Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 179.	V Lluifflfloi, v ponedeljek, 7. avgusta 1916.
Leto XL1V,
Velja po pošti: ==
Za oelo leto napre] . , K 2B-— za en meseo „ . . „ 2'20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2-—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*80
s Sobotna izdaja: =
■a oelo leto ......K V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12"—
Inserati:
Euoatolpna petitvrsta [Ti mm široka in 3 mm visoka ali n|e
prostor) za enkrat . ... po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročiiiU primeren popnst po dogovoru.
====== Poslano:----,
Enostolpna pttltvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, lzv enišl nedeljo tn praznike, ob 5. url pop.
Redna iotna priloga vozni red
ccsr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. s==
Dpravništvo |e v Kopitarjevi nliol St. B. — Račun
poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Popolnoma ponesrečeni mm Itaillanou m o Gorici. - Razbit itijunsli zrelioplov pri »isii.
Мпргшш PoUsh
Doberoobski planoti. - Lchi porušili bolnico usmiljenih bratov Uspešni bo]l z Riisi, - Srbska skapšiina sklicana, e gotova stvar.
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. avgusta. Uradno:
Bojne sile vojne bojne črte nadvojvoda Karla, ki se bore v Karpatih, so tudi včeraj pridobile na prostoru; ujetih Je 325 Rusov, zaplenjena sta 2 topova. Boji so se razširili do Delatina. Severozahodno od Zalošč na južnem krilu bojne črte maršala pl. Hindenburga se je posrečilo sovražniku, da je na nekaterih točkah zopet prekoračil Seret; bil je vržen; le na nekaterih točkah se šele izvaja naš protinapad. Bolj severno od tam nobenih važnih dogodkov.
Dunaj, 6. avgusta. Uradno:
Bojna črta podmaršala nadvojvoda Karla.
Pri Capulu se je izjalovilo veliko ruskih napadov. Južno od Jablonice in od Tatarova napredujejo avstrijske in nemške čete kljub ljuti proticbrambi sovražnika.
Armada generalnega polkovnika pl. Ktivesza je odbila južnozahodno od Delatina močne ruske napade; bolj severno od tam nobenih posebnih dogodkov.
Bojna črta maršala pl, Hindenburga.
Pri Zalošču sc na zahodnih strminah doline Seret ljuto in z menjajoče se srečo vojskujejo. Zvezne čete generala Fatha so v zdaj zmagovito sklenjenih bojih pri Zarečju, južno od Stobih-ve, ujele 4 ruske častnike, 300 mož in 5 strojnih pušk.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala pl. Hinden-
b и r g a.
Preprečili srno prekoračevalne poizkuse Rusov čez Dvino pri Dvetenu; število ujetnikov pri R u dki-Miry nski se je povišalo na 561.
Pri Sezeio severozahodno od Zalo-šča smo odbili več napadov sovražnika. Pri Ratišču čez Seret prodrle ruske od-
delke smo prisilili s protisunkom, da so se zopet umaknili. Pri Miedzigorih in pri Čistopadih se drži sovražnik še na južnem bregu.
Vojna bojna črta podmaršala nadvojvod a Karla.
V uspešnih bojih v Karpatih so ujeli dozdaj 325 Rusov in zaplenili 2 topova.
Berlin, 6. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala p 1, H i u-d e n b u r g a.
Peščeno obrežje južno od Zarečja pri Stohodu, ki ga je imel sovražnik še zasedenega, smo očistili: protinapade smo odbili; ujeli smo i častnike in 300 mož; zaplenili 5 strojnih pušk.
Pri in severozahodno od Zalošča so pridobili Rusi zahodni breg Sereta.
Bojna črta podmaršala nadvojvoda Karla,
Pri armadi generala grofa pl, Boih-merja so se bili boji na predpolju, ki al* so bili posebno važni.
Uspehi nemških čet v Karpatih so se razširili.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
2. avgusta popoldne. Zahodno bojišče. Na nekaterih točkah ogenj topništva in pehote, Poizkuse slabih sovražnih oddelkov napadati naše črte je odbil vse naš ogenj.
Sovražno letalo je metalo pri Uzičih (18 km zahodno od Lučka) pri cesti Vladimir Volinski—Lučk zopet bombe na neki transport ranjencev; ubitih ali ranjenih jc bilo nad 20 mož; dalje na divizijski lazaret v Uzičih, kjer je bil ubit en bolniški strežnik, 8 so jih bombe ranila.
2.	avgusta zvečer. Zapadno bojišče. Položaj se ni izpremenil.
3,	avgusta popoldne. Ponoči na 2. avg. je izvedel sovražnik pri Smorgonu napad s plinom; napadati je pričel približno ob 1, uri ponoči. Plin so izpuščali v šestih plasteh v približno enournih odmorih; napad se je končal ob 6. zjutraj. Plin smo odkrili pravočasno. Nemce, ki so v varstvu plina napadali, je sprejela pehota z ognjem strojnih pušk in jim zadala velike izgube; hitro so se morali umakniti v svoje jarke, dasi niso prišli niti čez svoje ovire.
3.	avgusta zvečer. Pri Stohodu so se pri vaseh Gruszevvno in Hulevicze razvili besni boji. V bojih pri Seretu pri Horodiš-čin (20 km severnozahodno od Tarncpola) je bil ranjen hrabri polkovni poveljnik pol-
j kovnik Voronov.
Devet sovražnih letal je preletelo naša . bivališča pri Vorobijevki vzhodno od Jezi-erne. V bojih južno od Dnjestra pri cesti v Stanislavov je bil ranjen voj. pridigar Ka-storski.
4.	avgusta popoldne. Zahodno bojišče. Pri Stohodu in pri Lubiesovu so prekoračile naše čete reko in so prišle na levi breg. Na bregu Stavoka, levega pritoka Stohoda, so se naše čete med bojem približale čisto blizu bregu. Vnel sc jc ljut boj za vas Rutka-Myrinska. Na cestah se je razvil boj z bajoneti. Vas, za katero so se vojskovali z menjajočim sc uspehom, jc ostala končno naša; brezuspešni so ostali vsi poizkusi sovražnika, da. bi nas pregnal iz nje. Vrgli smo ga iz Stavoka, ujeli smo približno 600 Nemcev in zaplenili 12 strojnih pušk. Pri Kovitnici, 1 km južno od Lokačev, smo odbili z ognjem napad sovražnika. Na ostali bojni črti običajni ogenj pehote.
4. avgusta zvečer. Zahodno bojišče. Pri izhodih vasi Rutka-Myrinska, ki tvori pol pred našimi postojankami pri reki Sta-vok, se je vnel ljut boj, ki jc trajal celo noč. Sovražnik, ki je obkolil vas na. treh straneh, je večkrat izvedel protinapade. Nekaj teh protinapadov smo odbili, a okolu 3. ponoči smo morali izprazniti vas in se umakniti 400 do 600 korakov proti vzhodu, Južno od Brodov, na črti rek Gra-berka-Seret, so bile ljut boj čete generala Saharova; ujeli smo 1300 mož. V Brodih jc ubil šrapnel vojnega pridigarja patra Us-penskega.
POD NAŠIM PRESTOLONASLEDNIKOM,
Vojni tiskovni stan. 5. avgusta. (Poročilo vojnega poročevalca grofa Scapinelli-ja; odobreno po vojnem tiskovnem stanu.) Naše levo krilo, ki sloji v gozdnih Karpatih, izvaja nekako 10 dni, odkar je prestre-glo pritisk Rusov, protinapad in čisti počasi, a varno ogroženo gorovje od sovražnika. Od gore Caput do Zabie, glavnega kraja Huculskega gorovja, so včeraj ri si naš pritisk zelo čutili.
Pod poveljstvom prestolonaslednika nadvojvoda Karla Franca Jožefa so do-
Pozdravi slovenski dragoncev po dnijeal
Vzhodno bojišče, 23. julija 1916. režali smo za malim holmom severno od mesta	Bilo je to dne 3, julija do-
poldne, in solnce je sijalo tako lepo, da se je radovala narava in mi zmučeni po pre-stanih bojih.
Okrog 11, dopoldne pa je iznenada buknilo iz naših baterij, da se je pomajala zemlja v njenih tečajih, in topovske krogle vseh kalibrov so švignile tja črez valovito polje na nasprotni grič v ruske postojanke, in zemlja, les ter človeška trupla so zletela v zrak.
Nebo nad sovražnimi postojankami pa so zastrnili črnobeli nemški in rdečebeli naši šrapnelski oblački. Grom se jc razvil v nepretrgano bobnenje in takoj smo vedeli, da se gre za napad od naše strani.
Minula je ura in oglasilo se je povelje »napad — naprej. Strnili smo se dragonci v verigo nemških čet ter v rojih prekoračili goro (grič).
Takoj nas jc opazila ruska poljska straža; počil je strel, eden, dva, potem več, zaropotale so strojnice, in v hipu se je pokanje pušk in strojnic ter sikanje krogci izpremenilo v melodijo smrtne pesmi ...
Prekoračili smo pobočje griča in prišli v ravnino. Vsled preveč odprtega terena smo se morali vleči na tla. V tem hipu nas je opazil ruski artiljerijski opazovalec. Takoj so zagrmele ruske baterije in začel se je pravcati pekel v tako lepem jutru. Gosto kot dež so nas posipali sovražni šrapneli in peklensko so treskale črne ni-grin-granate, nam nasipale prst v oči in nos, veliki železni drobci pa so brneli po zraku ter se s pojemajočim tuljenjem zakopavali v zemljo. Kmalu so nam bila usta in nos polna smradu in dima, ušesa pa so nam postala nekako gluha in — otopeli smo.
Ležali smo precej časa tiho in mirno, kmalu se je začul tu in tam kak vzdih ranjenega alj umirajočega tovariša. Zopet se jc začulo povelje: »naprej! Vstali smo, naši pogledi pa so za hip obviseli na v krvi ležečih ranjenih tovariših kot slovo, pogum in tolažba ...
Kmalu smo med grmenjem topov, pokanjem pušk in strojnic dospeli skozi dozorevajoče žito in pisane travnike prav blizu ruskih postojank, Vlegli smo sc zo-
pet na tla, premočeni od vročine, umazani od zemlie in okajeni od dima. Mislim, da bi nas v tem trenutku ne spoznale niti lastne matere . .,
Polagoma jc začelo deževati, medtem ko se je ogenj naše in ruske artiljerije povzpel do viška. Kmalu jc bil ves grič v dimu. Za nas ugoden trenutek, ker smo sc lažje približevali. Čez vse grozno je streljala naša artiljerija. Rusi niso mogli več prenašati peklenskega ognja, begali so kot divji semtertja, da se niso umaknili, so skrbeli zadaj postavljeni kozaki, spredaj pa so jim nenadoma začeli naši karabinci peti smrtno pesem. V skrajnem obupu so začeli metali ročne granate in streljati s strašnimi dum-dum petroni, kateri povzroče strašno rano.
Prvi vc*l jc dobil povelje predpatru-lje: »naprej«. Planili so dečki kvišku, mi smo sc strnili tik za njimi, in močni »hura« klici so se razlegali med dimom, ki se jc šc vedno valil iz razrušenih ruskih postojank. Potem pa kakor bi trenil je zavladala grozna, srce stiskajoča tišino, noben strei ni par trenotkov več padel nc iz puške ne iz topa. Drli smo z izbuljenimi očmi, črni v obraz in zamazani po uniformi, držeč karabinec naprej, z nasajenimi bajoneti po griču navzgor — na nož.
segle tu naše čete. lepe. uspehe, ki se širijo žc tudi proti Delatinu.
Posebno Bukovina je mlademu, hrab-demti nadvojvodu pri srcu. Ko sem stal pred sedmimi tedni na južnozahodnem bo. jišču pred nadvojvodom Karlom Franc Jožefom, nam je govoril tudi o tem bojišču, ki se mu jc priljubilo, ko ga je zadnjič obiskal. Temni gozdi in svilli vrhovi so ga očarali. Pozna deželo, pozna prebivalstvo in več od deveterih jezikov, ki se govore tam. Slučaj je nanesel, da sodeluje zdaj tam pri oprostilnem delu.
Severnozahodno opirališče našega sunka tvori kraj Zabie, ki šteje 6000 prebivalcev; lci.i v dolini, v kateri se strnejo yišine, kraj. jc tudi vojaško važen kot opi-fališče Crnehore.
boj! v bukovini,
Vojni tiskovni stan. 5. avgusta, (Po voinem tiskovnem sto-vi potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) Na dejnepi krilu armade nadvojvode Kavia j? pridobi-' nas napad zopet na prostoru. Severno p4 nad 1600 metrov visokega Čar da se je posrečilo našim četam, d« so podile sovražnika v zejo težavnem gozdnem ozemlju na višinah 1000 do 1400 metrov. Tudi južno od Žabiev, vzhodno od Črnega Čeremosa napreduje ugodno naš napad. Ozemlje stavi tu na trajnost in na deloljubnost borilcev najvišje zahteve. Ozemlje ne pripušča, da bi se prodiralo v strnjeni črti. zato se povsod razvijajo boji med posameznimi oddelki, V vseh teh bojih so odbili Ruse; počasi napredujoč pridobivamo neprestano na prostoru. Tudi proti zahodu od tam so razširili boji.
rusi v bukovim plenijo,
Dunaj, 5. avgusta. (Kor, ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Ruske patrulje plenijo eri Stulpikanih podnevi in ponoči. V občini Ostra so uronali Rusi 78 ovac, 4000 goveje živine in 2000 ovac v gozdih. Dne 16. julija so epienili Rusi rusinsko-katoliškega župnika Всгпу in mu grozili, da ga bodo ustre-lili.
GENERAL RUSKI nima, kakor poroča L' Independance Roumaine.,, nobenega poveljstva, marveč vzdržuje zvezo med Brusilovom in vojnim ministrom. Ruski potuje neprestano med Kijevom in Petrogradom.
Samo par korakov je še bilo do ruskih jarkov, ko je naenkrat večina Rusov zmetala orožje proč — udali so se. Nekaj sc jih jc šc branilo, katere pa je naša pred-patrulja po ljutem ročnem metežu potolkla. Ostalo pa ie pusteč nešteto pušk, več strojnic in zaloge municije zbeialo.
Zopet je zagrmela artiljerija in zopet so zapeli karabinci in naše strojnice, in smrt je grabila po bežečih ...
NaLo pa jc mrak padel na zemljo, ki je bila prepojena s krvjo, lahen večerni cefir pa je hladil pekoče rane ranjencev in odnašal njih vzdihljaje daleč, daleč proti domu ...
Pozno v noč so se še culi klici umirajočih Rusov, ki so ležali po dolini onkraj postojanke, brez vse tolažbe, zapuščeni od svojih tovarišev. Tedaj sem se spomnil S, Sardenkove pesmi:
Venec se za nas ne plete, šopek ni za nos povit; naši venci; — vozni tiri, naf-i šopki: — vtis kopil.
Kri smo dali in življenje za pozabljen grob in prah. Vi pa hladno greste mimo — in vas ni ne sram. ne strah?!
Političen list za slovenski narod.
PRI KOVLU.
Bern, 6. avgusta. Ruski vojaški list »Ruski Invalid« se obširno bavi z zbiranjem nemških čet pri Kovlu, kjer da je zbranih sedem armadnih zborov. To pomeni, da ne bodo samo branili Kovla, marveč da nameravajo zopet osvojiti Luck.
RUSK! OSTRO OBSODIL BRUSILOVA.
ВегЦп. »National Zeitung« javlja. V zadnjem armadnem svetu so se zelo sprli z višjim poveljnikom ruske armade vojaški svetovalci. General Brusilov se jc toplo zavzel za generala Ivanova, a Ruski je odločno grajal ukrepe Brusilova. Rekel je, da ofenziva Brusilova ni bila dovolj osredotočena in da se je preveč oziral na Linsinge-nov sunek na krilo; deloma se mu jc pridružil tudi general Everth. Car je bil vsled izvajanj Ruskega nevoljen, ker smatra sebe za povzročitelja sedanje ofenzive.
RUSKI CARJEVIČ NEVARNO OBOLEL
Berlin, 5. avgusta. Z ruske meje se javlja: Carjevič ne more že od spomladi več obiskovati bojišča, ker se mu je poslabšalo zdravje. Na povelje carjevega osebnega zdravnikar-Botkina mora carjevič čuvati posteljo. Carjevič biva zdaj na Jalti, kjer bivafodi carica.
V PARIZU, LONDONU IN V PETROGRADU PRIČAKUJEJO, DA SE KMALU SKLENE ШК-
Berlin, 5. avgusta. ,»Novoc Vremja« piše: Petrograiski, pariški in londonski vladni krogi so polni upa in pričakujejo, da se bo sklenil kmalu mir. Pričakujejo namreč na bojiščih zelo važnih dogodkov, katerim bodo sledila neposredno mirovna pogajanja.
RUSKI VOJNI MINISTER NE BO ODSTOPIL.
Stockholm, 2. avgusta. Poročilo lista »Russkoe Slovo« o odstopu sedanjega vojnega ministra se ne potrjuje. Vsled novih škandalov v ruski intendanturi se je sicer mislilo na to, da bi postal Šuvajev generalni intendant, a merodajni krogi ne žele izpremembe, ker odkar traja vojska, sta že odstopila dva ruska vojna ministra: Su-homlinov in Polivanov.
OBLETNICA OSVOJITVE VARŠAVE.
V soboto, dne 5. t. m., je minilo leto dni, kar so Nemci zavzeli Varšavo.
PESIMISTIČNO POROČILO O POLO-ŽAJU V RUSIJI.
Haag, 5. avgusta. (K. u.) »Nieuvve Cofrfemt« objavlja poročilo nekega trgovca, ki je bival več let v Rusiji in ki se j« vrnil domov, ker je položaj v Rusiji,it kakor pripoveduje, resen. Uspehi v Voliniji niso povzročili tistega vtisa, ki eb ga pričakovali krogi inteligence, katpri razglašajo, da so bili preplačani s strašnimi žrtvami ljudi. To bi se še preneslo, če bi zveza z zapadnimi državami vsaj obnovila notranje razmere, k v'Rusiji vlada prej ko slej policijska strd*iovlacla. Beda v mestih jc strašna radi nečuvene draginje; med prebivalstvom vre, prodajalcem cvete njih pšenica. Ljudje izginjajo in nič se ne čuje več o njih; a ve se, da jih pošiljajo na bojišče, in bore tam: pred seboj Nemce in Avstrijce, zaseboj zapiralni ogenj. Stiirmer vlada tako, kot se je vladalo pred 15. ali 20. leti. Nihče ne veruje, da bi se zažgal most čez Nevo le slučajno. Rusko-japonsko pogodbo smatrajo za poraz Rusije. Ne upa se na zmago. Zaupnik lista »Nieuwe Courant« sodi, da se bodo ponovili v Rusiji po vojski taki dogodki, kakor po vojski z Japonsko; zato je tudi opustil svojo trgovino v
Opolnoči smo dobili menažo in pošto, s katero smo se pokrepčali, ter se vlegli k počitku — kar v osvojene jarke med mrliče — seveda ne vsi, straža mora bdeti.
Drugo jutro pa smo pokopali padle tovariše in jim postavili primerne križe. Olepšati grobov ni bilo mogoče, morali smo naprej; zatorej oprostite, tovariši junaki.
Lahka vam žemljica in spavajte sladko. Staršem pa izrekamo naše sožalje!
»Ti mati skrbna, zemlja črna, zapiraš vrata jim zelena, da jih ne moti stvar nobena, ne divja zver, ne plaha srna. — Ti vse uspavaš v isti san.
Če slednji grob veliš cveteti vsaj travici, če ne cvetici, da z nemimi oznanja klici: Na vsakem grobu zarja sveti — ker v grobu spi vstajenja dan!«
R. D.
Prisrčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo slovenski dragonci: Rihard Drolc, Jožko Hočevar, Franc Der-mastija, Ivan Škraba, Valentin Kenk, Jakob Baraga, Aleks. Kne, Franc Knez, Er-nest Hlebec, Anton Jakob, Lovro Jan, F. Baša, V. Tomcig, Franc Ostre, Franc Mur-šek, Franc Korošec, Emi! Koprivnikar, Anton Hrastnik, F. Grdina, I. Colarič ter Franc Podkrižnik.
Rusiji in se vrnil na Nizozemsko. List še pristavlja, da je njegov zaupnik.resen mož, ki zelo ljubi ruski narod.
RESNI NEMIRI V RUSIJI.
Kodanj, 5. avgusta. V Rusiji so izbruhnili, zelo resni nemiri, ki jih orožniki in policisti niso mogli potlačiti. Posebno vre med kozaškimi rodovi r ' Volgo in Uralom.
BARK NENADOMA ZAPUSTIL LONDON.
Stockholm, 6. avgusta. Finančni minister se je včeraj mudil v Stockholmu. Posvetoval sc je s člani ruskega poslaništva. Neka osebnost, ki je vedno dobro poučena o dogodkih med ruskimi uradnimi krogi, pripoveduje: Bark je iz Londona odpotoval nenadoma. Njegovo poslanstvo še nikakor ni bilo končano. Vršiti bi se morala še posvetovanja glede na finančno pomoč Anglije Rusiji. Neposredno pred začetkom teh posvetovanj je pa Bark London zapustil, ker je Anglija odrekla finančno pomoč.
POŽARI V NAJVAŽNEJŠEM RUSKEM PRISTANIŠČU.
Stockholm, 5. avgusta. »Stockholm Ti-dingen« potrjujejo, da v Raume, ki tvori zdaj najvažnejše rusko pristanišče, zdaj vedno gori.
LEGAR IN KOLERA V RUSKI ARMADI
Kodanj, 5. avgusta. Iz Petrograda javlja »Nationaltidende«: Ruske čete so še vedno v ofenzivi; a pri Kovelu odpora sovražnika niso mogle zrušiti. Mesto, ki je velike strategične važnosti, sovražnik hrabro brani. Ljuti boji se bijejo tudi zahodno od Lučka in pri gališkem mostu Monasterzyska. Po poročilih z druge strani so bile izgube Rusov v zadnjih tednih strašne. Pri vseh železniških progah, ki vodijo na bojišče, grade zelo hitro lazarete, ki so vsi prenapolnjeni z ranjenci, a zdravnikov in strežnikov ni. V ruski armadi razsajata logar in kolera; mrličev nc morejo pokopavati in jih mečejo na tisoče v reke. Glavni stan je poveljnikom najstrožje ukazal, naj se ofenziva nadaljuje z vsemi silami ne glede na krvave žrtve in na kužne bolezni, dokler to oniogočuje sedanja razvrstitev nemških in italijanskih čet. Vse kaže, cla je sedanja. ofenziva zadnja, ki jo more Rusija izvesti.
VojsRa z Italije.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. avgusta. Uradno:
Na italijanskem delu Dobrdobske planote so se razvili včeraj besni boji. Sovražno topništvo, ki je že v zadnjih dneh močnejše streljalo, ie pričelo z največjo ljutostjo streljati ob 10. dopoldne v odseku Griče Brdo-Tržič-greben. Ko so nepreirgoma streljali i ure, je pričela ob dveh popoldne napadati italijanska pehota. Prvi poizkusi sovražnika, da prodira iz svojih kritij, so se izjalovili na izbornem učinku vrlega topništva, a kljub temu se јз posrečilo sovražnikom tekom popoldneva, da so vdrli na več točkah v našo postojanko. Zahvala gre hrabremu naštopu naše pehote, ker je vrgla povsod sovražnika z bojem v bližini, tako da se je nahajala ob 7. uri zvečer cela stara postojanka zopet v naši posesti. Istočasno je pone-bavalo streljanje s topovi in je, ko se je stemnilo, popolnoma prenehalo. Tega ponesrečenega napada v množicah se je udeležilo vsaj 7 italijanskih polkov; 230 mož smo ujeli ranjenih; zaplenili smo 2 strojni puški. Severni del planote in ključ do Gorice so podnevi tudi močno obstreljevali s topovi.
Krvavo smo odhiii na Koroškem na Plcckenu napad 3 italijanskih siotnij, na tirolski vzhodni bojni črti napad neke brigade na višini severno od Pane-vegssio. Naši letalci so metali z uspehom bombe v Bassano.
Dunaj, 6. avgusta. Uradno:
S nezmanjšano ljutostjo se je nadaljeval na bejni črti pri Soči močan ogenj s topovi na kljuo do Gorice in na Dobrđobsko plano'cc. Osamljene napade aa naše postojanke vzhodno od Sredi Polja in pri Selcih smo odbili.
Med včerajšnjim obstreljevanjem je mesto Gorica veliko trpelo. Bolnišni-co usmiljenih bratov so uničile kroglje, ki so jo zarJele, ubitih je bilo vc£ oseb.
Sovražnik živahno obstreljuje s lopovi na tirolski vzhodni bojni črti naše postojanke, ki se nahajajo visoko v gorah. Z naJteMmi izgubami за sovražnika so se izjalovili posamezni napadi italijanskih bataljonov. S kratkim na-nadom so naši lastni oddelki južno od Val Sugana ujeli dvn častnika in 76 Italijanov in zaklenili 5 strojnih pušk.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 6. avgusta. Uradno:
Dne 5. t. m. popoldne je plul z jugozahoda sovražni zrakoplov v veliki vi-
šini proti otoku Visu. Blizu otoka je padel zavit v ogeuj v morje in se je potopil. Brodovje torpedovk, ki je takoj prihitelo na lice mesta, jo rešilo le še nekaj razvalin, msd njimi tudi ostanke platna in en rešilni pas. Dasi so dolgo iskali, niso od posadke nobenega rešili.
Poveljstvo mornarice.
Italijansko uradno poročilo.
3. avgusta. V dolini Adiže je neprestano obstreljevalo topništvo; v zvezi s topništvom so napadali letalci. Eno letalo je metalo bombe na Alo, a škode ni povzročilo. V odseku pri zgornji dolini Posina smo odbili včeraj napad na naše postojanke v mali dolini Caldiera. V dolini Travenanzes so naše čete napredovale kljub trdovratni obrambi sovražnika. Sovražnik obstreljuje dalje Cortina d' Ampezzo, mi pa kraje v dolini pri Dravi. Na ostali bojni črti se položaj ni izpremenil.
Novi hudi boji na goriški fronti.
Goriško, 5. avgusta 1916.
Skoraj mesec dni ni priišlo na fronti pri Gorici do hujših bojev. Včeraj zjutraj je boj zabesnel s vso silovitostjo na doberdobski planoti, ob goriškem »Ključu« in pri »Plaveh«. Bobneči ogenj je trajal z vso silovitostjo cel dan in celo noč. Šele danes je nekoliko ponehal. Posebno ljuto so obstreljevali Lahi nocoj ponoči Sabotin kakor da bi ga hoteli z granatami zasuti. Razume se, da sta zopet Gorica in okolica trpele. Streli so padali prav blizu Prva-čine.
V sredo, clne 2. t. m, je prišel k našim četam pri Gorici italijanski parlamenter. Kaj je hotel, ne vemo. -
Novi boji pri Soči.
Vojni tiskovni stan, 5. avgusta, (Po vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) Na južnem delu Dobrdobske planote je italijansko topništvo včeraj svoj ogenj zopet ojačilo do največje moči; naši so odbili nato veliko napadov pehote. Na Dobrdobski planoti je bilo zadnje čase mirno, če izvzamemo boje s topovi, s podkopi in z ročnimi granatami. Glede na uporabo ročnih granat se je razvila izvrstna tehnika, uvajajo se vedno nove oblike teh bojev. Položaj stoječih bojev v središču planote je bil zadnje čase podoben položaju Nemcev in Francozov v Champag-ne. Z veliko spretnostjo sta se obe črti mestoma zelo približali; na kamnitih tleh, s peščenimi vrečami in z oklopnimi ščiti se krijejo. Izgube v teh malih bojih so primeroma višje, kakor v kratki divji bitki na odprtem polju. Avstrijski oddelki izvajajo skoraj vsaki dan manjše napade na prednje naprej potisnjene dele sovražne postojanke; uspeh je vselej dober. Topničarji so se na obeh straneh že več tednov omejevali na uničenje kritij, ki so se na to ponoči v trajnem ognju popravljala; večjih podjetij do včerajšnjih že dolgo ni bilo nikjer. Čete so navdušene in mirno gledajo na bodoče boje, ker so prepričane o tem, da njih postojank ni mogoče premagati.
Laške laži.
Dunaj, 5. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V italijanskih uradnih poročilih z dne 31. julija in 1. avgusta sporočeni baje odbiti avstrijski napadi pri Castellettu in v dolini Travigno se niso nikdar vršili. Nasprotno so bili na obeh mestih laški sunki in približevalni poizkusi po našem ognju uspešno odbiti.
Pravtako neresnična je trditev, da je bil »z ogromnimi silami« izveden avstrijski napad na Forcella Bois (Col de Bois) v noči na 31. julija s težkimi izgubami odbit. V resnici so takrat napadli štirje alpinski bataljoni naše poljske straže, prišM pri tem v naš uspešen zapiralen ogenj in bili končno s protinapadom neke poizvedovalne stotnije pregnani v svoje stare postojanke, pri čemur smo ujeli 8 častnikov in 120 mož 7. alpinskega polka ter zaplenili dve strojni puški. Naše izgube so pri tem znašale 2 mrtva 16 mož ranjenih. Če tedaj italijansko dnevno poročilo govori o strašnih avstrijskih silah in o »številnih, na bojišču po-puščenih truplih«, poroča neresnično.
ItaLja izroči Rusiji ujete gališke in buko-vinske vojake iz zasedenega ozemlja?
Goriško, 5. avgusta 1916.
Včeraj popoldne so Italijani metali iz zrakoplovov po Vipavski dol'ni letake, datirane z dnem 27. julija 1916, kjer pravijo med drugim tudi, da izroči Italija Rusiji gališke in bukovinske ujetnike iz zasedenega ozemlja, da jih ta odpošlje na njihove domove,
Cadorna preti vojni rapovedi Italije Nem-oji,
Curih, 5. avgusta. »Zuricher Ztg.« javlja s posebne strani: Cadornov odločen ugovor je preprečil vojno napoved Italije Nemčiji. Ni se uklonil ministrom, ki so ob-iskavali bojno črto in sicer z vojaškega stališča. Sodi namreč, da ne more poslati nobenih čet Francozom na pomoč, ker bi si-ccr lahko vdrli Avstrijci v Italijo.
ItcH;'an! naveličani vojske.
Lugano, 5. avgusta. »Popolo d' Italia«, list je, kakor znano, zelo hujskal na vojsko, objavlja članek, ki izvaja, da so Itali-
jani zelo utrujeni. Zavezniki nas sumničijo, nevtralci pravijo, da smo bojazljivi, naša vojska postaja podobna pretepu med nami in Avstrijci.
Geni, 5. avgusta. Milanski listi pišejo, da Italija ne more poslati svojih čet na Balkan ali v Verdun, ker se je še vedno bati avstrijske ofenzive.
Italija kupuje angleško pristanišče.
Lugano, 5. avgusta. »Giornale d' Italia« poroča, da se zdaj pogajata Italija in Anglija o popolni prepustitvi pristanišča Kismayn v angleški vzhodni Afriki Italiji.
Barzilajev prispevek za Battistijev spomenik.
Dunaj, 6. avgusta. Bivši minister Bar-zilaj je daroval za Battistijev spomenik, ki naj bi se vsled sklepa ministrskega sveta postavil v Tridentu, katero mesto je pa treba še osvojiti, 20 lir. Ta skromni dar je povzročil začudenje.
Italijani izpraznili tudi mesto Tripolis.
Lugano, 6. avgusta. Rimski listi prinašajo cenzurirane brzojavke, da je civilno prebivalstvo zapustilo tudi glavno mesto Tripolis.
Potopljene laške ladje.
Rim, 6. avgusta. (Kor. ur.) »Agenziai Štefani« poroča o potopu brzoparnika »Citta di Mcssina«, ki je bil last državno-želeniške uprave. Italijanska jadrnica »Cos-mopoli« se je s lovorom sardinske klavne živine vsled viharja potopila. Štirje možje posadke so utonili.
Boli no zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. avgusta. .Veliki glavni stan:
Naknadno se je dognalo, da so se boji, o katerih se je poročalo včeraj, severno od Somme bili na širši bojni črti in proti močnim angleškim silam; trajali so deloma tudi podnevi. Angleže, ki so prodrli v odseku severno od Ovillers do gozda Foureauz, smo odbili z veliki« mi izgubami za nje po trdovratnih bojih v bližini na posameznih točkah. Novi boji se bijejo danes pri Pozirers. Popoldne smo odbili delni napad Francozov Južno od Maurepas. Pri Aisne so poizvedovale in nastopale brez uspeha sovražne poizvedovalne čete. — Na desnem bregu Moze smo ujeli pri včerajšnjem našem protinapadu 468 mož štirih različnih divizij. Pri utrdbi Thiaumont so se razvili iznova ljuti boji. —• Pri Somme smo sestrelili v zračnem boja 2 sovražni dvokrilni letali.
Berlin, 6. avgusta. Veliki glavni stan:
Boji pri Posieres trajajo dalje. Zvečer so se izjalovili sovražni delni napadi v gozdu Foureaus in tik severno od Somme.
Pri Mozi, posebno na desnem brega reke, je topništvo močno delovalo. Za nekdanjo utrdbo Thiaumont so se bili ljuti boji pehote. Število ujetnikov v odseku Fleury Je poskočilo na 16 častnikov in 576 mož. V gozdu Charpitre smo včeraj napredovali dalje; tam smo ujeli 3 častnike in 227 mož, ki niso bili ranjeni.
Uspešno smo razstreljevali severovzhodno od Vermelles, v Argonih in na višini Combres. Na več točkah smo odbili sovražne poizvedovalne čete, lastna podjetja so se posrečila pri Endonelle in na višini Combres.
Z obrambnim ognjem smo sestrelili eno sovražno letalo severno od Fro-melles; v zračnem boju smo sestrelili eno letalo severozahodno od Bapaume> Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
4. avgusta ob 11. ponoči. Pri Somme je obstreljevalo naše topništvo sovražne utrdbe. Uničili smo pri Ennemain južno od Peronne pritrjeni nemški zrakoplov.
Na desnem bregu Moze so se bojevali pri Thiaumont in Fleury cel dan. Severnozahodno in južno od utrdbe Thiaumont so ostali brez uspeha vsi sovražni napadi z namenom, da bi nas vrgli iz osvojenih postojank, Preprečili nismo le naporov sovražnika in mu zadali velike izgube, našim četam se je celo posrečilo, da so se z drugim protinaskokom drugič v 12, urah polastile utrdbe Thiaumont, ki je ostala v naši posesti kljub sovražnim protinapadom. Ravno tako ljuto se je nadaljeval boj za vas Fleury. Dopoldne smo vsled nemških naoadov popolnoma izpraznili vas, a popoldne je naša pehota z bajonetom vzela večji del vasi, sovražnik se je odločno branil. Število neranjenih ujetnikov presega 400 mož. Pri Vaux-Chapitre-Chenois besen ogenj s topovi brez nastopa pehote.
Letalci. Ponoči na 4. avgusta so naše skupine obstreljevale pri Verdunu; 83 bomb je bilo vrženih na kolodvora Mont-medy in Dean (Sedan?) in na tabor Dam-villers.
Belgijsko poročilo. Pri Dixmuiden se je nadaljeval topniški boj cel dan tudi na nekaterih drugih mestih belgijske boine črte ie delovalo belgijsko topništvo.
Cesar Viljem odpotoval na zahodno bojišče.
Berlin, 5. avgusta. (K. u.) Cesar je danes* ostal med potovanjem z vzhodnega na zahodno bojišče nekaj časa v Berlinu. Obiskal je kanclerja, ki mu je poročal, nato sta mu poročala državna tajnika dr. Helfferich in grof Rodern in predsednik vojnega preživljalnega urada pl. Batocki.
122 sovražnih divizij na zahodu.
Lugano, 5. avgusta. Vojni poročevalec »Sceola« poroča, da stoji na zahodnem bojišču v Franciji 122 divizij sporazuma.
Francozom na pomoč.
Pariz, 6. avgusta. (Kor. ur.) Listi poročajo: Iz 600 na Francosko poslanih Novo-kaledoncev so sestavili posebno stotnijo pod imenom »Tiralleure Tihega Oceana«.
Izgube Angležev.
London, 3. avgusta. (Kor. ur.) Uradni angleški seznami izgub obsegajo imena 213 častnikov in 2717 mož.
Asquith o položaju na bojišču.
London, 5. avg. (K. u.) Asquith jc v govoru svojim volilccm v Quccns-hallu ob drugi obletnici vojske izvajal: Pred dvema letoma sc je Nemčija, ko je pričela vojsko, dvakrat zmotila. Mislila jc, da če bomo tudi ugovarjali, ne bomo z orožjem v roki stopili na stran Francije in Rusije. Mislili so tudi v Nemčiji, da bodo s priliznjenimi besedami ali s silo prisilili Belgijo, da ln dovolila prehod v Francijo. Ta zmota jih je zelo veliko veljala. Asquith je nato opozarjal na slogo zveznih dežela: Anglije, Francije in Italije, kar najbolj dokazuje sedanja ofenziva na treh bojiščih; sovražnik se povsocl brani; nikjer nima iniciative, psoval je tucli , nemško armado. Končno je zatrjeval, da jc generalni štab zaveznikov prepričan, cla bodo slavno zmagali. Sklenila se jc resolucija, ki izvaja, da hočejo nadaljevati boj za sveto stvar zaveznikov do zmagovitega konca. Wolff pristavlja poročilu: Če so pod vešali Casemen-ta. in povodom bitke pri Suezu angleški ministri res zadovoljni s svojimi državnimi in vojnimi Uspehi, kakor trde, je njih stvar. Kar tiče Asquithovih psovk, jo Asquitli sam rekel, tla mora ' Anglija zmagati, če bo hotela kaznovati Nemčijo; a ravno zato je celi As-fiuitliov govor le prazno čenčanje.
Casement.
Curih, 5. avgusta. Casement je zapustil obsežen razglas na Irce.
Kotterclam, 5. avgusta. Iz Londona: Irska stranka jc v parlamentu naznanila 3. avgusta, da izstopi iz vladne večine.
Berlin, »Berliner Volkszeitung«: Milanskemu »Secolo« sc poroča iz Londona: Sir Eoger Casement je prosil, predno sa ga usmrtili, da želi, naj bi ija sprejeli v katoliško cerkev. Casement je bil namreč pristaš tistih protestantov na Irskem, ki drže z Irci. Na dan pred svojo smrtjo je bil previden. Zadnje njegove besede so bile: »Umrjem za svojo domovino 1 Živio Irska!« Seveda se mora to poročilo sprejeti z največjo previdnostjo.
Hamburg, 5. avgusta. »Nouc Ham-burger Zeitung« poroča iz Rotterdama: Po iz Londona došlih brzojavkah so se bili na dan, ko te bil usmreen Casement, veliki poulični boji; kako so izpadli; se ni znano. V vseh cerkvah v Dublinu so sc darovale sv. maše za Ca-sementa; ceste jc zasedlo vojaštvo. V Londonu sodijo, da je general Maxwell tiadvladal položaj.
Po usmrtitvi Cesemenla.
London, 6. avgusta. (Kor. ur.) V uradnem poročilu, ki jc bilo objavljeno po usmrtitvi Casementa, se glasi: Vlada je po razpravi prišla v posest dokazov, da je Casement sklenil z nemško vlado d.ogovo;-, ki je izrecno določal, da sc bo irska brigada, ki jo jc Casement skušal sestaviti iz ujetnikov, vporabila proti Egiptu.
Kako se jc odpeljala »Deutschland« iz zaliva Chesapcakc, »Corriere della sera« poroča iz Londona o odhodu »Deutschland« iz Amerike: »Deutschland« je vozila zelo hitro do meje teritorialnih voda. Spremljala jo jc ena ameriška križarka in dve torpedovki. 1 ri milje od obrežja se je »Deutschland« ustavila; moštvo je zapelo na krovu Deutschland, Deutschland iiber alles«; nato so klicali »Hoch«, ladja sc je nato potopila in izginila. Kapitan Konig je rekel, predno je odpotoval iz Baltimore, da upa pripluti šc ta mesec v Bremen in da bo vozil skozi Kanal, če • gžtMtlidi stražijo Angleži. »Deutschland« ima na krovu poleg kavčuka in nikeljna tudi tritisoč steklenic piva za moštvo. »Nieuve Rotterdamschc Cou-
»Deutschland« v zalivu Baltimore.
rant« javlja, da je spremljajo več zasebnih jaht »Deutschland. :>Newyork Herald« javlja, da je »Deutschland« srečno odpotovala. Iz Norfolka se brzojavlja: Gosta megla cnemogočuje zasledovanje.
Lov na >-Deutschland«.
Beselj, 5. avgusta. »Nationalzeitung* poroča iz Newyorka: Ker niso čuli potem, ko je »Deutschland« odplula, nobenega strela, se sodi, da sc je posrečilo kapitanu pripluli v odprto morje in da je prevaral ladje sporazuma, ki so pazile nanj.
izjava ruskega carja.
Londonski listi se pečajo s carjevo izjavo naslednje vsebine: »Izjavljam najodločneje, da ne bom sklenil nobenega miru, dokler bo le še en sovražnik stal na ruskih tleh.« V teh besedah vidijo izpremem-bo ruskega vojnega načrta, ker car ne govori več o zmagi in tudi ne več o tem, da hoče lc skupno zvsemizavezniki skleniti mir.
SAMOUPRAVA POLJSKE.
Lublin, 6. avgusta. Kakor poroča • Zie-mia Lubelska« iz zanesljivega vira, so predpriprave za odredbo, s katero se vpelje samouprava v mestih in trgih avstrijskega zasedenega ozemlja Poljske, v splošnem že končane. Ta odredba, ki odgovarja srčni želji tukajšnje javnosti, bo v najkrajšem času uveljavljena.
OBLETNICA POLJSKE VSTAJE.
Varšava, 6. avgusta, (Kor. ur.) Včeraj ob 52 letnici usmrtitve voditelja poljskega narodnega vstanka 1. 1863. Romualda Fran-gotta in štirih drugih članov takratnega narodnega odbora je bil na kraju usmrtitve blagoslovljen spominski venec. Navzočih jc bilo veliko društev z zastavami in velikanska množica ljudstva,
Vandaie ш plen« lio trnov.
Dunaj, 6. avgusta. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Neprestano so očitala povelja poveljstva 1. italijanske armade, kakor tudi uradni in poluracl-ni italijanski glasovi c. in kr. armadi, da se vojskuje barbarsko in sc je na-glašalo, kako lepo se obnašajo Italijani tudi v sovražni deželi. Zanimivo jc glede na »olikano« vojskovanje sledeče zaplenjeno povelje vodstva I. italijanske armade: Zapisnik št. 9935 z 16. novembra 1915. Predmet: spisi o vandalizmu in o plenjenju. III. in IV. zbornemu poveljstvu. Vrhovno vojno vodstvo zopet opozarja na potrebo, cla se dejanja van-dalizma in plenjenja s strani našah čet v zasedenih ozemljih prepovejo. V bo-uoče naj se vedno prej, ko se bodo zasedla mesta ali vasi v sovražni deželi, prepovejo dejanja vandalizma in plenjenja s strani naših čet; lo naj se stori pravočasno, cla se ne bodo več ponovile take težke neprilike. Pri preprečenju morajo sodelovati tucli pri višjih poveljstvih nastavljeni oddelki karabinierov.
Podpisal: Armadni poveljnik: R. Brusati.
Sovražna ofenziva ne Do uspela.
Budimpešte, 5. avgusta. Poročevalec »Az Esta« jc bil včeraj zaslišan na merodajnem mestu v nemškem glavnem stanu, kjer so mu izjavili, da so že premagali kritično točko Velikanske ofenzive četverozvezc in da sovražnik ne bo mogel več priboriti nepričakovanih uspehov. Premoč v številkah začetkom ofenzive je že vzravnana; sunek smo prestregii in s številnimi pro-tisunki dokazali, da se moč naših vojakov ne more zlomiti. Taktično stališče sovražnika ni ugodno; njegove izgube se ne morejo primerjati z naš in-' Če bomo tudi tu in tam umaknili prei nje dele bojne črte, bo to brez vrednos Lahko čakamo, dokler eden naših s vražnikov n? bo premagan, da 1
uvedel, da ne bo dosegel svojega namena Nemce potisniti iz Francije in iz Belgije.
Gozdni požari v Oofarlo.
London, 5. avgusta. (Kor. ur.) Po zadnjih cenitvah jc izgubilo pri gozdnih požarih v Ontario 500 ljudi življenje; škoda znaša več milijonov dolarjev.
Strah pred napadi Nemcev v Kanadi,
Foterdam, 5. avgusta. V Kanadi so naravnost smešno boje napadov v Kanadi. Veliko tvornicc smodnika, ki jih je zgradila kanadska vlada pri Niaga-ri in v Ontario, so zavarovali na meji z velikanskimi žičnimi ograjami. Tvornicc najojstrejše stražijo. Park Viktorija, ki meji na tvornico, so zaprli; ponoči je cela okolica razsvetljena. Vlake, ki vozijo mimo tvornice, stražijo vojaki.
io inorjo.
Boj v zraku pri iianderskem obrežju. Berlin, 5. avgusta, (Kor. ur.) \Volftov urad javlja:
Naše pomorsko letalo je dopoldne blizu ilanderskega obrežja prisililo na boj angleško bojuo letalo, katero je dlje časa zasledovalo; sovražno letalo je bilo premagano in popolnoma uničeno. Poročnik mornarice Bonisch je s tem uničil s svojim pomorskim letalom četrto sovražno letalo. Pred nekaj dnevi je prisilil še enega sovražnika, ki ga je zadel z ognjem strojnih pušk, da se je moral izkrcati tik za sovražno bojno črto.
Štiri ladje potopljene. London, 5. avgusta. (Kor. ur.) »Lloyds« poročajo, da so potopljene štiri jadrnice; posadke so rešili.
Amerika se tanima za potop parnika »Letirabrc«. Wasbington, 5. avgusta. (Kor. ur.) Reuter: Amerikanskim konzulatom v Italiji je naročeno, naj se pouče o okolnostih, kako je neki podmorski čoln potopil parnik »Le-timbro«.
мр V VOjSlL
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad. 5. avgusta. (Kor. ur.) Glavni stan: Dne 2. avgusta je obstreljeval ruski torpedni rušilec »Tirebolt« kraj, ki ni urejen za obrambo. Obstreljevanje je uničilo bolnišnico in 32 hiš nevojaškega značaja. Tako odgovarjajo Rusi človekoljubnim čustvom, ki jih je pokazalo naše brodovje, da je varovalo mirno prebivalstvo obrežnih mest Kavkaza.
Carigrad, 5. avgusta, (K. u.)
Kavk a š k a. boj n a črt a.
O operacijah desnega krila se nič ne poroča. V središču so ponovili Rusi tudi včeraj svoje napade na naše postojanke, ki leže na 22 km zahodno od Erzindžana clo li km zahodno od Kilkit-ta proti severu ležeči črti in jo bojna črta široka clo 60 km. Boj se je bil na nekaterih mestih ljut. Naše čete so vzele z bajonetnim napadom del postojank nazaj, v katerih se jc posrečilo sovražniku, da so je ustalil. Na levem krilu nobenih posebnih dogodkov.
E g i p č a n s k n. b o j n a črt a.
Naše prednje čete so zasedle 3. avgusta dopoldne črto E1 Habih-Kastin-Abu-Tcll in so poizvedovale s svojimi poizvedovalnimi oddelki do okolico Romanija pri Katia. Vzhodno od Su-eza sc je bil mul boj med našim prednjim oddelkom in s sovražnim konjeniškim oddelkom.
XXX
Rabili leži 2 km severno, Abu • km južnozahodno od Katia.
Rusija in Anglija se prerekata radi Perzije,
Frankobrod, 6. avgusta. (Kor. ur.)
Frankfurter Ztg.« javlja iz Carigrada: Po zanesljivih poročilih so se pojavila bistveno nasprotujoča si mnenja med Anglijo in Rusijo glede na Perzijo, Nekaj časa potem, ko se jc udal general Townshend, je izrazila Anglija v Petrogradu nujno željo, naj Rusi odstranijo svoje čete iz tistih krajev južne Perzije, ki se nahajajo v obsegu ozemlja pod angleškim vplivom. V Londonu so bili namreč nevoljni, ker ni uspel nastop ruskih čet za oprostitev angleških čet v Mezopotamiji. Sazonov je ugodil angleški želji; izpočetka se je sicer obotavljal, a končno je Angležem brezpogojno ugodil, dasi so se upirali ruski vojaški krogi. Potem ko je padel Sazonov, je po* izkušal ministrski predsednik Stiirmer prekrižati, kar je obljubil Angležem Sazonov« Ni samo slučaj, da se je angleško odposla« ništvo v Teheranu pred tedni nastanilo za poletno bivanje v Ispahanu.
Srb>;-zasedli Florino.
Geni, 6. a\Jgtf$ta. - Le ,Iournal.< poroča iz Aten: SrbskcČete so poslali v Florino in so zasedle tam vsa javna poslopja. Poveljnik Srbov je izjavil, da jc pritožba grških oblasti brezpredmetna. Srbi so samo zagotovili, da bodo varovali poslopja. (Florina leži na Grškem južno od Biiolja. Ur.)
Srbskc-irancoske grozovitosti.
Soiija, 6. avgusta. (Kor. ur.) -Agence teicgr. Bulgare«: Vodstvo časopisja objavlja poročilo, da so srbske in francoske čete na grški meji ležeča bolgarska ozemlja na nepopisen način opustošile, prebivalstvo pebile in deloma odvedle seboj, potem pa oropale njegovo imetje. Celo vrsto vasi jc doletela ta strašna usoda.
Ofenziva na Balkanu.
Geni, 6. avgusta. Nek udeleženec velike pariške vojaške konference z dne 27. marca poroča v »Matinu«, da konferenca ni sklenila samo italijanske in ruske ofenzive ter ofenzive ob Sommi, marveč tudi ofenzivo solunske armade. Velikim dogodkom zadnjih mesecev bodo sledili še mnoi go večji.
Srbska skupščina bo sklicana 28. avgft$ta.
Pariz, 5. avgusta. (Kor. ur.) Temps^ javlja iz Aten: Srbska skupščina bo zb»oro« vala na Krfu; kraljevič Aleksander jo. ja klical 28. avgusta po starem koledatju (10. septembra po našem koledarju). SJkup-) ščina sc bo pečala z gospodarskimi vpra-šanji in z začasnimi postavami o ureditvi stališča Srbije nasproti inozemstvu, no )
Izpremembe v grškem generalnem štabu,
Genf, 6. avgusta, »Matin« izve, сед sei bodo v grškem generalnem štabu izv]r|i1q važne izpremembe. Več generalov bo-pd-stavljenih-	.>■ £
Venizelos se vrnil v Atene,
jf:
Gen?. 6. avgusta. Iz Aten poročajo: Venizelos sc je vrnil iz kopališča Lutaki v Atene.
Bratianu dementira.
Mtinchener Neueslc Nachrichten poročajo iz Berlina: Kakor izvemo od najzanesljivejše strani, je rumunski ministrski predsednik Bratianu vsem poslanikom Rumunije pri osrednjih velesilah poslal brzojavko, ki vse vesti, da hoče Rumunija zapustiti svoio nevtralnost, najodločnejše zanika.
Istočasno je Bratianu opozoril na važnost, cla nemške trgovske kroge o stališču Rumunije pomirijo.
Kriza je prestana.
Soiija, 6. avgusta. Vse iz Rumunije došle vesti pravijo, da jc kriza v rumunski politiki prestana. Rumunija od Rusije pričakovane vojaške pomoči ne smatra za zadostno in tudi nima nobene zadostne gotovosti glede na municijsko vprašanje.
Nove vznemirljive vesti.
Bukarešt, 6. avgusta. Listi prinašajo vnovič vznemirljive vesti. Govore o novem koraku štirisporazuma in o zbiranju ruskih čet v Besarabiji, ki da so pripravljene za nastop proti Bolgariji skozi Rumunijo. V tem slučaju bi šla pot skozi Moldavo in to bi bilo potem novo bojišče.
Rumunija se obotavlja.
Budimpešta. 6. avgusta. »Minerva« poroča: Političen položaj Rumunije je še vedno kritičen in obotavljajoč, tako da sc ne more napravili jasne slike. S poučene strani smo prejeli poročilo, da Rumunija niti osrednjima veicsilama, riti štirisporaz-umu ni šc dala končnega odgovora. V političnem položaju Rumunije ni tedaj pričakovati nobene izpremembe.
Rusofiii zopet agitirajo za nastop na strani Rusije. Ruski poslanik Pohlcvski-Kozicl je obiskal Filipescuja, nalo se ie
zglasil Take Jonescu pri ruskem poslaniku.
Kralj ]e trden.
Bukarešt, 6. avgusta. »Dreptatea« poroča: Kralj Ferdinand je sicer pooblastil ministrskega predsednika Bra-tianua, naj se pogaja s političnimi zastopniki v Bukareštu. -Če bi pa Brati-anu stavil kak predlog, bi kralj brez dvojbe izjavil, da ne mobilizira nobene armade proti osrednjima velesilama. Ce bi Bratianu kljub temu vztrajal pri svojem predlogu, bi mu ne ostalo drugega kot da se odpove. Kralj bi imenoval drugega ministrskega predsednika, da uveljavi svoje stališče.
Koncentracija čet v Rumuniji.
Rumuski list »Steagul« izve iz zanesljivega vira, da so se namesto splošnih manevrov od 8. t. m. odredile koncentracije čet. Te koncentracijo čet se tičejo vseh poveljstev in so zato splošnega značaja.
Spopad ob rumunsko-bolgarski meji.
Bukarešt, 6. avgusta. Tiskovni oddelek rumunskega notranjega ministrstva javlja: Sinoči sta se bližali dve bolgarski ladji rumunskemu obrežju, nakar ju je obmejna straža pozvala, naj se oddaljita. Ker se to ni zgodilo, se je obmejna straža poslužila orožja. Vsako drugo tozadevno poročilo je pretirano.	,
л - Rusko-rumunska pogodba.
Monakovo, 6. avgusta. »Miinchner N. Nachr.« poročajo od dobro poučene strani: Poročila bolgarskega vira pravijo, da je Bratianu sklenil z Rusijo pogodbo, s katero se je Rumunija zavezala pričeti vojsko na strani sporazuma, če:
1.	Rusi dosežejo znatne uspehe proti Hindenburgu;
2.	če bodo vrgli avstrijske čete iz Galicije v Karpate;
3.	če se Rusija zaveže, poslati Rumuniji 200000 mož na pomoč;
4.	če bo Rusija podpirala Rumunijo tako z municijo in drugimi vojnimi potrebščinami, kakor tudi z denarjem.
Izpremembe v rumunski vladi?
Bukarešt, 6. avgusta. »Dreptatea« poroča: V vladnih krogih se z gotovostjo zatrjuje, da namerava ministrski predsednik Bratianu sklicati parlament na izredno zasedanje. — »Seara« javlja, da misli Bratianu še pred sklicanjem parlamenta izpre-meniti kabinet.
Trgovina z Rumunijo.
Dunaj, 5. avgusta. Danes sta došla dva zastopnika rumunske nakupovalne komisije na Dunaj.
Ruski vpad pri Marmonici.
Bukarešt, 6. avgusta. Zaradi ruskega vpada pri Marmonici je svoječasno vpo-siavljena komisija odločila, da mora ruska vlada plačati vso odškodnino. Ruska vlada je priznala in poslala svojega pooblaščenca v Marmonico, da dožene in povrne škodo.
Razno poročila.
Sodba treh danskih socialnih demokratov o položaju v Nemčiji.
Kodanj, 5. avgusta. (Kor. ur.) Danski socialni demokratje Hansen, Madsen in Oksen so se vrnili iz Nemčije in iz Belgije. O njih vtisih poroča list »Sozialdemokra-ten«: Potovali smo s tremi švedskimi so-drugi; povabila nas je nemška strokovna organizacija, in ne nemška vlada, kakor so to trdili nekateri danski časopisi. Glede na preživljenje smo dobili vtis, da se je čutilo v zadnjih dveh mesecih pomanjkanje masti, a o pravi lakoti se ne more niti govoriti. Tretja vojska, pozimi se pričakuje mirno, dasi se seveda želi, naj bi se kmalu mir sklenil. — List konča poročilo: Navedeni trije sodrugi sodijo, da je vera na izstrada-njc Nemčije najhujši sovražnik miru,
Nizozemski časinik v Berlinu.
Berlin, 6. avgusta. »Voss. Ztg.-; poroča iz Haaga: Podpolkovnik generalnega štaba Miiller-Massis se poda v neki vojaški misiji v Berlin.
Ameriške volitve.
New York, 6. avgusta. Ker je Roose-Velt odklonil kandidaturo za predsednika, je progresivna stranka sklenila, da ne postavi nobenega kandidata.
Vstaja v angleškem Sudanu.
Milan, 5. avgusta. »Secolo« ja\lja iz Kaira: Generalni guverner angleškega Sudana je odstavil vsled vstaje proti angleškim oblastim Ali Dinarja, sultana v Dar-furju in podredil sultanat naravnost sudan-skemu guvernerju.
Odlikovanja.
Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: podpolkovnik 3. gor. top. p. Evald Botschen, major 87. pp. Josip Strobl, major 7. polj. top. p. Josip Stark, stotnik 47. pp. Adolf Vodopivec, po-
ročnika 87. pp. Franc Frantz in Jaroslav Seifert. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 92. pp. Ivan Kališ-nik. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil oskrb, ofi-cijal v Beljaku dr. iur. Jakob Jan. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: štabni narednik Kaplaner Andrej, tit. narednik Tengg Rajmund, infanterista Marktl Franc in Tolonič Matija, vsi pri 7. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: kadet Briickl Ivan, četovodja Kram-mer Jernej in Ugler Baltazar, desetniki Brugger Jurij, Čarf Ivan, Vačin Vladimir in Tripp Alojzij, enol. prost. tit. desetnik Stei-ner Karel, poddesetniki Brežan Ludvik, Feichter Valdemar, Martin Ivan, Winkler Alojzij in Zeichen Mihael, infanteristi Kost-wein Matija, Jerman Ivan, Kretzwald Josip, Osojnik Jernej, Timmerer Oton in Wachter Franc, vsi pri 7. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščaka Babel vitez Fohnsberg Franc in Stefanciosa Anton, oba pri 26. dom. p.; praporščak 27. dom. p. Vilfan Feliks, pri 30. črnovoj. inaršbat.; praporščak Ogrizek Bogomir, štabni narednik Schelmbauer Iv., četovodja Čušin Leopold in poddesetnik Meier Alojzij, vsi pri 26. dom. pp.; rač. podčastnik 26. dom. pp. Šeško Leopold. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak Lorber Ivan, Bezjak Adolf in Hrovat Ivan in infanterist Geršak Mih., vsi pri 26. dom. p.; tit. četovodja 26. dom. p. Pristovnik Anton; infanterist 26. dop. p, Berdnik Josip; infanterist 26. črnovoj. okr. pov. Brezovar Martin; desetnik 157. črnovoj. bat. Kravanja Josip; kadet Smole M., četovodja Zemljič Mihael, četovodja Kruleč Mihael, tit. četovodja Sušek Ivan, desetniki Jelen Ivan, Lovrenčič Josip, Stopar Josip, Gašparič Josip, poddesetniki Pfei-fer Josip, Turnšek Blaž, Stuhec Andrej, Goršek Franc, Nežmah Jurij in Žnida Martin, infanteristi Štefanec Anton, Fabjančič Josip, Bezjak Josip, Čižej Franc, Gradišek Martin, Knez Josip, Mlinarič Anton, Mo-horko Simon, Murkovič Ivan, Rubeša Fr. in Sušnik Franc, vsi pri 26. dom, p.; enol. prost, četovodja 152, črnovoj, bat. Črnčič Rupert. — Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo II. jazr. Luka Likar, doma iz Idrije, ki je služil pri 30. črnovoj. bat. Pred kratkim je prišel v italijansko ujetništvo ter se je že javil iz Solmone,
-f Odlikovanja pri 26. domobranskem pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili četovodje Ulbing Franc, Doki Martin, Ga'orovec Ivan in Schuler Alojzij, enol. prost. lit. četovodja Horvat Maks, desetniki Heimgartner Adolf, Her-mann Martin, Kolar Josip, Kožuh Jurij, Rabensteiner Ludvik, Stopar Alojzij in Fe-ment Ludvik, enol. prost, poddesetnik Novak Franc, poddesetnik Kovačič Edvard, infanteristi Čokan Jakob, Leitner Franc, Potočnik Andrej in Zurl Ivan. — V drugič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo štabni narednik Klobasa Josip. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili četovodje Greiner Viljem desetnika Zierer Josip in Zebe Ivan, infanteristi Frauwallner Franc, Pšeničnik Ivan, Greiner Viktor in Jager Josip, narednika Guttmann Peter in Ab-senger Karel, desetnik Hribernik Alojzij, poddeseinik Rath Lenart, Štruc Silvester in Jauk Jakob, infanteristi Maurič Karel, Andrašič Jakob, Bratušek Franc, Čeh Franc, Kapun Franc, Kramberger Jakob, Mulec Marijan, Šurjan Marijan, Umek Josip, Žibrat Martin. Rakovec Vinko, Slaus Alojzij in Roje Ivan, poddesetniki Kukovič Lovrenc, Selič Mihael in Vollmann Josip, desetnika Piečnar Franc in Schrank Ivan, infanteristi Medvešek Ivan, Rajer Josip, Bele Štefan, Berdnik Karel, Butinar Anion, Čaks Ivan, Cenlrič Martin, Češek Ivan, Čokan Franc, Dragoner Franc, Frantura Leopold, Franetič Ivan, Fras Ivan, Gašpe-rič Ivan, Grgič Matija, Hodej Karel, Horvat Josip, Iskrač Franc, Jakobič Jakob, Javnik nton, Jurkar Josip, Kamenšek Josip, Kolar Ivan, Kavčič Jakob, Kavčič Vinko, Kline Franc, Kovač Matija, Kričej Karel, Lapinjan Martin, Majcen Aleksander, Majhel Matija. Muršec Josip, Novak Mihael, Onuk Franc, Ornik Josip, Ortner Franc, Pajk Karel, Pernek Štefan, Pliber-šek Josip, Rezinovič Alojzij, Resnik Ivan, Robnik Ivan, Ronjak Ivan, Šega Blaž, Slana Alojzij, Šešerko Anton, Stanošek Alojzij Streli Josip, Tesovnik Anton, Urek Anton, Videč Tomaž, Videršek Franc in Zaje Alojzij.
Pismo mleto vojaka LMljanfane.
Preljuba mamica!
Zopet pišem! Kaj pa. hočem, saj vem, da Te, ljubo mamica, vsako pisemce razveseli kakor mene. Sedaj smo zopet v rezervi. Glavno pa je lc, da sem zdrav, saj smo na visokih planotah in hribih, na svežem gorskem zraku, in pa apetit, ta ga kaj lomi; v prostem času vsak misli, kaj bi jedel. Tukaj imamo v skalo vsekane kolibice j po štirje možje skupaj. Noči so zelo I mrzle in mokre, ker večkrat dežuje, u vendar sem toliko utrjen, da mi to prav nič ne škoduje, čeprav imam na troli
zemlji le eno ogrinjalo in s suknjo sem pokrit; seveda moram spati obut. Če so človek enkrat privadi takemu življenju, ne more bolan postati. Od začetka je težko šlo, a sedaj sem se vsega privadil.
Skupaj sva z nekim četovodjem Pavel Pavčičem iz vasi Zavoglje pri Sostrem. Moj najboljši prijatelj je in in dober fant; ima že dve odlikovanji, tretje sva si pa zaslužila oba enega dne, ko sem jaz prvič u korakal v ogenj. Naj Vam, ljubi moji, to stvar malo natančneje opišem!
Imeli smo vročo dneve. Končno smo dospeli do polka. Tam so nas porazdelili med razne kompanije. Tako sem jaz prišel k .. kompaniji. Ostali smo tam par dni. Dne 17. junija opoldan smo pa odmarširali, dokler nismo prišli takole 100 korakov od strelskih jarkov. Tu smo ostali v rezervi, pa le naša kompa-nija, druge so šle že preje na druga mesta. — Kot levi in tigri smo se vrgli na ogromnega polentarja ter ga potisnili nazaj. Lahov je bilo zelo veliko. A kaj pa hočete! Janez je le Janez. Kar jih niso mogle pobiti naše puške, smo jih pa polovili, tako da smo docela vse zajeli. Nato smo se tamkaj zakopali in ostali par dni. Lah je pa kar lepo miroval in sram ga je bilo, ker se mu ni posrečilo. Ima siromak vedno smolo! Gospod stotnik, naš oče, je pa predložil one, ki so bili najbolj hrabri, za odlikovanje, in tako sem tudi jaz eden tistih. Sedaj čakamo lc še, kdaj se to reši, in nosili bomo hrabrostne svetinje. Polentarju pa smo vnovič dokazali, kaj jo kranjski Janez. — Prisrčno pozdravljam in poljubljam vse domače, posebno pa Tebe, draga mamica. Tvoj Slavko.
m Ijiljanski Oral.
Odkritje cesarjevega spomenika. — Zidarske poprave končane. — Zgradba vodovoda in kanalizacije. — Nov park odprt Ljubljančanom. — Varujte javne nasade in glejte na čednost!
Poveljnik ljubljanskega Gradu je mož dela v pravem pomenu besede, Ako stopiš sedaj na Grad, takoj ostrmiš ob izpremem-bi, ki se je tekom vojske zgodila z našim Gradom. Koliko debat bi bilo v mirnem času treba, da bi Ljubljančani dobili tako prenovljen Grad, kakor ga imamo sedaj! Tako pa je e n mož, mož širokega obzorja in velike inicijative storil vse to — in za kar mu morajo Ljubljančani biti posebno hvaležni — brez tistih bremen mestu, o katerih smo časih culi, da bodo potrebna, ako popravimo ljubljanski Grad. Zjutraj se pod nadzorstvom g. poveljnika z deli prične in ko se vlega mrak na mesio, se z delom preneha. Vztrajno in smotreno! Ke-daj smo bili v Ljubljani navajeni n. pr., da se je sklep občinskega sveta tako hitro izvršil, kakor sklep o kanalizaciji na ljubljanskem Gradu, ki je prišel pred občinski svet na inicijativo g. grajskega poveljnika. Občinski svet je sklepal o kanalizaciji dne 7. junija in danes je kanalizacija, ki ie izpeljana pod strmo potjo, ki vodi za Jeranči-čevo hišo naravnost na Grad — cementne ccvi so vse v poslopju izdelali laški vojni ujetniki — že zgrajena do vrha Gradu, le še nekaj malega in gotova bo popolnoma!
Islo je bilo z vodovodom. Tako je postal naš Grad zdravo poslopje, vrednost njegova se je za mestno občino silno dvignila in po vojski čaka to poslopje najlepša bodočnost.
Pred vojsko propadajoče poslopje je sedaj v notranjščini popolnoma popravljeno. Vse devastirane sobe in dvorane so dobile nova tla, nove strope, nov omet, vse, kar je bilo razrušenega, je sedaj lepo pozidano in se sveti v prijetni belini. Takoj ob vhodu v poslopje se zaveš, da je poslopje namestu mrtvilu in topi letargiji podano novemu življenju: tam skozi visoke strelske odprtine Gradu tc iz vsake odprtine pozdravlja bujno cvetje. Tudi te mrtve in puste točke so tako oživljene in se lepo skladajo z belo barvo poslopja in zeleno barvo novih oken in vrat. Tudi na prej pustem, razbitem, dolgočasnem dvorišču vse čisto, prijazno, prikupljivo, — okolu vodnjaka dehti pestrobujno cvetje, okolu dreves venci cvetlic. Ob strani grajska cerkvica z nekdanjim patronom kranjske dežele sv. Jurijem — vse v njej, kakor smo že poročali, popravljeno po načrtih z lastnimi stroški g. grajskega poveljnika, natančno po slogu stare zgradbe. Deli, ki zaslužijo, da se jih mestna občina spomni z izrazi tiste hvaležnosti, ki so občinskemu svetu na razpolago.
V spomin na vojni čas, na veliki čas Avstrije, ko so vsi narodi se zbrali v krepki edinosti okolu habsburškega prestola in je bil sredi vojnega trušča ljubljanski Grad nad Avstriji zvesto Ljubljano na novo urejen, je dal g. poveljnik pred poslopjem postaviti na podstavku umetnega kamenja doprsni kip presvetlega cesarja. V spomenik so vklesane znamenite besede iz cesarjevega manifesta ob izbruhu vojne, ki ! govore, da cesar zaupa krepki svoji ar-
madi in svojim narodom. Ta spomenik bo slovesno odkrit 18. avgusta t. 1. To bodi slavnost za našo belo Ljubljano, ob kateri v najlepši edinosti dajmo duška svojemu veselju, da nam božja Previdnost modrega vladarja tudi v najtežjih dneh ohranja zdravega in čilega in svoji hvaležnosti do slavne Njegove armade, ki je prekrižala račune tistih, ki so bili prepričani, da jim bo v par tednih po vojni napovedi Italije mogoče razviti svoje protiavstrijske orgije pred našo mestno hišo. Ta dan zopet pokažimo, da bo cesar s Svojega spomenika na ljubljanskem Gradu vedno lahko s ponosom in zaupanjem gledal na svojo zvesto avstrijsko Ljubljano!
Od cesarjevega spomenika zavijemo v grajski drevored. Ob prvem koraku se ustavimo! Našo pozornost je vzbudila lična za sedenje udobno upognjena zelena lesena klop na cementnih podstavkih — tudi delo laških vojnih ujetnikov. Takih novih klopi je po ljubljanskem Gradu še več, ob njih košarice, v katere naj bi občinstvo metalo papir in druge stvari, s katerimi je po stari grdi navadi doslej posejalo sprehode. Takoj se nam vzbudi želja, da bi tudi po drugih ljubljanskih parkih dosedanje grde, nerodne lesene klopi nadomestili s takimi trdnimi, za sedenje jako ugodnimi klopmi. Polovica bivšega drevoreda akacij je sedaj v smeri proti razvalinam starega gradu nadomeščena z vitkimi mladimi, dobro se razvijajočimi kostanji.
Rekli smo uvodoma, da jc poveljnik ljubljanskega Gradu mož neumornega dela. Ni mu bilo dovolj, da je Ljubljančanom prenovil in uredil Grad — olepšati hoče tudi njegovo okolico. In ta dela, o katerih smo časih sanjali le v sanjah, se sedaj v resnici vrše! Pod starimi »šancami« vstaja Ljubljančanom nov parki V senčnem smrekovem gozdiču, ki je doslej žalibog pogrešal prave nege, delajo vojni ujetniki bele trdne steze, vsak dan se odpre nekaj nove lepote tega prijaznega, doslej Ljubljančanom skoro nepoznanega gozdiča. Takoj ob obronku gozdiča — prijazen tih kotiček, prijetna klopica, s katere se lepo sanja ob pogledu na Ljubljano, Nekoliko korakov dalje zopet kak tih, mil kotiček, štiri bele klopi, v sredi miza. Neka ljubljanska družina je že odkrila to gozdno skrivnost. Prihitela je iz ljubljanskega trušča in soparice v ta tihi, hladni kraj in posedla okolu mize, na kateri imajo dekleta razložena svoja dela in knjige. Še več jc takih kotičkov, pa koliko takih prijaznih kotičkov se da tu še ustvariti. Ko bode Vse to dovršeno, bodo Ljubljančani videli, da doslej še niso poznali lepot svojega Gradu. Po tihoti in zraku bo ta naravni park še mnogo bolj vabljiv, kot tivolski sprehodi, katere tako zelo moti mestni šum. Mnogo dela je sem položil gozdni veščak, katerega nam je tudi sreča dala v tem času na ljubljanski Grad g. poročnik K i t h i e r, v mirnem času ugledni gozdni oskrbnik kneza Sclnvarzen-berga. Ko se razgovarjamo z mladim gospodom poročnikom, kateremu sije veselje in ljubezen do narave iz oči, nam živahno razlaga, koliko bi se v kratkem času dalo izvršiti, oziroma popraviti v teh gozdnih nasadih. Pritrjujemo mu, saj vidimo, kako so hirali doslej ti nasadi. Mestna občina bi morala porabiti ugodno priliko in prositi tega veščaka, da na tem malem koščku mestnih nasadov da Ljubljani v spomin vse svoje bogate izkušnje iz velikih gozdov kneza Schv/arzenberga. Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar je pri neki gremijalni seji v zadnjem času že omenjal zaslug g. grajskega poveljnika in je izrecno povdarjal, naj se mu pusti popolno prosto roko pri njegovih delih in načrtih, kar je vse le v korist Ljubljane, zato bi na tem mestu gospoda župana prosili, naj odločno odredi
—	in z ozirom na njegovo izjavo v gremiju srno prepričani, da bo to v korist Ljubljane tudi storil — da se tudi v ta dela veščaka nimajo vtikati ljudje, ki se na to prav nič ne razumejo in nimajo za to nc potrebnega obzorja, še manj pa strokovne sposobnosti. Ne samo razum in hvaležnost, tudi takt nam veleva to! Vse to dela g. grajski poveljnik s svojimi sredstvi —• poleg vsega tega pa je v tihem zatišju postavil kapelico Naši ljubi Gospej, ki se tako zelo prilaga tistemu miru, ki utiši burne misli in spravlja dušo v ravnotežje. Marsikdo je že pomolil tu in častil Maler božjo
—	številne darovane cvetke pričajo lo. Ob kapelici je nabiralnik, katerega vsebino dobi mestna občina za vzdrževanje te zgodovinske kapelice Gospod grajski poveljnik naj bo prepričan o globoki hvaležnosti cele Ljubljane, ako na tem lepem koščku našega Gradu nadaljuje z onim, kar se že tako lepo kaže v prvih početkih. Ljubljansko prebivalstvo bo pa najbolj pokazalo, da ve tako delo upoštevati, ako naprave tudi varuje in gleda na to, da ne razmetava okolu papirja in druge nesnage. Kako zelo mora dirniti, ako se dobe ri. pr. surovi ljudje, ki za kapelico puste otrokom opravljati potrebo. Občinstvo naj bi na take osebe samo pazilo! Razvado razmetavanja papirja in drugih takih stvari po javnih nasadih naj bi občinstvo vendar že enkrat opustilo. Če ima kdo kaj preveč papirja, naj ga v sedanjih dragih časih rabi
doma, da podkuri v ognjišču. Gospod grajski poveljnik dovoljuje sedaj občinstvu, da sme na Grad, upravičen je pa zahtevati, da se občinstvo obnaša ondi dostojno in ne onečeja ali devastira ono, kar se je napravilo in se še dela z velikim trudom. Na nekaterih klopeh in napravah se že poznajo zareze z noži. Prav bi bilo, da bi radi sličnih pritožb iz vseh ljubljanskih parkov dobile ljudske šole primerna navodila, naj mladino večkrat na leto opozarjajo, kako se ima obnašati v javnih nasadih, in da bi, ker so razmere v tem oziru za naše mesto res zelo sramotne, morda z velikimi lepaki s prav odločno besedo opozorili občinstvo, naj tudi ono sodeluje za lepoto javnih mestnih nasadov. Skrajni čas bi že bil, da v tem oziru tudi v Ljubljani postanemo nekoliko bolj kulturni!
Nov naravni park na ljubljanskem Gradu se bo, upamo, z vsakim dnem bolj razširil, in o tem smo prepričani, z vsakim dnem dobil novih prijateljev. Na takozva-nem »Osojskem vrhu« bi bila pozneje v mirnem času ona koliba pred grajskim poslopjem, ki je v zadnjih letih predstavljala •»mestno restavracijo na Gradu«, mnogo bolj primerna. Tam naj bi se prodajalo mleko in druge mrzle jedi. Tako bi bilo preskrbljeno tudi za popoldansko »aprovizacijo« ob mizicah v tistih kotičkih grajskega parka. Iz novega parka na ljubljanskem Gradu pa naj bi Ljubljančanom pohitel pogled na skrite naravne zaklade Golovca. Bog daj po vojski Ljubljani takih mož, kakor je g. poveljnik na ljubljanskem Gradu, da nam urede tudi sprehode po prelepem ljubljanskem Golovcu.
Končno bi izražali še eno misel. Vsak nam bo potrdil, ako pravimo, da dohodi na ljubljanski Grad niso lepi, dasi je g. poveljnik Gradu tudi vse sedanje dohode zelo popravil in posebno onega iz »Študentov-ske ulice« na raznih krajih lepo podzidal in postavil nove klopi. Idealen bi bil vhod na Grad s Cesarja Jožefa trga, in zato smo vedno jezni, kadar gledamo naš »Mestni dom«. Na tem trgu park in iz zelenja izpeljana pot v zelenje ljubljanskega Gradu I »Mestni dom« pokvarja to. Morda bi se pa le dalo od točke, kjer stoji sedanja »Ledenica, izpeljati kako lepšo in recimo »romantičnejšo« pot na ljubljanski Grad, kakor so pa dosedanje. V Gradcu so bili z napravo takih poti na grad mojstri.
Polemike rodi jadranskega vprašamo.
Znani angleški žurnalist Steed nadaljuje v »Giornale d' Italia« svojo polemiko radi Jadranskega vprašanja. Vztraja na svojem stališču, da Italija ne sme kršiti jugoslovanskih pravic. Steed oporeka trditvi, češ, da Anglija daje pouke samo Italiji. V Londonu da drže v mejah tudi pre-tiranosti Jugoslovanov, ali v slučaju potrebe, da bodo znali obračunati tudi z italijanskim šovinizmom, istotako kakor s srbskim. — »Zeit« pripominja, da to pismo in pa Pašićev neuspeh povodom njegovega potovanja v Rim gotovo ne zboljšajo odno-šajev med Italijo in Srbijo. Mi pa pravimo, da se gospodje prepirajo radi medvedove kože.
Dnevne novice.
+ Odpravljena italijanska imena kra-fev in otokov v Dalmaciji. Z Dunaja se brzojavlja: Kompetentni faktorji so — upoštevajoči hrvatski značaj Dalmacije in dosedanjo krivico, ki je omalovaževala ta karakter — zapovedali, da se morajo kraji in otoki imenovati odslej s svojim pravim imenom, t. j. kakor jih imenujejo Hrvati. — Ta vest je danes tudi uradno potrjena in razglašena. Italijanska imena se smejo samo še dva meseca poleg hrvaškega pisati v oklepajih. Tako je prav! Isto pričakujemo tudi za slovensko in hrvaško Primorsko!
-f Naši junaki. O priliki sijajnega protinapada na goro Malega Fusseta, katerega je izvršila 12. stot. 17. pešpolka, si je zaslužilo moštvo tri velike in tri male srebrne in 23 bronastih hra.b-rostnih svetinj. Kolajno I. razreda je dobil med drugimi član Orla v D. M. v Polju Pavel Pavčič iz Zavogel. V boju je bil ranjen njegov poročnik, nakar jo njemu izročil poveljstvo vocla, katerega je vodil Pavčič z veliko spretnostjo. Tudi četovodja Alojzij Rozman iz Ljubljane je bil v drugo odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo. — Srčen pozdrav vsem ljubim doma ostalim pošilja moštvo 12. stotnije.
—	Občinski odbor v Kranjski gori je deželna vlada, dogovorilo z deželnim odborom razpustila. Vodstvo občinskih poslov prevzame kot gerent Josip L a v-tižar ml., posestnik in trgovec v Kranjski gori; kot prisedniki so mu prideljeni župnik Andrej Krajec ter posestniki Janez Z c r j o v , Janez II1 e-banja in Jakob Čem e.
—	Smrt za domovino, Umrl je v Tri-dentu c. in kr. nadognjičar Miško Mohor, sin organista g. Mihe Mohorja v Kranju, Dne 21. julija na Asiaški planoti od grana-
te dvakrat zadet v glavo, je podlegel ranam v bolnišnici v Tridentu, kjer so ga včeraj pokopali. Pokojnik, značajen in vesten človek, je zapustil ženo in enoletnega sinčka. Bodi tuja zemlja lahka slovenskemu junaku. — V Celju je umrl pešec 87. pešpolka Martin Jazbenšek.
—	Ob vznožju Rombona je bil ranjen in odlikovan s srebrno kolajno II. razreda poddesetnik Karol Marolt,
oddelek strojnih pušk, sedaj v bolnici v Brežah na Koroškem.
—	Vojaške vaje za dijake vpeljejo tudi v srednje šole v Bosni in Hercegovini.
—	Strojevodja ponesrečil, Strojevodja južne železnice Franc Sfcancer iz Maribora je 31. julija na postaji Sv. Jurij ob j. ž. med vožnjo padel z vlaka in si zlomil desno roko ter se tudi drugače težko poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
—	Proti porabi ječmena za kuhanje piva. Sanitetni svetnik dr. Bonne na Nemškem je Izdal na Bethmann-Holl-wega odprto pismo, katero je podpisalo 80.000 nemških guttemplerjev, v katerem opozarja, da se na Nemškem še vedno vsak dan prokuha 42.000 m. st. ječmena t. j. krušnega žita v pivo, S temi 4,200.000 funti ječmena bi se moglo vsak dan preskrbeti zadostno množino kruha za 10 milijonov oseb. Za 1 1 piva je*treba 230 gramov ječmena, za posamezno osebo je pa določeno na dan le 220 gramov ki'uha. V sedanjem težkem času naj bi se popolnoma ustavilo kuhanje piva, drugače pa naj se daje pivo le na krušne karte.
Vseh potrebnih tujih jezikov se naučimo najlažje, če preštudiramo kratke pa zelo porabne jezikovne vodnike iz svetov-noznane Langenscheidtove zaloge: Metoula Sprachiiihrer, ki so na razpolago za vse evropske jezike. Vsaka teh praktičnih knjižic velja vezana samo K 1-20 in se dobi v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. Kdor se želi v katerem jeziku bolje izobraziti, si kupi za to knjižico kako temeljitejše delo iz iste zaloge in mu bo temeljiti študij katerega koli jezika zelo lahek, ker so vsa dela tega založnika po načinu in besednem zakladu v tesni zvezi.
Primorske novice.
Iz Gorice, 3, avgusta. Danes je sovražnik skoraj celo popoldne metal mine na Kalvarijo. — Na ulico Anzalino je padlo do petnajst granat velikega kalibra; eno hišo je popolnoma posulo. Blizu državnega kolodvora je laška granata užgala eno hišo. Več granat je padlo odzadaj v Gledališko ulico — na dvorišča; ranjena je bila samo ena oseba. Sedaj je začel Italijan streljati tudi na posamezne ljudi, na kmete na polju, posebno v bližini južnega kolodvora, — V Gosposki ulici so začeli danes podirati tisti del hiše Goriške ljudske posojilnice, kjer je bilo prej uredništvo »Soče«; bilo je nevarno, da se podre samobsebi. — Nastopila je huda vročina, tako da zopet težko pričakujemo dežja, ki je že zelo potreben. — Kdor hoče iti iz Gorice, se mora dati prej cepiti proti koleri, kar brezplačno izvršuje vojaški zdravnik. — Mestni cesarski komisar grof Dandini se je vrnil z dopusta. — Drobiža zopet manjka v prometu, posebno v gostilnah in trgovinah. — Piva je sedaj po gostilnah in hotelih vse polno, a ledu primanjkuje; pol litra piva stane 50 vinarjev.
Povzdiga svinjereje v Isiri. Deželni poljedelski svet namerava nabaviti krog 480 svinj za pleme, katere bi izročil živinorejcem po deželi, da bi se tako povzdignila svinjereja v Istri. Da se izvede ta važna akcija, je treba zvišati število svinj v deželi, ki je zaradi vojnih razmer znatno padlo, Poljedelski svet, ki ne razpolaga s sredstvi v to svrho (120.000 K), se je obrnil na c. kr, poljedelsko ministrstvo ter na deželno upravno komisijo v Istri za podporo iz državnih oziroma deželnih sredstev. Komisija se je načeloma izrazila pripravljeno, da prispeva iz deželnega zaklada za nameravno akcijo ter je obenem gospod predsednik dvorni svetnik Lasciac osebno naprosil referente na c. kr. poljedelskem ministrstvu in p. gospoda namestnika za podpiranje prošnje poljedelskega sveta; pričakovati je, da bo vplivno priporočilo N. p. gospoda namestnika izposlo-valo obilno velikodušno državno podporo, s katero bo mogoče izvesti nameravano akcijo. — Predsednik Lasciac 1. r.
Nadzorniki a begunske šol-з. Beležko pod tem zaglavjem v sobotni številki našega lista (med primorskimi novicami) treba v toliko popraviti, da je bil ravnatelj V. B e ž e k pač imenovan za nadzornika za slovenske in hrvatske begunske šole na Češkem in Moravskem, a se je zahvalil na tem imenovanju iz raznih obzirov,
— Kot vojni ujetnik se jc oglasil iz Astraliana kadetni aspirant. Vladimir Perše doma iz Ročinja. — Iz ruskega -oieAg ub313?jx iisBiSo ef as mjgjURm. ivančan Franc Milavec.
NaroCajte.,Slovenca."
Ljubljanske novice.
lj Častno svetinjo za iOletno zvesto službovanje je dobil kurjač Karol Pol-lakovo tovarne za usnje, Ivan Hitti.
lj Padel je na severnem bojišču dne 29. julija poročnik Franc Zižkov-sky, sin tukajšnjega c. in kr. vojaško-tehniškega nadoficijala.
lj Vojni kruh. Zaradi pomanjkanja krušne moke pekel se bo od jutri, dne 8. t, m, b o 1 j š i, iz moke za kuho in koruzne moke narejen kruh, ki se bo prodajal po 66 vinarjev kilogram. Uveljavi se pa takoj stara cena za kruh, čim prispe cenejša krušna moka.
lj Razvada. Nekatere stranke so se naravnost razvadile, da isti dan, ki je določen za oddajo krušnih, sladkornih in kavinih kart ne pridejo h komisijam v svojem okraju, pač pa prihajajo potem cel teden na magistrat in tarnajo, cla niso imele časa, da so pozabile, bile bolne itd. Vse skupaj pa ni prav nič druzega kakor komoditeta. Pri komisijah nečejo čakati, pa pridejo rajši na magistrat. Dne 5. t. m. t. j, takoj drugi dan po izdaji krušnic so pa nekatere naletele na slabo. Ker se jih je bilo preveč nabralo, v dotičnem uradu je pa le ena sama moč, so morale dlje čakati kakor pa pri komisiji. Zaradi tega se je pa sedaj tudi odredilo, cla kdor sc ne bode s t e h t n i m vzrok« m mogel izkazati zakaj ni prišel na dotični dan, bode pa brez kart. Povsod mora biti red in zadnji čas je že, da se napravi tudi tukaj.
lj Za gostilničarje! C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je naznanilo glasom dopisa z dne 29. julija 1916, št, 37.118, da se gostilniški in krčmarski obrati ne drže povsem predpisov ministrske naredbe z dne 14. julija 1916, št, 218 drž. zak. o omejitvi vporabe mesa in masti. Zlasti je opažati, da se cene jedilom vzlic postavno zapovedane manjšine porcijam in vzlic priprave brez masti niso znižale. V svrho kontrole, v kolikor so imetniki teh obratov cene jedilom znižali, izdaja magistrat na podstavi določil pravkar citirane ministrske naredbe in v smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 2. t. m, št. 24.349, občno naročilo vsakemu imetniku gostilniškega in krčmarskega obrata, ki ima pravico prodaje jedil, da mora tekom osmih dni predložiti magistratu, nekdanja Galetova hiša, I. nadstropje, obrtni oddelek, čakalnica levo, dva cenika svojega obrata, to je cenik jedilom, kateri je bil v veljavi pred 25. julijem 1916, in cenik, ki je veljaven od 25. julija 1916 naprej, torej sedaj. Kdor bi temu naročilu ne ustregel, bo strogo kaznovan in revizija cenikov se bo izvršila na njegove stroške po magistratnih organih v dotičnem obratu.
lj Profesor dr. Janko Lokar, ki je bil kot kauet 36. havbičnega polka na severnem bojišču, je od vojnega ministrstva reklamiran za učni oddelek generalnega guvernerstva v Srbiji in je že odpotoval v Belgrad.
lj Zopet ena. Komaj 17letna Alojzija Frigidi iz Moravč se je rajši udala lahkoživemu življenju, namesto da bi ostala doma in pridno delala. Ker je bilo pa sodišče mnenja, da je zanjo delo bolj priporočljivo, kakor pa lahkoživje, je odredilo, da jo v sredo odvedejo v prisilno delavnico v Lankovice na Štajerskem,
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n, občinstvu, da se vrši dne 10. t. m. redna mesečna dražba v mesecu avgustu in septembru 1915 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke. — Za prostovoljno dražbo namenjene predmete naj prineso stranke dopoldne en dan pred vršujočo se dražbo v urad. Dragocenosti, kakor efekti večje vr e d-n o s t i se od zato interesiranih oseb lahko ogledajo na dan dražbe od 9, d o 12. u r e dopoldne v uradnih prostorih.
Ilalilanska smrlna menila.
Kdor bere laške liste pazljivo in redno, mora spoznati, da so v tem oziru nastopile izpremembe. Pripomni naj sc, da daje za opazovanje najboljše gradivo »Corrire della sera«, ki prinaša v zadnjih tednih, odkar se jc pričel italijanski napad na tridentinsko mejo, strašno veliko smrtnih oznanil padlih, iz česar sc more spoznati, da morajo biti izgube italijansko vojske izredno veiike. Posebno velja to za častnike; od začetka napada ni pretekel dan, cla nc bi imel »Corriere« znatno število smrtnih naznanil padlih častnikov, n. pr. v številki z dne 11. julija nič manj kot 14. med temi mnogo stotnikov in тпа-jorjev. Tudi v sestavljanju teh naznanil se že more spoznati neka sprememba. Sicer se nahajajo v začetku še v naznanilih svojccv padlih besede: »za
večjo Italijo«, »za velikost domovine« ali »za pravično stvar domovine«. Zelo pogosto se slavi na dolgo in široko junaštvo padlih. V izredno velikem številu so se pa pričela pojavljati naznanila, ki vsebujejo polno sovraštva, ali pa čisto nepotrebno omenjajo sovražnika, češ, samo da bi to imelo več uspeha in da bi se na ta način povečalo sovraštvo do nasprotnika in dolgoletne* ga zaveznika. Med tem ko se naša naznanila omejujejo navadno le na to, da je padel na polju časti, najdemo v italijanskih naznanilih smrti pogosto sledeče: »Zadet od sovražne granate, za-* det od avstrijskega svinca, zadet v srce od avstrijske krogle, razbit od so« vražnega svinca, ubit od Avstrijca, usmrčen od zadušljivega plina v boju proti stoletnemu sovražniku.« Ne manjka pa tudi sledečih naznanil: »Zadet v srce od zahrbtne avstrijsko krogle, barbarsko umorjen od drobca avslrij-< ske granate, barbarsko usmrčen od avstrijske razstrelilne krogle, padel v boju za osvoboditev svete italijanske zemlje od barbarov, žrtev sovražnikovega barbarstva« — čestokrat moreš celo brati — »padel je kot žrtev barbarstva in živinsko sovražne podivjanosti.« To je torej dokaz tolikokrat slavljene latinske nadkulture.
Rožne novice.
— Najvišje cene papirju nameravajo določiti v Švici. Oblasti se pečajo temeljito s tem vprašanjem. Splošno sodi švicarsko časopisje, da dobro organizirane švicarske papirnice neopravičeno povišavajo cene papirju.
Staro slovansko mesto na severu. Na otoku Rujanu (Riigen) se je svoje dni nahajalo slavno slovansko mesto Arkona (Arkun) s prestavnim svetiščem Svantovi-dovim. Ta najbolj severno ležeča slovanska pokrajina je prestala marsikateri na« pad sosednih narodov. Dne 15. junija leta 1168. so bili Danci, ki so izvršili napad na Arkono, ki so jo po dolgih in ljutih bojih premagali in porušili. Dandanes nosi slavnega slovanskega mesta ime samo še 170 čevljev visoki stolp na nasprotnem obrežju, kamor so pribežali begunci z Rujana, Od leta 1827. je ta sezidan svetilnik visok 170 čevljev. — Sam otok Rujan se odlikuje z mnogimi prirodnimi lepotami in številnimi spomeniki po slovanskih praprebival-cih in je sleherno leto privlačna sila mno« gih turistov.
Cerkvica v strelskem jarku. Pariški dopisnik amsterdamskega »Tijda« poroča: V Champagni so vojaki tik za f-'onto zgradili cerkvico Naše ljube Gospe strelskih jarkov. Stopi čez preddvor in dva metra in pol navzdol in prideš do portala, v čegar rozeti je zapisano: »Naši Ljubi Gospe strelskih jarkov ... polk«. Cerkev ima zvonik z uro, po kateri računa ves polk. Dve granatni patroni sta za zvonove in prav veselo pojeta. Petelin se vrti na starem bajonetu. Zidovi so iz valovitega kositra. Nad oltarjem je obok, ki nosi polkovno zastavo. — Pretresljiv dokaz strahu božjega in ljubezni do Marije v težkem delu vojakov.«
Časnikarstvo v Angliji. V spodnji angleški zbornici je nedavno vprašal Snow> den, če so bili lastniki ljstov »Times«, »Daily Mail«, »Morning Post«, »Labour Leader« obveščeni, da se neprijatelj poslužuje poročil njih listov o pomanjkanju papirja v svojo propagando, da so bila t>re-ložena v evropske in azijske jezike, da so povzročili angleški stvari veliko škodo in da ne smejo pri teh okolnostih izvodi onih listov zapustiti deželnih mej? Vladni zastopnik je oznanil, da sta samo »Labour Leader« in »Tribunale« prejela tako po' ročilo.
Zlato v Srbiji. Malo je znano, da so v starih časih pridelovali v Srbiji veliko zlata in cla je še danes edina evropska država, ki prideluje imenovanja vredno množino zlata. To zlato se dobiva ponajveč v dolinah Timoka in Peka, desnostranškim pritokom Donave. Podjetje je z jako modernimi pripravami last neke francoske družbe. Pridobivanje zlata v Srbiji, ki znaša približno 1.1 milijon mark, izhaja ponajveč iz teh rudnikov, čeravno se nahajajo tudi v zapaclu države, v na rudah bogatem Kaponiku in v gorovju, ki se razteza južno od tega, precejšnjo množine zlata. Na to spominjajo tudi razna imena, ki izvirajo od slovanskega »zloi«, »zlat«, kakor tudi zgodovinsko dejstvo, da jc car Dušan koval prvi srbski denar iz zlala, ki ga jo dobival iz rudokopov pri Novobrdo Prištini iu Giljanu. Tamošnje rudniške naprave so bile uničene od Mohameda JII. leta 1460, in zaraditega je rudopokanje povsem prenehalo. O kakovosti prvotnih zalog zlata je malo znano. Pri Djakovu, ki leži sicer izvun državnih meja Srbije v zapadnem delu Albanije, so baje zlatonosne kremenjaške plasti s piri-tom. Zanimivo jc tudi, da se nahaja pri
Verisoviču blizu železnice Skoplje— Mitrovica tak konglomerat, ki vsebuje toliko zlata, da da vsaka tona 25 gramov zlata.
Poslanec Diirich v Petvograd«. Olo-muški »Našinec« poroča, da se je mudil bivši češki agrarni poslanec Jožef Diirich nedavno tudi v Petrogradu in -*v-ejet v daljši avdijenci pri tedanje-	m
ministru Sazonovu. Tako ja> Ros.«
Življenje na siru. Zanimive številke je objavil neki preiskovalec, ki je opazoval življenje mikrobov v siru. Izračunil je, da živi v enem gramu svežega emendolskega sira 90 do 140 tisoč mikrobov; sir, star nad dva meseca, ima v gramu že 800.000 bakterij. Mehki sir ima pa še bolj številno -prebivalstvo«. Po 25 dneh je v gramu 1 milijon 600.000 mikrobov, a po 45 dneh že 2 milijona. Te številke se nanašajo pa le na notranjost sira. Bliže površja pa dosega število mikrobov v gramu 3,600.000 do 5,000.000 posameznikov. Ako vzamemo, da ima 360 gramov sira skoraj toliko prebivalcev, kolikor je ljudi na zemlji.
Od veselja umrl. Sandor Samuel v Nagyvaradu je po dolgem času zopet videl svojega sina, katerega je ranjenega prišel obiskat v bolnišnico. Objel ga je in mu rekel: »Žal mi je, ker mi je vnuk umrl, a zelo sem vesel, ko zopet tebe vidim, sinko.« Po teh besedah je hipno umrl v sinovih rokah.
Pismo iz Italije.
C. kr. poštar g. Lamb. Gerbic, sedaj na Jesenicah, je prejel naslednje pismo: Velecenjeni gospod! Z velikim zadovoljstvom sem prejel Vaše cenjeno pismo z dne 2. februarja danes. Prejel sem pismo pred dnevi od svojega štajerskega prijatelja g. župnika Cilenšeka. G. Leban kakor Šekovi (Mrak) se nahajajo pod naslovom: Cordenons, ricovero profughi, presso Por-denone, prov. di Udine. Gospa Perše se pa nahaja tukaj od 11. januarja. Tu so ljudje od raznih vetrov in krajev, celo 7 Albancev iz Valone. Nas je krog 150, samo 5 Slovencev, jaz, oba Peršeta, 1 star mož iz Libušnjega in 1 mladenič iz Kamnega. Drugi so iz Trentina in Tržiča (Monfal-kone). Preganjamo čas z balinanjem in či-tanjem časnikov. Tudi g. profesor Ipavec mi je pisal iz Ljubljane 23. decembra 1915, in sem danes šele prejel. — Nam gre zadovoljivo. Upanje na staro veselo svidenje nam daje mnogo korajže. Znamenja nam to potrdijo. Kje se pa nahaja Gina Manzoni? Pozdravite jo lepo! Ročinjci so razkropljeni po celi boti ne vem kodi. Pa pride dan združitve, razen onih, ki so se preselili v srečno večnost, ker so umrli v blaženi deželi. Naj počivajo v miru in prosijo za nas, ker tudi jaz se jih spominjam vsak dan v svojih molitvah. — Očitna moč molitve se jasno kaže. Od 11. junija do 1. oktobra sem bil v Toblju pri Ročinjcih, potem sva bila poslana semkaj z g. Per-šetom, najbrž iz zdravstvenih ozirov. Dne 2. decembra so bili preseljeni pa drugi v Cordenons, drugi drugam. Sicer pa čas hitro mine. Na dan prejme vsakdo 1 liro podpore od blagohotne vlade. Kaj hočete še več? — Vreme je skoraj vedno lepo, zrak dober, nobenega mraza. Za noleije upam, bomo uživali planinski zrak. Drugega posebnega nimam kaj pisati, kakor lepo pozdraviti Vas, družino in kakega drugega morebitnega znanca, ki se tam nahaja ali kje blizu. Tudi meja postrežnica je v Cordenonsu z Lebanovimi in sestro od marijaceljskega gospoda Milaniča, ki je interniran v Sardiniji, kraj Fordongiani'S, prov. Cagliari. — Zdravstvujte! Vdani Medveš Otilij, kurat. Ventotene, prov. Napoli. 26. febr. 1916.
Žične vzpeniace v volni služDi.
Že med boji v Karpatih po zimi leta 1914—1915 je moralo vojno vodstvo porabiti tehniške vojne pomočke, kakor še nikoli prej, ter jih vedno popravljati in izboljševati. Že takrat, ko je v zimi zapadlo mnogo snega in v gorah zamerilo cesle, dočim je v dolinah in nižavah brozga do kolena ovrla prodiranje vozovom in nosačem, so segli po raznih železnicah, ki naj bi prevažale snovi. Med temi so žične vzpenjače najpotrebnejše.
Iznova so se porabile le-te še v večji meri in boljši kakovosti v vojni proti laški izdajici posebno na tirolski in koroški fronti. Tamošnji častniki so že večkrat objavili slike takih naprav.
Kjer se danes vzpenjajo žične vrvi
preko skalin in prepadov, jarkov in snežnikov, so morali prej rabiti za pre-skrbovanje tovorno živino in nosače. Sleherni dan so morali oddelkom na mejni straži, pri katerih je bilo dostikrat tudi topništvo, pošiljati tudi do 100 tovornih živali, obremenjenih z vsem potrebnim. Dokler je bila cesta kaj vredna, so pač vozili potrebščine avto vozovi, a od tam, kjer niso mogli več dalje pa do cilja, je bilo često še več ur hoda. Pa je privihrala vihra, in primerilo sc je, da se je prekucnila žival z dragocenim bremenom vred v globino, ali je tudi cele vrste nosačev, za katere so morali v snegu izkidati pravcate predore, zamedel sneg in ure so minile, predno so oprostili nosače in živino.
Pri napravi žičnih vzpenjač je bila najtežavneja njihova gradnja. Les k -poram so morali znesli navzgor ljudje iz doline ali iz gozdne okolice v skalovje in ledovje. Potem je bilo napeti žične vrvi, po dolgosti težke brž nekaj stotov. V hudem mrazu in neurji so morali vleči vrvi ob nameravani tirni smeri po razdrapani okolici, brez pota in steze, da bi ji bili najboljši planinci komaj kos. Počivati ni bilo časa, zakaj straže na najvišjih mejnih točkah so morale dobiti v redu, kar jim je šlo, drugače bi nekaterih važnih točk ne bilo mogoče, obdržati dalje v oblasti. Izhodne postaje ter stebre končne postaje je bilo zavarovati pred plazovi. Pri tem delu je žugala gradbenemu oddelku samemu dostikrat nevarnost po plazovih.
Kadar pa so v nekaterih tednih izvršili in izročili prometu vzpenjačo, tedaj se ni bilo bati več, da bi trpelo oskrbovanje. V gorah so vzpenjače nekaj tisoč metrov dolge. Tu je treba samo pomisliti, kako ogromno je bilo delo, zakaj 1000 metrov v zračni črti v gorski okolici ni majna daljava.
A ta daljava nima pomena več, ker ni več treba prehajati je dan na dan. Ves promet se izvrši po zraku. Po stezah, po katerih je hodilo vsak dan na stotine tovornih živali gor in dol, ne hodi nihče več. Kar se pošlje posadki, vse ji prinese vzpenjača: drva za kurjavo, prehrano, strelivo, gradivo in pitno vodo. Prej so topili le-to iz snega in ledu, a za to delo je bilo treba precej kuriva, ki ga v ledovji ni preskrbeti tako lahko.
V kar so rabili prej ure časa, se izvrši sedaj često v četrt ure. Kaka dobrota jc vzpenjača za prevažanje ranjencev. V malo minutah je ranjenec v dolini, hitreje in varneje, kakor bi v bitki sam mogel z bojišča na obVezova-lišče.
Vzpenjače so zato važna tehniška pridobitev v vojni in neizogiben pomo-ček v vojni v gorah in močvirjih.
Vsem sorodnikom prijateljem in znancem, naznanjamo tužno vest, «la je naš ljubi brat, stric, soprog

vojak	odlikovan z malo
tn veliko hrabrcstco ko'.njac.
dno 3. julija v 31 letu starosti padel pri Kolomeji v Galiciji, zadet od sovražno kroglo v glavo.
Hrabrega junaka priporočamo vsem v blag spomin.
Žah^oči ©ЗШЗ.
Odda se s 1. nov na Rimski ccsti št. IS, I. nadstr.
IliOva!
J **
z 2 prostornima ?obama, veliko kuhinjo, hodnikom in potrebnimi pritiklinami. -- 1'rednost imajo mirne rodbine. Več se izve istotam v priti.
Županstvo Jesenice sprejme takoj osebo, veščo slovenskega in nemškega jezika za
ionskega redarja
z mesečno plačo 100 K. Za enkrat dobi takoj tudi redarsko obleko.
2ena, stara 30 let, vajena vseh hišnih del, išče mesta
"V
v mestu. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov pove uprava lista pod »Hišnica 1811«.
Knplm razne
pa najvišjih cenah. Pismene ponudbe:
Ljubljana, poštni predal št. 127.
Sladni čaj znamka SLA5MN
je najbolj zdrava in najcenejša
S Sladinora se lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani se pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono gospe Eme p>.Trnl:oczy, soproge iei-.arnarja v Gratleu: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da se prehranja Elzin malček s Sladinom (sladni čaj) in se krasno razvija, torej se more Sladin naj-topleje priporočati.
Dobi so pri lekarju Тшкосгуји v Ljubljani poleg rotovia. Gliivuu zaloge: Na Dunaju v lo-karnah Trnkoczy: Schonbrunnerstrasso 109, Jo-scfstadtcrstr. 25., lladeckyplatz 4. — V Gradcu: .Sackstrasse 4.
Kava v kockah že zmleta s sladkorjem; 1 kocka se potrebuje za pol ltr. kave Navodilo se glasi: 1 kocko pet minut kuhati v pol ltr. vode, in najboljša sladka kava je gotova.
Samo en posusi Na tisoče priporočilnih pisem na razpolago. — En poštni zavoj 6 kg stane samo K 25. — Pošilja proti povzetju ali predplačilu zastopnik tovarne
Iv. Urelc9 LfuMi&oa 4,
Mestni trg 13.
Sprejmem službo
bolniške strežajke
pri kaki boljši rodbini. Obenem oddam Ulatno hčerko za svojo v svrho nadaljne izobrazbe. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 1859.
ki je zmožena prenaredb otroških oblek in perila se sprejme na dom. Naslov pove uprava lista, pod „Šivilja."----
Išče se
obstoječe 2—3 sob, kuhinje in vsemi drugimi pritiklinami za september ozir. november. Ponudbe sprejema g. Lonček, Radeckega cesta št. 6.
Podpisani izjavljam, da nisem plač« nik za dolgove, ki bi jih napravila moja soproga Minka Murnik. Idrija, 7. avgusta 1916.
Anton Mnraik
trgovec in posestnik.
Ponudbe na naslov:
кирвЈет po aa]ylSfl dnevni ceal.
„*ВК1ИИ S 1НШ $ А43.ШЈЈ
HUII Franca Josipa cesta št. t.
Povodom prebridke izgube ljubljenega soproga oziroma brata, svaka in strica gospoda

posestnika v Sodražici
izrekamo tem polom prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa dokaze ljubezni in sočutja med boleznijo, za ustmene in pismene izraze tolažbe ob smrti ter za častno spremstvo ob pogrebu.
Posebno pa se še zahvaljujemo tukajšnji častiti duhovščini in zdravniku Dr. Schiffrerju za pomoč med boleznijo, gg. pevcem iz Ribnice, Loškega potoka in iz Sodražice za krasno nagrobno petje. gosp. nadučitelju Vrbiču za ginljiv, dovršeno lep nagrobni govor in vsem onim gospod; i iz Ribnice, Loškega potoka in od drugod, ki so izkazali predragemu rajnkemu zadnjo čast.
Sodražica, dne 5. avgusta 1916.
Žalujoča rodbina Erže-tova.
Ob nenadni izgubi našega iskrenoljubljenega nepozabnega sina oziroma soproga, očeta, brata, zeta, svaka in strica gospoda
trgovca in posestnika v Cerknici
izrekamo za mnogobrojne dokaze odkritega sočutja vsem najto-plejo zahvalo.
Srčna hvala tudi vsem drugim mnogoštovilnim udeležencem pogreba, ki so izkazali blagemu pokojniku zadnjo čast.
Izrečna bodi tudi najtopleja zahvala velerodnemu gospodu Franu Gerbiču, ravnatelju Glas. matice in vsem drugim gospodom pevcem za ginljivo petje ob grobu pokojnika.
Končno iskrena hvala vsem darovateljem prekrasnih vencev.
Cerknica, dne 4. avgusta 1916.
Žalujoči ostali.