Izhaja vsali četrtek Poštnina plačana v gotovini. * *	(Posamezna številka stane 1*80 Din.
In stane po pošti po-šiljan letno Din 52, polletno Din 26, trimesečno Din 13. Na-rpčnina se pošilja v naprej na upravo lista:. »Narodni Gospodar« v Mariboru, Frančiškanska ul. 14.
NARODNI GOSPODAR
ORGAN NARODNE RADIKALNE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Isti se ne vračajo. Cene oglasov po dogovoru, za večkratne oglase primeren popust. Otvor-jene reklamacije po-poštnine proste. Ček. račun poštnega urada Ljubljana št. 13.860.
25. številka. MARIBOR, dne 25. decembra 1924.	1. letnik.
Na konferenci delegatov Narodne Radikalne Stranke v Mariboru dne 14. decembra 1924 enodušno Izbrani nosilec liste Narodne Radikalne Stranke za mariborsko in celjsko volilno okr. je dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. Tudi srezke kandidature so bile na seji oblastnega odbora dne 14. decembra 1924 določene. Vsi na delo, za zmago Narodne Radikalne Stranke!
NOŠ BOŽIČ.
Dan rojstva Odrešenika sveta . . . Simbol miru in sprave .	.
Sveto čustvo obide človeka, ko se spominja Odrešenkovega rojstva. Obrazi žare v odsevu praznično vzhičenih duš. Božična drevesca, mnogo, mno go lučic, svetlih in drobnih, in mnogo srčnega veselja. Mladina in starčki, vse se spominja in vse je praznično razpoloženo ob misli:
Mir ljudem na zemlji!
Sedmič že praznujemo ta veliki skupni praznik v osvobojeni domovini. Sedmič že se strinjajo vse misli in vse želje v en sam velik vzdih:
Mir ljudem na zemlji!
Velika in lepa je misel splošnega miru v človeštvu, toda ljudje so tako — majhni. Miru ni. Ves svet drvi v neznane daljine, v boju s kovanim in ne-kovanim orožjem skuša dokazati nekaj, česar drugi ne verjamejo. In zopet drugi pridigujejo mir in u-porabljajo za dosego tega miru sredstva, ki so v so rodu s smrtjo . . .
Sedmič že praznujemo praznik miru, vsi, in ven dar . . . Ali je razlika med današjim praznikom in prazniki v dnevih svetovnega klanja?
Da, je razlika. Zelo velika razlika. Razlika, ki jo je nemogoče predočiti onim, ki niso sami doživeli svetovne vojne tam, kjer se je odigravala. V jarkih. V bolnicah. Pred in za fronto. Skratka, ta razlika je tako velika, da jo je nemogoče razložiti vsem onim, ki niso bili militarizirani in ki niso bili — internirani. Ti bi ne mogli razumeti onih božičev, ki jih je preživljalo toliko in toliko tisočev slovanskih duš med režanjem smrti, lakote, preganjanja, staroveškega iztrebljavanja slovanske krvi. Ne; ne bi mogli. Razumejo jo samo oni, ki so vse to doživeli in preživeli.
Toda to ni edina razlika. Je še druga. In ta je glavna.
Neizmerno veliko krvi je preteklo v sveto,ni vojni in iz te krvi se je rodila naša svoboda. Svoboda južnih Slovanov. Zato so praznovali južni Slovani veliki praznik miru in sprave v slovesnem veselju, da je konec trpljenja, da bo res zavladal mir med nami . . .
Toda grenka kaplja je ostala. V krogu okrog našega južnoslovenskega božičnega drevesca ni bilo naših Primorcev, rii bilo naših Korošcev. Ostali so — v tujini.
Kdo ne ve, kaj se pravi praznovati božič v tujini, med samimi tujci? Človeku se stiska srce v čud nem drhtenju, ko vidi same tuje obraze. Vse hiti mrzlično — zanj se ne zmeni nihče — saj je tujec. In vsi so veseli, saj jim je veselje čitati z obrazov, srečni, zadovoljni. In ti, ki si tujec, sam med njimi? Ah, tedaj se šele zaveš, kaj je praznik miru in sprave. Osamljen, zapuščen, žalosten . . . tako, da bi najraje, da pride smrt in te objame s svojimi koščenimi rokami ter poljubi z ledenim dihom . . .
Ko pa smo praznovali v osvobojeni domovini prvič božič, ni bilo Primorcev in Korošcev. In mislili smo nanje. Da, naši Primorci nimajo niti takega božiča, kakršnega ima tujec v tujini, ki si želi smrti. Ne, kajti za tega tujca se nihče ne zmeni, lahko govori v svojem materinem jeziku in si oživlja s tein en sam spomin na božič in domovino. Naš narod na Krasu in v Primorju pa tega ne sme . . . Njegov bo žič ni praznik miru, ne, naš narod je preganjan, tako preganjan, da ne bo smel pozdraviti niti lastne matere . . •
Praznovali smo božič drugič, tretjič . . . Danes je sedmič. Mi, ki smo združeni pod zvezdo Ka-radjordjevičev. iVsak božič je bil vendarle lepši. Saj je bilo življenje vedno boljše in lažje. Ni vse tako danes, ob sedmen božiču, kakor želimo, ko gledamo svetlikanje in odžarkovanje svečic na božičnem drevesu. Toda mnogo boljše, mnogo lepše je, kakor je bilo. Še so nasprotstva, še imamo poleg zunanjih tudi notranje sovražnike. Toda nasprotstva se vsako leto ublažujejo, sovraštvo izginja. Ni še izginilo popolnoma, da, ni še izginilo, in tega se bomo zavedali, ko drhtijo polnoči glasovi božičnega zvenenja nad nami — in ti glasovi nam pravijo: mo rajo izginiti. Vsi, ki smo občutili v srcih slovesnost in vzvišenost božične misli — mir ljudem — vsi se zavedamo, vsi hočemo^ mir, iskrenost, spravo. In prihodnji božič bo lepšf, krasnejši ... To nam Jamči sedanji napredek.
Kdor razmišlja, globokeje razmotriva in objektivno presoja človeško življenje, mora priti do spoznanja in prepričanja, da je cerkveno leto klasična visoka šola za vse stanove človeškega rodu. Njeni glavni in mojsterski predavatelji socijalizma pa so božični prazniki, v prvi vrsti Božič. Božič! —
Praznik pomlajevanja spominov! Božič, praznik miru in sprave!-----
Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, to je nebeški pozdrav, kateri doni in se razlega 1924 krat, po vsem krščanskem svetu. Bo li našel ta pozdrav kak kotiček v našem srcu? To vprašanje je ravno tako važno, kakor je žalibog dvomljivo.
Ne moremo namreč dobre-volje prištevati k lastnini sveta, niti je ne moremo v potrebni meri nagla-šati pri posameznih slojih našega naroda. Vihar raz i
Svetozar Markovič, duševni oče Narodne radikalne stranke, je umrl še jako mlad, komaj 26 let star. Strla ga je jetika in trpljenje po ječah, ker je bil neprestano preganjan. Pisal je jako veliko, njegovi spisi so še sedaj evangelij Narodne radikalne stranke, toda ni napisal enega dela, v katerem bi sistematično razložil svoje misli. Pisal je članke in razprave, ki tvorijo vse skupaj eno celino. Iz vseh teh člankov in razprav zamoremo izluščiti sledeče njegove glavne misli:
Naš narod je zelo siromašen, To je dejstvo, ki se ne more tajiti. Kaj je vzrok tega siromaštva?
Bogastva nastane vedno samo od dela, bodisi da človek dela sam, ali pa uživa plod od dela drugih ljudi.
Toda vsako delo ne prinaša bogastva. Da bo človek imel od dela korist, mora delo biti plodno in plod dela mora pripadati onemu, ki dela. Ako delaš delo, ki donaša malo koristi, ali ako plod tvojega dela jemlje drugi, boš vkljub svojemu delu vedno siromak.
Naš narod je siromašen, ker je njegova proizvodnja majhna in ker gre znaten del njegove proizvodnje v korist tujcem.
Dalje je naš narod siromašen, ker je njegova potrošnja v primeri s proizvodnjo prevelika.
Narod si bo opomogel, ako se poveča proizvodnja, zmanjša potrošnja in ta prebitek proizvodnje nad potrošnjo ostane narodu,
Ti stavki so tako jasni in razumljivi, da ni treba nobene razloge.
* * *
Zakaj je naša proizvodnja majhna?
Prvič radi naše kulturne zaostalosti.
Malo izobražen človek ustvari s svojim delom manje, nego bolje izobražen človek. Delavec, ki ne zna ničesar, dobi samo najslabše vrste in najslabše plačano delo. Takozvani kvalificirani delavec dobi bolje delo in boljši zaslužek. Kmet, ki je popolnoma neizobražen, ne bo znal svojega posestva toliko izkoristiti, kakor pa kmet, ki je v svoji stroki bolje izobražen.
Naša zemlja je kulturno zaostala in vsled tega proizvodnja ne more biti tako izdatna, kakor pa po drugih, bolj naprednih zemljah. Pri nas je premalo dobrih poti in cest, premalo železnic, pa ni mogoče proizvodov pripeljati na svetovni trg z istimi stroški, kakor po bolj naprednih zemljah.
Pomanjkanje izobrazbe pri posameznikih, kakor tudi pomanjkanje splošne kulture je eden izmed vzrokov, da je naša proizvodnja majhna.
Drugi vzrok je pomanjkanje kapitala.
Ako bi kmet imel kapital, bi kupil boljše orodje in poljedelske stroje, izboljšal bi pašnike in njive, osušil travnike, izkoristil bi mnogo bolje svoje pridelke, prodal bi, kadar bi hotel in kjer bi hotel, tako mora pa često prodati, kadar drugi hočejo in komur hočejo. Ako bi imel obrtnik kapital, uredil bi bolje svojo delavnico, pridelal bi več in prodajal bi lahko svoje izdelke ceneje, kar bi bilo zopet v korist delavcu in kmetu.
burjenja je začel razsajati v naših lepih bogatih pokrajinah. Ogenj strasti divja in razburjenje se po-lašča prebivalstva naše lepe Jugoslavije. Mir želimo, boj imamo. A ta boj iz našega stališča ne velja bratom, ampak razdirajočim naklepom nasprotnikov naše edinstvene države; ne velja onim, ki so dobre volje, ampak onim pustolovcem, katerih prizadevanje obstoja v pomirjenju in dosegi svoje častihlepnosti in v omalovaževanju prave ljud. volje. Tak boj bodemo bojevali mi narodni radikali tako dolgo, dokler ne bo vsak naš državljan, prešinjen z zaničevanjem separatizma ponosno naglašal »Jaz sem Jugoslovan«! Takrat bo donel iz prsi treh ujedinjenih bratov enoglasni spev: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje«!
Ako hočemo rešiti vprašanje, kako odpraviti revščino, moramo najprej rešiti vprašanje, kako povečati proizvajanje. Za povečanje proizvajanja je treba narodu kulture in kapitala.
Svetozar Markovič je razvijal svoje misli o Srbiji pred 50. leti, toda one veljajo v glavnem še sedaj in tudi pri nas.
Toda ni dovolj, da se povečajo dohodki, treba je tudi, da se zmanjšajo stroški,
Ako je imel nekdo tekom meseca 1000 Din več dohodkov kot stroškov, je on za 1000 Din obogatel v dotičnem mesecu.
Ako celo prebivalstvo države tekom leta več proizvodi, kakor potroši, je bogastvo države za toliko naraslo dotičnega leta.
Mi pa vidimo, da je naša potrošnja veliko prevelika v razmerju z našo proizvodnjo. Naš delavec obrtnik, kmet imajo majhno kulturo in skromna sredstva, pa ne morejo veliko proizvajati. Z druge strani imamo veliko preveč ljudi, ki ne proizvajajo in niso potrebni, vsaj ne v tako velikem številu. A vsi ti ljudje trošijo.
Splošno je mogoče ljudi deliti na sledeče skupine:
1.	oni, ki proizvajajo (delavci in kmetje],
2.	oni, ki ne proizvajajo, a so potrebni in koristni radi širjenja prosvete, vzdržavanja reda, posredovanja med proizvajalci in potrebovalci (učitelji, uradniki, trgovci);
3.	oni, ki ne proizvajajo in niso nikjer koristni, a žive samo od dela drugih.
Učiteljstvo je potrebno in koristno, ker širi prosveto, omikan človek bo pa bolje proizvajal nego neomikan. Izdatki za šolo in za učiteljstvo so torej pametni in potrebni. Toda šola mora biti tako urejena, da bo predvsem koristila onim, ki delajo in ustvarjajo, ne pa onim, ki ne delajo in samo uživajo. Namen šole mora biti: da poveča proizvajevalno moč naroda.
Vsaka šola, ki ne služi posredno ali neposredno temu namenu, je nepotrebna, a ne samo nepotrebna, ampak tudi škodljiva, ker se zanjo troši del narodnega premoženja in proizvajevalne moči.
Umetnost je jako lepa reč in umetnost je tudi potrebna v kulturnem življenju naroda. Toda umetnost si lahko privošči, komur se ni treba boriti za življenje. Kdor nima za večerjo, ne pojde v gledališče in če si kmet ne more kupiti železnega pluga, si ne bo kupil dragocene slike! Mi smo proletarski narod in umetnost lahko gojimo samo v toliko, v kolikor vedri dušo proletarca. Najprej je treba živeti, potem šele lepo živeti, a večina našega naroda živi v revščini, zapuščenosti, hira vsled bolezni.
Duhovščina je istotako potrebna in koristna. Vera je velika moralna sila in duhovščina, ki deluje za povzdigo moralnosti, je v korist naroda. Moralnost ima koristen vpliv za javni red in povzdiguje proizvajevalno silo naroda.
Druga skupina potrebnih stanov je ona, ki vzdržuje javni red, kakor: orožniki, uradniki in sod-
Tudi za naše brate bo prišel lepši božič. Današnji ni božič zanje, in za nas ni tako svetel, kakor bi bil, če bi ga z nami praznovali tudi pni.
Če iztrga izpod božičnega drevesca tuja roka darilo, ki ti ga je dala mati za praznik miru in sprave, te boli srce.
Milil Mzorn Markoviča.
Red mora biti v državi, to je jasno, ker drugače tudi proizvajevalec ne more proizvajati. Toda isto-tako jasno je, da za vzdrževanje reda ne sme biti več ljudi, kakor jih je res potrebno in da so ti ljudje samo radi onih, ki proizvajajo v njihovi službi.
Tako je prišel Markovič do druge glavne točke svojega sistema, in to je samouprava.
Markovič si ni predstavljal, koliko posla je z državno upravo, mislil pa je, da je mogoče državo upravljati, kakor kakšno veliko občino. Tako sicer ne gre. Uradništvo je potrebno in ono mora imeti svojo neodvisnost in svoj položaj. Toda Narodna radikalna stranka je sprejela in obdržala načelo samouprave ljudstva kot temeljno in glavno točko svojega programa.
Uprava mora biti kolikor mogoče po ceni in kolikor mogoče v tesni zvezi z ljudstvom. To bo pa mogoče samo, če se uvede popolna ljudska samouprava po občinah, srezih, oblastih in za celo državo. Tako bo uprava v resnici v službi ljudstva.
Trgovci so pri današnjih razmerah prvi potreben stan. Sicer ne proizvajajo ničesar in žive samo od drugih, toda potrebni so, ker posredujejo med proizvodnikom in potrošiteljem. Brez njih bi proizvodnih često ne mogel prodati svojih pridelkov.
Tretja skupina ljudi so oni, ki nič ne delajo, ali vsaj nič koristnega ne delajo. Ti so kakor trotje v panju. Oni ne samo, da svojo delovno moč odtegujejo pridobitnemu delu, ampak tudi največ trošijo in s tem uničujejo narodno premoženje.
Kmet kupuje malo. On kupuje samo najpotrebnejše reči, kakor obleko, potrebščine za stanovanje, ali pa stvari, ki zopet služijo za novo pridobivanje, kakor: motika, plug itd. Ona tretja skupina pa kupuje večinoma predmete, brez katerih bi se lahko izhajalo in predmete, katerih ne izdelujemo v državi. Da se te reči zamorejo uvažati, moramo izvažati druge koristne reči v tujino, kakor hrano, ki potem primanjkuje našemu delavcu, surovine, s katerimi bi se lahko povzdignila naša industrija. |
Socijalna dolžnost države je, da zatre ljudi, ki so brez posla ali ki nič koristnega ne delajo. Najbolje bi bilo, da se uvede splošna dolžnost dela in splošna prepoved uvažanja vseh nepotrebnih stvari v državo ali pa izdelavanja takih stvari doma.
* * *
Proizvodnja bi se torej dvignila, ako se dvigne
splošna izobrazba ljudstva in pa splošna kultura v državi.
Potrošnja bi se znižala, ako se odpravijo vsi nepridobitni sloji ali vsaj znižajo na najmanjšo mero, a obenem omeji uporaba nepotrebnih stvari.
Tako bi se v deželi več pridelalo, kakor pa porabilo, več izvažalo, kakor pa uvažalo, in raslo bi blagostanje.
Toda za povzdigo proizvodnje je potreba še kapitala.
Kapitala je v naši državi malo, domači kapital se razvija jako počasi, veliko bolj počasi, kot po drugih krajih in ni v nobenem razmerju s potreba-' mi. Tako zaostajamo, vkljub navideznemu napredku, vedno bolj za drugimi državami.
Tako pridemo na vprašanje ljudskega kredita.
Ker smo v zvezi s celim svetovnim kapitalističnim gospodarstvom, ne moremo tega gospodarstva odpraviti pri nas doma. Toda pomoč je mogoča na sledeči način:
1.	razvija naj se naše zadrugarstvo in to denarne zadruge, ki bodo od ljudstva zbirale mali kapital in ž njim pomagale domačim malim ljudem, kakor tudi pridobitne zadruge, ki bodo omogočile razvoj industrije brez velikega kapitala.
2.	Država naj na pameten in oprezen način za prvo silo angažira tuji kanital, da pomore odpreti še nenačeta prirodna bogastva.
3.	Država naj uredi vprašanje cenenega kmeč-
kega in obrtniškega kredita, s primernimi zakoni onemogoči špekulacije in izkoriščevanje ljudstva od strani kapitala.	(Dalje prihodnjič.)
ProleU politiko.
Slovenski narod je po svoji ogromni večini proletarski narod.
Torej je med Slovenci edini umestna proletarska politika!
Proletarec je človek, ki nima svojega premor ženja, proletarec je človek, ki živi »iz rok v usta«, bodisi, da živi od umstvenega, ali od telesnega dela.
Demokrati še sedaj ne morejo uvideti, da so Slovenci pravzaprav skoraj vsi proletarci, pa bi radi še sedaj delali neko meščansko politiko. Toda meščanstva pri nas ni, vsaj ne v tolikem: številu, da bi moglo priti v poštev. Kranjska ima — tako smo se učili v šolskih knjigah — 14 mest. Sedaj pa pogledajte, koliko je v Višnjigori ali v Črnomlju meščanov. Veliko večino Ljubljane ali Maribora tvorijo proletarci, to je uradniki, delavci, mali obrtniki, slednjič pa še oni široki »črni proletarijat«, ki je popolnoma prepuščen Bogu na milost.
Kmetijci govore o nekem »kmečkem stanu«, a ne morejo niti povedati, kje se ta kmečki stan nahaja. Velika večina prebivalstva naših »kmečkih občin« so kmečki proletarci, delavci, bajtarji, mali kmetje, ki morajo istotako živeti »iz rok v usta«, kako,r vsi drugi proletarci.
Vsi proletarci skupaj imajo svoje potrebe, i. o-riti se morajo za življenje, vsak človek mora najprej živeti, potem šele zamore modrovati — pravi stari latinski pregoivor. Najprej se je treba brigati za to, kar je potrebno za življenje.
Proletarec se ne more spuščati v različne filozofske in državnopravne razprave. Za proletarca je navsezadnje prav vse eno, če živi v republiki ah v monarhiji, samo če mu dotična država daje možnost, da zamore živeti. Ko se je pred 50 leti osnovala Narodna Radikalna stranka, bila je po svojem du hu in bistvu bolj republikanska, kakor pa monarhistična. Toda ona v svojem programu ni niti od daleč sprožila vprašanja republike ali monarhije. Milan Obrenovič je bil zelo nedemokratski vladar. Toda stranka je samo zahtevala najširše državljanske pravice. To je bilo zanjo bistvo, oblika vladavine je postranska stvar. Ce bi Milan hotel biti pameten, lahko bi še danes njegovi potomci sedeli na prestolu. Stranka se nikdar ni izrekla proti njemu, zahtevala je samo pravice ljudstva, luui sedaj sprejema stranka monarhistično! obliko, kot neko stvar, ki obstoji, katera je ustvarjena od zgodovine in radi katere ne maramo voditi bojev, ker to ni v korist siromaš. ljudstva. Boji med republiko in monarhijo so vedno silno težki in dolgotrajni in v teh bojih trpi vedno navsezadnje največ ljudstvo. Kdo nam jamči, da bi bila republika,
kot predsednik republike boljši, kakor pa kralj Aleksander.
Ravnotako so za proletarske težnje čisto brezpredmetna vsa državnopravna vprašanja. Največji državopravci so Hrvatje in sicer oni Hrvatje, ki so siti in politizirajo po zagrebških kavarnah. Glavna stvar je »samouprava« ljudstva, to se pravi, da se ljudstvo samo upravlja. Od avtonomij in federacij pa ne bo, nobeden sit. V nekdanjih časih so imele kranjska in štajerska dežela silno široko avtonomijo, ljudstvo pa ni imelo prav nobene samouprave. Vsak grof je lahko odiral v svoji grofiji ljudstvo, kakor je hotel, lahko je koval celo denar, če je imel iz česa, samostojnih carin mu ni bilo treba, ker je lahko šel kar na cesto in oropal popotnega trgovca, cesar ni mogel pobrati nobenih davkov brez dovoljenja grofov, ti pa niso hoteli dovoliti davkov, ker so hoteli sami v lastni režiji odirati ljudstvo. Vojaštva ni bilo pravzaprav nobenega, ker so grofi za svoje medsebojne prepire imeli svoje oborožene hlapce, za obrambo dežele se pa nisoi brigali. Avto-, nomija ni samo uprava, torej ni vseeno in mi zahtevamo samoupravo ljudstva.
Treba je pa vedno in vedno naglašati, da je glavno težišče naše stranke v našem socijalnem programu. Politična vprašanja je stranka morala reševati, dokler ni država urejena. Ni mogoče socijalnih vprašanj reševati, dokler ^ ni država urejena. Jedro našega ^ vprašanja pa ni politika, ampak socijalno vprašanje, oziroma naša politika more biti samo proletarska politika.
To je treba povedati jasno in odločno, da nas bo vsakdo razumel: Mi smo proletarska stranka, naša politika je proletarska politika, naš program je radikalni socijalizem.
Narodna radikalna stranka ima med Slovenci samo v tem slučaju pomen, če stoji na stališču tega programa, kakor so ji ga osnovali Svetozar Markovič, Nikola Pašič in drugi.
Mi ne poznamo delitve naroda na različne kategorije in stanove, kakor so delavci, kmetje, meščani itd. Mi poznamo samo delitev na dva sloja: na one, ki delajo in trpe in one, ki žive od dela drugih. Mi smo stranka onih, ki delajo in trpe in teh je v naši državi, zlasti pa med Slovenci, ogromna večina.	, , .	.
V interesu trpečega proletarijata moramo odkloniti vse nepotrebne politične prepire in začeti s plodnim socijalnim delom. Prepiri o republiki in mo narhiji, o federalizmu itd. se lahko vlečejo neprestano. O takih rečeh se lahko prepira sita gospoda po kavarnah do sodnega dne, za naš proletarijat je
udstvo Kdo nam jamči, da bi bila repuDiuca, po Kavarnau uu buuucga u.iv, -—-o .p bi to dobili navsezadnje boljša, kakor pa mc- pa potrebno, da strne svoje vrste m dela proletar-larhija, in če bi bil na primer dr. Mehmed Spalio i sko politikom_________________
"	Pohorc pa republikanec.
Pusluvšaite, koa se je meni m den v Kujiacak skaublaičen	puzdroaVl
Vajs°te, šan su v Kujince na sudniju in tujdi štij- bli ljudi moalu bulj pametni in ne tak treapasti, ku
fa^Tse mato n^^^	s^i to »Prav mate, oača«, mi je frakar riku, »vijdim,
Tlidu žimlj pa pau litra starijne. Na gulaš sn magu de ste pametn mouž. kVi ste gutuvu pnjatu reptile čoakat še ni biu dosti mehek. Ku tak sedim in blijke?«	,	, , , , ,
toakam pa zubljem žimlje, prijde k meni pu frakar- Meni je pa te ravnu pu črajvah ud loakute bo-
lilu in sn mislu na gulaš pa sn mu riku: »Vajste, rij-pe jes še douma najnčem jeast, ne pa de b ju hoa-du v Knjice loapat«
»Ne, ne, me nijste prav zastopli! Nisni pravu u rijpi, ampak u republiki. Al ne vajste, koa je republika?«
Koa bi se legau, puvidau sn mu, de še republiku nisn nikul jeu. Te se je pa gramšek frakarski nasmejau in riku: »Oača, republika nij za pujeast kak rijpa. Oadprijte svoje vuohe! Mij živijmu v dar žoavi Jugoslaviji. Naš guspudar je kroal. Oan, n.ie-guva družijna in šrijbarji kuštoaju doasti gnarja-Pa tau še nij najbulj huodu; za nas je najbulj sloa-bu, de kroal puslancam ne puosti zmiram pu njihu-vi vouli ravnoati in včasi napudi puslance in minij-stre taj, ud kod su prijšli. Či bi pa mij ne mejli kroa la, bi puslanci zvulijli za vsake kvatre enga predse j dnika države. Oan bi si lehku z gnarjem, ki se zdaj izda za kroala, preci upomoagu in puslanci bi leahku pu svoji gloavi dejlali, kak bi htli. Vijdite oača, daržoava, ki nijma kroala, je republika. Tujdi mij marmu gledati, da dubijmu republiku.«
De me je ta frakarska marcijna^ mejla za tak tumastega, me je groznu razjejzlu. Čeglijh še nisn spiu več ku pau lijtra starijne, sn odoaru pu mijzi in se zadarl? »Beaštja fardamana? Pujte se solijt s svoju republiku! Sevaj, tijsti gnar bi radi pužarli, ki ga zdaj dubij kroal, pa še nikaj miljonov pu var-hi! In dajlali bi roadi, ka bi htli! Še zdaj, ku se bujijte kroala, kradete ku sroake. Kak bi še le krad li in ubuge ljudi darli, če bi ne blu nikoaga, ki bi Vam gledau na Vaše dauge parklje^ Zatau pa naj ljuobi bauk uhroani našega kroala še velijku lajt, de bi ud daržavnih kas udganjau kradljijve srake in da bi skarbeu za red!«
Republikanska čajnča me plahu pugleda, vstoa-ne in udnese svoje kusti skauz vrate. Ravnu tejda mi je uštarijca prnesla muj gulaš. V kuhnu je vse čuola, ka srna se s frakar jam v hijši majnla. Reak-la mi je: »Oača, zaka pa nijste uni goudli z nougu pumagali, de bi bulj hijtru prijšla iz hijše? Vajste, tut falot ži več lajt nijč ne daj la samu hudi ud člu-vika du čluvika pa mu hvali svoju republijku. Ud koud marha niki gnar dubij ?«
Meni je blu rajs žau, da ga nisn s škurnam barcnu taj, ki je koanec harbta. Ku bu vulijtev, bum fijgu pukoazau v vse škoatlje, ktere boju pustavili republikanci za svoaje zabijte gimple. Či ste pametni, naproavite tujdi Vi tak!
Jaz bom po že volu našu pravu stranku. Ona nikul ne' pravi, da je za republiku. Ona skrbi šar m za našu ludstvo, da nam bu bljše šlo, ko nam gre zaj, ko se samu špetiraju eni z drugimi. Volu bom Narodnu Radikalno stranku.
G. DaviMč Išče mandat!
Gospodu Davidoviču so svetovali, naj objavi po časnikih, da išče mandat. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen na treh krajih, sedaj pa ne more dobiti niti okraja, kjer bi kandidiral. Potuje na vse strani, a vedno se vrne razočaran domov. Njegov beogradski mandat je sigurno izgubljen. V Skoplju se je za nosilca liste vrinil nekdo drugi, če prav bo tudi^nosi leq težko: izvoljen. Isto je z okrajem Beograd. Stran ka ima toliko prvakov, a zanesljivih mandatov zelo malo. V Srbiji je zelo malo okrajev, kjer bo izvoljen
iemokrat kot nosilec liste!
Davidovič je šel v Zagreb, a tam ni nič. Celo ;tari Spinčič ni tako neumen, da bi tam kandidi--al kot demokrat. Šel je dalje na hrvaško Primor-e, kjer so mu priredili silne »račke«, a z kandida-:uro ni nič. Ako Bog da in sveti Florijan, bo tam en nandat, tega pa hoče bivši ban Tomiča Ambrela. Šel je dalje v Dalmacijo, a tam je še slabše. Kdor ma vero, da bi gore premikala, bo vedel, da bi zamegli demokrati dobiti en mandat, a na to številko ie že davno stavil g. Krstelj, podpredsednik strance. Šel je v Sarajevo in priredil shod svojih vernih y hotelu »Central«. Celo Spaho je prišel z nekimi prijatelji delat društvo, da bi jih bilo več. A ko so prišli Orjunaši in demonstrirali, je celo društvo zlezlo pod klopi, toliko jih je bilo. Sel je v Orno goro, a tam šele prav nič ni. Črnogorski federalisti liočejo svojega, centralisti pa nočejo federalista. V Vojvodini upajo demokrati dobiti en cel mandat, tega pa ne da iz rok Šečerov. Po Makedoniji hodi Su-menkovič in ne ve, kam bi se obrnil.	„	.
Pravijo, da je Davidovič vprašal Korošca, ce bi mu ne dal en mandat v Prekmurju, ker drugače pre ti nevarnost, da se blokaškemu stolu odlomi ena noga.	____________
Jedro narodne radikalne stranke.
Široka masa je jedro naše stranke.
Narodna Radikalna Stranka ima svojo moč v široki masi, ki je njeno jedro. Zato je potrebno, da jo široka masa tudi pozna in v njene vrste pristopa.
Kmetje, delavci n obrtniki iz zelene mariborske oblasti, ali poznate miseljnost Narodne Radikalne Stranke in njeno zgodovino? Večina vas je ne pozna, zato jo vam bomo opisali v več člankih, ki bodo v kratkem sledili v »Narodnem Gospodarju«. Za danes samo glavno!
Narodna Radikalna Stranka je najmogočnejša predstavnica malih ljudi, kmetov, delavcev, obrtnikov ter je edirta, ki se zanje zavzema.
Osnovni princip Narodne Radikalne Stranke je, da morajo biti zastopani v vseh strankinih forumih široke plasti kmečkega in delavskega ljudstva, ki najbolje poznajo svoje težave, da se bodo skupno borili z intelektualci za svoje pravice v stranki.
Še enkrat povemu, da mi nismo in ne maramo delati politike pri zeleni mizi od zgoraj navzdol, am pak politika se bo vodila javno z širokimi masami našega ljudstva od spodaj navzgor.
Mi odklanjamo tisto inteligenco, ki s prezirom gleda žuljavega kmeta in delavca, pozdravljamo pa tisto intelegenco, ki ljubi našega kmeta in delavca ter z njimi koral v eni fronti.
Zato na delo med široke mase naroda, ustanavljate radikalne organizacije povsod, tudi v zadnji hribovski vasi med kočarji, kajti ubogo ljudstvo je jedro Narodne Radikalne Stranke.
Ti ubogo, pošteno slovensko ljudstvo zapomni si sledeče:
Narodna Radikalna Stranka je stranka 'poštenega dela, ona je vir, kjer se lahko borite za svoje pravice. Če jih danes ne boste dosegli, jih boste jutri, kajti naše z trnjem posuto življenje je večna borba.
Zato pristopajte v njene vrste. Ako boste 8. februarja Narodno Radikalno Stranko z g. dr. Ravnikom kot nosilcem liste volili, potem bo ona tudi vam pomagala ter se borila za vaše upravičene zahteve.
Božični in novoletni pozdrav do zadnje hribovske koče!
Znamenje im.
G. Milan Savčič je objavil v nedeljo v vseh beograjskih listih, da odstopa od Davidoviča in pristopa k Pribičeviču. Milan Savčič je menda najbogatejši človek v Srbiji, lastnik »Izvozne banke- ki ima ogromno, čisto novo palačo na Terazijah, je predsednik borze in vseh mogočih velikih podj;. j. Milan Savčič je bil doslej demokratski narodni Polanec in pri sedanjih volitvah je zopet kandidiral na listi g. Pečica v moravskem okraju. Sedaj so se mu pa oči odprle, ter je spoznal, da bo kot sreski kandidat gotovo propadel, ker je še nosilec liste negotov. Savčič pa ni človek, da bi samo plačeval '/a Pečiča, beograjskega advokata in tipičnega predstavnika naše politične korupcije. Vsled tega je oal izjavo, da izstopi iz stranke, češ, da je zdavnaj u-videl, da je stranka za nič, a je še vseeno vztrajal v nji, misleč, da se bo vendar poboljšala. Odslej pa noče več nositi odgovornosti, da je član stranke, ki se brati z Radičem, Spahom in Korošcem, pa gre raje k Pribičeviču. Najbrže pa tudi tam ne bo mandata.
Politični presied.
Naš notranji položaj.
Ministrski svet je sklenil, da se naša država u-deleži velike svetovne razstave, ki se bo vršila meseca maja 1925 v Parizu. Določen je že komite, ki naj pripravi vse potrebno za to razstavo.
Po izjavi ministra za socijalno politiko Marko Gjurčiča se bode znesek 100 milijonov dinarjev, ki je bil odobren za podporo .invalidom, v najkrajšem času izplačal. Predložena mora biti še uredba ministrskemu svetu in nato se prične takoj z izplačilom. V ministrstvu za socijalno politiko je že vse pripravljeno za takojšno izplačilo. Znesek 100 milijonov dinarjev se bode razdelil med vse invalide v vsej državi. Izplačalo se bode invalidom za vso leto.
Na ministrski seji, ki se je vršila dne 18. t. m. je vlada razpravljala o politični situaciji v Hrvaški. Na dnevnem redu je bilo tudi važno vprašanje o omejitvi destruktivne propagande HRSS. Beograjski listi vedo poročati, da je vlada po enomesečnem opazovanju prišla do prepričanja, da separatistične skupine v državi ne upoštevajo potrpežljivosti vlade in ne nastopajo lojalno napram državni obliki Vlada je zato odločena, da začne energično vporabljati zakon o zaščiti države, to iz razloga, da se varuje državna avtoriteta in prepreči vsaka sub-verzirana propaganda. Veliko senzacijo je vzbudila Radičeva pogodba z bolševiki. Opozicijonalni tisk skuša avtentičnost te pogodbe zanikati in navaja kot protidokaz samo kratek ugovor, češ, da je ta pogodba čisto navaden falsifikat. Beograjski tisk se obširno peča s to pogodbo in naglaša, a se je vlada odločila nastopiti proti HRSS na podlagi materijala, ki je bil zbran glede zveze Radičevcev z Moskvo. Nastop vlade proti HRSS je sklenjen, ker je vprašanje razpusta HRSS povsem dozorelo. Akcija proti Radiču se bo pričela takoj, ko se povrne zunanji minister dr. Ninčič v Beograd. Iz te Radičeve pogodbe, ki jo je sklenil z boljševiki, je jasno razvidno, da je HRSS popolnoma v službi boljševikov in da je podrejena III. internacijonali.
Zunanji minister dr. Ninčič, ki se nahaja tre-notno v Parizu, je nekemu dopisniku, ki ga je vprašal, kakšno stališče zavzema napram priznanju Rusije, izjavil, da je bil pred meseci prepričan pristaš akcije za priznanje sovjetske Rusije, toda skušnje zadnjega časa so ga prisilile spremeniti svoje mnenje tako, da se priznanje sovjetske Rusije odgodi za nekaj časa iz razloga, ker se III. internacijonaia javno trudi, da izzove nemire v Jugoslaviji. Jugoslo venska vlada se je odločila najenergičneje prepreči ti akcijo boljševikov. Jugoslavija je vedno korektno
postopala proti Rusiji, ter ni trpela na Jugoslovanskem ozemlju caristične propadande. Nasprotno sovjetska Rusija vzdržuje in trpi na svojem ozemlju propaganda, naperjeno proti Jugoslaviji.
Iz Zagreba se poroča:
Radičeva stranka razcepljena. 21 poslancev HRSS izstopilo iz stranke, ker ne odobravajo dosedanjega Radičevega delovanja in ker ne morejo tolerirati Radičevega pakta z III. bolševiško interna-cijonalo. Radičeva slava se bliža svojemu koncu.
Italija.
Mussolini je predložil zbornici na zadnji seji nov volilni zakon, ki vsebuje enomandatski sistem po angleškem načinu. Ožje volitve so izključene. Podpred. zbornice je demisijoniral. Zbornica je dne 20. t. m. sprejela demisijo podpredsednika Giunte. Med glasovanjem je prišlo v zbornici do burnih scen med opozicijo in fašisti. Razmejitev med Jugoslavijo in Italijo še ni definitivno zaključena.
Bolgarija.
Ministrski predsednik Cankov bo v kratkem o-biskal Jugoslavijo ter Rumunijo. Njegov obisk pomeni zbližanje medsebojnih odnošajev.
Pokret mi v mormonki oblasti.
II. pododbor NRS za mesto Maribot ima v poni, deljek dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer svoj redni članski sestanek in to v gostilni Gselman v Melju. Za člane je prisotnost obvezna.
V soboto, dne 20. t. m. se je vršil ob 8. uri zvečer članski sestanek III. mestnega pododbora, ki je bil prav dobro obiskan. Na sestanku sta poročala predsednik oblastnega odbora NRS in nosilec liste NRS g. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru in podpredsednik oblastnega odbora NRS g. Janko Tavčar. Vnela se je živahna debata in je bil sestanek prava politična šola za udeležence. — V nedeljo, dne 21. t. m. je bil shod krajevne organizacije NRS v Hočah. V prostorni dvorani Tomažičeve gostilne v Zg. Hočah so se zbrali sami ugledni možje in mladeniči, ki so živahno pritrjevali izvajanjem nosilca liste NRS in oblastnega predsednika dr. Rudolf Ravnika. V debato so posegli gg. Ivan Veras in Hugon Turk. Naša stvar je v dobrih rokah in lepo napreduje. Naprej na delo za našo zmago!
Pododbor za V. mestni okraj ima v torek, dne 30. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni Bernkopf na Frankopanovi cesti širšo sejo. Vljudno se vabijo vsi odborniki in člani, da se zadnjega sestanka v tem letu, katero bodemo dokončali z obljubo, da prihodnje leto pričnemu delati z podvojeno silo v prid in za povzdigo naše NRS, prav gotovo udeležijo.
Apače. V nedeljo popoldne so se zbrali v Apačah v gostilni »Fiirst« zastopniki NRS iz Apačke kotline. Zastopane so bile okoliške občine po svojih županih ter zaupnikih v prav lepem številu. Zboru je predsedoval g. župnik dr. Potzinger, ki je v krasnih besedah navzočim odličnim možem raztolmačil cilj NRS, katere ona zasleduje in da je edina prava pot, da pridemo do gospodarske konsolidacije, ako se vsi pridružimo NRS, ki je najmočnejša stranka v državi in ki zamore nam vsem pomagati. Zborovalci so z velikim navdušenjem odobravali go vor g. župnika Potzingerja. Oblastni podpredsednik g. Janko Tavčar iz Maribora je zbrani množici razjasnil politično in gospodarsko situacijo v naši državi. Omenil je tudi predstoječe državnozborske volitve, ki bodo vsekakor velikega pomena za nas vse državljane. Naslikal je nevarnost separatistične politike, ki se bliža naši edinstveni državi, ako bodemo podpirali one elemente, ki stremijo samo za tem, da se netijo nemiri ter širi nezadovoljstvo v naših širokih masah. Povdarjal je, da smo z razloga ker smo popolnoma zaslepljeni in nam rujejo v glavi samo državnopravna vprašanja, čisto pozabili na najvažnejše socijalne in gospodarske probleme. NRS je tista, ki pravi, dosti dolga so bila leta prepirov in sedaj je čas, da se vsi postavimo pod ono zastavo, pod zastavo Narodne Radikalne Stranke, ki ima ubrano pravo pot, da koraka, neoziraje se na levo in desno, po poti k blagostanju najširših plasti našega troimenega naroda, da privede državljane k gospodarskem delu, ki je predpogoj za naš napredek in obstanek. Končno je pozval vse, da se strnejo vsi v eno vrsto, in da pri bodočih volitvah volijo vsi našega zaslužnega predsednika nosilca naše kandidatne liste NRS g. dr. Rudolfa Ravnika iz Maribora. G. podpredsednik je bil ob koncu svojega govora aplavdiran od zborovalcev. Iz vrst navzočih so se slišali klici: Vsi v Narodno Radikalno Stranko! Na delo za gospodarski procvit naše države. Živijo1 naš nosilec liste dr. R. Ravnik. Nato je predsednik g. dr. Potzinger zborovanje zaključil in se zahvalil za lepo udeležbo.
Gornja Radgona. V nedeljo se je vršilo v gostilni »Kaufman« zborovanje NRS, katerega se je udeležilo toliko pristašev in somišljenikov, da so bili gostilniški prostori do zadnjega kotiča napolnjeni. Mariborski delegat, podpredsednik oblastnega odbora NRS g. Jan. Tavčar je v iznešenih besedah orisal sedanji politični položaj ter posebno povdar-jal pomen predstojećih volitev, ki se bodo vršile v mescu februarju 1925. Vsi navzoči so odobravali sedanjo politiko NRS, ki se vodi v mariborski oblasti radi kandidature. Odločno so zahtevali vsi, da naj vztrajajoi predstavniki NRS v mariborski oblasti in da nikdar ne popustijo v zadevi nosilca liste,
kateri mora biti na vsak način naš predsednik o-blastnega odbora NRS g. dr. Rudolf Ravnik. V debato so posegli g. Mir in g. Petrič. Celo zborovanje je poteklo popolnoma lepo in delegat iz Maribora je bil naprošen, da v najkrajšem času zopet po seti našo obmejno mesto.
Dopisi.
Mariborske ijovice.
Kakor smo zadnjič poročali, je bilo pred tednom vlomljeno v usnjarsko trgovino Naveržnik na Aleksandrovi cesti. Se isto noč je bil aretiran en član te vlomilske družbe. V soboto pa je bila policija izsledila znanega tatu in vlomilca Gustava Punčuha, ki je bil istotako udeležen pri vlomu v trgovino Naveržnik. Kakor se doznava je sedaj cela vlomilska družba pod ključem in mariborsko prebivalstvo zopet lahko prosto diha in mirno prespava tihe noči. — Pokojninski zavod v Ljubljani prične spomladi graditi na trgu Kralja Petra trinadstropno stanovanjsko stavbo v štirih objektih. Stroški stavbe so proračunjeni na sedem milijonov dinarjev. — V ne deljo dne 21. t. m. je dobila naša stolnica tri nove zvonove, katere je vlila zvonolivarna »Zvonoglas«. Blagoslovitev je izvršil naš prevzišeni knezoškof dr. A. Karlin. Največji zvon tehta okoli 40n0 kg. Prvič bodo zapeli na Sveti večer. — Moška CM-družba v Mariboru je letos izvršila akcijo za podporo obmejnih šol. Tako je bilo razdeljeno obmejnim šolam za božičnico 23.675 Din — V soboto, 20. t. m. se je z lizolom zastrupila 46-letna na Slomškovem trgu št. 2 stanujoča zasebnica Kornelija Pečetova. Ob pol 8. uri zvečer pozvani rešilni oddelek jo je našel v njenem stanovanju že mrtvo. Vzrok samoumora je nesrečna ljubezen.
Celjske novice.
Na celjskem mestnem pokopališču je v četrtek, dne 18. t m. izvršil samoumor gostilničar in nad-paznik Jarčin iz Stranic pri Konjicah. Pognal si je kroglo, v glavo. Zapušča ženo in štiri otroke. Kaj je nesrečneža gnalo vsmrt, še ni dognano. — Koroški begunec in naš dobro znani stari narodni boritelj g. župnik Gabron leži težko bolan v celjski javni bolnici. Župnika Gabrona so Avstrijci leta 1920 pregnali iz njegove rodne grude Koroške, katero je tako iskreno in vroče ljubil, kot koroški rojak. Sedaj leži naš*koroški rodoljub v bolnici, brez vsakih sred štev in pomoči. Pokažimo sedaj mi, da ga ne ljubimo in spoštujemo samoi v besedah ampak da p^ kažemo svojo hvaležnost in rodoljubje tudi z dejanji ako je potrebno. Zato se njega spomnimo ob vsaki priliki. — Obče slovensko obrtno društvo v Celju ima svoj redni občni zbor dne 26. t. rn. ob 7. uri v Narodnem: domu. — Slovesna inštalicija novega opata se vrši v nedeljo, dne 28. decembra 1924. Inštalacijo bo izvršil sam prezv. knezoškof d1' Andrej Karlin.
Studenci pri Mariboru. Kakor se je že poročalo, je 12. t. m. našel čevljarski pomočnik Švenšek njegovo mojstrovo gospo Miki umorjeno v čevljarski delavnici. Sprva se je mislilo, da je njen mož sam morilec, katerega ni bilo nikjer. Pogrešalo se je tudi Miklovo petletno hčerko. Šele zvečer, ko je dospela sodnjiska komisija, so odkrili v postelji mrtvega otroka z prebito glavo. Umorjeno truplo so prepeljali v mrtvašnico občinskega pokopališča, kjer sta bili v nedeljo v skupni grob pokopani. Orož ništvo in občinski urad Studenci je uredilo izselitev stvari umorjene družine iz delavnice, kjer se je izvršil roparski umor, v drugo Miklovo delavnico. Pri selitvi je opazil zopet imenovani Svenšek dva para tujih ponošenih čevljev, kateri so pa bili okrvavljeni in z konjskim blatom umazani. Ugotovilo se je, da je en par od teh čevljev bil v delavcnici g. Mikla igotovljen in sicer mizarskemu mojstru Žlahtiču na Bregu pri Ptuju, ki se je usodnega dne cel popoldan, mudil v stanovanju g. Mikla z enim njegovih mizarskih pomočnikov. Sum umora je padel takoj na ta dva in Žlahtič je bil takoj aretiran in_oddan preiskovalnemu sodišču. Pri hišni preiskavi Žlahtičeve ga stanovanja šo se našli predmeti in dragocenosti Miklove lastnine in s tem: je dokazan zverinski uboj Žlahtiča. Značilno je, da sta morilca neovirano o-pravljala svoj zverinski posel okoli 9. ure in na prometni ulici in so sosedje celo videli dva neznanca, kako sta pohajala z g. Miklom, okoli četrt na 9. uro zvečer po Gerentovi ulici proti Koroškem kolodvoru. Ob 10. uri po; noči je gospod Pec, stanujoč v isti ulici, ko je prihajal domov, zopet srečal ona dva neznanca. Nosila sta vsak nahrbtnik in v rokah velike zaboje in odhajala zopet proti kolodvoru. Iz vršila sta gotovo že svoj zverinsko-divjaški umor nad celo družino. V petek, 19. t. m. okoli 10. ure predpoldne je našel nek stražnik tudi umorjenega Mikla, zakopanega v gnoju blizu bivše dragonske
vojašnice. Bil je grozno razmesarjen, da ga niti lastni čevljarski pomočniki na prvi hip nisoi mogli spoznati. Sele po obleki se je ugotovilo, da je mojster Miki. Truplo je bilo po sodnjiskem ogledu prepeljano v Studence in se je pokopalo v skupnem grobu z umorjeno ženo in otrokom. Ta umor, kateri je prebivalce Studencev do skrajnosti razburil, je nov dokaz, kako nujno, je potreba, da občinski urad posveti več pažnje svojim nerazsvetljenim ulicam in nastavi par občinskih stražnikov, kateri bi naj čuvali last in življenje občanov. V naši občini mrgoli temnih in neznanih elementov, kateri počenjajo svoja grozodejstva, kakor se jim zljubi. Go spod župan je že lahko ponosen na razne ljubavne tragedije, hudobije in umore, kateri se zadnji čas dogajajo v njegovi občini.
Slovenska Bistrica. Umrl je 19. t. m. Julius Vreg, sin tukajšnjega posestnika in gostilničarja in bivši mornariški podčastnik Franc Vrega. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne ter se ga je udeležilo veliko število meščanstva in oddelek vojaštva tukajšnje garnizije, kar priča, da je bil pokojni med vsemi sloji zelo priljubljen. N. v m. p. — Hišo brivca Rudolfa Kaufkeja, ki se namerava izseliti v Avstrijo, je kupil pek Vaupotič iz Maribora, ki bode napravil v tem poslopju novo pekarno. Upamo, da se bode pecivo vsled večje konkurence po velikosti in kakovosti izboljšalo. — Tukajšnja podružnica »Trgovske banke« se z novim letom razpusti, ker so se baje v zadnjem času vloge zelo zmanjšale, dvigi denarja pa vedno bolj pomnoževali. — Burita »On in njegova sestra«, katero so priredili čitalni-čarji v soboto večer in nedeljo popoldne, je v gmotnem kot moraličnem oziru dobro izpadla. Posamezne vlogo kot baron Harpen g. poručnik Turk, dr. Krč, g. učitelj Križman, pismonoša Filip Ahačič, g. Rovšek, Njena sestra Mici, ga. dr. Pučnikova, Ger-dinova, ga. notarjeva in Riči Bramborska, ga. Logar so bile dobro naštudirane. Le orkester je »tu in tam prepozno sledil pevskim točkam, katere so bile istotako pretihe in manj razločne, toda dobro gestikuliram__________ __________
Rožno.
Vesele božične praznike želi vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem našega lista
Uredništvo in upravništvo.
Grajski kino: Od 25. do 27. t. m. »Izgubljena sled«, senzacijonalna atrakcija v 7 činih z H. Pie-lom v glavni vlogi. Od 28. do, 31. t. m. »Privremeni kavalir«. Velika senzacija v 7 činih.
Mestni kino predvaja od petka,^ 26. do 29. i. m. prekrasen film v 6 činih »Najlepša zena sveta«.
Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, računstvu (nauku o menicah in devizah, kalkulacijah in kontokorentih), amerikanskem in dvostavnem knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registra-turi. Začetek dnevno. Traja 3 do 6 mesecev. Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. M. Kovač., Maribor, Krekova ulica 6.
Človek ne jezi se! s slabo uro, kajti za mal Jenar dobiš pri slavnoznani tvrdki ur H. SUTTNER v LJUBLJANI št. 964 prvovrstno, zanesljivo in dobro uro, s čvrstim in preciznim ustrojem. Isto tako lepo in moderno zlatnino po umerjenih cenah. Z urami znamke «IKO« je firma Suttner dosjgla svetovni glas! Zahtevajte cenik!
O, kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki steklenic. Fellerjeva Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri vporabi so jako štedljiva, radi tega poceni! Dobe se v 5 raznih vrstah (lilijino-gliceriuo-vo-boraksovo-katranovo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej, po povzetju za 62 dinarjev pri LEKARNARJU EUGEN V. FELLER v SFJ-BICI DONJI, Elsatrg 332, Hrvatska.
Gospodarstvo.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani razglaša: Dohodninsko napoved morajo podati vsi davčni zavezanci, ne da bi čakali poseben poziv od davčne oblasti, v smislu § 202, zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. zakona štev. 220 in to najkasneje do 31. januarja 1925. Potrebni obrazci za prijavo dohodninskega davka se dobivajo brezplačno, pri vseh davčnih oblastvih in uradih. Napoved se lahko vloži ustmenim ali pismenim potom, ki pa mora biti kole -kovana s kolekom za 5 Din.
Napoved za rentnino morajo oddati vsi davč 'i 'zavezanci, ne da bi čakali poseben poziv od davčnega oblastva, glede vseh rentnini zavezanih prejemkov zase ali v zvezi z drugimi dohodki 5000 Din na leto, napoved pri tistem davčnem oblastvu, ki je upravičeno sprejemati napoved za dohodnino. To se mora zgoditi najkasneje do 31. januarja 1925. Napoved se lahko vloži ustmenim: ali pismenim potom. Napoved podleži istotako taksi 5 Din.
Napoved za odmero davka na poslovni promet za leto 1925. morajo prijaviti vsi oni davčni obve-zanci, katerih promet v letu 1924 ni presezal zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profesije, naštete v točki 1. člena 3 pravilnika, ne glede na velikost opravljenega prometa in to najkasneje do 31. jamarja 1925, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva. Prijava se mora opremiti po taksnem zakonu s kolekom 5 Din. Davčni zavezanci, ki prijave skloh ne bi vložili, ali ne bi vložili v določenem roku odnosno bi navedli neresnične podatke ali zatajitve, se kaznujejo po obstoječih zakonih ter izgube tudi pravico pritožbe zoper odmero davka.
Božični tržni dan v Mariboru 20. decembra.
Ta dan je bil prav dobro preskrbljen s svinjskim mesom, s perutnino in z božičnimi drevesi. Slani-narjev je bilo 70 voz in so prodajali svinjsko meso po 30 do 40, slanino po 35 in drob po 20 Din, domači mesarji pa govedino po 21 do 25 Din, teletino 25 do 30 in svinjino po 30 do 35 Din kg, mast 38 do 40 Din, jetrne in krvave klobase po 5 do 6 Din komad. Perutnina. Cene kokošim in piščancem
Kal
Kje
kupuje Božiček
Razne praktične manufakturne predmete po zelo znižani ceni!
kupuje Božiček
Na Glavnem trgu št. 9, pri tvrdki Franjo Majer!
Ni Vam več potrebno
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite vse vrste blaga za obleke in perilo pri tvrdki
J. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 13
po zelo znižani ceni
na pr. sukno po 60-—, 70'—, 90'—, 100’— Din itd., platno po Din lb—, 14-—, 16—, 20-— itd., izgotovljene srajce Din 44-—, 50-—, 56 — itd., spodnje hlače po Din 32-—, 34>—, 40'— itd. Izgotovlj. obleke, plašče in drugo za vsako ceno.
Uslužbenci pri pošti in železnici dobe blago tudi na obroke
i Galanterijo, droUna-! rllo.vrvarske, Pintar-i ske izdelke priporoča
| DRAGO ROSINA
: Kliti. Vltiltisti tl. ZS
Sedlarski
pomočniki
pridni in zlasti v komateriji strokovno izvežbani, dobe stalno delo in dober zaslužek pri Robert Meršnik, sedlarski mojster, Ji. Bistrica (Bisterza) 124, Istria.
Prosenu kašu i
počam od 50 kg razašilje uz najnižu cijenu, J paromlin H. Moster i sinovi, Sv. Ivan Žabno.
so nove pošiljatve vina od Vinarske šole gospe Balonove in gosp. Dopliharja. — Vina od 10 Din naprej. — Priporoča se
Oset Andrej, Narod, dom
ZAKLAD
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
BELO PLATNO
utlc!iggililR.StermeckI,i[tl!i,
kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene, lastna manipulacija in import. Trgovci en groš cene. Cenik zastonj. Vzorci proti vrnitvi!
l0wnnwinwrowwiW¥HwnEi
Cenjenemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjam, da sem otvoril
v Mariboru, Slovenska ul.16
ter se toplo priporočam za obilen obisk. - Za točno postrežbo, sveže blago in solidne cene jamčim.
MIROSLAV KERT
trgovina z mešanim blagom Maribor, Slovenska ulica 16
so bile 20 do 70, racam in gosim 60 do 100, puranom 100 do 250, šopanim puranom pa 250 do 300 Din komad, domačim zajčkom 15 do 60 Din za komad. Krompir, zelenjava in druga živila. Krompir se je prodajal po 10.50 do 11 Din mernik (7.50 kg), zeljnate glave 1.50 do 5 Din komad, čebula 3 do 6 Din venec, kislo zelje 4 Din, repa 3 do 6 Din venec, kisla repa 2 Din kg, šalata 1.25 do 1.75 Din komad, karfiol 3 do 3.50 Din kg; jabolka 2 do 6, hruške 6 do 12, mleko 3.50 do 4 Din, smetana 16, maslo 46, kuhano 54 Din kg, bučno olje 30 do 33 Din liter. Lončene in lesene robe in košar je bilo precej na trgu. Cena jim je bila 0.50 do 200 Din za komad. Izredno mnogo je bilo božičnih dreves, ki so se prodajala po 25—100 Din komad.
Ooioške zadeve.
O vojaški taksi (vojnici).
Kakor je moral v bivši Avstriji vsak nevojak plačevati vojaško takso, kot nekako odkupnino, da mu ni bilo treba služiti, tako je tudi sedaj. Vendar je po novem vojnem zakonu vojaška taksa veliko bolj občutna, kakor je bila prej. Ker je tudi precej naših čitateljev prizadetih, naj navedemo tozadevne določbe vojnega zakona.
Po čl. 227, zak. o ustrojstvu vojske so zavezani plačevati vojaško takso sledeči:
1.	Stalno in začasno nesposobni z nekaterimi izjemami, ki jih navedemo pozneje. Torej mladenič, ki n. pr. pri prvem naboru ni potrjen, je takoj zavezan plačevati vojaško takso. Seveda ta obveznost takoj preneha, če je mladenič pri naslednjem naboru potrjen. Vojaška taksa znaša za omenjene 50 odstotkov letnega neposrednega davka od tistega dela imovine ali dohodkov, ki odpada na nje.
2.	Ako se vojaški zavezanec na katerikoli način odtegne vojaški službi, mora njegova družina plačati letno 100 odstotkov letnega neposrednega davka od dela imovine ali dohodkov, ki mu pripada.
3.	Tudi za onega, ki prestaja sodno obsodbo v zaporu in vsled tega ne more služiti, mora družina plačevati vojaško takso v isti višini, kakor pod točko 2. Isto velja za tiste, ki so se nalašč pohabili, da so postali nesposobni za vojaško službo.
Vojaška taksa se plačuje od 20. do dovršenega 50. leta starosti.
Vojaške takse pa so oproščeni:
1.	oni, ki uživajo invalidsko podporo;
2.	oni, ki so postali nesposobni v vojaški službi;
3.	umobolni, gluhonemi, slepi in tako pohabljeni, da so za vsako delo in pridobivanje nesposobni ter plačujejo manj nego 20 Din neposrednega davka,
Natančnejše določbe o vojaški taksi bo pa še izdalo ministrstvo za vojno in mornarico.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Gospodarja«. — Glavni in odgovorni urednik Ivan Pučel. — Tisk Ljudske tiskarn* Maribor, Sodna ulica 20.
Jfabirajte prispevke za naš tiskovni sklad!
Prava ura za Vas!
je Suttnerjeva ura, kajti Vi potrebujete točno idočo uro z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja boste vsekakor zadovoljni. Tvrtka Suttner kot jugoslo-venska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto ustroja!
Vse nadkriljuje znamka ,IKO*! Zahtevajte bogato llustrovani cenik. Pošljite za istega samo 2 dinarja za poštnino na naslov:
TOVARNA UR H. SUTTNER
-- V LJUBLJANI ŠTEV. 964, SLOVENIJA. -
PERHAVEC & VALJAK, MariUor
Tovarna za_ izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov, d. z o« z.
Izdelujemo toiasno: Chartreuse	vermouth
Benediktinec	Maršala
Alaš-klmovec	Marsaletta
Jajčji-konjak	Malinov sok
Vanilija	Punž
Grenčak (žtloični lik«)	Rum
Naši likerji, fina vina in sirupi so samo pristni, prvovrstni izdelki, iz najfinejših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenco
ZAHTEVAJTE NAŠ CENIK!