Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek nb 14. — Naročnina ziuvša mesečno po pošti 5 din, v Cclju z dostavo na dom po razna&alcih 5.50 din, za inozcmstvo 10 din — Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva iilica Stev. 1, pritličje, desno; uprava: levo — Telefon štev. 65 — Baf.nn pri poštncin čckov- nem zavodu v Ljubljana štov. 10.66G Leto XXII. Cefje, petek 27. se&tembra 1940 Štev. 40. Zoran M. Vudler: Temni oblaki nad Egiptom Minilo je prvo leto vojnih presene- čenj. Prvo leto je pripravljala presene- čenja samo Nemčija, v začetku drugega leta vojne pa je postala do takrat ne- aktivna Italija aktivna. Italijanski Ü3k je znal ustvariti razpoloženje za nev- tralnost, nato za nevojskovanje in konč no je s članki znanega publicista V. Gayde zavelo v italijanskih listih vojno razpoloženje. Egipt je nekakšna od Angležev, odvis- . na svobodna kraljevina. Meri 994.000 km- in ima okoli 15 milijonov prebival- cev. Egipt je torej po ozemlju štirikrat večji od Jugoslavije. Če pa vemo, da je plodna in naseljena samo ena tretji- tina ozemlja, lahko razumemo, zakaj se Egiptu še nič nc mudi v vojno. Daleč so še pustinje, v katerih se borijo An- gleži in Italijani. Večino površine tvo- rijo torej neplodne in peščene ravnine. Le dolina Nila in nekaj mest je gosto naseljenih. Pravijo, da je dolina reke Nil — Egipt. Egipt je za Anglijo velikega pomena; z njim bi izgubila Anglija v Sredozemlju vse, Italija bi se pa raz- širila in bi postala velika imperialna država. Danes je Egipt v čudnem položaju. Iz njega napadajo angleške čete italijan- ske, Egipt sam je pa še nevojskujoča se država. Toda lahko pričakujemo vstop Egip- ta v vojno. Predsednik parlamenta Ali Mäher paša že nekaj dni agitira za vstop v vojno. Z usodo Egipta je pove- zana usoda Sueškega prekopa. Kdor vlada Egiptu, ta vlada tudi Sueškemu prekopu. Kakšna je egiptska vojska? Vojna obveznost traja v Egiptu pet let. V mirnih časih je bila vojska razdeljena na tri pehotne brigade (11 bataljonov in 2 eskadrona), 4 baterije, 1 četo arti- lerije, 2 oddelka oklopnih voz in 1 pio- nirski oddelek. Danes je pod orožjem 200.000 mož in v najkrajjšem času bodo povečali to številko še za 50.000. Gospodarstvo in industrija sta popol- noma odvisna od reke Nila in Angležev. Prvi da mokroto, drugi denar! Tri žetve na leto dajo ogromne količine pšenice, koruze in bombaža. Rudarstvo je šele v povojih. V zemlji leže ogromnc koli- čine fosfata, marmorja, kamene soli in nafte. Kolikor je industrije, je vsa v rokah tujcev. Kakor sem že omenil, egiptska vojska ni velika, toda angleške čete so številne in dabro opremljene. Kakor pišcjo, šte- je angleška vojska že sedaj okoli 200 tisoč mož. To so predvsem čete iz Av- stralije, Nove Zelandije in Kanade, ki jih pa stalno ojačujejo. Bombardiranja, uspehi Italije v So- maliji, vafdistični pokret proti tujcem, posebno proti Angležem, so nekoliko omajali zaupanje v Anglijo. Toda An- gleži imajo najmocnejše orožje v ro- kah: Egipt je finančno in gospodarsko popolnoma odvisen od Londona. Ce An- glija čuva Egipt, ve, da čuva in brani vse svoje teritorialne posesti v Aziji ter v južni in vzhodni Afriki. Egipt je žitnica, Egipt je poln rud in to potrebujeta državi osi. Egipt vlada sueškemu prekopu in če ga zasede Ita- lija, podaljša Angležem glavno pomor- sko kolonialno pot trikrat. Egipt je važen del Srcdozemlja in pot v območ- ja velikega kolonialnega sveta. Hude obtoibe Kakor poroča »Exchange Telegraph«, je bivši francoski letalski minister Pier- re Cot ostro obtožil francoski generalni štab. Po njegovem mnenju so tisti, ki sedaj obtožujejo druge, krivi, da je bila Francija pomanjkljivo oborožena. Člani generalnega štaba so bili nasprotniki težkih tankov in letal. Po Cotovem mne- nju je bila samo polovica francoskih letal prve linije v akciji in nastaja vprašanje, ali ni šlo za dogovorjeno sa- botažo. Svetovna voina se poiavlia na obzotiu Sifovife akcije nemškega in angleškega letalstva — Ifa/i/anf v Egiptu — Posvetovanje v Rimu in Berlinu — Bolgarija za- seda juxno Dobrudžo — Japonske eete v Indokini ~ Vo- jaška akcija pvoti Dakarju — Snovanje protiangleškega bloka — Zbliianje med fovjefffro Riflijo, Anglijo in AmerikoT Bombardiranje Anglije po nemškem letalstvu ter Nemčije in obale ob Rokav- skem prelivu po britanskih letalih se čedalje bolj stopnjuje. Zlasti siloviti so učinki nemškega bombardiranja v Lon- donu, kjer je porušenih že nešteto po- slopij. Mnogo škode so povzročili angle- ški letalci v Berlinu in v raznih krajih zapadnc Nemčije, zlasti pa na pristaniš- kih in drugih napravah in posloi)jih ob holandski, belgijski in severni francoski obali. Do ncmškcga v]>ada v Anglijo še vedno ni prišlo. Eni pravijo, da je vzrok v tem, ker je anglcška obramba prevee učinkovita, drugi pa menijo, da so nera- ške letalske izgube prevelike in da bi bil pohod v Anglijo preveč tvegan. Po- moč, ki jo nudijo Združene države An- gliji z dobavo letal in dragega vojncga materlala, postaja čedalje obsežnejša in izdatnejša. Prodiranje italijanskih čet v Egipt se je pred nekaj dnevi ustavilo pri Sidi Ba- naniju, kjer jih obstreljujejo angleške vojne ladje in letala. Nemški zunanji minister von Ribben- trop j<» imel v Rimu daljša posvctovanja z grofbm Cianom in Mussolinijeni. Ka- kor poroeajo nekateri Hsti, so razprav- ljali o bodoči razdelitvi Afrike, o sodelo- vanju Španijc z Nemčijo in Italijo in o vprašanjih jugo\rzhodne Evrope, zlasti o Grčiji in Turčiji. Bolgarske čete že nekaj dni zasedajo južno Dobrudžo. Bolgarsko prebiAralstvo jih povsod sprejema z velikim navduše- njem. Francoska vlada je dovolila Japonski na njeno zahtevo oporišča v francoski Indokini in prehod japonskih čet z juž- ne strani proti Kitajski. To je povzro- eilo zlasti v Združenih državah hudo re- akcijo. Izgleda, da bodo Združene dria- ve interveniral© proti Japonski skupno z Veliko Britanijo, ki je ponudila Združe- nim državam souporabo »vzhodnega Gi- braltarja« Singapura. Francoski general de Gaulle, ki se bo- ri proti vladi poražene Francije, je pri- plul z njemu zvesto francosko vojno momarico v spremstvu angleških vojnih ladij pred Dakar, ki je najvažnejše pri- stanišče francoske Zapa; Celjski prvi razred in juniorji. V nedeljo so Atletiki v prvorazredni pr- venstveni tekmi premagali Jugoslavijo s 3:1 (1:0). V mladinski prvenstveni tekmi je mladina Jugoslavije premagala mladino.Olimpa s 4:1 (2:1). Določena je bila tudi prvenstvena tekma mladin SK Cclja in Atletikov. Ker pa mladina Atletikov ni nastopila, je dobila mladi- na SK Celja tekmo par forfait 3:0. Sah Spominski turnir dr. Antona Schwaba Rezultati sedmega kola spominskega turnirja dr. A. Schwaba, ki ga prireja Šahovski klub Gaberje, so naslednji: Pukmajster:Hajsinger ,0:1, Rajšek:Go- Ija 0:1, Medved : Fajs 0 : 1, Regner : F. Schneider 1:0, Mirnik:J. Schneider 0:1, E. Csörgö:Verckovnik 0:1. Partije Ha- benšus :Ahtik, Esih :Domajnko in Slim- šek:F. Csörgö so bile prekinjene. Rezultati 8. kola z dne 26. t. m.: Fajs:Verčkovnik 1:0, J. Schneider :Esih 1:0, F. Csörgö :E.Csörgö 1:0, Ahtik: Regner 0:1, Hajsinger :Habenšus 0:1, Golja:Pukmajster 1:0, Medved :Rajšek 1:0. Partiji F. Schneider :Mirnik in Do- ma jnko:Slimšek sta bili prekinjeni. Sta- nje po 8. kolu: Fajs in J. Schneider 8, F. Csörgö 7 (1), Golja 6, Verčkovnik in F. Schneider 4lA (1), Hajsinger 4, Do- majnko 3K- (3), Habenšus 3lA (1), Mirnik 3 (2), E. Csörgö 3 (1), Regner 3, Medved 2, Slimšek 1 (4), Ahtik in Esih 1 (1), Rajšek 1, Pukmajster 0 točk. Zborovanie akademikov vJlogašev" v Celiu üstanovitev študijske knjižnice — So- glasna izvolitev novega. odboria V petek 20. t. m. zvečer so zborovali celjski akademiki, člani Starešinske or- ganizaeije »Sloge« v Celjskem domu. Iz poročil, ki so jih podali odborniki Zdol- šek, Gruden in Majcen, je razvidno, da je odbor marljivo delal. Izvedel je vsa- koletni ples »Sloge«, iz katerega črpa društvo svoje dohodke. Podelil je okoli 5.000 din podpor revnejšim članom in nekaterim srednješolcem. Največje vrednosti bo pa študijska knjižnica, ki je bila ustanovljena po zaslugi jurista Branivoja Majcna in ka- tere pravila so bila sprejeta na zadnjem občnem zboru, Knjižnica ima že pravne knjige in skripta. Nekatere knjige so kupili, večLna pa jih je bilo podarjenih, prodanih po znižani ceni. V prihodnjem letu ima društvo na- men kar najbolj izpopolniti in povečati knjižnico. Po poročilu predsednika nad- zornega odbora jurista Piriha, ki je predlagal razrešnico vsemu odboru, taj- niku Grudnu in blagajniku Majcnu pa razrešnico s pohvalo, je bil soglasno iz- voljen naslednji odbor: predsednik Mi- ran Pirih, cand. iur., podpredsednica Cveta Vidičeva, stud, iur., tajnika Vla- dimir Posavec, stud, pharm., in Hinko Štepihar, stud, iur., blagajnik Branko Prekoršek, diplomiran filozof, knjižni- čar Branivoj Majcen, cand. iur., odbor- nika Repič in Urbančič, namestniki Hrašovec, Jernejšek, Košutnik in Vreč- ko, revizorji Zdolšek, Cergol in dr. Zužič. Naloge novega odbora so zlasti v da- našnjih časih težke. Toda mladina bo našla ,pravo pot, ker bije v mladih sreih jugoslovensko sree. Pohištvo za obednico iz trdega lesa prodam za 3.000 din. VpraSati od 13. — 14. v Jenkovi ulici 21/1 v Celju. Stran 4. »NOVA DOBA« 27. IX. 1940 Štev. 40. Iz nasih kraiev Pettovie Zločini neznanega požigalca Požaroma v Arji vasi pri g. inž. Je- žovniku in pri g. Repinšku v Levcu so se pridružili trije novi. Očitno je, da zažiga hudobna roka ali pa so požari delo slaboumnega človeka. Tako je v Zalogu v noči na 19. t. m. zgorel graščakinji baronici Pouthonovi kozolec z veliko zalogo sena in mnogo poljedel- skega orodja. Škoda znaša okrog 70 tisoč din. V soboto 21. t. m. okrog 22.30 pa se je vnel kozolec posestnika Maksa Go- veka v Kasazah. Velikanski plameni so švigali proti nebu, ki so razsvetljevali vso okolico. Požar so videli daleč po Savinjski dolini, kajti Govekovo po- slopje leži na vzvišeni planoti na des- nem bregu Savinje vzdolž potoka Bi- strice. Ceprav so prihiteli gasilci od vseh strani, je kozolec pogorel do tal, ker je ogenj izbruhnil na vrhu notra- njega kozolca. V njem je bilo mnogo sena in poljedelskega orodja. Sreča je bila, da ni pihal veter. Medtem ko so domači hiteli gasit, je požigalec pora- bil priliko in smuknil v hišo ter ukra- del v sobi ročno torbico s 170 din goto- vine. Za njim so pohitele domače žen- ske, a zločinec je izginil v bližnjem go- zdu. G. Govek ima vsled požara občutno škodo. Požigalec pa še ni miroval. Ko so se nekateri Arnovčani vračali od požara na Govekovem posestvu dobre pol ure pozneje s kolesi proti dorau, so opazili, da se dvigajo plameni na kozolcu g. Ivana Razborška, p. d. Štrikarja v Arji vasi. Požigalec je polil ob kozolcu slo- neče fižolove prekle in na njih viseči fižol z bencinom ter ga zažgal. Arnov- ski fantje so pohiteli za požigalcem, ki pa je pobegnil na kolesu. Domačini so kmalu pogasili ogenj. Da ni bilo zapoz- nelih Arnovčanov, bi bil tudi ta kozolec pogorel. Ljudje so zaradi teh požarov silno razburjeni. Upamo, da bo kmalu uspelo izslediti požigalca. Zalec ž Zvočni kino Zalec. V soboto 28. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 29. t. m. ob 16., 18.45 in 20.45: »GreSna strtast«. Veličastno delo švedske filmske umet- nosti. Drama človeka, ki je materi na ljubo postal duhovnik in se odrekel po- svetnemu življenju. V glavnih vlogah Sten Lindgren, Ingred Bergman in Tore Svennberg. Brasfovce br Sokolskc vesti. Delo v sokolski te- lovadnici se je pričelo. Vsi oddelki telova- dijo po urniku, ki je objavljen na vratih i telovadnice. Vpisovanje dece se zaključi 1. oktobra. — Sokolsko društvo Bra- slovce se je udeležilo z delegacijo in praporom svečanega odkritja spomeni- ka Viteškemu kralju Aleksandru I. Ze- dinitelju v Ljubljani ter odkritje spo- rnenika kralju Aleksandru I. v Zagorju in obenem proslave 50-letnice Sokolske- ga društva v Zagorju. — Na župnih tekmah v odbojki v Celju so dosegla kombinirana vrsta braslovškega nara- ščaja in članov po lepi borbi drugo me- sto. — Občni zbor Sokolskega društva v Braslovčah bo v drugi' polovici mese- ca oktobra. — Bratje in sestre v telo- vadnico zbor in zastavimo vse sile za sokolstvo! l/oveni Gradec s Kolesarska dirka lokoli Pohorja. Koroška kolesarska podzveza v Slove- njem Gradcu priredi v nedeljo 29. t. m. veliko medklubsko kolesarsko dirko okoli zelenega Pohorja. Za dirko vlada veliko zanimanje. Po izjavi tajnika Slo- venske kolesarske zveze bodo na dirki nastopili vsi nasi dirkači, ki so častno zastopali naš kolesarski sport na dir- ki okoli Srbije. Pridružil se jim bo do- mačin Janko Gregorič, ki je častno za- stopal Koroško na dirki okoli Hrvatske. Prišli bodo gotovo tudi Hrvatje, ki se bodo "hoteli oddolžiti za Gregoričev na- stop, sodelovali bodo tudi Srbi, tako da bo na tej dirki zastopana res elita ko- lesarskega sporta. Start bo ob 7. zju- traj pred Golobovo restavraciio. Proga teče od Slovenjega Gradca skozi Dravo- grad in Marenberg do Maribora. Tu je poletapa. Ob KÜ2. odidejo dirkaei na start in nadaljujejo dirko na progi Ma- ribor — Slovenj Gradec. Po dirki bo v Golobovi restavraciji razglasitev rezul- tatov in razdelitev daril. Za zmagovalca je določen pokal bana dravske banovi- ne. Določeno je tudi posebno darilo za prvega juniorja. s Težka prometna nesreča. Pred dne- vi so našli na cesti pred občinsko hišo v Pamečah z okrvavlieno glavo 40-let- nega dninarja Feliksa Kanglerja od Sv. Jerneja pri Muti. Prepeljali so ga v slovenjegraško bolnico, kjer so ugoto- vili, da ima počeno lobanjo. Na vpra- šanja ponesrečenec sprva ni odgovar- jal. Šele pozneje je izpovedal orožni- kom, da ga je podrl neki tovorni avto- mobil. Stanje ponesrečenca je resno. Orožništvo poizveduje po šoferju to- vornega avtomobila. Lasko 1 Na naslov občinske uprave. V dnev- nem časopisju čitamo vsak dan o ukre- pih mnogih občin glede aprovizacijc za \ prebivalstvo. Tako je n. pr. ljubljanska občina nabavila več vagonov krompirja, ki ga bo prodajala občanom po 1.40 do j 1.50 din kg. Zakaj bi to ne bilo mogoče i tudi pri nas? Tudi mi imamo protidra-