko tiskali geografsko bese- do še vnaprej. Zveza geografskih društev Slovenije je v neformalnem smislu pomemben založnik, orga- nizator geografskega tiska. S to dejavnostjo izpolnjuje cilje svojega delovanja. Ne da bi se tega prav zavedali, smo s svojim delom postali neke vrste manjša specializirana založba. Zače- li smo razmišljati o izdajanju aktualnih geo- grafskih publikacij, o posebnih izdajah, skrat- ka o projektih, ki so zanimivi ne le za geogra- fe, temveč za širšo slovensko javnost. Ni dvo- ma, da je to pot za večjo uveljavitev in odmev- nost geografije. Videti je, da je presežena doba, ko so se nekateri spraševali, kaj je geografija. Pomembno je in šteje le to, kar bomo naredili in to s skupnimi močmi, ne nazadnje z boljšo organiziranostjo in profesionalizacijo založniške dejavnosti. 3