ï 51. številka. ÎÎlit ,1)>......— - —~ Aui 23 - ^ 1815 beilageri ||M||| . .Maribor, dne 23. decembra 1915. XLIX. tečni. List ljudstvu v pouk in zabavo. istega «al žs&iefc Jet t po Sfrj ¿no vred In v Maribora t poISjanjem a« dom u celo leto 4 K, pol ieta_2 K b U_ fetrt leta I K. NSfO&tlil 2S iSMatr »sas po «tjrgs, plsis rs leto stino 3 K. — N»rotein* se poSfifa nas Upravaiiivo „Sta ^sSftrt" dobivajo 'M brez posebne nsrofeSne. — Poeameznt Hsfll aitanefo 10 »te. — Uredntttvot 'Mi* bedi fi« po ntegs, plai sa leto siono 3 K. ~ Neroteina st poSfijajm: Upravuliivo »Siov«;! Qpspodarja« « Maribora. — LM m cm ta Sto*. S. — BefespM m m TÊa fcewste ee plefesje od etsostopne jo 9 ?a »a ¿o odjgs-peiiL s IwcEay^iwài le .Kateli&cga mia êiet. & ÉsMn t •• ventes popaii V «éftrtfcn ftâàxs&êfs m gRaešo, •ïjjt Ç?ft*CaKVrï3WK r v .i Mw « rv.V! * a « ri^iï j^rs^it.^ «w ' -L-îi&ïtiftSêj Italîiffii tudi po čet kjer so bili Pridi k nam Tvoje .kra- ljestvo ! f M i r je znak: božjega kraljestva. Ko ie njegov 'ustanovitelj prišel na svet, je bil človeštvu razodet kot Kralj miru. Prvo je bilo to razodetje, ki se je izvršilo nad božjim Detetom. In angeli, najimenitnejše božje stvari, so dobili nalogo, "dla ga svetu razodene-jo kot Kralja miru. Ta sveta in čista bitja, ki so vsa srečna v uživanju božjega miru, so prihitela na svet, da so ljudem prinesla prvo vest o največji dobrini, M jo je Sin božji s seboj prinesel na svet, o — miru. V resnici angelska je bila pesem, < ki so jo v Betlehe-mu ob Kristusovem rojstvu zapeli nebeški krilato!: „glava Bogu na višavah in na z e m 1 : i mir ljudem, ki so dobre volje!" Evangelij = blagovest je bilo oznanilo, ki so ga angeli v Betlehemu oznanili svetu. V največji blagor je to naznanilo človeštvu, če bi ga izpolnjevale v celoti. Mir Ijadefn na zemlji, Id ko dobre volje. Do-tfra pa je človeška volja takrat, če je popolnoma s-kladna z božjo voljo, če človek Bogu na višavah daje slavo in čast z mišljenjem, z besedo in z življenjem. Božja volja mora biti glavno vodilo za posameznika, za narode in za države, potem so ljudje, so narodi in države dobre volje, potem pa tudi med posamezniki, med narodi in državami vlada — mir. „Da vladaš Ti — kedo sovraštvo bi poznal? Povsod bi vladal mir. Da vladaš Ti — ne bilo bi ga, da sejal zavist bi v svet, ki dozori v prepir." (Jos. Lovrenčič: ,„Oče naš.") Brez Boga in njegovih zapovedi, brez Kristusa a krščanskih načel ni pravice, kamoli ljubezni, je v rposameznikib in v narodih sama zavist in škodoželjnost, sama grabežljivost in pohlep, sama krivičnost in samo sovraštvo. Iz krivičnosti in sovraštva pa se poraja vse zlo, porodila se je tudi sedanja vojska, ki Je že imela začetek, pa ji konca ni. „Brez Tebe — človeštvo gleda razdejanje in se ga veseli; brez Tebe — vtnetfovpijoče klanje, začetek je imelo, a mu konca ni!" Pravična je stVar, za katero se vojskujemo in -ae naši vojaki tako pogumno in vztrajno borijo v vojski, vsiljeni nam od ljudij in narodov, ki so zle volje, In zatorej se Izaupno obračamo k Tebi Kralj miru, naš Gospod in Zveličar, z iskreno prošnjo: „O; usliši. usliši naše prošnje glas, ozri na svoje se občestvo in reši, reši nas: Pridi k nam Tvoje kraljestvo!" V tem smislu pošiljamo o Božiču kot spominu aa rojstvo Kralja, miru svoje srčne pozdrave in želje vam, dragi naši vojaki na bojiščih, vam, ki se tako požrtvovalno in junaško vojskujete za pravični, • toli blagodejni mir. Težavno je vaše delo in težko je va-Se življenje v strelskih jarkih. V tolažbo in bodrilo vam bodi božičnla misel, da je bilo božje Dete položeno ne v mehko postelj, temveč v trde in hladne ja-ali. V pomoč pa naj vam pošlje Kralj miru svojega angela, saj se borite za pravični mir! Vsem našim ljubim Slovencem pa sporočamo ši-| rom naše domovine te-le božične želje: Nebeški an-| geli, ki so z .božjo svetlobo obsvetili pastirje v Bet-! lehemu, naj napolnijo vaše duše z žarom tolažbe, po-| trpežljivosti, pokoja in zaupanja! Pismo iz Amerike. I,z Viskonsina v Severni Ameriki I nam piše pri- Bližajo se nam veseli božični dnevi, a v tem času tem bolj premišljujemo sedanji položaj v naši mili domovini. Predstavljamo si pa ta sv. božični čas kot čas miru in zmage naše Avstrije. Kmalu bomo obhajali rojstvo našega Zveličar j a, kateri je prinesel ravno na ta sveti dan mir na vesoljni svet. Upamo, da nam ga tudi letos prinese sv. Dete. Cenjeni čitatelji! Gotovo je mnogo izmed vas, ki si mislite, kako se neki godi našim rojakom v Ameriid. Verja-mite nam, da nam srce krvavi, ker ne moremo stati ob strani naših prijateljev in -».naiicev in ž njimi nastop,ti preti v«r4)Ioranežu„,ld nariŠiVoče iztrži' naše lepe slovenske pokrajine. Toda iz „Slovenskega Gospodarja" in iz drugih slovensidh listov je | razvidno, kako trdno in neomaj*eno stoje naši hrabri junaki kot naravne jeklene utrdbe ter zraven še zadajajo vero-lomnežu smrtne udarce. Kličemo vam: Dragi fantje in možje! Le ostanite, kakor ste bili, enega srca, e-ne misli! Seveda, poročila iz druge strani so vsa drugačna Toda vemo, kaj in koliko se sme verjeti sovražnim vojnim poročilom. Poročamo tudi, da je Matevž Jeraj, stanujoč v Port Wašingtonu, doma iz Ljubnega ob Savinji, vrgel pred kratkim nekega Hrvata ob cementni tlak, ne misleč in ne sluteč kaj hudega. Toda nesreča nikoli ne praznuje. Omenjeni Hrvat je udaril z glavo ob trda tla tako močno, da je dve uri pozneje umrl. Jeraja so zaprli. Žalostna je bila ločitev od žene in otročičev, ko sta ga stražnika odvedla v zapor. Želimo vsem mladeničem in možem, ki so zdaj na bojnem polju, na polju zmage in časti, najvese-lejše božične dneve in radostno Novo leto, isto tudi vsem cenjenim čitateljem in naročnikom „Slovenskega Gospodarja"! — Fr. Kor., J. S. Vpoklic letnikov 1871,137 O, 1 65 1*67. Kakor se poroča iz Dunaja, bo razglašeno v bližnjih dneh naznanilo, s katerim bodo vpoklicani črnovojniški zavezanci, kateri so bili pri prebiranjih spoznani za sposobne, in sicer letnika 1871 in 1870 bosta poklicana pod orožje dne 17. januarja 1916, črnovojniški zavezanci letnikov 1865, 1866 in 1867 pa bodo poklicani dne 21. januarja 1916. Črnovojniški zavezanci se morajo zglasiti ob označenih dnevih pri tistih dopolnilnih okrajnih poveljstvih, oziroma domobranskih dopolnilnih okrajnih poveljstvih, ki so o-značena na njihovih črnovojniških izkaznicah. Da so vpoklicani v vojaško službo dne 17. jan. 1916 najmlajši letniki drugega poziva, sledeč letnikom 1874, 1873 in 1872, ki so bili vpoklicani dne 15. decembra 1915, dočim so vpoklicani trije najstarejši letniki, namreč 1865—1867 šele na dne 21. jan. 1916, nam kaže namero vojaške uprave, ki hoče izpočetka uporabljati najstarejše letnike za službo v zaledju in za etapno službo; najmlajše letnike drugega poziva se bo uporabilo bržčas kot nadomestilo in izpopolnitev za bojno Črto. Da se doseže namera, ki jo ima vojaška upraiva z najstarejšimi letniki (1865—1867), je treba vse one v zaledju in v etapnih prostorih se nahajajoče moštvo mlajših, za frontno službo sposo- soški bitki tam, prvo« bnih letnikov nadomestiti s črnovojniškimi zavezanci najstarejših letnikov.. Kakor znano, pa zahteva to ve8 Časa, vsled česar je potrebno, da so najstarejši letniki (1865—1867) že vpoklicani dne 21. januarja 1916. Zavoljo gospodarske važnosti ravno teh treh najstarejših letnikov se bo oziralo v mnogo obilnejši meri na tozadevne prošnje za oproščenje, kakor se je dosedaj oziralo na prošnje za oproščenje moštva mlajših letnikov. Črnovojniški zavezanci so dolžni omenjena dneva priti najpozneje do 11. ure predpoldne. Morebitna majhna prekoračenja te ure so dopustna le za slučaj, Če so utemeljena v prometnih razmerah (zamude vlakov itd.). ikako stoji z modre* galico za 1. 1916. Krianjska c, kr. kmetijska družba nam je pos-f lala sledeči članek, katerega radi važnosti predmeta doslovno priobčujemo, da bodo naši vinogradniki poučeni. kako je z bakreno galico. Vsled posebne ministrske naredbe je država pred nekaterimi mesci v prid vinogradništvu zasegla vse zaloge modre galice, ki so pa bile tako neznatne, da prav nič ne štejejo napram ogromni potrebi., Samo v tostranski polovice Avstrije potrebujemo za škropljenje trt na leto 450 vagonov modre galice. Ne da bi se trte dovolj proti peronospori škropile, se niti ne izplača z vinogradništvom baviti, in ker ono daje znamenit del kmetijske produkcije, zato kmetijsko ministrstvo posvečuje največjo pozornost v-» prašanju, kaj bo leta 1916 storiti, da se vinogradništvo navzlic velikemu pomanjkanju modre galice vendarle Kolikortoliko ohrani. Kmetijsko ministrstvo je vsled tega s kemijsko tvornico v Ustju na Češkem s-klenilo pogodbo, da izdela do časa škropljenja vsaj 90 vagonov modre galice ter ministrstvo posreduje, da dobi tvornica potrebne surovine, pred vsem potrebni baker. 90 vagonov modre galice je pašele petina tiste, k i j o v A v s t r, i j i potrebujeimo, in je pri tem ogrska država skoraj brez vse modre galice. Kmetijsko ministrstvo bo teh 90 vagonov modre galice razmeroma porazdelilo na posamezne dežele in bo cena tej galici kake 3 K brez sodov ali vreč in sicer na postaji v Ustju. Na Kranjskem utegne priti ta galica s stroški vrejd na 3.20 do 3,30 K 1 kg. Nikakor pa še ni gotovo, če bo tvbrnica v Ustju res mogla pravočasno izdelati vso to galico in se lahko pripeti, daibo izdelana množina izdatno manjša in na vsak način bo nekaj te galice na razpolaganje šele od junija do avgusta, to je šele za drugo in nadaljnjo škropljenje trt, ter bodo vinogradniki v teh mescih opravičeno v neprestanih skrbeh. če bo galica pravočasno doposlana,. Na Kranjskem potrebujemo povprečno na leto kakih 25 vagonov modre ealice in na podlagi te potrebščine bi imela dobiti kranjska dežela od kmetijskega ministrstva le kakih pet vagonov modre galice, to je eno petino, kar je potrebuje, dočim si bo glede primanjkljaja na kak drug način pomagati. Modro gal co, ki jo kmetijsko ministrstvo priskrbi in ki odpade na Kranjsko, dobi v razprodajo c. kr. kranjska kmetijska družba. Zastopnik kmetijske družbe kranjske. ki se je tozadevno v kmetijskem ministrstvu u-stno pogajal, je obrazložil razmere in je povedal, da kranjska kmetijska družba velik del Štajerske o-< skrtfire z modro galico in tudi Primorsko, ki bo letos vsled vojnih razmer prav posebno odvisna od kranjske kmetijske družbe. Iz tega vzroka je kmetijsko ministrstvo obljubilo dati kranjski kmetijski družbi več kakor pet vagonov modre galice in ' to z ozi-rom na dejstvo, ker je oddaja tudi svojim udom na Štajersko in Primorsko in ker ima naša kmetijska v i. družba še posebej na Švedskem toliko kupljene modre galice, da bo lahko zadostila vsem potrebam v slovenskih pokrajinah. Vsled objave kmetijskega ministrstva posameznim glavnim kmetijskim zastopstvom, ki se pečajo z oddajo modre galice, so ta zastopstva pričela zbirati naročila na modro gálico po dobre 3 K za 1 kg iz fvornice v Ustju, a vinogradniki so v zmoti, če menijo, da dobe celo priglašeno množino galice. Povsod bodo morali naroöitye na modro gálico od kmetijskega ministrstva skrčiti na dobro petino. Časnikarska vest, da imajo na Štajerskem 80 vagonov modre galice od ministrstva na razpolaganje, je torej popolnoma neresnična, saj jo ima kmetijsko ministrstvo za državo samo 90 vagonov. Po našem računu utegne dobiti Štajerska le kakih 18 vagonov te domače modre galice po dobre 3 K za 1 kg. Kdor se bo torej edinole na to gálico zanašal, ta bo lahko doživel veliko prevaro in ob času škropljenja ne bo imel dovolj ali pa sploh nič galice, kajti pripetilo se bo še marsikaj običajnega, kar prizadeti vinogradniški krogi že davno iz svoje izkušnje vedo. Domače avstrijske modre galice bomo torej i-meli leta 1916 le nekako za peti del naše cele potrebščine na razpolaganje, a za primanjkljaj bo s tujo gálico poskrbeti. Kmetijska družba kranjska. je ža kranjsko deželo in za svoje ude na Štajerskem in Primorskem že poskrbela ter je v to svr-ho kupilana Švedskem 20 vagonov modre galice. Pri dobavi te švedske galice so pa velike težkoče in veliki stroški. Švedska država je namreč prepovedala izvoz modre galice in nemška država pa prev^oz skozi Nemčijo. Ta izvoz i:i prevoz je bilo šele izposlovati in po velikem truda se je naši kmetijski družbi posrečilo dobiti dovoljenje za izvoz iz Švedske in prevoz skozi Nemčijo za 10 vagonov, ki so dne 2. decembra t. 1. odšli iz Stcckholma na Švedskem. To modro gálico je vinejjSKia družba kupila v pričetku mesca oktobra po 220 švejdskih kron za 100 kg ter je morala denar taKoj pri banki v Hamburgu založiti, ki se bo tvrdki na Švedskem izplačal, ko ona banki predloži vse listine vi zamika, ki je prevzel prevoz blaga v Stettin v Nemčijo. Ta cena sama na sebi ne bi bila tako visoka, a visoka velja-, va švedskih kron napram avstrijskim, ki od dne do dne rase, kupljeno švedsko modro alico močno podraži. Kmetijska družba kranjska p^siala banki v Hamburg nemške marke n takrat ¡e stali švedska krona 129 nemških vinarjev, !;o je pa družba k^piTa pretekle dni efektivne švedske krone, jih je morala že plačati po 143 nemških vinarjev in danes, ko to pišemo, pa že stane švedska krona lir nemških vinarjev in na Dunaju pa 2,05 avstrijskih vinarjev. K vsemu temu pridejo Še stroški za dolga'vozn;o mod.*1} galice iz Švedskega v Ljubljano in končno še zavar-rovalni stroški na morju, ki so tudi sedaj želo visoki vsled nevarnosti zaradi podmorskih čolnov. Švedsko gálico družba torej ne bo mogla izpod 4.50 K za 1 kg o d d a j a t i in na to dejstvo opozorimo vse naročnike, ki so denar na podlagi prejšnjih družbenih objav za gálico že poslali in jih s tem pozovemo, da kupnino za naročeno gálico po tej ceni takoj doplačajo. Danes stane švedska modra galica na mestu 300 švedskih kron in v Avstrijo postavljena blizu 7 K za 1 kg. S 7 K za 1 kg modre galice bodo bržkone morali spomladi vsi tisti računiti, ki bodo prisiljeni gálico od trgovcev kupovati. Ce je komu švedska galica pri družbi predraga in zanjo ne m'axa, ne stori družbi prav nikake škode, kajti ona ima že sedaj za svojo gálico ponudbe po 5 kg za 1 kg pri oddaji v celih vagonih. V kolikor bo kranjska kmetijska družba dobila cenejšo modro gálico od kmetijskega ministrstva, bo to gálico razmerno razdelila na posamezne naročnike in bo denarno razliko v gotovini vrnila. Škropljenje trt proti peronospori je pri tako o-gromni ceni modre galice res silno drago, a naši vinogradniki naj ne pozabijo, da je danes cena, vinu podvojena in da torej z lahkoto nosijo večje stroške za škropljenje, ki jih jim povrne visoka cena vinu, ne glede na to, da se brez škropljenja ni nadejati kake trgatve in da neškropljene trte lahko za več let ali oelo popolnoma opešajo. Sicer se pa naredi škropljenje lahko veliko ceneje, če se vzame samo polovico običajne množine te modre galice in druga polovica se pa nadomesti z galunom, ki stane 1 kg samo 60 v. Zmes od polovice modre galice in polovice galuna ni ne le skoraj za polovico ceneja, ampak še celo veliko boljše učinkuje, kakor zmes od galice same. ker se veliko bolj listja drži in dež škropiva tako lahko ne odpere. — Kranjska kmetijska družba je zaradi tega že kupila več vagonov galuna, ki ga bo oddajala po 60 v 1 kg ter že sedaj sprejema naročila tudi na galun Nujno priporočamo vsem tistim, ki so pr; družbi modro gálico naročili, da takoj naroče tudi galun, vsled česar bo družba mogla vse naenkrat razpošiljati in tako naročnikom precejšnje stroške prihraniti. Navodilo. kako se dela zmes od modre galice, galuna in a-pna, objavimo v kratkem iz peresa strokovnjaka. « f"ijsh0-it3l!'aish0 boiišp Zadnje dni so inianterijsfci boji na celi bojni .... ... .. • 1 "»"-•>'.* ~r ™ ,- I ( prostoru pri Bovcu in ob koroški meji dvakrat na-| padli Italijane in jim odvzeli prednje postojanke. Artilerijski boj se nadaljuje ob celi črti od morja p'a do švicarske meje. Dne 18. decembra so Italijani Gorico zopet močno obstreljevali s težkimi topovi. Sestreljena Gorica je sramota za Laha in v vojaškem ozi-ru popolnoma brezpomembna. Tako je torej po večini končana že tudi četrta bitka ob Soči, Okrog 7 0 tisoč Italijanov je v tej bitki žrtvovalo ob soški bojni črti svoje življenje, o-ziroma svoje zdravje in svojo prostost. In uspeh? Armada izdajalskega Laha tudi v tej bitki ni prišla ne za korak naprej, dasiravno je Kadorna dosedaj žrtvoval ob Soči svoje najboljše, prvovrstne čete. Te čete so z neznatnimi odmori napadale od 11. novembra do 10. decembra. Naloga je za napadalca naravnost neprimerno težka. Naskok proti soški fronti je početje, ki samoobsebi meji na blaznost. V prvih treh ofenzivah je Lah žrtvoval pol milijona vojakov in v četrti zopet 70.000 mož. Ce še k tem izgubam prištejemo izgube na ostali bojni črti, se niti ni čuditi, da je sovražnik onustil brezuspešno ofenzivo. Vprašamo se: Kdo je, ki tukaj brani našo domovino pred vpadom verolomnega zar veznika? Med drugimi so v prvi vrsti naši slovenski in hrvaški vojaki. Ž njimi ramo ob rami se bore vojaki drugih avstrijskih narodov. Slava, nesmrtna slava —.......• «.« avstrijski hrabrosti ob Soči! Slava vzornemu poveljniku Bo-roeviču!, Velikanske italijanske izgube List „Az Est" poroča z bojišča ob Soči: Italijanski vrhovni poveljnik Kadorna se pri vojevanju ravna po načrtu francoskega poveljnika Joffreja: Najprej hudo obstreljevanje sovražnih postojank z artilerijo, potem pa ogromni napadi infante-rije. Zadnjih napadov na italijanski strani se je u-deleževalo 400.000 pušk. Artilerija se je podvojila; sovražnik je postavil na našo 80 km dolgo fronto tudi ladijske topove in topove najtežjega kova. Šesti dan so se Italijani že precej privadili in so pričeli s najstrašnejšo iznajdbo svetovne vojske — z bobne-čim ognjem. Itali^oma vO na dan sprožili na naše postojanke 45,000 do OO.ODO strelbv. Za nas je bila olajšava, ko so sovražni topovi končno utihnili in so se sovražne divizije navalile proti nam. Dva tedna se je zaporedoma ob jutranjem svitu ponavljal naskok za naskokom in sicer skoro brez prenehanja, Uporabljali so se vsi mogoči načini boja. Zdi se skoro nemogoče, a je vendar gotovo dejstvo, da so Italijani prestali najtežje izgube, kakor hitro so udrli v naše strelske jarke. Naše sosednje postojanke so se takoj s traverzami zavarovale in naša artilerija je z naglim ognjem sovražne čete v naših strelskih jarkih ločila od rezerv tako, da jim niti streliva niti živeža niso mogli dovažati. Sovražnik je bil v naših postojankah ujet. kakor v ječi. Na ta način je bilo uničenih 90% italijanskih bataljonov, ostalih 10% je prišlo v naše ujetništvo Italijanske izgube so naravnost strašne! £ Obstreljevanje Gorice. v m ar Dopisnik nizozemskega lista „Courant" opisuje obstreljevanje Gorice sledeče: Obstreljevanje • Gorice se nadaljuje, Pretečeni petek, dne 17. decembra, je obstreljevala italijanska artilerija mesto skozi celih šest ur. Vojaško bolnišnico je zadelo 14 bomb. Za časa tega obstreljevanja je bilo na ulicah usmrčenih ali težko ranjenih 7 oseb. Pretečeno soboto je vladal razmeroma mir. Število mestnega prebivalstva, ki je prej znašalo 35.000 duš, je padlo na 12.000, ponajveč so to mali trgovci in o-brtniki, ki stanujejo v kleteh. Sovražni zrakoplovi so metali opetovano bombe na mesto. Sloveča stolna cerkev je nepoškodovana, toda istotako sloveči in krasni cerkveni strešni nastavek iz mramorja je odbit in razbit. Približno sto hiš je popolnoma razbitih, med temi n,adško|fova palača. Čeprav so zadele italijanske granate že skoro vsa javna poslopja, so vstrajale kljub temu oblasti v svojih uradih. Lshu manjka ljudi. Vsled ogromnih žrtev ob soški bojni črti je začelo Italijanu močno primanjkovati ljudi. Radi tega vabi sedaj italijanska vlada Italijane, ki so v Ameriki, nazaj v domovino. Več vojnih ujetnikov je pripovedovalo, da jih prepeljavajo na velikih angleških prevoznih brodovih, spremljajo jih angleške bojne la-" ~ v (?«novi, Jih izvežbaio hitro in od- pošljejo na fronto. Vračanje Italijanov iz Amerike se marljivo nadaljuje. Vsak mesec po trikrat priplujejo ladje z „Amerikanci" v Italijo. Italijanski poslanik v Vašingtonu izplača pri odhodu vsakemu jednomeseč-ni predujem na plačo. Avstrijci imamo težavnejšo bojno črto kot Nemci. Švedski pisatelj Lago Lengwist se je vrnil v Stockholm iz avstro-ogrskega poročevalnega stana.: Pravi: Ako se govori o zaslugah in uspehih Nemcev, se pozablja pogostoma, kiako velik delež teh uspehov pripada Avstrijcem. Oni imajo večjo in veliko težavnejšo fronto, kakor Nemci. Ali čudovito je, ka* ko je avstro-ogrska monarhija- v trenotkih nesreče nerazrušljiva, železnotrdna jednofa., TujV* hvali Avsir i* - . Poveljnik švedske težke artilerije, polkovnik N. Bergmann, ki se je vrnil z avstrijske bojne črte proti Italiji, poroča: Kdor vidi fronto, dobi vtisk, da I-talijani svojo strelivo zapravljajo brez vsakega uspeha. Avstrijska artilerija pa zasleduje svoje določeno cilje; največja moč . Avstrijcev pa je ozemlje samo, grebeni vrhov in doline, ki jih obkoljuje avstrijska artilerija in v obkoljevanju so Avstrijci mojstri.. Ako še dostavimo, da so avstrijski vojajd dobro izvežba-ni in stvari udani, potem moremo mirno trditi, da si Italijani kljub svoji veliki premoči ne bodo mogli napraviti poti skozi to fronto. 470 Italijanov zmrznilo. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da Italijane grozno zebe. 'Mnogo vojakov, posebno od polkov i® južne Italije, je zmrznilo. Od dne 18. novembra de dne 18. decembra je pri nekem neapolskiem polku mrznilo — 470 vojakov. Cesarska slavnost v strelskem jarku. h t Vojak od Sv. Tomaža pri Ormožu piše svoji & domačim: Med gromenjem laških topov smo letos obha* jali cesarjevo 671etnico. Slovenske fante nas je navdajala misel: Glej, presvitli vladar, na tvoja stara leta te je zapustilo vse; izdal te je hinavski trozve-znik, zapustile te sosedne države, hoteč te uničiti in pokončati, pa vendar tvoje zvesto ljudstvo te ni za* pustilo. Slovenske matere so ti darovale sinove, ki so trdni kakor morska skala sredi viharja, ki se borijo kakor levi. Mogočni cesar: Najlepše in najdražje, kar še imamo, darujemo tebi, to je najše mlado življenje!; Junaška naša kri naj teče za tebe, da tvojo sivo gla* vo okinčamo z vencem zmage nad tolikimi in močnej> šimi sovražniki! , Pogumno torej naprej z orožjem v roki nad hi* navskega polentajja, da bo v poznejših letih še dobro pomnil: Skala poka, dob-se lomi, svet in vse se spremeni; le Slovenec zvest ostane Bogu, cesarju in Avstriji! Tako smo torej obhajali 671etnico našega česa« rja v strelnih jamah. Našla slovesnost je sestala m pokanja topov in bliskanja sabelj. Prisrčno pozdrav ve, vaš Pavel. II. V spominu nam ostane predvečer 671etnice vl&i danja našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Večer je bil precej miren; le deževalo je malo* Cela fronta se pripravlja z nekako tihoto, da proslavi svojega vladarja. V prvi temi se zasliši godba, — naši polkovni godci so zaigrali cesarsko pesem, in sicer v bojni črti, oddaljeni komaj par sto korakov od polentarjev. Ko ti ponehajo, zabliskajo po celi črti svetilne puške in zdaj se je slišalo kakor z enim samim glasom: Bog živi našega presvitlega vladarja in našo ljubo Avstrijo! Vmes oddajo Italijani nekaj salv, na kar pa odgovarjajo naši fantje z juckanjem in' hura-klici. S tem smo pač spomnili izdajalskega polentarja na njegovo tridnevno napadanje, ko si je pred našimi postojankami razbijal butico in nam za zapuščino izročil svoje široke klobuke, A mi smo mu z ročnimi granatami in ostrim jeklom pomagali na o-ni svet. Slovenski primorski hribi pa ostanejo v na* ših rokah. (Ne premaga jih nobena sila. Posebno pa ti opekarji ne. Srčne pozdrave! Anton Paušia iz ormogkegl Ch kraja in Anton Sove iz Hrastnika pri Celju. Ponosni smo, da smo Slovenci. Citati smo, da se mnogo Slovencjev-bojevnikov z različnih bojišč oglaša v Vašem cenj. listu. Da pa ne zaostanemo za drugimi tudi mi Makolčani, zato Vam evo glasu tudi od nas. Sicer smo zelo razkropljeni, a vendar se gotovo vsak rad spominja svojcev in svoje ožje domovine. Ponosni smo, da smo Slo (venci in v sedanji svetovni vojaki priznam junaiki. Saj to dovolj povedo odlikovanja, ki so jih že in jih vedno še dobie naši junaki. In to si tudi zaslužijo. Kadarkoli n'as napadajo polentarji, jih vržemo nazaj; niti korak še niso čez naše jarke. Mora se priznati, res občudovanja vredni so naši borilci. — Naravnost veselijo se obiska našega izdajalskega soseda. Vriskaje nastopijo proti sovražnemu napadu, kar se je ravno pred kratkim« večkrat dogodilo na Doberdobski planoti. Še ranjeni vojaki, ne meneč se za bolečine, so delili strelja.jočim tovarišem z hura-klici municijo, dokler ni bil italijanski napad odbit. Bomo videli, kakšno zabavo nam bodo priredili za — praznike! Saj res, zdaj se bližajo oni lepi božični dnevi. 'Mnogim od nas ne bo mogoče uživati jih v krogu svojih dragih. Vendar pa se jih bomo mi, kakor tudi Vi, dragi bralci »,'Slovenskega Gospodarja,', vroče spominjali v molitvi. Naj jim da božje Dete v angeljski družlbii uživati drevesce božično, nam pa v Njegovem imenu stražiti nepremagljivo njihove grobove. Prisrčno se zahvaljujemo za nam tako priljubljena berila, ki nam prinašajo redno zanimiva, poročila iz naše mile domovine. Sporočamo vsem dragim znancem in bralcem „Slovenskega Gospodarja" prav iskrene pozdrave ter vam želimo skupno vesele božične praznike ter prav srečno Novo leto! — Janko Mlaker, narednik; Jože Ivanuš, računski narednik: France MatjaSiič, če to vodja: Lenart, Mesarič, desetnik:' Janko Gabrovec, poddesetnik in France Jančič. pešec. Slovpnski pešpolk št 87 na Doberdolski planoti Strašno bobnenje, ki odmeva iz polentarskih topov, je v čast nam slovenskim fantom, a sovražniku vi sramoto.. Človek bi mislil, da so se razkačile vse naravne sile. hoteč zdrobiti vsako živo bitje, tako razsaja grozni ogenj sovražne artilerije. A mi fantje s Slovenskega Štajerja, ostanemo na svojem mestu trdneje kot skala. Nekaj žrtev pa le povzroči to divjanje in bruhanje sovražnikovih topov. Ko se tu pa tam preseli kateri na oni svet., ga pokopljemo s častmi, kakor nam je pač mogoče pokopati tnkaj ljubečega nam slovenskega korenjaka. A naše žrtve ni primerjati s težkimi žrtvlami, ki jih imajo pri vSakem nar skoku polentarji. Kar na kupe ležijo njihova trupla pred našimi strelskimi jarki. Temu pa se imamo zahvaliti jpired vsem naši izvrstni artileriji, ki spravi polentarje pri njihovem prodiranju v grozen) nered in strah. Vi;hu tega pa delujejo 1 naiše puške in ročne granate, da je joj. Nasprotnik začne bežati nazaj, da si še reši vsaj življenje, a. je že prepozno. Ce pa je že kdo tako srečen, da še odnese zdravo kožo nazaj k svojim tovarišem, mora gotovo vsled prevelikega strahu kmalu ;v bolnišnico. Po naskoku je zopet vse mirno. Tu si Veselo zapojemo slovenske pesmice v naših strelskih okopih. Tam ,v podzemeljskih hišicah se zopet kratkočasijo s tem, da izdelujejo iz aluminija italijanskih šrapnelov prstane, križce, zapestnice, in ¡še mnogo drugih reči, kar si le pač more kateri izmisliti. Marsikatera mladenka in nevesta je že prejela doma z veliko radostjo kak prstan iz. takega a-luminija od svojega ženina. Prisrčne pozdrave vsem čitatgljem „Slovenskega Gospodarja" in vsem dragim doma želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto. ki pa naj bi blilo vsem v večje veselje in srečo: Ciril: Zelič, četo-vodja, Št. Rupert nad LaŠjkim: Blaž Petan, desetnik iz Sromelj pri Brežicah; Matijai Ritovšek, desetnik, Rupert nad Laškim: Gabrijel Bukovnik, desetnik iz Konjic; Ivan Bonajo, poddesetnik iz Celja; 1. Rozin, Št. Lenart pri Majriboru; enoletni prostovoljec Alojzij Zdolšek iz Ponikve; pešec Ferdo Lam-preht iz Ljubečne pri Celju; pešec Dirnpek Anton,. Globoko pri Brežicah in pešec Soline Miha iz Št. Jurija ob juž. žel. Kakšnega duha sn framski junaki ? Enoletni prostovoljec J. Priol piše svojemu župniku sledeče: Dokončal sem častniške izkušnje. Dali me bodo ali v — ali na italijansko fronto. Z veseljem grem tje. kjer se nakaja danes že tisoče naših slovenskih fantov in mož; kajti s talkimi junaki ie res prijetno iti v boj. Ponosen sem, tla sem sin tega naroda, naroda, ki je ostal vsikdar zvest Bogu in domovini in kateri gleda danes s ponosom na čine, nad katerim, strmi ves kulturni svet in katerih se bodo spominjali pozni potomci s hvaležnostjo in spoštovanjem. Dal Bog temu narodu, ki vsebuje toliko zdravih in čilih moči, lepšo, solnčnejšo prihodnjost. Dal tudi Bog, da bi vsi oni, ki so se izneverili milemu maternemu je- ziku, spoznali danes, da je največja sreča in ponos vsakega Slovenca, biti slovenske krvi! • • iJanez Granda piše svojemu župniku redno v-sakih 14 dni ž južnega bojišča. Evo nekaj odlomkov njegovih zadnjih pisem: Dne 1U. oktobra 1915 piše: Minulo je že 5 mescev, odkar sem tu in odkar nas je napadel zavratni izdajalec, iz kojega sredine je izšel tudi morilec naše preljubljene cesarice. Že od ndkdaj navdaja vsakega Avstrijca, posebno še Slovenca, želja po maš" čevanju nad temi zavratnimi morilci. Res je padlo že mnogo naših tovarišev, a to nam ne vzame poguma, amjpak njih kri kliče po miaSôevaryu. Težke čase i-mamo (včasih, a mi ne maramo za to. Sedaj smo pa imeli slabo vreme, bili smo vedno mokri in blatni, a smo kljub temu šale uganjali. Kratkega časa nam ne manjka, ker imamo „Gospodarja", „Stražo" in dru^e liste. Tudi s polentarji se zabavamo, ker jih pošteno za nos vodimo, da streljajo tja, kjer nikogar ni. tipamo trdno, da se vrnemo kot zmagovalci v premilo domovino. Spominjajte se nas v molitvi, spominjajte se na Vseh svetnikov naših junakov, ki so dali svoje življenje za domovino. Dne 19. novembra 1915 piše isti med drugim: Iskrena hvala za dopisnico. Ne morete si misliti, kakšno veselje občuti vojakovo srce, ko dobi kak glas od doma. Večkrat sem bil v smrtnih nevarnostih, a vedno me je obvarovala Marija, naša mati in zaščit-nica naše armade. Tu je vedno enakomerno življenje, ena pesem: sikanje krogelj, drugi glas: topovi malega kalibra^ a bas pat poje debeli stric 30.5 cm. To vam je pesem, strašna sicer, a za vajene živce nekako prijetna, Vojska nekako pozverini človeka, da je gluh in neobčutljiv za vse, kar se godi okoli njega. Pravi vojak se tudi ne sme zmeniti, če ležijo kupi mrtvih in ranjenih okoli njega. Eden mojih tovarišev je bil ranjen, a niti ni poklical na pomoč, ampak mirno in potrpežljivo je čakal, da je prišel tovariš ga obvezat. Samo to se nam tooi, da ne slišimo mili glas zvona, ki bi nas vabil v božji hram. Vendar nas topovski strašni glas bolj resno spominja na Boga, kakor mili glas zvona. Marsikatero otrpnjeno srce se otaja ob tem glasu in se spomni na, Boga! Naše najprisrcnejše želje so, dobiti priliko, da obiščemo Kralja miru v presv. zakramentu. Dokler nam lia, to ni mogoče, nadomestite nas vi v premili domovini. Mi pla vam tudi obljubimo, da hočemo braniti našo domovino do zadnje kaplje krvi. V čast si štejemo, da smo ravno slovenski polki branitelji naše slovenske zemlje. Na praznik dne 8. decembra bode mladina imela slovesnost v domači cerkvi. V dunu bom pri vas In tudi moji tovariši. Spominjajte se nas in priporočite nas v varstvo Brezmadežne. Dne 3. decembra piše zopet Janez Granda: Ravno nas ie prišlo skupaj osemi Framčanov in v imenu drugih vam pišem jaz. Pišem vam o Čudežnem dogodku, Čujte: Koncem novembra strelja sovražnik na nas. kakor obnorel. V enem kritju za, rezerve stojimo skupaj 10 tovarišev. Zemlja se strese, zagrmi strašen ¡lok, 18 cm granata prileti na koncu našega kritja, ravno pri vhodu. Vsi bi bili lahko mrtvi ali težko poškodovani, a čudež: dva sta bila zasipana, a sta se kmalu zdrava izko iala. Ko smo se zbrali v prvi zmešnjavi, smo drug drugemu pripovedovali občutke in hvalili Boga. za čudežno rešitev. Resnično smo bili čudežno obvarovani. Tako Marija Varuje svoje, ker ona je varuhinja naša in naše armade. Vprašamo samo one,, ki vedo povedat, da ni Boga, kaj porečejo k temu. Bliža se božični dan. ki se ga veseli vsaic kristjan. Naj bodo združene vaše molitve z našimi prošnjami, da bi nam božje Dete prinesio ljubi mir, da bomo lahko voščili na sv. večer drug drugemu mir ljudem na zemlji in d'au slavo Bogu v višavah. Janez, Granda, Franc Klauž, Janez Krištof, Jožef Vešnik, Jurij Repnik, Janez Mom, Jožef Fregl, Jožef Finžgar. Odkod li ima(o framski junaki takega duha? Odgovor je kratek: od cerkve in šole! Bolprslio-srbslio bojišče. Na grških tleh severno od Soluna utegne priti v bližnji prihodnjosti do večjih bojev med angleško-franjcoskimi ter avstrijsko-nemškimi četami, Angleži in Fraincoii z veliko naglico utrjujejo Solun, da se zavarujejo proti morebitni ofenzivi naših čet. Bolgari so med tem na, grško mejo postaivili novo armado 150.000 mož, ki bo pripravljena za pomoč našim četam. Grčija je iz Soluna in solunskiega, okrožja od-poklichla večino svojih čet. Proti angleško-francoske-mu utrjevanju Soluna je Grčija sicer protestirala, a ostal je ta protest glas vpijočega v puščavi. Med tem so se vršile na Grškem volitve za državni zbor, pri katerih je zmagala vladna stranka, to je pristaši stranke, ki želi, da. ostane Grčija slejkoprej popolnoma nepristranska, S tem so dobili politiki, n. pr. Ve-nizelos, ki neprestano hujskajo na vojsko zoper Bolgarijo in Avstrijo, občutno brco. Grška vlada je v težkem položaju, kei; četverosporazum hudo pr.tiska na njo, naj se uda vsem njegovim zahtevam. Da bi Grčija dejansko prsegla v vojno, temu se kralj in se- danja vlada ustavlja na vso moč. Kar se pa dostaje drugih četverosporazumovih zahtev, ni za nje popolnoma gluha grška vlada. Nekoliko se ustavlja, nekoliko se udaja: to je označba grške vlade. Angleži in Francozi utrjujejo Solun. Ko so bile četverosporazumove čete v krvavi bitki pri Dojranu in Gevgjeliju od Bolgarov hudo te-pene, so se umaknil© na grško ozemlje in so se lotilo utrjevanja Soluna. Alngleško-francosko vojaštvo, ostanki srbske armade in srbski begunci morajo sedaj noč in dan delati okope in strelske jarke pred Solunom. Črta okopov se razteza 20 do 25 km nad Solunom in sicer v polkrogu. Utrjevadna Črta se začenja pri kraju Topšin, ki leži 25 km severozahodno od Soluna (pb Vardarju). Sedanja bojna črta angleško-francoskih čet. Kakor poroča italijanski list „Secolo", stoji sedaj glavna sila angleško-francoskih čet vi bližini mesteca Kilkiš (južno od Dojrana). Prednje 1 Isovražne straže stojijo na kolodvoru v Dojranu, le malo oddaljene od Bolgarov. Polotok Kalkidike utrjujejo. Rimska i„iTribuna" javlja iz Aten: Cetverozve-zne čete si kar najpridnejše grade novo obrambeno črto na polotoku Kalkidike s Kaisandro kot oporiščem, kamor vozijo ogromne množine vojnega gradiva. Polotok Kalkidike leži jugoizhodno od Soluna. Solun — nov Gibraltar. Švicarski listi pišejo, da Anglija Soluna sploh ne misli več vrniti Grški, ampak ga misli ohraniti za se kot nekak drug Gibraltar. (Gibraltar je kraj in vodni prevoz med Španijo in severno Afriko). Angleški kramar ve, da je Solun velevjapno trgovsko pristanišče na Balkanu, radi tega je svoje mreže tako raz-predel, da bi Solun končno ostal njegova last. Za te angleške načrte vedo Grki, vedo Bolgari, Avstrijci, in Nemci. Ziato bo gotovo boj za Solun eden najhujših bojev na Balkanu. Avstrijci in Nemci ob grški meji. Nekateri listi poročajo, da stoji ob grško-bol-garski meji avstrijsko-nemška armada, ki šteje okrog 200,000 mož. Ta armada je pripravljena., da v ugodnem trenotku udari na Angleže in Francoze pred Solunom. Kaj bo z Bolgari? Grčija in Bolgarija sta se v toliko sporazumeli, da se je določil ob grško-bolgarski meji 8 km širok pas nepristranskega ozemlja, katerega ne sme prestopiti ne noben grški in ne bolgarski vojak„ Nekatera poročila pravijo, da bodo Bolgari šli v boj zoper APgleže in Francoze na grška tla le tedaj, ako bi Avstrijci' in Nemci to izrecno zahtevali. Bolgari pokopali 27.000 Angležev In Francozov. Iz Sofije se poroča, da so Bolgari na macedon-skem» bojišču zagrebli 27.000 mrtvih Angležev in Francozov. Volitve na Grškem. Sredi bojnega šuma so se preteklo nedeljo, 19. decembra, na Grškem vršile volitve v državni zbor. Kakor znano, je vlada prejšnji državni zbor, v katerem je imela stranka četverosporazumovega. prijatelja Venizelosa večino, razpustila. Sedanjih volitev so Venizelosova stranka ni udeležila. Nasproti so si lo stale vladna stranka, ki želi, da bi ostala Grčija Še tudi nadalje nepristranska, in več manjših strank. Poročila, došla v sredo, dne 22. decembra, pravijo, da je dosegla vladna stranka pri voHtfvah znatno večino. Sofdi se, da bo stranka, nekdanjega ministrskega predsednika Gunarisa štela 220—250 Članov. Angleške -francoski poraz pri Dardanelah Iz Carigrada se dne 20 decembra poroča: V noči od 18. na 19. decembra ter predpoldne dne 19. decembra sa pričele turške čete po hudi ¡artilerijski predpripravi na ozemlju pri Anaforti in Ari Burnu na južno-zapadnem delu polotolka Galipoli s krepkim napadom proti angleško-francoskim postojankam. Da bi sovražnik zadrževal priprave turških čet za napad, je1 ist6gai dne popoldne z vsemi sivojimi silami začel napadati Seddil-Bahr (južni del polotoka Galipoli). Napad angleško-francoskih čet se je popolnoma izjalovil. Nato so Francozi in Angleži, ko so uvideli* da turški napad na severu vedno bolj napreduje, z vso naglico ulcrcali del svojih. čet na ladje. Vkljub gosti megli so turške čete zasledovale sovražnika v smeri proti morski obali in mu prizadjale velike iz gube. Turške čete so uplenile veliko sovražnih šotorov, municije in topov. Pri Ar.aforti in Ari Burnu ni ¡več nobenega angleško-irancoskega vojaka. Napad angleško-francoskih čet pri Seddil-Bahru je bil popolnoma brezuspešen in turške čete so tukaj zapodile sovražnika nazaj' v njegove postojanke. Do sedaj Angleži in Francozi svojih postojank pri Seddil-Bahru (v najbolj južnem kotu polotoka Galipoli) Se niso zapustili, kakor so to storili bolj proti severu pri Ari Burnu. NajbOlj izpostavljena angleško-francoska postojanka je bila Anaiorta, ki je takoj padla,,, ko so avstrijske ipotorne baterije, tisti velikani, ki so že pred francoskimi trdnjavami, v Belgiji in na Rusko-Poljslcem pokazali, kaj premorejo, naperile proti nji svoje strele. Čete, ki so jili odtegnili z galipolskega polotoka pri Ari Burnu. bodo Angleži porabili pri Solunu. Sodi se, da se bodo tudi one čete, ki še sedaj stoje pri Seddil-Bahru, kmalu poslovile od teh-lo postojank in io mahnile proti Solunu, ki bo odsedaj glavno opirališče Angležev in Francozov za. vsa pod-vzetja na Balkanu in v Sredozemskem morju. flvstrijsto-spbsko bojišče. Naše prodiranje v Crnigori napreduje polagoma, pa vztrajno. Pri Celebiču, južno od Foče, smo dne IG. decembra zapodili Črnogorce z zadnjega kosa bosfainske zemlje, ki so ga Se imeli zasedenega. Istega dne smo zasekM črnogorsko mesto Bjelopolje (zahodno od mesta Novioafar) in prodrli v rodovitno ozemlje reke Tare. Sovražnik se krčevito brani. Cr-nogorsko-srbske čete se posebno zoperstavjjajo naše-mu prodiranju proti mestu Berame (južnozalhodno od mesta. Novipazar). Naši so že severno od B|eran zasedli važne postojanke. Na južnem delu tega bojišča so se baje zopet začela bojna podvzetja, Nekatera poročila, namreč pravijo, da je del bolgarske armade že uclrl v Albanijo in zaslecSuje ostanke srbskle armade proti Draču. V Albanijo so v zadnjem času začeli prodirati tudi Italijani. Iz svojega glavnega opirališča, iz mesta Valone, pošiljajo svoje vojaštvo, katerega vedno bolj ojačujejo, v notranjost dežele. Njihovo prodira-njo ima baje namen, pomirjevalno uplivati na Alban-co in preprečiti upore. Pravi namen pa bo, spravili večji del te zemlje v svojo, oblast. Avstrijci zasedli Bjelopolje. Del Kovesove armade, ki je prodiral iz Sjenice v Novem pazarju, je dne 10. decembra s spretnim ob-koljevalnim bojevanjem zavzel mesto Bjelopolje. V naslednjih dneh so. te čete zahodno od Bjelopolja prodrle do reke. Tare'in so jo pri kraju Mojkovac tudi prekoračile. Boj m Berana Mesto Berane leži v rodovitni dolini reke Lim, v nekdanjem sandžaku Novipazar. Za, mesto se vršijo srditi boji. Našla armada pod poveljstvom Kovesa se vedno bolj približuje mestu. Srbi in Črnogorci se na močno utrjenih gorskih postojankah severno od mesta krčevito branijo. Naši morajo z veliklanskimi napori Zaivzeti posamezne sovražne postojanke, Njihove napore pomnožujie visok sneg, ki ga že vse polno leži po gorah v severndizhodnem delu Crnegore. Boji v tem ozemlju se smejo prištevati najtežavnejšim bojem sedanje svetovne vojske. ' JSaš ph-n v Srbiji. Plen naših čet v Srbiji je zelo velik,, njegova vrednost znaša na stotine milijonov,. Zavezniške čete so zaplenile nič manj kakor 5400 železniških vozov, te»- veliko število popolnoma novih, še nič rabljenih lokomotiv. Skoraj vsi želez*. iiš'ki vozovi so bili nato-vorjeni z blagom, ki ga je dobila Srbija od četvero-sporazuma. Velike množine municije, topov, usnja, gumija, bencina itd. so padle v roke zavezniškim četam. Ko bodo v najkrajšem 6jsu zopet popravljeni železniški mostovi, ba prva naloga naše uprave, da s-pravi z železniških tirov nakupičene in natovorjene železniške vozove ter tako uredi promet na srbskih železnicah. Ostanki srbske armade in srbski begunci. Od cele srbske armade se je mOglo režati največ 50.000 mož z največ šestimi gorskimi baterijami v Albanijo, V Crnogoro je odrinilo največ 30,000 Sr-bov-vojakov, a komaj dve tretjini teh sta še došli v Drač. Neki amsterdamski list poroča iz Londona:i Le mal del pobeglih Srbov je došel v grško Macedonijo. Ko je korakal sovražnik skozi staro Srbijo, so večinoma srbski možje, ki niso bili podvrženi vojaščini, korakali proti zahodu in jugozahojdu. Ženske in otroci so večinoma zaostali. Na Kosovem polju se je z-bralo 700.000 beguncev. 250.000 jih je sklenilo, da se udajo sovražniku. • Mraz in lakota sta usmrtila na, tisoče beguncev, tudi volkovi so jih veliko raztrgali. flvstrijsfeo-pusiio bojišče. Rusi so se pričeli živahneje gibatU Za fronto se baje vrši veliko premikavanje ruskih čet. Dozdeva se tudi, da je rusko armadno, vodstvo poslalo z-natnih ojačenj posebno na bojno črto ob Bukovini in v izhodni Galiciji. Pri Dobrononci so se v noči od 19. na 20. decembra že vršili krvavi boji med Rusi in Avstrijci. Splošno zanimanje je vzbudilo poročilo, da je car generala Ruskega, ki je splošno veljal kot eden najboljših ruskih poveljnikov, odstavil od vodstva severne ruske armade. Boji ob besarabsko-bukovinski meji. Rusi so, na bojno črto ob Besarabiji dobili sedaj znatna ojačenja, Nekatera poroSila pravijo, da je armada, ki je bila ob rumunski meji pripravljena, da udari preko Rumunije v Bolgarijo, dobila nenadoma poveljel da mora proti avstrijski bojni' črti ob Bukovini in v izhodni Galiciji- Po poročilih, ki so do-šla v sredo, dne 22. decembra, so se ob besarabski meji že vršili srditi boji. V noči od 19. na 20. december so Rusi po hudem artilerijskem obstreljevanju naših obmejnih postojank pri Dobronoci (severno od Cernovic) V gosti megli naskočili naše tamoSnje prednje okope. Boj se je razvil v krvav ročni metež. Rusi so sicer udrli v naše predje postojanke, toda naši so jih z nenadnim napadom zopet vrgli nazaj. Geieral Ruski cdslovJjen. Car Nikolaj kaže svoje najvišje vojno vodstvo s tem, da odstavija generale. Odstavil je svojega ge-neralisima Nikolaja Nikolajevjiča ter ga poslal na Kavkaz. Odstavil je Rennenkampfa ter ga poslal v pokoj. Sedaj je odstavil generala Ruskega, poveljnika severne ruske armade, ter ga poslal v zdravilišče. V pismu, ki ga je poslal Ruskemu, pjovtdarja car, tla so veliki napori generalu razdejali živce in zdrar vje ter da ysled tega nujno potrebuje miru in bolniške oskrbe. Odločitev bo na mlad. Ruski list „Novoje Vremja" piše: Mir na vseli frontah, vzbuja domnevo, kakor da bi bila velika borba že končana. To misel utrjuje pismo cesarja Viljema avstrijskemu cesarju Francu Jožefu, da je že končan kazenski vojni pohod zoper Srbijo, maščevan umor avstrijskega prestolonaslednika ter na ta način odstranjeni prvotni vzroki za vojsko in njene posledice. Ni pa, nobenega dvoma, da bodo Nemci še enkrat zbralir svojo velikansko moč, da se sedaj pripravljajo noč in dan na odločilno bitko v spomla-d i 3 misleč, da bodo gotovo zmagali. Edina rešitev Rusije je popolno uničenje Nemčije. ¡¡pČL Sprememba v francoskem in angleškem armadnem vodstvu. Maršal Joffre, poveljnik 'francoskih čet na nemšlko-francoskem bojišču, je bil imenovan za; vrhovnega poveljnika vseh francoskih armad. Za njegovega naslednika na francoskem bojišču je imenovan general Castelnau, ki je baje po svojem prepričanju vnet katoličan. Dne 15. decembra pa'je bil tudi angleški general French, poveljnik angleških čet v Franciji in v Flandrijj, imenovan za Vrhovnega, poveljiTika vseh angleških armad. Na lastno pro&nio se mu je odvzelo poveljstvo Čet v Franciji in v Flandriji. Na njegovo mesto je imenovan general Douglas Haig, ki je star 95 leU Francjske žene za nadaljevanje vojske. Francoski list „Figaro"' objavlja sleideči oklic francoskih' žena: „Hočemo, da se nadaljuje vojska, dokfler, se ne doseže mir, ki je edino mogoč, mir, ki nam prinese zmago. Nemške žene so objavile oklice za mir, a me matere, žene-, hčere in sestre, ki nismo ničesar izgubile, marveč ki so daie, kar so imele, namreč najljubše na svetu, hočemo tudi izdati oklic, a oklic za vojsko. Ne moremo dovoli- ti, da se izreče beseda mir, dokler se ne maščujejo nam ljubi mrtveci, dokler se ne oprosti naša dežela, in dokler se ne pribori velika, zmaga. Nočemo vojske radi vojske, hočemo vojsko radi miru. Francoske žene ljubimo domovino nad vse." General brez roke. Francoski general Pau se je vojne let'a| 1870 u-deležil kot stotnik in je v boju izgubil desno roko. Vzlic temu je Še zdaj v visoki starosti izboren jezdec. Zdaj ima francoska armada še drugega generala, ki mu manjka desna rok«. To je general Gour-and, ki mu je v bojih za Dardanele šrapnel odtrgal roko. Nastopil je že zopet službo in prevzel zapoved-ništvo neke armade. Izgube časih sovražnikov. Angleži so, kakor priznavajo njih uradna poročila sama, izgubili do oktobra 1915 pri armadi in mornarici okroglo, 493.000 mož. Francoske izgube ceni angleški list „New-Statesman" na 2,7017.000 mož. Te številke pa so brezdvomno prenizke. Celotne izgube Francoizov namreč znašajo mnogo nad 3,000.000 ljudi. Italijjaini so v dosedanjih štirih ofenzivah izgubili okrog 600.000 mož. Rusija je do IS. avgusta p.o poročilih lista „Baseler National-Zieitung" izgubila že 222.172 častnikov in 5,500.000 mož. Srbske izgube z-našajo 250.000 mož, približno toliko znašajo tudi izgube Belgije. Anglija,, ki je glavni krivec, da se ta vo ska ne konča, ima torej v tej vojski razmeroma najmanjše izgube. i:— " ■ Ha morju. Raske ladje obstreljevale Varno. V pondeljek; dne 20. decembra, je priplul del ruskiega črnomorskega bojnega brodovjla pred rumu nsk'j mesto Balčik, odkoder so štirje torpedni ru-šilci, dva torpedna čolna in ena križarka odpluli proti bolgarskemu mestu Varna. Ruske ladje so obstreljevale mesto. Padlo je 51 granat. Varna leži ob Črnem morju južno od nove rumunsko-bolgarske meje. Dvo nemški bogni ladji potopljeni. V petek, dne 17. t. m., je v Izhodnem morju sovražni podmorski čoln potopil nemlšiko križarko „¿Bremen." Ob enem je bil potopljen tudi nemški torpedui čoln, ki je spremljal križarko. Podmorski čolni avstro-ogrski in nemški, so potopili dozdaj 508 sovražnih ladij s skupno 917.819 tonami. Slovenske žrtve za domovino. * Hoče pri 'Mariboru. Dne 12. decembra t. L je dospela 0|d Rudečega križa žalostna vest, da je vrl mladenič Andrej Robič v cvetu srvoje mladosti v 24. letu dne 12. julija t. 1. pri Zagorcah na Rusko-Polj-skem padel za domovino. Naj mu bo tuja* žemljica lahka! * Fram. Po smrti odlikovan je bil dne 8. dec. z veliko srebrno nrabrosbno svetinjo Anton Bezjak iz Frama, ki je, kakor smo že poročali, padel dne 22. oktobra t. 1. proti Lahom. Slava junaku! * Sv. Lenart v Slov. gor, 'Mat,ej Klemenčič, do-mra iz 'Mote pri Kapeli, nam piše z ruskega biojišCa dne 3. decembra: Tukaj na severnem bojišču smol pokopali na prvo adventsko nedeljo mojega prijatelja* ki sva-se spoznala tukaj v vojski, N. Sarniča, sina vdove-gostilničarke pri Sv. Pena,rtu v Slov; goricah. Rajni je imel 18 let in je prišel šele komaj mesca septembra na bojišče. Nesrečna smrt ga je vrglai v prerani grob. Pogreb je bil sijajen, tudi od civilnega prebivalstva je bilo dosti navzočih pri pogrebu. Nagrobnico mu je govoril vojaški duhovnik.) Srčno sožalje njegovi materi! Pri nas je tudi že precej močna zima in snega imamo zadosti. Srčen pozdrav pošilja Vsem bralcem ^Slovanskega Gospodarja" iz severnega bojišča Matej Klemenčič, doma iz "Mote, ka~ pelska župnija pri Radgoni, sedaj pa topničiar na severnem bojišču že od začetka vojne. * Mala Nedelja. Žrtev vojske nam je postal med mnogimi tudi priden mladenič Franc Rudolf, tr^ govski pomočnik iz Radislaviee, ki je svoje cvetoče življenje v 21. letu svoje starosti daroval za domovino. Ker mu ni bila več dana priložnost, obiskati slojih dragih, je pred odhodom na bojno polje izrazil svoje zadnje želje, katere je obrnil za kinč cerkve in svoj dušni blagor. V svojih mladeniškili letih je prav pogosto, k-a.kor tudi na dan svojega godu prejemal sv. zakramente. I^etos pa je za| god dne 3. decembra bil zadet Od italijanske granate na goriški zemlji ter upamo, da je za plačilo sprejel lepo krono v sv. ne- 28. decembra 1015. SLOVENSKI aOSiiOUA». Stran 5. besih. Veliko je pretrpel na Doberctobski planoti, v borbi zoper polentarje. Ko mu jie čas dopuščal, je prav rad naznanil svojim dragim, da je še zdrav s svojimi prijatelji in znagci. Ker je bil prav prijazen in priljubljen pri celi oko.ioi, ga njegovi znanci močno pogrešajo. Dragi France, spavaj sladko, počij se od truda in bolečin, sprejmi nevenljivi venec v raju, tukaj večen bode t\oj spomin. — Sta rišem naše so-žaljel * Dornava. DošJo nam je žalostno poročilo z južnega bojišča, da je častno padel,-zadet od sovražno krogle, priden mladenič in zvest vojak slovianskošta-jcrskega pešpolka desetnik Ignac Majeric. Bil je v 22. letu. Padli junak je bil zelo hraber, zato je pre-zgodaj našel svojo smrt. On se je pretekla leto b jeyal na severnem bojišču skupno s svojimi štirimi brati Tam je bil ranjen in zopet, srečno ozdravel. Zapustil je svoje brate in se poclal na južno bojišče. A božja volja je bila, da je bi.l odvzet iz bojne črte in si šei po plačilo k Vsemogočnemu. Njegov mlajši brat je moral na srbsko bojišče. Starejši bratje so vsi izpolnili svojo nalogo, ni se jim mogoče maščevati pa čilega brata. Najstarejši, topiidar, je postal ruski ujei-nik -v Przemyslu, drugega zopet pogrešajo od dne 27. julija z južnega bojišča, in tretji,, četovodja, je bil zadet od šrapnela preteklo leto na, severnem bojišču. Kaj bo sedaj počel stari zapuščeni oče, kateri žaluje za svojimi sini? Slava mu bodi, ker jre vzgojil tako hrabre sinove! Naš nepozabl ivi Ignae naj pa v miru počiva na Doberdobski planotli, na kateri se bori in se maščuje za njega njegov sosed in zvest prijatelj Franc Herga. Padli je bil vzoren fant in zgled sovašičanom, \zatorej ga tudi vsi pagnešajo. Bodi mu goriška žemljica lahka! Na svidenje nad i.*,«žilami! * Šmartno pri Slovenjgradcu, Dlan ni\ dan gro-mijo topovi s soško fronte in vsemu svetu naznanjajo, da stoje naši junaki pod izvrstnim vodstvom Svo-toziarja pl. Borcoviča, trdni in nepremagljivi, kakor jeklen zid ter odbijajo vse sovražne napade „rešitelja" krasne Gorice. Vendar tudi nam ne prizanaša koščena žena in marsikaterega izmed našega naroda kriva hladna zemlja, Tako je žrtvovala tudi odlična krščanska obitelj Šoti svojega /dragega 211etnega sina Mihaela kot dar domovini na. altar, ki je dne 22. novembra izdihnil v ljubljanski bolnišnici svojo blago'dušo, Ranjki je bil vstrajen ud domačega: pevskega zbora. Bil je vedno veselega obraza, njegov res zdra,v humor je kratkočasil vsako pošteno družbo. In sploh je bil drag in ljtub vsatanur, ki go. je poznal; zato je tudi zarosilo - mnogotero oko ob n-egovi smrti. Nad dva mesca je bil v sovražnem ognju, dokler ga ni sovražna granata zadela dne 15. novembra, v desno nogo. Iz njegovih pisem odsevata dve krščtanski čednosti slovenskega junaka: neomajano .zaupanje v homško Devico Marijo ter občudovanja vredni??) potrpežljivost' v trpljenju in vojaških naporih. Počivaj v miru! Svetila ti večna luč! Tamkaj prosi za svojce, da vsaj ostali štirje brati vidijo svoje ljubljene stari-še. zaprosi za njih srečr.o vrnitev! ■ Razne novice * Osebna vest. Dr.e 21. t. m. je polkovnik Viktor Kliemann, poveljnik našega domačega pešpolka, s pribočnikom stotnikom ba,roi>om Vogelsangom in s podpolkovnikom J. Iloferjem obiskal našega prevzv. g. knezoškoia*. Odlikovani slovenski vojni kurat. C. g. Marko Krajnc, vojni kurat pri 87. pešpolku, je bil odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem na traku hrabrostn©' kolajne. Hrvatsko-slovenski klub. Poslanci Hrvatsko-slovenskega kluba so imeli dne 16. decembra v Mariboru posvetovanje, na katerem so obravnavali zdaj pereča politična, narodna in osobito gospodarska v-prašanja. Slov. kat. izobr. društvo „Kres" v Gradcu občuti tudi vojni čas. L, 1914 je moralo 14 Čla ov pod zastavo in v takočem letu jih je bilo k vojakom poklicanih še 7. Razuntega je zapustila marsika. — Naiim dopisnikom z bojišč: Žal, da ne moremo vsega jrlrbSiti ktr je drš'o zadoje dni najmanj 60 piatm z bojišč. Kar ni «starelo, bo pr ilo t celoti ali »kraiiano v list. Vsem našim junakom vračamo pozdrave, želfč jim vewl Bnžič in srečno Novo leto! Ost»nUe nun tudi t bodoče »testi poročevalci 1 Gete za mariborski trg. V sredo, dne 15. decembra, je zborovala na mariborskem rotovžu komisija, ki ima nalogo presojati, ozironia določati cene živilom in drugemu potrebnemu blagu zra okraj in mesto Maribor. V komisiji, ki sestoji iz 25 članov, je tudi nekaj zastopnikov kmečkih občin, ki so pri vsakem posameznem predmetu uvel-jevali stališče kmečkega ljudstva. Treba je bilo glede na spremembo razmer tudi izvšiti spremembo cen. Za krompir veljajo do preklica sledeče cene: Ako kmet pripelje krompir na trg, ga sme prodajati nadrobno po 12 do 14 v 1 kg. Za cele vozove krompirja, postavljenega v prodajalnice v Freihaus-ulici, plača mestni preskrbovalni odbor za 100 kg 13 K 50 v. Na deželi velja kot najvišja cena za 100 kg 12 kron. Cene za druge predmete so za odslej sledeče (za 1 kg): Cesenj 3 K, ohrod v glavah 30 do 40 v, z e 1 j e v glavah 12 do 16 v, k i s 1 o z e 1 j e domače 40 v. moravsko 40—48 v, h r e n 1 K do 1.20 K, p e-s a 20—30 v, bela r e p a 1 komad 2 do 4 v, solata-e n d i v i j a 1 glava 4—10 v, suhe gobe 8—12 K, čebula 60—70 v, namizna jabolka 28—40 vin., jabolka za štruklje 20—28 v, namizne hruške 40 —50 v, druge hruške 20—30 v, mleko pri pridelovalcu (v hlevu) 26 v, na trgu ali v hišo prinešeno 30 vin.; j ajda 16 komadov 2 K (pri pridelovalcu), v trgovini 14—16 v 1 komad. Živahna razprava se je razvila glede cen m o-k i. Zastopnika mestnega sveta in okrajnega glavarstva sta izjavila, daj se bo prihodnje dni čutilo prav veliko pomanjkanje moke za kruh, katere nikjer ni dobiti, ker je Ogrska ne pušča preko meje. Pač pa dobivamo iz Ogrske lino pšenično moko in sicer za peko in za kuho. V trgovinah bo ogrska moka za 2 vin. pri kilogramu.dražja kot naša domača. Trgovci bodo morali imeti označbo: „ogrska moka" ali „domača moka." V promet je prišlo te dni tudi precej a j -dove moke, ki stane za kilogram bela 84 v, sla-bejša pa 62 v. Prihodnje tedne pride v promet tudi koruzna moka, ki se letos ne bo mešala z drugimi mokami. Tudi debeli j e š p r e n j je na razpolago po trgovinah po 66 v. Ker je došlo zadnji čas mnogo petroleja v promet, bo isti postal cenejši. Ker pa je še precej .stare zaloge, se prodaja sedaj še po 64 do 72 v liter. Milo stane: dansko K 2.40 do K 2.80, Schichtovo K 2.80 do K 3.20 1 kg. Daljša in zanimiva je bila razprava glede cen š p e h a, Naši zastopniki so povdarjali, da se naj cena špehu na mariborskem trgu določi vsaj tako visoko kot v Ptuju, ker bo sicer mariborski trg polagoma popolnoma brez tega blaga. Predlog se je sprejel in se je določila cena 6 K do 6 K 39 v za 1 kg surovega špeha; svinjska mast pa bo stala od 15. januarja naprej K 8.20 1 kg. Za p e r u t n i-n o so se določile sledeče cene (mrtva teža): pišče K 1.80 do K 2.- 1 kg, raca K 1.60 do K 1,80, goska K 1.80 do K 2.10, kapun K 2.80 do K 3, puran K 1.80 do K 2. Za ostale predmete ostanejo cene, kakor so označene na mariborskem tržnem ceniku za mesto, o-ziroma na ceniku, ki ga je izdalo mariborsko okrajno glavarstvo za kraje na deželi. Loterijske številke. Trst, dne 15. decembra 1916: 67 21 83 7 12 Dunaj, dne 18. decembra 1915: 86 41 38 26 75 Rokodelec,"vajen cerkvcnih opravil bi Sel na primerni kraj. Tudi orgla, če je reba. Kdo, pove upravniš'vo pod „Rokodelec-mežna?. 751 Okrogel orehsv les knpuja po najvišji ceni od 1 vagona najrej in tudi v manj8i množini, kjer je mogoče, da se ga v enem kraju več napravi. P. Angel, Ljubl.aaa Hra-deckega vas 46. Pismene ponudbe z navedbo miožine delel. 752 Krpan bo ugaal vse Brdavse v kozji rcg. Poprej pa mora iztočiti lastaoročno nekaj letošnjega vina tam v Slovenjgradcu št. 38- blizu slovenske šole. 753 t>i 5 f> k občnemu zboru strojne zadruge v Drago ajivasi-Mihovcih, katera se vrši r nedeljo dne 1?. jan. 1916 v Mihovcih v hiši načelnika. Začetek ob 3 uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev rač. z s k 1 j jčka. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi aačelstvo. 7E4 Podpisani Ivan Kaučič, sprevodnik južne železsice v Marriboru Urba-nijeva i-lica št. 12, se s tem zahvaljujem zisebrima tr.žite jema Janezu in Mariji Goričan, da sta odstopila od tožbe radi žaljenja časti in da radi tega nisem bil kaznovan. Iran Kaučič. 756 grotii in inksks mej flsvai cenik a 4000 slikanji ur, zle tai na i?« w«br- aiBejgodbsniS»,,)*- klecih, «SKjfctik, gospodarski!! ia toUetaih predsM -ors^jaeto. Fívatavartí, m Eana ¿os¡rad. c.kr. d-ror,;: dcibavitalj v Mat tu (Brfcs) it. 800 (OeSkol Hikslsassf Roikopf-nra K S'90, «46, 5'—, srebra* ar« K 8-40, eikl&sts buáüke K 2 80, dvojne budilk« s Brenčke» 4 K. - Pošilja p« pov*«ija. Noben risiko. — Zamenja?* dovolj¡Mííl Sili á«ÍSAS Rüaj. 1-84. i S£ S O ÍS¡ t nti SE e« CD i» ST CD O» O m ® S Vinogradniki, pozor! Na suho cepljene, trte so na prodaj. Najboljše sorte in sicer: I. vrste: laški rizlec (Walschrisling), beli burgun-dec, bela in rudeča žlahtnina (Gutedel), i za bela, pošip (šipon), zeleni silvanec, beli ranfol, trunla (bogato rodeča), kavči-na, plavi burgundec. rumeni muškat, muškatna žlahtnina, črni pesjanec ter nekaj mešanih vrst. Na razpolago je tudi več tisoč vkoreninjenih divjakov, in podlage (ključi) od Ripania Portalis. Vse trte so cepljene na podlagi Rip. Portalis ter so jako lepe ia popolnoma zaraščene in lepo vkoreninjene zakar se jamči. Dobijo se tudi cepljene trte lanskega nasada (L. 1914). Cena trtam je po dogovoru. Pri naročilu naj se pošlje 10°/0 are. Naročila brez are so neveljavna. Kdor si želi naročiti lepe trte in nasaditi lep vinograd, naj se blagovoli oglasiti pismeno ali ustmeno pri Francu Slod njak, trtnar v Rotmanu, pošta Juršinci p i Ptuio (Štajersko). 618 t« «s» et o cr cs ® 1EL s « ® T3 e s 3L 1B o r-j 2" e: x s Lovski pes svetlorujave barve, srednje velik, s kratko dlako se je dne 15. de emb-a zatekel Pes sliši ca im* „Hirschmann". Odda se proti dobremu plačilu pri Schmi-dererju, Maribor Kcrošia ulica štev. 28. 757 Preda se rovodcjns krava, (tele se že odstavilo), v H o 5 i pri J. Lobn: ku. 740 Ruiltlf Pevso 1rg!ivso v Rhzlrje sprejme takoj 2 učenca vešča slovenskega in nemškega jezika, ki sta v r-isavi dobra, iz boljše hiše. Pri predstavi s spričevali se pove pogoje. 739 Ufetsec iz poštene hiše, zdrav in močan se sprejme za takojšnji vstop v trgovini mešantga blaga JoBip Tnšak, Sv. Anton v Slov/for. 787 RiDOLF »EtfEC trgovec v Mozirju kupi več vagonov krompirja ter jabolk, vsako množino masla, suhih gob. Cene po dogovoru. 743 Dva kovaška učenoa sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Ant. Ferenčak, iz .r. podcovni i i vozov-ni kovač v B ežicah ob Savi. 733 Mizarski uBeneo se sprejme ? mizarski delavnici Maribor, Kaiser-strap.se 18. 780 Vsi «d odhoda na bojišče se proda a o v o ?;ihavo xelo za znižano ce-ao. Več pove Marija Kurnik, Sv. Trojica v Slov. goricah. 649 Posretidvaimoa za službe Sche>ber Maribor Goethestraise 2 se priporoča p n. občinst u. V naši posredovalnici na razpolago izvežba-ne, zaneslj ve osebe za službo, z lepimi spričevali in najboljšimi priporočili. 728 5enoa za trgovino z mešanim blagom «prejme takoj Anton Kobi Oplotaica, Štajersko. 748 V službo se vzame »a]er z malo a odraslo družino, ki bi ob enem opravljal s užbo kot cerkvenik (mežaar). 'onudbe se naj naslovijo: Zvestoba 200 pošt. ležeče, Pra-gorsko. 749 Prada se tik ob okrajni cesti hiša i dobro idočo trgovino z mešanim b »gora z gost ino in mesarijo, sraven tega ;e gospodarsko poslopje 3 pet in pol oralor njiv in trav-a ka, kakor tudi nora ledenica in gostilniški vrt s kegljiščem. Kje, pore Uj>ravniitto pod .Gostilna it. 708". P~lden uS^nao iz poštene hiše, vešč slovenskega in nemškega jezika se jprejme v trgovino Anton Ze < ljič 8f Lenart 1 8»(, gor. Istotam se preme tndi de>lca 14-li stara ki ima 'aselje do otrok. 711 tesarji ■'•«»• »e i« «kiml« u T.Jmk« t t< ■»■•k mm Tiiktca koi uj bolj ta bol oblažajoče mazanja r*l mmuUint, Kitata. lnfloencL pasi. mM ta bolMtl v hrbtn Dr. Rictater-J* Sidro-Liniment. ¿r^ Nadomestilo u Sidro-Pain-Eipell«. Steklenic» kron. —-»o, i-4oi j Doblv» «e v lekarnah ali direktno » D»- iti ch ter-j a lekarni „Pri nlatem leTm*4. Praga, I., Eliiabetna cesta .. Rneviflo rw»«M>JuJs. Lena ie sk^ro aeva h;ia ob državni cesti Trst-Dunaj, zidana, z opeko krita, studenec in lep vrt. rodovit-| na in solčna njiva in travnik s • sadnim drevjem (več oralov), pripravno za rckodelca, obrtnika ali ] penzionista, se proda. Cena 13.000 j kron. Rabi se le do 6000 K, osta-I lo lahko ostane. Hiša je v prometnem kraja, pet minut od farne i cerkve; do ene železniške postaje ; 20 minut do druge pol ure. Pi-; smena vprašanja pod „Državna , cesta" pod št. 689. na upravniš-| tvo^______ | Pekovski učenec se sprejme tak jj 1 pri g Musek Maribor Koroška | ulica 11. 723 «¡»a ■ mm Zidarja za stalno in zimsko delo se sprej-j mejo za vojaške stavbe v Ljub-; ljani. Sprejmejo se tudi za stalno delo. Za potovanje bo potrebni uradno izdani potni listi. ? 8tavbenik Julij Glaser, Maribor, ¡ Mellinghof. — Kupi se tudi vsaka množica stavbenega In rezanega lesa po najboljših cenah. 680 Sabe geta, fižol; vla«k5 hik»» te* sploh vse deielse pridelki», kskoi tudi vrsta vreče kupi TeletigorEas Anton Koleac, Celje Gitšk: osrts ¡ H. 23. m „Dveieiae ospijeee trte prodaja 10 vin. komad Anton Siodnjak ferfcnar pošta: Juršinci pri Ptuja." Viniéar iavežban in zanesljiv s 3 - 4 delavskimi močmi se pod zelo ugodnimi pogoji takoj ali če mogoče kmalu sprejme pri Rihardu Ogrizego, Maribor, L?ngergasie. <31 Kupim lepo otreno predico po visoki ceni. Usoroe sprejmem po 5 kg paket popošti samo ¿tanko. Flori an KuiSMa Št Jurij ob jnš. železnici. 5S7 !RAVAT 50°/o cenejša: Amerikan8ka štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna 5 kg poskusna vreča 12 K franko po povzetju. Pol kilogram vele-prima najfinejši čaj K 2*40. 50 komadov različnih iepih pohladnic l K oddaja A. Sapira, eksport kave in čaja Tiszabogdan 496, dsrsk« 978 * Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, r. z. z n. z., bo obrestovala od 1. januarja 1916 naprej do preklica hranilne vloge brez odpovedi po 4/4%,- na trimesečno odpoved pa po 454%. — Na-čelstvo. 735 I Tirfdka Hočevar j Slavni trg št-. IO$ tik farnnal oob-Ekvcs«. Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiva kaljiva semena za polje ia vrte po solidni cea*. Posebno priporočam od predenča očiščeno Domače ali konjsko defeljne seme, pa*?^ Lucerner aH nemška, In kar na! za enkrat kositi; Esparief, takoz.ana večna det8ljs, Travmo seme za inokre in sahe tiav&ike, Korenjevo seme, Runkelnovo repo, raisčo dolgofata, rameao dolg« in o k rog io vato, ' I Svinjsko salafo. _ Vseli vrst^semana 5sa vrte, »kakor tadi rafljo in fvepl za vinograde. Obilnega obiska pričakujoS biležim s ^ z veiespoštavaajem | finSTM^ Hočevar jGlavni fi*g št. .10, tik farne car>kva~ trgovina špecerijskega blaga« f Laneno samei ' v vsiki množini se kapi. Ponudbe na A. Zanki sinovi, tovarna barv v Ljubljani. 7is Proti lALEZLJIVOSTf morskma m tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive boi«aiitj te. kor Skerlafioa, Spižfcs, osepnlce, kolera, idgar v vodji «eri psš ljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer take bolezni dobro raskoZevalno sredstvo, ki naj oilo v vsaki hiSI na szs jjoligo. Po preizkusih je v sedanjost o... -oljše raajnsJtifr sreditvo v k ž vodu prof. LSffler, LisL.a.^.i rt-oakaosr, 1Si7Si«as ffeifior, V«rtoB, Perttk Itd. LYSO H j« ter«« ¿uli&. bres strupa in po oeni ter m dobi r rsafc te kaml in dro2erl^ v ismmih steklenicah (zeleno stoklo| s a §Š a W«pois lijeoiormet je zanesljiv in gotov in se eato oŠ vatSs-^ s&rftTOl&e rabi n razkuževanje v bolniški postelji, r.* etek^m, sa antiseptično obvezo is za trlgacijc, SuyB©?Qjrw-«iilo je fino, nalahno milo za toalete, M vsi-te®? i odstotek Ljsolorme ter antiseptično učinkuje. To mik a? itii rabi tedi pri najobictljlvejM koKl, kakbr tndi sa obroke i* gs haika. Ono koio mehko in proSao ter nafeja iafea ms tfittofia». ¿oh. Zadostnjo te en poskus in Vi bodete To&e te to tavratno milo, M j« to navidezno dragtk, v porab! pa, {.3 ko okonomiSno, ker on kos sa dolgo 6&sa zadostuje^ Kc&z.J eSs M i S Ž0 vinarjev, ^ifiBPzaJ m «Lys dneh brez bolečin ne izgi nejo s korenino vred Bia ba.i-samom. Lonček z garanoijskte pismom 1 K, 3 lončki S'80, 6 losi kov 4 50 Kemeay, Soiios Kasaa) I Pcatfaofc 14, Ogr- 452 1001 domače pijače osvežujoče, slastne in S9jo gaseče si lahko vsakdo sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, ja-boHSnik, grenadinec, mallnovec, sané« katni hrušovec, poprovi metovoc, p« t&arančevec, prvenčeveo, višnjeveo. Neuspeh izključen. ,Ta domača pijača se lahko pij« poleti hladna, pozimi tudi vro» éa namesto ruma ln Zganja. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K 4.50 franko po povzetju. Na pot takih por» cij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospo« darstva, delavnice itd., neprecenljivo vrednosti, ker to de» lavca sveSi in ne opijani in njegova delazmožnost nič ne trpi. S51 Jan. Orotioh, Enstol-Dro^rio Brno 837, Moravsko IDENARJA M draginja je vedno večja, saslažek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 K na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. Zaslužek je pripraven za moške in ženske. Jas. 3ATIC, Ilirska Biftrica 26 Kranjsko. «se Piran 8. AS iJ 3? 23. decembra L915. ^ in to nemudoma storite ročko avstrijskega Rtidedega križa ¿m.-ko oglatega Rnaečega križa srečko bndinipoštaEske bazilike dobnni iist 3% zemlj. srečk iz 1 1880 • jobttni ust 4% ogrske hip, srečk iz i. 1884 12 žrebanj vsako leto, i a vrti dobitki 630.000 K dfeite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do iiOOO frenlts v sssteni Pojasnila in igralni načrt pošilja brssplsčni! = Srečkovno zastopstvo 15, Ljubljana. Mesečni obrok za vseh pet srečk ozir. ^"bitnih listov samo 5 kron 84 iz Bola (otok Brač) je došla dne 13. okt. kljub velikim težavam v dobrem stanu v Maribor. Cenjeno občinstvo, naj blagovoli vzeti to na rnanje, da se podpisana tvrdka nahaja v prijetnem položaju, da lahko prevzame zopet večje pošiljatve a&kler bo namreč zaloga zadostovala. Vino se radi dobre kakovosti toplo priporoča posebno ljudem, ki so slabokrvni in ki so na potu okrevanja. Za izvor in pristnost vina prevzame ivrdka vsako jamstvo. T^rdia F. Cvltenii-vdova, vinska trgovina Maribor, Šolska ulica št. 5. ess Električne žepne in vojaške svetilke, res zanesljive, 8 • 10 ur gorljive zlate baterije. Najnižje cene, solidna kakovost. Samo za preprodajalce pri Ernstu Flenner, Dunaj V . Reinprechts-dorferstrasse 57. l 755 Dobroidofa itrgovin v Št. II ju v Slov. gor. se da s 1. januar j 1916 poštenemu trgovcu ali trgovki v najem goji izredno ugodni. Več se izve pri načelniku sojilnice vlč g žipniku Evaldu Vračko ali pri panu g Thalerju. '■.mmmmmm Pilit® po najnovejše vzorce in krasen cenik, katerega dobite zastonj in poštnine prosto v prvi gorenjski razpošiljalnici Ivan Savnik Kranj 150 (Gorenjsko) m- m em po-; Po-! žu- 735 Pozor kmetovalci Kupiifem volno, vinski kamen voj sek in suho 30b 3„ Iwan flavnikirt Ca!! veletrgovina. Pozor! Pozor! mmmm i MU I f Rodbina Kociančičeva se iskreno zahvaljuje vsem, ki so nas ob smrti blagega očeta, soproga i. t. d. Karola Kocisniiia, k^mnoseSkega mojstra, tolažili ter ga spremljali k večnemu po čitku. Zahvaljujemo se posebno vlč. du hovščini za tolažilne besede in spremsivo ob pogrebu. Istočasno se zahvaljujemo vsem našim odjemalcem za naklonjenost, ter prosimo, da nas tudi v bodoče podpirate z naročili Kamnosešaa obrt se bode nadalje vodila kakor dosedaj. Maribor, due 19 dec. 1915. ___ Sartlava moka! Samo približno še 50.000 zavitkov imam v zalogi. Približno za tri tedne. Kakor gotovo že znano, samo 1 zavitek rabite za 1 šarteljne, da poribite kaj sladkorja, kvasa itd. Cena še zmirom samo K 130 za zavitek. Pojasnila ni razpolago. Na naročilo izpod 3 zavitkov se ne ozira. Toraj kdor hoče, da ne zamudi naj naroči takoj pri razpošiljalnici šartljeve moke pri tvrdki Ivan Ure k, 726 Borovlje Koroško. m banje alpski zeliščni linimeist. Najboljše, bolečino utehujoče sredstv® «a vr ; Mestna lekarna „pri c. k. orlu" m- 5S* 6 K Monmr v Maribora. Glavni tre *t!'j s inufakturno tri . iuiii<|iiiMiiiW»|i' 'i iiif'i'wt""i^ilWfl,niMrt?frfiP,*i*tt-¿o... • «1 v naju se naj 4 i, m « S < -t' iß Dobiva se povsodi! Schicht-Perilo e Bojno-Perile Cenejši in najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči s pralrim praškem „Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila^— najboljše Schicbtovo milo znamka »Jelen« — še je potrebno, da se najlepše perilo dobi. sk Priščedjuje posel,'čas, denar in milo. Onimol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. Dobiva se povsodi! ?oe &*M3OT*Maffll]|illl MRHMIllWI III II \Š 1 MbUU r$s)strovK»» i »mmm. mmm mmmm mm m ®| aa vknjižbo, na esebni kredit in na zastavo te vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoj,. sa 8iranke vsak delavEik ® dii 12 sd dneva vloga d* dneva vs