68. številka. V Trstu, v soboto 25. avgusta 1888. Tečaj „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. f».-,' izven Avst. jjl, ZB. polu leta „ 3.—; „ ' „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TritU po A nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. IT* narocbe brez priložene naročnina se upravništvo ne ozira. Vsi dopisi se pošiljajo urcdniitvu v ulici Carintia 5t. 28. jVnako pimno mora biti frankovuno, ker /lefrunkovtina »o ne sprejemajo. Kufopisi ho ne vračajo. Oglasi in oznanila se račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove z debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. He računo po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in insorato pro-jema upravniitvo v ulici Carintia 28, Odprto reklamacijo so prowto poštnino. Glasilo Slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V edinosti J« mo8«, Volilni možje koperskega ohraja! Dne 30. t. m. imate voliti vsled polnemoči, s katero so Vas pooblaslili Vaši volilci, enega poslanca v deželni zbor v Poreču. Tega dne vršili bodete ob enem najtežjo in najodgovornijo državljansko dolžnost. Zaradi tega morate trezno in resno premisliti, koga izvolite svojim zastopnikom, da bode vreden, dostojen in sposoben zastopati interese vse pokrajine in posebno probitke Vaše in narodne. Ni lahko Vam vsim dogovoriti ter sporazumeti se o temu, ker ste daleč drug od druzega ter ne pridete pogosto v dotiko, niti občina z občinom. a kamo li volilec z volilcem. No, to kar je bilo Vam vsim težko, dosegli so Vaši prvaki, naši prijatelji in poverjeniki. Oni so se mejsobno sporazumeli glede osebe, katera bi vas imela zastopati v deželnem zboru in katerej bodete oddali brezdvojbeno svoje glasove. Ta osoba je rojena, odgojena ter živi v Vašem okraju. Vaše je krvi in vašega jezika. V narodnem našem pokretu sodelovala je vedno z besedo in dejanjem. Nima sicer velicega bogatstva in visokih naukov, ali zato je imovita, poštena ter značajna, zdravega uma, bistrih mislij in lepega izkustva. Rodoljubje tega moža, pošteno mu ime, znano je širom vse Istre ter je njegova glavna zasluga, da je oslobođena ena največjih občin Istre tujstva ter privedena v krilo hrvatskih in slovenskih sestric. Značajnik, poštenjak in rodoljub ta je gospod občinski načelnik v Buzetu, katerega Vam podpisani preporočajo za Vašega zastopnika n;i deželnem zboru v Poreču in kateri bode, ako izvoljen, možato, dostojno ter krepko branil in zagovarjal Vaše interese! Živil zatorej narodni kandidat za vnanje občine koperskega okraja, g. FRANE FLEGO! Odbor pol. družtva „Edinosti". Uredništvo „Edinosti". Uredništvo „Naše Sloge". PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. ■Ćežiki spisal Svatopluk Čecli; provel M. Vrnilež, (Dalje.) Starejši Orlica vrgel je nehote pogled na novo nupisane napise nekojih omotkov in je uzrl tam mnogo obetajoče začetke: »Njega Jasnosti". S tem je bil opomnjen na namen svojega pohoda. Razloživši nikakor najboljše svoje razmere, obrnil se je do starega plemiča s posebnim vprašunjem, bi li on ne mogel na podlagi mnogoterih dotik z blagorodnim! krogi kuj učiniti za davnega svojega Čestilca ali pa za njegovega sina. Vitez KomArovsky bil je vsled takega zaupanja' vidno ginen. „Imam, se ve, dotiko z jednakorodnimi krogi/ reče in fina rdečica pokrije .pri teh besedah njegovo lice, „in pobrinim se, da vam s& svojim uplivom, akoprem zelo skromnim, prospem. Ali, žalibog moram pripomniti, da lesk bivših kre.ostij iz naših plemenitažkih krogov očevidno gine. Otrovni duh kramar-skega stoletja je zakalil uže i to jasno, vzneseno zrcalo, v kojem se je opazovala doslej najčistejša, najdostojnejša slika člo-večanstva. Midva oba sva žrtvi tega kra-marstva. Provedši skoro pol živenja pod gostoljubnim krovom plemenitega prijatelja, bil sera na konec v svoji starosti izgnan iz tihega utočišča, izpoden za vselej, kakor bi v ti prostrani palači ne bilo mesteca, kjer bi bil mogel sestareli hišni prijatelj pokojno umreti. Izgnali so me in izmetali za menoj oni kup knjig tam v kotu, jedini spominek na dragega vznesenega druga, na poslednjega pravega plemiča, spominek, ki sem ga stežka izberačil. Sedaj se stiskam v najemu pri tujih ljudeh, a tam ne vedo, s čem bi napolnili one dve, tri Bobe, iz kojih so mene izgnali." Za teh besed ustal je plemič in krenil v sveti kot pri oknu. Snel je tam z stene starožitni meč in potegnivši ga iz odrte nožnico, poskušal na palcu ostrino njegovega rezila. Na to je nadaljeval, hodeč po sobi in mahaje z golim orožjem prednikov po zraku, v svoji filipiki: „Da, žalostnih časov smo dočakali! Kam je prišla blagodudnost, kam nedotakljiva, sveta čast bivšega plemstva P! Kedaj je bilo videti pred tem borzne galopine z grofovskimi kronami na man-šetnih gumbih? Uže uže omahuje poslednja tvrdnjaVa idejalnejših snag", — tu so vitez ustavi pri skrinji in vzame jedno od narudelih jabolk, „in goli, prosti materija-lizem dere zmagovalno v notranjost z stoterim vlomom." Za čas ustane in ogleduje krasno jabolko od vseh stranij. „Žalosten, prežalo-sten pogled," začne zopet in prereže pri tem jabolko z mečem na dve za las jednaki polovici, „vidimo li." Žalibog ni skončal mnogo obetajočega stavka. Tekal je z očmi s polovice na polovico in je bil vidno dolgo neodločen, katero bi prej ugriznil. Ali spomni se za čas nepristojnosti početja svojega; da bi hibo prikril, odbere nekoliko jabolk in jih poda na krožniku gostoma. „Zelo so dobra. Ni jedna poBebna vrsta, a vendar izborna. O jabolka so plemstvo našega domačega ovočja. V Supovskeui parku bilo je nekoliko redko so nahaja-jočih debelj. — A kako je čestiti soprogi?" „Hvala na laskavem vprašanju. Je zdrava." ,0, gospa Grlićka je izborna kuharica. Spominam se z veliko pijctoto na nekoja jela, koja sem v družbi pokojnega prijatelja, gospoda grofa, na Supovem užil. IiaŠ mi prihaja na misel pečena riba, — zdi se mi, da jo vidim pred seboj, leskečo se v finem zlatem nadahu, gosto preči-njeno z rezko citrono. Vem, kaj hočete primetniti: da pečena riba ni tako kolišče, kjer bi mogla kuharica svojo umetnost v dovoljno luč postaviti. Vendar vas uver-jam, da se baš v takih, na pogled prostih in slučajnih stvareh, kaže prava kuharska genijalnost. In kako jo gospicama? Rad bi zopet videl slično dvojico, ki je pred mojimi očmi rastla in vzcvetela, kakor dva popka na jedni veji. Kar se vašega sinčeka tiče, vpraša se pred vsem to, ua kakov poklic bi se imel pripravljati. Pravili ste, da je za študije precej nemaren in za rokodelstvo precej slaboten, da nima sposobnosti za tehniške vede in da mu O vzgojiteljih naše mladine. Le naprej vi, narodni možje, delalci na narodnem polji; no odložite iz rok svojega orodja, upajoč, da ae pri nadaljevanji poprime našega dela mladina; proč enake nadeje! Mislite si le: če jaz tega ne storim, ne stori nobeden — in pameten človek vam ne bo štel tega ponosa v greh ! Govoriti mi bode torej o mladini, na katero „vsak rodoljub obraća svoje skrbno oko", kakor pravi naš Stritar, ki je nekdaj in po pravici tožil o njej. Govoriti mi bode tu ne o mladini v splošnem smislu, ampak o onej, katerej je dandanes izročen mlajši rod v odgojo; govoriti mi bode o učiteljih, ki prihajajo iz učiteljišča, ali ki so prišli od tam pred kratkim časom. Znano je, da prihajajo zdaj čim dalje, tim mlajši učitelji, ki prinašajo s& sabo, kar so se teoretičnim potom naučili, a izkušnje nobene — teh se po pravici tudi od njih nc Bine zahtevati —• pač pa prinašajo v obili meri puhle prevzetnosti neopravičenega ponašanja. Ne redko uče ti preparandi ali uže izšolani učiteljski dijaki novo vero, nove nauke; kriče o „Slovanskej vzajemnosti" ali „Slovanstvo čez vse" itd.; a ne vedo, da kažejo ravno s tem našim nasprotnikom, kake voditelje ima naš narod in da so nas ni bati. Zameriti se jim ne sme preveč; saj možki ni mož, dokler nima 24 let. Vendar pa ti hočejo imeti prvo besedo in baš v tem strinjam se s piscem nekdanjih , Pogovorov", strinjam se ž njim, ki je svoje dni vprašal : „Kje je zdaj tista ljubeznjiva boječnoat, ona skoraj otročja neokretnost in okornost, ki tako lepo pristuje neizkušeni mladini!11 Ko bi slišal njih pogovore, ko bi sedel v njih družbi! Vsako pravilo ima svojo izjeme, tudi tu je mogoče kaka redka prikazen — meni ni še prišla pred oči. — Drug se nad drugim ponaša, kateri je več noči prebudil, kateri je več „krokal", kdo je bil najbolj srečen v svojih študentovskih ljubeznih itd. In to so mladeniči, možje, ki imajo, kakor Riickert pravi: Die Jugend und das Vaterland in der Hand ! Pojdi, mi, pojdi „Boris", ki pišeš v „Edinost" in vzpodbujaš učitelje v njih svrhi, uajea toliko lepih naukov, polagaš na srce nežni rod, male otroke in narodnost; kolikor jaz te učitelje poznam, rečem ti dragi „Boris", le malo imam nadoje, da se tvoje željo uresničijo. Če so sami taki, tudi učiti ne bodo mogli drugači — vsaj vapešno ne. Sem pridite vsi taki učitelji, sem k magistratu, vesel vas bode, ker bo prepričan, da ne bode narod napredoval. Njemu je naš napredek deveta briga, vi pa imate drugih opravil, drugih reči po glavi. Cuje se večkrat, kako se starejši in zasluženi učitelji nazivajo „starokopitneži* in to taki, ki so dosti delali in storili za človeški rod. Spominam naj samo na našega vrlega g. K. Njegovo ime se ni tiskalo po časnikih, ni se klicalo v čitalnicah; tiho je delal in dela pri svojem poklicu in storil je v svojoj službi mnogo, vplivajoč ne samo na um, temuč tudi na srca nežnih otrok. Poreče mi kedo; Ko je ta, ali ko so ti bili mlajši, bili so kakor mi! Odgovarjam jim naravnost, da ni res. Marsikedo se spomina one dobe, ko je proseški kvartet pel pri narodnih veselicah, skoro vseh — da ne rečem — pri vseh; kako je ta i druge proste ljudi vzbujal in navduševal za lep nebeški dar — petje, a pri vsem tem spolnjeval svojo šolsko (bili so 4 učitelji) dolžnost vestno in marljivo. Poreče mi zopet kedo: Vi stari ljudje ste uže tako vajeni, da morate vedno hvaliti nekdanje čase. Jaz mislim, da govorim istino, kajti preveč pogrešamo tega, kar imenujemo „nadeja domovine". — pogrešamo vrle mladine, toliko med prostim, kolikor med bolj izobraženim svetom. Pogrešaš mladine, ki, kakor pravi v Bvoji sveti jezi pisec lepih „Pogovorov" : „se ne šopiri po „Zvezdah" in „boulevardih", po salonih in plesiščih; zgrabi enega, kateri pride prvi v roke, vzdigni ter pokaži ga zbranemu ljudstvu, rekoč: Eccehomo! To je človek, to je mož!" Ali naj bi tedaj mladina ne smela na veselice, na plesišča in šetališča? Bog varuj! Naj gre, le vede naj se, kakor se mladini spodobi; naj ne skuša imeti povsod prve in zadnjo besede, pusti naj, da starejši in izkušenejši govore, naj so pri tem uči ako odobruje, če ne naj molčij Naj ne rabi neslanih fraz in naj ne polni ušes ae zarobljenimi besedami! Ne morem, kakor se navadno konča, svršiti svojega spisa, pridigujoč o boljšej bodočnosti, ne morem se navdajati z upom ! — ako ae res prigodi tak „čudež", veselil me bode tem bolj, ker pride nepričakovan. Ni me volja dajati naukov, pridigovalo so ,je dovolj, kar se nam starejšim prerado j očita, rečem le, naj le gre mladina svojo 1 pot in videli bomo „kaj bode konec vacmu temu!" — (Akoprav se ne strinjamo po-, vsem z pesimističnimi nazori piščevim, priobčili smo njega pritožbe, kajti mnogo je resničnega v njih. Poboljšanje pa nikdar ne pride prekasno. Ur.) nedostaja za kupčijo potrebnega praktičnega duha. Ako bi hotel zvedeti mojo sodbo, rekel bi vam na podlagi nekoliko-letnega opazovanja tega mladega gospoda, da bo bre/.dvomno — no, kaj bi vi sodil kaj?" Starejši Grlica motril je nekaj časa zarudevajučega mlajšega od glave do pete in zganil z ramama. „Pesnik'*, pravi vitez z glasom ce-zvratnega osvedočenja. Gospod Grlica priraetne nesmelo, da bi to javaljne ne bila najboljša obskrba. „Z gmotnega stališča so prispevki tega poklica, so ve, skromni", posvedoČi vitez. „Ali drugačo je ta zadača krasna in po mojem nagledu tudi hasujiva. So trenotki, ko sega i razumen človek po knjižici stihov. Na primer, ako šetate samoten po lesu, ako se vsedete v somrak stoletnih dobov, ako čujete nad glavo šumeči vrh in kukavičino kukanje v dalji, ali v časih za dolgih zimakih večerov v topli sobi — uverjum vaa, da imevarn najkrasnejšo sne, ako pojem pred usnutjem jabolko in ako prečitam pri tem Lamartinijevo pesen. Gospod Grlica primetne, da dosega jednak učinek z Harnim jabolkom brez pesni. „Vendar-, reče plemič, „i/govoril sem svoj zasebni nagled. Za sedaj pustiva ootatno bodočega pesnika na strani. Upam, 0 svetovladimirski slavnosti. Da bodo naži častiti čitatelji bolje cenili pomen slavnosti v Kijevu v spomin OOOletnice pokrščenja Rusov, ki je tako silno razburila židovsko, nemško in ma-djarsko kri, donašamo tu v prevodu znamenit članek, ki ga je objavil moravski list „Orel". Članek slove : „Po celej Rusiji vršila se jo dne 27. julija proslava v spomin pokrščenja Rusov na posebno imeniten način. Najimenitnejša je bila slavnost v Kijevu, v „zibki Rusije* in v starem Keraonu v Sevastopolu, kjer je bila posvečena krasna cerkev, sezidana na mestu, kjer je prejel 988. al 990. leta sv. Vladimir sv. krst. Po pridobitvi kneževine kijevsko ostavil je Vladimir Kijev, katerega si je zbral v svojo prestolno mesto ter peljal vojsko proti Korsonezu, storivši obljubo, da ako izvojuje zmago, prejme sv. krst. Kersonez je ros podlegel in Vladimir je snubil sestro cesarja bizantinskega, katera mu je bila obljubljena. Vladimir je spolnil svojo obljubo in se krstil. Njegovemu vzgledu sledilo je sto možkih in ženskih, prejevših v vodah Dnjepra sv. krst od bizantinskih svečenikov. Pred njih očmi privezali so aoho poganskega boga Peruna konjem za rep in vlekli mej pokanjem biČev v Dnjeper. Na obeh bregovih Dnjepra stali so oboroženi vojaki, kateri so lesenega staro-slovanskega Peruna odbijali, kadarkoli bi ga valovi prignali k bregom. Tako uči predanje o uvedenji krščanstva na Rusko. Danes po 900 letih imajo Rusi vse razloge, proslavljati spomin tega neizmerno važnega dogodka imenitno in hvaležno ter ves prosvetljen svet imel bi slediti tej slavnosti z udeležbo, kajti uvedenje krščanstva v Rusijo pomeni pridobitev največjega evropskega naroda prosveti, svobodi omiki in višji nravnosti, ker je sploh uvedenje krščanstva v vsakem poganskem narodu začetek prosvetne dobe. Poganska vera starih Slovanov ni bila sicer izraz takega barbarstva in surovosti, kakor v drugih narodih, a vendar je z uvedenjem krščanstva tudi mej Slovani olajšana pot omiki, prosveti in nežnejšim običajem; in ako so se pred nekoliko leti zapadni Slovani hvaležno spominali one dobe, v katerej so prejeli od apostolov av. Cirila in Metoda krščansko vero, slave Rusi in njimi drugi Slovani spomin uvedenja da mi posreči privesti ga na pot kakega dobrega prozajičnega poklica. Veselilo bi me, ako bi se za čas pri meni vstavil in mi za urico kot pomočnik pri tem delu" pokaže na pisanja po mizi razložena „pomagal ; douri se pri tem v krasopisu in slogu in razširi životni svoj obzor". Gospod Grlica rad privoli. S tem pohodom otvorilo se je Jaro-alavu prvo polje vnanje delalnosti. Bavil se jo dan na dan nekoliko ur pri starem vitezu, izstrigavajoč mogočne ovitke za pisanje, izvajajoč krasopisne, sežen dolge vzletne adrese in zapečatujoč gotove dopise s težkim železnim pečatnikom, v koji je bil vrezan znak Komarovske rodbine. Divil se jo v resnici razsežni pismeni zvezi svojega pokrovitelja z množino ple-menitorodnih oseb v mestu in na deželi. S časom raznašal jo aam to dopise ; žali-bog, ga ta posel ni privel v dotiko z lastniki zvočnih titulatur, s kojimi je ovitke popiHaval, temveč z njihovimi vratarji, kojih majestatnemu, leskečemu pojavu se je doslej vedno čudil, ki so ga pa sedaj osvedočili o resničnosti pregovora, da ni vse zlato, kar se sveti. Spoznal je, da se ne skriva nikjer toliko zarobljenosti, kakor v zlatotkani portirski obleki. (Dalje prih.) men. Temu očitanju so se hoteli avstrijski Slovani do cela ogniti, imajoč pri tem pred očmi napete politično odnošaje mej Avstrijo in Rusijo. To treba povedati Nemcem in Rusom. Resnica je, da se je v Kijevu pred slavnostjo v spomin pokrščenja Rusov vršila tudi slavnost odkritja spomenika Bogdana Chmelnickega, kateri je delal za spojenje Ukrajine z Rusijo, a ta slavnost bila je notranja zadeva Rusije. Zoporožci pod vodstvom Bogdana Chmelnickega pospešili so sedinenje Malorusov z Velikorusi. To združenje bilo je Rusiji na prospeh, a nobenemu na škodo, iz-vzemŠi morda tedanje Poljsko, ki je bilo pa tako nezdrav organizem, da bi ne bilo obvarovalo svoje samostalnosti tudi brez spojenja Ukrajine z Rusijo. Spomin uvedenja krščanstva na Rusko ni dobil značaj politične slavnosti s tem, da je bil dan pred njo odkrit spomenik Bogdanu Chmel-nickemu, kakor tudi ne z ničem drugim ; ta slavnost tudi ni godna za nobeno politično demonstracijo in bi ne imela vse-slovanskega značaja v političnem zmislu, tudi ako bi se jo bili udeležili zagranični Slovani iz vseh zemelj. — V kulturnih prizadevanjih v duševnih interesih morajo in imajo gojiti Slovani vzajemnost; na vzajemnost političnih interesov,, katerim je dano ime p a n s 1 a v i-zem, pa nikdo no misli!" krščanstva v širne krajo veledržave slovanske, In cela Evropa imela bi razlogov dovolj slaviti ta spomin z ruskim narodom. Ako bi Rusko ne bilo zgodaj sprejelo krščanstva, kdo ve, ali bi se bila Evropa tako brzo vspametovala od navale Tatar-jev in ali bi ne bila ostala zaprta vrata do omike in prosvete vsem narodom, biva-jočim v tem delu sveta. Da, ako bi veliki slovanski narod, kateri obiva sedanje Rusko, ne bi tako zgodaj Bprejel krščanstva, ne bi bila še danes zlomljena moč barbarskih in divjih Turkov, ki so rohneli še hujše in dlje nego Tatari po Evropi [jim prvotnim naredbam dovolil, da in barbarstvo, katero vlada v naših časih ( ohranijo nekateri učni zavodi, katerim je v Aziji, tlačilo bi morda tudi Evropo. D a bil uže podpisal smrtno obsodbo. Tako je Politični pregled. Notranje dežele. Kakor javljajo iz Dunaja, sklican bode državni zbor 11. oktobra. Ministra Gauča srce se je tako otajalo, da je proti svo- se je samo zlomilo Rusko vkrutih bojih moč Osmanov, dajo samo ono osvobodilo krščanske narode, ki so dolgo vzdihovali pod turškim j a r m o m i n d a j i m je pripomoglo k življenju dostojnemu človeka, otem podaje zgodovina zgovorno svedočbo. Pri tem je morala Rusija ne enkrat v boj ne samo proti Turkom, ampak tudi proti krščanskim državam, katere je sebična politika zavedla s prave poti, da so Turke naravnost podpirale, ne imajoč za grozno usodo pod turškim igom (jarmom) vzdiha-jočih narodov toliko zmisla, kolikor za svoje nizke in sebične poželjivosti. Ako je prišlo s Turki danes uže tako daleč, da se uže tako rekoč pripravljajo na pot iz Evrope, je to v prvi vrsti zasluga Rusov, kateri so komaj prejevši krščanstvo, začeli skazovati omiki in prosveti necenljive službe. Toda ne samo to. Z uvedbo krščanstva na Rusko ni postavljena sama tvrdnjava proti navalom azijatskega barbarstva; z njo počenja tudi doba udeležbo ruskega naroda na blagodarnem kulturnem delu in na pozitivnih uspehih prosvete in omike. Tako so postali Rusi, prejevši krščanstvo, pridni delalci na polji omike in prosvete, šireč jo proti zapadu in proti vzhodu. Nikdo no more tajiti, da ao danes Rusi glavni in vneti širitelji omike in prosvete skoro po celi Aziji; kamor je stopila v Aziji noga ruskega vojaka, tam beži surovost in barbarstvo, umikajoč se nežnejšemu značaju, družabnemu, stanovitemu, mirnemu in redovitemu življenju ; tam se odpirajo širni, do sedaj zanemarjeni kraji plodo-vitemu delu; in divji narodi, kateri so v mukah nomaustva (nestalnega pastirskega življenja) ali pod despotizmoin krvoločnih kanov živeli živalsko življenje, blagoslov-ljajo danes uapredovanjo Rusov v Aziji in so zatekajo pod njih varstvo. To vse je večji del posledica uvedbe krščanstva na Rusko, in slavnost, katero je obhajal te dni veliki ruski narod v spomin svojega pokrščenja, ima tako čisto prosvetni ali kulturni značaj, da ae jej je mogla vsaj v duhu pridružiti vsa Evropa, posebno pa vse Slovanstvo. Reditelji pustili so tudi slavnosti vseskozi kulturni in zgodovinski značaj in ako trdo neprijatelji Slovanstva nasprotno, pripisujoč slavnosti panslavis-tični ali v občo politični značaj, je to neresnica, rodivša se iz zavisti in mržnje proti Slovanstvu, katero je pa vršitev Kijevsko slavnosti sama temeljito zavrnila. Izvestno je tudi,v da bi se bili zapadni Slovani, vzlasti Čehi, udeležili slavnosti, pripravljeno v spomin pokrščenja Ruaov, ako bi se ne bili morali bati, da bi se ne pripisoval njih udeležbi — kakor jo uže pri nas navuda — politični značaj in na- bil zaukazal naučni minister, da se s prihodnjim šolskim letom zapre nižja gimnazija v Meidlingu pri Dunaju. Meidlinžani niso bili s tem zadovoljni; dokazali so na dotičnem mestu, da jim je gimnazija potrebna in dobili so ne samo nižjo, ampak celo gimnazijo. Tako bi se dalo ohraniti tudi kranjsko gimnazijo, in potrebno bi bilo po vzgledu Meidlinžanov, kranjsko nižjo gimnazijo popolniti, ne pa jo zapreti, kakor je sklenil minister Gauč. Kakor poroča „Slov. Narod", odpre se s prihodnjim šolskim letom 1889—1890 druga gimnazija v Ljubljani, v Mariboru pa slovenske paralelke. Mesto odpirati v Ljubljani drugo gimnazijo, bilo bi bolje ohraniti in popolniti gimnazijo v Kranji in to posebno iz zdravstvenih obzirov. V Ljubljani so šolska poslopja premajhna za toliko množico dijakov in tudi primernih stanovanj ni mogoče dobiti za nje. V Kranju vseh teh zaprek ni — in mesto je samo ob sebi bolj zdravo nego Ljubljana. V Velikovci na Koroškem podpiralo jo 69 volilnih mož prošnjo za upeljavo slovenščine v ljudske šole na Koroškem ter jo odposlalo c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Ob enem so ti vrli narodnjaki glasno protestovali proti onim nemeškutarskim občinskim zastopom, ki se izrekajo za sedanje ponemčevalne šole proti volji slovenskih roditeljev in po pritisku nemškega političnega družtva v Celovci. Ti gospodje še nekoliko mamijo narod na Koroškem, a kakor vse kaže, bliža so konec njih slave in ni daleč dan, ko si vrli naši koroški bratje pribore gospodarstvo v vseh občinah, ki so po veČini slovenske, Biskup Stro8smayer bil jo pretekli teden v Zagrebu. Prevzvišeni vladika obiskal je tamošnje kulturno zavode, mej njimi jugoslovansko akademijo, katerej je on ustanovitelj. Sprejel je vso učenjake in druge neodvisne odličnjako hrvatske prestolnice, ki so so mu prišli poklonit. Občinstvo je v vsakej priliki pozdravljalo burno in navdušeno dobrotnika in pokrovitelja svojega; posebno lepo in presrčno demonstracijo mu je napravilo na kolodvoru pri odhodu. Vladi to ni bilo po volji ; smatrala je vso pojave ljubezni in udanosti demonstracijom proti nje iz Pešte jej došlej nezmotljivosti. Vladiko ni pozdravila nobena vladna oseba, kar more biti prevzvišenomu gospodu pač zelo ravnodušno. Hrvatski minister B o d o k o v i č bil je te dni na Dunaji, da so v tamošnjih merodajnih krogih upoti glede vesti o predstojećem preobratu na Hrvatskem. Kakor vse kaže, Kuhen Hedervary ne sedi več tako trdno na banskem atolu. Mi mu od srca želimo, da ae Čim prej povrne Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" št v. CH. v preljubijeno svojo Madjarijo, kjer naj osrečuje svoje pristaše. < »gorski primas Simor je odgovoril naučnomu ministru Trefortu na njegovo pismo, v katerem ga je slednji pozval, naj pokara Ti:' tavskega šolskega vodja, ker ni dovolil kr. šolskemu nadzorniku vpletati se v izpit ter mu tudi ni dovolil podpisati učiteljske diplome. Primas Simor odgovoril je dostojno in udvorno, a odločno. Iz odgovora je videti, da ni misliti na to, da bi primas pokaral svojega šolskega vodjo, niti da bi se v čem udal zahtevam ogerskega naučnega ministra. Hoj mej obema je sedaj javen, kajti zancšen je v novine. Kakor vse kaže, izteče v prilog primasu in na škodo naučnomu ministru. Vnanje dežele. Hoj mej ruskimi in nemškimi noviriami je po sestanku vedno ostrejši. „Moskovskijo Vodomosti" pišejo povodom vesti o sklepanju trgovinske pogodbo mej Rusijo in Nemčijo, da so to samo podedovane sanje Nemčije, Rusija si hoče obvarovati popolno ekonomično neodvisnost, ker Nemčija se hoče samo okoristiti s tujimi posli in tujim imetkom. „Nordd. Alg. Ztg.", Bismarkov organ, odgovarja, da o takej pogodbi ni bilo nikdar govora in da je ekonomična neodvisnost, katero branijo ruske novine nemškega navala, za nemško gospodarsko politiko največje važnosti. Ruski listi pa se nemškemu glasilu rogajo, češ, da je prava kovačnica laži, ki vsako stvar zavija, kakor se jej zdi primernejše in da sedaj pač samo zato tako piše, ker vidi, kako so vsprejele ruske novine vest o trgovski zvezi nemško-ruski. Razmere se v Srbiji čedalje slabšajo; celo dunajski židovski listi, veliki zagovorniki Milana in njegovo vlado poročajo, da je nesigurnost imetja in osebe dosegla uže vrhunec. Roparski napadi in ubojstva se čedalje množe. Ubili so o belem dnevu okrožnega uradnika Petra Mitrovića. Celo v Belemgradu je prijela te dni žandarmerija dva hajduka, na katerih glave je bila razpisana nagrada. Sploh so tam razmere take, kakeršne moro prouzročiti le taka vlada, kakeršna jo Hri-stičeva. Da spravi zopet v red deželo, kani Ilristie prekinoti ustavo ter vladati nadaljo absolutno. Razmere na Bolgarskem ao do pičice slične srbskim. Tudi pod Koburga žezlom imajo roparji veliko ulogo. Ne mine dan, da bi koga ne ujeli ter ga odveli v balkanske gore in tirjali potom velike svote za odkupnino. Vlada si sicer prizadeva poloviti to razbojnike, a kakor kaže, je popolnem brez vae moči njim nasproti. Tako so roparji baš te dni ulovili nekega majorja, ki jo šel na čelu vojaškega oddelka proti njim in sedaj ni po revežu ni duha ne sluha. Da ao pa v enoj in druge j državici razmere tako, zahvaliti imajo Srbi in Bolgari onim „plemenitim" možem, ki se čutijo poklicano širiti zapadno evropsko kulturo na Balkanu. Opisane razmere najlepšo pričajo o teh ljudij namenih in o vrati kulture, s katero hočejo »osrečiti" nesrečne narode! V Frankfurtu na Odru na Nemšk em, odkrili so to dni spomenik nemškemu princu Frideriku Karlu, ki je bil poveljnik tretjega vojnega kora pod kraljem Friderikom Viljemom I. in jo dobil bitvo pri Lionvillu. Te slavnosti se je udeležil tudi nemški cesar Viljem II. ki jo o tej priliki izustil napitnieo, katera je vzbudila po vsej Evropi veliko pozornost. Viljem II. je rekel mej drugim: -Časi ao resni. Ce-aarja Viljema in Friderika, princa Friderika Karla in d/ugih velikih vojskovodij, ki ao pomagali ustvarjati nemško državo, ni več, a vedno bodo živeli v nemškem narodu. Kakor Brandenbuižaui z železno voljo in neumorno delavnostijo iz neplodne zemlje dobitajo zarod, tako je tretji zbor (kor) izvojeva/ zmago nad neprijateljem in vspehe, za katere se ima zahvaliti pre-minolerau princu. O tem no more biti govora, da se povrne ono, kar je pridobljeno; o tem vlada samo eno mnenje, da bi rajše pristali na to, da izgine naših 18 vojnih zborov, 42 milijonov prebivalcev, nego da pustimo tudi en sam kamen, ki smo si ga osvojili. V tem smislu pijem na zdravje Bi •andetiburžanov, mesta Frankfurta na Odri in tretjega vojnega zbora". Novine pišejo različno stvari; nekatero mislijo, da je to naperjeno proti Franciji, drugi proti Danskoj. Resnica je, da jo Viljem II. izustil to besede, ker vidi gibanje mej Al-začani, da bi se vrnili 'pod Francijo, v Sle-zviku pa netijo agitacijo za združenje z Dansko, od katere je odtrgan. Šlezvičanom je bilo sicer obljubljeno v Pražki pogodbi, da bode narodu dovoljeno, naj so i/reče, hoče li ostati pod nemško vlado, ali /diužiti se zopet z Dansko. Šlezvičanom je obljubljeno in zajamčeno, pa samo na pa-papirju. Pruai jim ne dado nikdar priložnosti izreči se o tem in je drže proti volji pod svojo vlado. Viljem II. je šel te dni tudi v Ivodanj, da bi se sprijaznil z Dansko, svrhe pa ni dosegel. Na F r a n c o z k e m bil je izvoljen v treh dopartementih general Boulanger poslancem in to v departementu Nord, Some in Charente Inferieure. Zvezda generalova zopet vshaja. V zbornici stavil bode general zopet stare svoje predloge: da se razpusti zbornica in pregleda zopet ustavo. Kako srečo bodo imeli predlogi to pot. o tem nas prepriča bodočnost. Italijanski kralj Humbert bode odpotoval v kratkem v Romanjo. Prebivalci onih dežel ao zelo republikanskega mišljenja in mu bodo na večih krajih napravili sovražno demonstracije. Minister Crinpi je govoril o tej poti s kraljem, ki je sedaj v letovišči. Crispi pojde še to poletje v Kissingcn, kjer ae snide z Iiis-markom. DOPISI. Iz Opčin, 21. avguata 1888. [Izv, dop.] Dan rojstva našega preavitlega cesarja se je letos na O p č i n a h izredno slovesno praznoval, kajti razen rojstvenico praznovala se jo štiridesetletnica vladanju Njih Veličanstva. Ob 9. uri jo bila slovesna sv. maša, katero Jo daroval preč. gospod župnik in dekan Čebular z asistenco dveh drugih preč. g. duhovnikov. Vdeležili so se božje službe občinski in c. kr. urad-nijski načelniki, učiteljstvo z šolsko mladino in vse korporacijo poleg mnogobroj-nega domačega občinstva. Na večer so jo praznovalo 8 zvonjenjem, z razsvetljavo, z godbo in petjem. Videli smo krasne transparente; posebno so so nam dopadali oni na pošti in na hiši županovej se slovenskimi napisi; odlikovala pak seje hiša c. k. finančne straže, kjer so bila vsa okna ozaljšana z jako okusno in umetno izdelanimi transparenti. Tudi druge hiše domačih prvakov, kakor tudi velikanski slavolok v sredi vasi bili so primerno ozaljšani, razvitljena ter odičena z mnogobrojnimi zastavami v narodnih in drugih barvah. Zaradi nepopolno ugodnega vremena so je slovesnost nadaljevala v nedeljo večer z razsvetljavo, uži-ganjem umeteljnih ognjev, s petjem, godbo in ljudskim plesom. Popotnik. Iz Vojščice 20. avgusta. | Izv. dopis]. V teku štirinajstih dni so je pri nas veliko na slabšo spremenilo. Radostnega očesa zrl si na bogato obložene trte. Glej! Nadeja in veselje, katera sta nas navdajala, zginila sta. Mislili smo: ako nas Bog obvaruje nesreče, srkali, bodomo letos vince, kakor uže davno ne. Tone ima prav lepo grozdjo na latniku pred hišo; visi mu, kakor da bi je bil sam privezal. Še posode pravi Matice, mu bodo zmanjkalo, ako vse oatane in dozori. Sedaj pa, zdihuj ali pla-kaj, vse edno, V dan 28. jul. in 2. avgusta jo toča pobila grozdje, ter uničila vse nadeje. Kmot, ki Bi je računil kakih 20 hektol. vina, zadovoljen bodo s 5 liektol. Nadejali so se nekateri, da poplačajo vsaj obresti od svojih neizbrUljivih grehov. No ostaja jim pa drugo, kakor da s potrpežljivim Jobom vzdihnojo: Bog jo dal, Bog je vzel; češčeno bodi njegovo ime ! Kaj mislite, da vzdihujejo tako? Ne; — copernice jim rogovilijo po glavi; one dolnjo točo! Vzdignejo se v oblake ter vsi-pajo točo iz predpasnika. No daleč od tu šla jo botrca na njivo brat fižol. Stara je bila, noge jo niso moglo tako naglo odnesti v zavetje pred hudim vremenom; ostala jo tedaj reva zunaj na njivi. Ko so | počasi vleče domov, ustavi jo mož mimo-gredoč ter pozveduje, kje, kako iti kaj je toča pobila in kje je ona bila? Malo je , vedela starka povedati, ker njo vid ni segal dalje kakor ped pred nosom. Povedala pa je, da jo brala fižol, ter ga tudi pokazala. Slučajno palo jo starki par debelih zrn točo med fižol v predpasnik; ko mož to zagleda, prestraši, se ter teče domov. Takoj pripoveduje svojim, da je videl sosedovo strino, ko jo kar naenkrat padla iz oblakov predelaj, ter da je imela točo še v predpasniku. Istega dne še bila je uboga botrca proglašena copernicom. Od istega dno pa reva leži, zakaj, lahko uganeš, -laz pa mislim, da no coprnice, ne „atrige" in ne „štrigone" ne delajo toče ampak sami si jo delamo. Kako to? V 00. št. „Ed." čitali smo: Oče šestorih ali sedmerih otrok se pozno v noč plazi po krčmah, uboga mati pa doma ne ve, kaj bode druzega dne mešala v loncu; ali oblico brez obele, ali repo brez soli. — Oče! Ti si prvi odgojitelj dece, katero ti je milost božja naklonila, ti ji dnjaj lop vzgled. Ko se z dela vrneš, povečerjaj, zmoli rožni venec ter podaj se k počitku! Ob nedeljah pa, ko je hlapčevsko delo prepovedano po cerkveni zapovedi, izvoli si drugo. Mohorjeva družba daje nam vsako leto šeatero knjig, katere lahko prebiraš v svojo in družinsko korist. Z istimi si lahko kratiš čas, ker je v njih marsikaj šaljivega, z njimi obogatiš svoj poljedelski razum. Ako nisi še vpisan, to lako storiš. Fn g<>l-dinarček si lahko prihraniš, namreč, da si na ustali odtržeš. Ako piješ ob nedeljah liter vina, spij ga le tri četrtinke; koncem leta ti ostane toliko, da plačaš onih šest knjig, Pa še ti oatane, da spodobno oble-češ otroka, katerega všolaš začetkom šolskega leta. Vse tarna, vse zdihuje: „Toča, ta presneta toča in šo strupena rosa sto vse grozdje ukončali"! Kaj boderno začeli? Kam pojdemo po živež ? Vprašam vas pa: „Kam ste šli po grošo in po jajca, daste plačali vstopnino, ko sto šli v gledišče ? Ob deveti uri zvečer 0. t. m. bila je vsa vas po konci. Vojak bi bil mislil, to je kak „alarm", kajti ropotalo in bobnaio ae je po vasi na vso moč. Vabilo je namreč neko človeče v čudni uniformi ljudi v gle-dališčo, kjer ae je predstavljala igra „die Hugonotten" von X. V. Predstavl jal jo je oddelek narodne „Societa O i n n a-s t i c a T r i e s t i n aM, kakor so je izjavil dotičnega oddelka voditelj. Tudi jaz sem bil navzoč pri tej komediji v vodnem strahu, boječ ae, da so no zgodi kakšna nesreča. O tem, kar sem videl z lastim očesom ter slišal na lastno uho, o tem hočem nekaj gusniti. Govor in nenravno vedonjo komedjantov žalila sta nravni in verski čut pričujočih, ako si le pazljivo sledil posameznim prizorom ter prevdarjal besede voditelja in njegovega sina. Urez 300 kobričov jo oni komedijant vtaknil v svoj žep. Ta vlaška sodrga priklatila se je na Kras k ubogi raji, da jo očitno slepari ter vleče ž nje Šo malo okrogliče, ki so jej oatali; ta eezlužnik zadovoljen jo z novci, z starimi groši, z vsakim starim denarjem in menjuju tudi šmarno potice, ako dobi norca, da mu jih prinese, pa tudi jajca mu dobro služijo za vstopnino. Glejte! Vi nespametni moji soobči-narji, sami si delamo točo in slabo letino, ako to dobro preudarimo, kar smo zgoraj čitali. Včeraj si šel v gledališče, danes greš v prodajalnico po soli, olja in octa — brez denarja. Radoveden si kakor jaz, tega ti niti ne zamerim, saj jo tudi Eva iz radovednosti pokusila jabolko. Neveden si še, zamerim ti ne — komu pa naj bi zameril? Mislim, da občinskemu očetu, ki jo modrejša glava — da to v občini dopušča. Glejte, prišli ao časi, ko nas Bog očitno kaznjeva. Kadar pa pride kak sleparski „T i r a š o 1 d i", le dajajte mu jajca, aolde, grošo in šmarno potico saj jih imate na kupo pri Goriški kasi (Monte di pieta). Kadar pa pride revež slep, kruljev, kateremu telesno moči ne dopuščajo, da bi so živel z delom svojih rok — požonete ga brez milodara rekoč: „prijatelj moj, kaj hodite k nam, ki sami nimamo nič, ali ne veste, da nam jo toča vso potolkla?" Aliim. Iz Brkinskih hribov, avgusta 1888. | Izv. dop.| Sadjo nam je po naših hribcih in dolincah prav dobro obrodilo, in aicer jabolka, hruške in češplje povsod kjer niso pro-vzročili škode drevju požrešni kebri in majhni črvički, ki so se nahajali uže v cvetju. Našega kmetovalca in sadjarja prav silno atraši nova „žganjarska" poatava, koja napoveduje veliko carino na žgano pijačo. Splošno se pogovarjajo naši brkinski sadjarji, kanio letos z našimi svežimi čoš-pljami. Goriških in brdskih kupcov pride vsako leto pokupiti sveže češplje, ali kaj pomaga, ker naiu plačujejo po juko nizkej ceni. Zadnje leta spravil jih jo naš brkinski sadjar večjidel le za kuhanje žganja, ker na tak način mu največ vrže. Letos pa naš kmet ne ve, kam bode z svojimi svežimi češplatui, to je, ker se boji nove žganjarske postave. Užo nekaj let som jih nobeden ne suši, kajti na lesali po starim načinu sušeno, po dimu smrdečo, nihče ne kupi. Umetnih aušilnic ni v nobenej br-kinskej vasi in ako bi jih imeli, koliko stotov centov sadja bi se tukaj posušilo ? Našega sadjarjaja o tem nihče ne poduči; kmetij.sko časopise malokdo čita; ako pa našega kiuota kdo opozarja na tako ua-I prave, no gre mu v glavo in misli si, da 'ne bi se prodale sušeno češplje. Na to stvar bi ao imele ozirati deželno kmetijsko družbo ter kaj pripomagati bi se moralo našemu sadjarju; to je. zgradila naj bi s«- v enej ali drugoj vasi taka umetna velika sušilnica, in pripomagati bi «o moralo našemu sadjarju do poštenih, zanesljivih trgovcev. Vse hvalo vredno je, da si visoka c. kr. vlada prizadeva zadnja leta pomagati v tem ali onem našemu kmetu; to pa vendor ni prav, da se ga na drugi način ovira in se mu naklada novih davkov. Treba pripravljali našega kmeta, da ae poprime bolj marljivo sad jer oje (t. j. umeteljnega sadjarstva) in ne ovirati ga, da zgublja vesolje do sadjarstva. Slišal som baš te dni necega našega kmeta izjaviti se, da bode do zimi vse svoje češplje izsekal. Naj se ozirajo na to slavni deželni zbori goriški, kranjski in poreški, ter pomagajo, da se v tej zadevi kaj v krono. Iz Ponikev na Tolminske m, dne 1H avgusta 1SHS |Izv. dop.J To pomlad sklenilo je tukajšno občinsko starešinstvo, da se imajo občinska zemljišča razdeliti mod posamezne občinarje in sicer ne med vso, ampak le med ono posestnike, ki imajo pravico do njega, in sicer polovico med vse hišne lastnike, katerih hiše so bile pred 40 loti zidano in drugo polovico po mori zemljiških davkov ; gozdi ostanejo lastnina prvih posestnikov. V ta namen sporazumeli so ae užo z gospodom Ivanom Lapanjem, civilnim zetnljomercein, rodoma Ponikvecem, da bo uže te jeseni začel delo. Starešinstvom sklop tudi izreka, da so bode vsakemu delež odmeril ondi, kjer mu bodo najbolj pri rokah. — Vsakemu, kdor lo količkaj pozna občinska zemljišča na Ponikvah, zdel so bodo ta Hklop jalco čuden ; posebno če se šo pomisli, da bodo imel v rokah to operacije mož, ki ima na Ponikvah očeta, brata in svake, ki štejejo vsi med večje posestnike ; nehote so marsikomu vsili dvom, da bi so ne vteg-nilo valed starešinstvonega sklopa vae vršiti tako, „da bi vsakdor zmogel dobiti svoj delož ondi, kjer mu jo najbolj pri rokah", kar je tudi nemogoče. Poni-kovako občinsko zomljiščo ae razteza od Lopanja na Ruteh, do Seljaka na Logar-ščeh, ter jo dolgo preko ono uro hoda. Če se bo zatorej vsakemu dalo ondi, kjer mu jo pri rokah, koliko bi ga moralo biti samo na Ruteh, ali vsaj tam okoli, da bi ga dobili vsaj nekateri pri rokah ? Kuj potom Rob, Ostrožnik in Laze ? Bi jim bilo morda tudi zomljiščo v Kozarjeh pri rokah ? — Gospodu zemljemcrcu nima nihčo pravice kratiti zmožnosti, toliko manj pravičnosti in poštenosti; vendar bi bilo želeti, da bi ae odrekel onemu poslu — ker jako težavno bi bilo njemu aamoinu odkazati delež očetu ali bratu, skoraj uro hoda, ko bi hotel sosedu odkazati delež okolo očetovo hiše — ali pa narobe. Občinarji promislite to in vkrenito — pametno ! Več občinarjov. Iz Škofje Loke 15. avg. [Izv. dopis]. Draga Edinost! Preteklo je uže menda leto in dan, odkar smo odkrili Dolinarju spomenik, in od te dobe ni bilo čitati iz našega mesta nobenega dopisa. Pa kriva nisi toliko toga ti, kakor aino krivi mi Ločanjo, ker ae nobenemu ne zljubi, pomočiti peresa v černilo in napisati za-te noknj vrstic. — Ne bodom dalje lamentira), akoprav bi imel nad marsičem se tožiti in nikomur nečem ničesa očitati. — Samo to pa lahko rečem z mirno vostjo, da jo bilo nekdaj več dopisov brati iz Škofje Loke v raznih časnikih. Da 8vot zve, kakor smo vedno zvesti Ločanje udani cesarju, za-to smo to tudi z lepo slavnostjo očitno pokazati, poaebuo ker ao nam je nudila za-to baš lepa prilika. — Kedor jo bil užo kedaj v našem mo8tu, izveatno je opazil starinski most, ki ima svoj obok razpet visoko nad zoleno-modro Soro, videl jo pa tudi, da je bil .silno ozek, za promet popolnoma nedo-ataten, ker so na njem niti dva navadna voza srečati nista mogla. — Ta nedostatok ao hoteli popraviti naši mestni očetje in sklenoli lanjsko loto most razširiti. — In sklep ao jo začel tudi uresničevati. Dobil so jo podjetnik, ki je bil pripravljen za skoraj neverjetno svoto 3000 gold. most razširiti in prenoviti. Zid na obeh straneh mostu so odstranili in tako dobili ob vaaki strani nad pol metra prostora, tako, da jo ostal sam svod ali obok —• sedaj so pa šo na vaaki strani oboka naredili malo vzvišeni prostor za pešce in iz vlitega železa držaje, tako nekako, kakor jo n. pr. v Ljubljani „frančiškanski" ali pri Vas v Trstu most, ki drži preko kanala ob morji. Tako so dobili prostora toliko, da se bodota sedaj mogla vsaj bre.. nevarnosti srečati dva voza in zraven še za pešce. Gospodom mestnim očetom in drugim, kateri so imeli skrb, da se je to potrebno in lepo delo izvršilo, bodo zahvalni ne samo pozni potomci Ločanov, ampak vsa loška bližnja in daljna okolica. Most je, če me spomin ne vara, še iz srednjega veka in Valvazor pripoveduje, da se je zgodilo na njem v 13, stoletji grozno hudodelstvo. Kakor znano, so bri-zinski škofje imoli tukaj včasih svojo rezidenco in tako je bil tudi v onem stoletji škof tukaj. Primeri se pa, da nekega dne gre z svojim slugo na sprehod iz mesta ven — in pot ga pelje baš črez most. Škof nič hudega ne sluteč, gre preko mosta, na sredi pa ga hudobni sluga zgrabi in gn vrže v spodaj globoko Soro, kjer škof nesrečno konča — utone. Sluga se je menil škofovega premoženja polastiti, ali pravica je precej zvedela za to hudodelstvo in hudobneža kaznovala. Toliko iz zgodovinske reminiscence. (Naj p. n. čitatelji oproste, če je v kronologičnen; oziru kake napake, ker nemam to pišoč Valvazorja pri roki, da bi ga natanjko citiral). Delo je bilo tako dovršeno, sedaj pa pride še nekaj druzega. Mostovi, kakor druge prometu udobno stvari, so navadno slovesno odpirajo in prepuščajo občinstvu v porabo. Zato ao sklenili tudi mestna občina, prostovoljna požarna bramba, strelsko družtvo in narodna čitalnica z slovesnim izročanjem mosta za promet, ob jednom praznovati štiridcsotlotnico cesarjevanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa f. Za-to so odločili dneva 11. in 12. avgusta t. 1. Program za to jo bil izborno sestavljen in so jo izvrševal prav „/združenimi močmi". Ljudstva je pri drlo od vseh krajev, tujce še izvzoniši. Mesto so je užo v soboto obleko praznično; raz-obošati so so začele zastave alovenake in cesarsko po vseh hišah, prikazali so se tudi razni transparenti in napisi; popoludne uže so je čulo streljanje in zvonenje in zvečer, ko jo začel mrak nad staro Loško mesto legati, pričela se je tudi razsvitljava, katera je pač vsakega morala očarati. Kolikor sem videl razsvetljav v Loki, nobena mi ni šo tako dopala, kakor ta v spomin 40Iotnice cesarjeve. (Konec prih.) Domače vesti. Cest. naše Čitatelje opozarjamo. . „O b i t v i", pojo možki zbor. 7. Finale iz dnevi", svira orkester. 8 noči", deklarnujo gospica Zrinslu-Frankopanka" poje z spremljevanjeni orkestra. 10 in ako takih ne bi bilo, v na goriski'j gimnaziji. ODBOR. živelj", valjček, svira orkester. 11. Slavnostni govor, govori Ant. Zavrtanik. 12. „Hercegovska", poje možki zbor z spremljevanjeni orkestra. 13. Finalni tercet iz „Ernani", svira orkester. 14. Srečkanje 10. dobitkov: številka stane po 10 kr. 15. „Xa buju, poje možki zbor z spremljevanjeni orkestra. 1(3. „Ples" na prostem (oziroma v dvorani). Pri besedi in plesu svira goriški orkester 18. mož. Vstopnina za druž-t veni ko prosta, nedružtveniki plačajo 20 kr. za osebo. Za ples plačajo družtveniki 50 kr., nedružtveniki po 1 gl. Radodarnim doneskom so no stavijo meje. Prvi ples plešejo sami „So kolci" v družtvenej obleki. Gospodje družtveniki naprošeni so uljudno, da si omislijo za to prvo slavnost družtvene obleko, katere izdeluje g. Martin Poboroj, krojač na Travniku. Ob enem naj blagovole prinesti ilružtveno znamenji1. Vstop k dovoljen brez vabila. K obilni udeležbi vabi Razpisane štipendije. Početkom šolskega leta 1888—89 razpisana jo štipendija za dijake na vseučiliščih in njim enakih visokih šolah v letnem iznosu 11)8 gl. Pravico do štipendije imajo le dijaki, rojeni na kvarnerskih otokih. Dotične prošnje imajo so predložiti do 30. oktobra t. I. e. kr. nnmostništvu v Trstu. — I z vstanovo škofa Ravniherja razpisujeti se početkom šolskega leta 1888/80 dve štipendiji po 100 gld. Pravico do vžitka imajo izkl juči ji vo revni dijaci, rojeni v tršaško- koporskej škofi ji, posebno pa taki i/, isterskili občin isto škofije, ki so šolajo z jutraj v gimnazijah na Primorskem, Kranjskem in Goriškem ter so nameravajo posvetiti duhovskomu stanu. Prošnje mora jo so predložiti najdalje do 15. oktobra t. 1. c. kr. tržaškemu deželnemu namostništvu. — Dve državni po 84 gl. na leto za Istro. Prosilci morajo pripadati katorejkoli občini istorskej (r azun otokov) ter nameravajo posvetiti se duhovskomu stanu. Prošnjo do 1."). oktobra c. kr. dež. namostništvu v Trstu. — Stipendija 100 cl. na prvoj vrsti di-Prošnjo do 30. oktobra t. 1. c. kr. deželnemu namestniš-tvu v Trstu. — Sest stipendiji po 10B gl. na leto iz ustanovo škofa Dobrile. Pravico do njih imajo dijaki, ki so v sorodu z ustanovnikom in v primanjkanju teh, sinovi revnih isterskih seljakov. Prošnje do 15. oktobra c. kr. dež namostništvu v Trstu. Gimnazija v Pulji, PriČetkom šolskega leta 1800/91 ustanovi vlada v Pulji popolno državno gimnazijo z nemškim poučnim jezikom in obligatnim risanjem na spodnjoj gimnaziji. Razprave z mostno občino v tej zadevi so uže dokončane. „Pro Patria". Strup, kateri zanaša lahonsko šolsko družtvo mej našo okolico, plodi in donaša, žal! užo sadii. Buš čuditi so ne smemo izrednemu napredku italijanskih „kulturonoseov", kajti močno zaslombo imajo v svojih somišljoncih, „deželnih gospodarjih" v mestnej kolibi. Dokazala jo gospoda na svoj način svetu, da jo Trst povse italijansko mesto in, ako I Jug ne da zaslepljenemu okoličanu o pravem času zavedenja ter prave pameti, bo skoraj v istom smislu italijanska, boljo rečeno: poitalijančena i okolica. Družtvo „Pro Patria", čigar namero pozna vsak le količkaj zaveden narodnjak, pleto svojo mreže na tiho — ali tim sigurnoje, kajti družtvo jo le organ, izvršujoč plemenite naloge naših gospodarjev. — Borni Slovenci so še-le mogli z vsemi napori po dolgih, mučnih razpravah odpreti otroško zabavišče, — da no govorimo o ljudskih šolali; — plemenitoj „Pro Patri ji", seveda jo pot uglajena. Brez zaprek, brez ovirov odpre karnana-g 1 o m a užo z prihodnjim šolskim letom i t a 1 i j a n s ko otročjo z a-baviščena slovonskej Greti, za katero razpisuje natečaj službe vrtna-rice liže po raznih italijanskih listih. Obžalovanja vredni so otroci, ki padejo temu „zabavišču" v post! — Okoličani! poslušajte nasvete Vaših prijateljev, ne prodajte duše nežne svojo doco Lahonu! Deželni zbori otvorjeni bodo s cesarskim patentom dne 10. septembra, iz-vzemši dalmatinski, ki jo uže končal letošnje svoje zasedanje, in štajerski, ki se snido užo dnu 27. avgusta. Pomiloščenje. Nj. Veličanstvo oprostilo je o priliki svojega rojstnega dno 92. kaznencim ostalo kazen. V raznih kaznilnicah dobilo je svobodo nastopno število kaznencev: V Steinu 5, v Lvovu 12, v Stanislavu 10, v Gradcu 5, v Ljubljani 4, v Visnicu 3, v Pragi 4, v Karthausu 4, Kopru 3, v Gradiški 5, v ženskih kaznilnicnh . pa : v v Lvovu 1), v licgnaii 5, v Meseriču 6. na Krasu obhajali so Veličanstva cesarja z banketom in pritner-bilo lepo s zastavami okrašeno. Dom in svet. Številka 8. prinaša to-lc vsebino: 1. Pelin. 2. Lopi dol. 3. Iz bur-kaste preteklosti Mihe Gorenjskega. 4. Po-nočni plea. o. Fran Levstik. 0. Piama vojaškega kapelana. 7. Recimo katero o našem pravorečju ! 8. Slovstvo. !). Raznoterosti. C. kr. železnično prometno ravnatelj-__ StVO v Pulji premesti se, kakor smo užo seboj tudi | javili, dno I. septembra t. I. vslod najviš-slavnosti ni'jega odloka v Trst, kjer začno poslovati z omenjenim dnevom v ulici G anal grandc, h. št. 4. Pekovske zadruge pisarna preselila se jo v ulico Acquedotto, št. 9 p. II. Podružnica veteranskega družtva v Tolminu imenovala jo č. g. Franceta Golja, c. k. poštarja na Grahovem, častnim svojim udom v priznanje njegovih zaslug za družtvo. Toča jo pobila v Korminu preteklo nedeljo. Poleg ICormina jo tudi Kopriva močno prizadeta. Vino- sadjerejsko družtvo na Brdu priredi v nedeljo 20. t. m. vinsko- sadjerejsko razstavo, katera se odpre ob 0. uri in bode odprta do noči istega dno. Razstava bode v Stoverjanu v prostorih g. Bar. Formentina. Gospodje posestniki in trgovci vina in sadja, kakor tudi drugo slov. občinstvo se uljudno vabijo, da počaste našo prvo razstavo v Brdih. ODBOR. Iz Brežance na Spodnjem Štirskem nam pišejo: Po precejšnji suši smo dobili zopet dežja, njda bo še sreunja rodila, otava bo srednja, k uru/.o je neka majhna rujava živalica po nekod močno oškodovala; zajeda so o koreninah na cele šopke. Ogloje „zadnji suliški „V pepelnični I. Fabjani. 9. možki zbor „Umetnikov v Plznu 4, v Mura v u 1 ; v Neudorfu 3, Reov 0 in v V Dutovljah rojstveni dan Nj. slovesno sveto mašo, nimi govori. Selo jo leto i/, ustanovo Adama Clemseja. Pravico korenine da segnijo in rastlina ožolti do užitka imajo učenci ljudskih šol m gimnazijalci, ki ao v sorodu z ustanovnikom postane jalova. Tudi trtnej uši je komisija sledila in preiskavala vinograde, pri nas pa je ni našla; vender mora biti neka bolezen vzrok, da so listje sinodi in žolti uže julija, i to so do protekloga leta ni pojavilo. — Letošnje vinsko leto smemo tukaj računati mej najslabše ; letos Izabela lepo raste ter obilno bratov obeta, skušnje so pokazale da raste v vsaktori zemlji še tako revni z vspehoni t. j. obilnim pridelkom. Prav tako je tudi skušnja dokazala, da je najzdraveja pijača mej vini, zlasti okrevajočitn bolnikom, slabokrvnim, i dr., posebna priljubljena pijača v vročem poletju. — Cena zrnju, zlasti pšenici malo višja med tem ko se je zadnji čas dobilo 100 klg. za 5 gl.; živini stara cena. Jabolke rane prodajejo 10 — 12 širtin na mestu, katerih letos malo tu; slivo niso obrodile, hruške dobro. K ubojstvu V Skednju Redarstvo zaprlo jo 18. t. m. Franjo Kovača, brata ubijalca corkvenika škedenjskega, ker je bil baje v zvezi z napadnikom Sancina. Spada pod ljubljansko občino ter je bil iz Trsta vsled raznih kaznij užo odpravljen. Samoubojstva. Strcžaj Josip de Luca, ki so je ustrelil nedavno v kavarni Te-desco, umrl jo 24. t. m v bolnici. --181otni agent Emil Vallo, 8in desetnika za okraj Sv. Ane, ustrelil so jo v stranišču na južnem kolodvoru. No poznamo nagiba, ki je gnal nadopolnoga mladeniča v smrt. Nesreča na morju. Dno 18. t. m. ob 3«/« uri zjutraj prispel je v naše pristanišče trabakei „Beccalua" iz Chiozze. Krmar si je baje znamenja luči krivo tolmačil ter zadel z ladijo ob molo v novem pristanišču. Ladija je zajela takoj vodo ter začela potapati se. Pet oseb, ki so bilo na krovu, rešile so so na kopno vkljub nemirnemu morju tor prijavilo nesrečo za-povedništvu pristanišča. Poslalo so jo takoj izdatne pomoči, ali vso prizadevanje rešiti trabakei ostalo je brezvspešno, kajti potopil se jo v kratkem času. Ubogi mornarji, ki so zgubili z svojo ladijo vos svoj imotek, morali so so obrnoti na svoj konzulat v pomoč. Nesreče. Voznik Ant. Biankovič vozil je dne 18. t. m. težko z lesom obložen voz iz kamenoloma v Rojanu. Obrnil je prekratko na nekem oglu in voz ga jo pritisnil tako silovito k zidovju, da so je hudo poškodoval na hrbtu in na prsih. Odnesli so ga takoj v njegovo atatiovanjo na Greti h.-št. 144, ali morali ao ga od tod odpraviti v bolnico. — Voznik Matej Gorjan iz Šempasa ponearečil jo skoraj na isti način, ko jo zadel med vožnjo po mirnmarskej cesti v drug voz, obložen z deskami ter padel vsled silnega vdarca na tla. Razbil si jo desno koleno in ranil si je obe roki ter desno oko. Nespretnega kočijaža voza, ki jo provzročil nesrečo, Andreja Kralja, ao zaprli, Gorjana pa so morali odpeljati v bolnico. Poskušeno sa.uoubojstvo. Amalija Campa, 201etna hči vlastnico pivarne „Alla Corona", katera jo ponesrečila nedavno v lastnej pivarni, ko jo nažigala svetilnico, prerezala ai je v nedeljo 19. t. m. žilo na roki z britvijo, z namenom, da 80 usmrti. Ko jo pa zagledala buhtešo kri, zvala je na pomoč in posrečilo se je, apasiti jo o pravom času. Nagib zdvojbonemu činu pa ni bila žalost po nesrečnej materi, ki je tako rekoč živa zgorela, temveč nesrečna ljubezen. Našli so namreč v postelji sliko mladeniča, a katerim jo nearečnica užo dlje časa občevala. Odveli ao jo v bolnico kjer je, kakor čujemo, danoa užo izven vso nevarnosti. Sodnjisko. Kvirin Sott iz S. Veda-miana v Italiji dobil jo zaradi hudodelstva javnega nasilstva tri mesece zapora. — GOletni seljak Bartol Drioli iz Izolo dobil je v tajnoj razpravi 0 mesecev zapora zaradi poskušenega nenravnega hudodelstva. — 1 Olotni Roman Burieh iz Reke obsoji-n jo zaradi hudodelstva tatvino na 15 mesečni zapor. Ukradel jo v muzejih tržaških razno predmete izdatne vrednosti in svojoj gospodinji Ani Cossieh 50 gld. v gotovini. Hurioh jo pobegrml svojim sta-rišem iz Reko tor ae dlje časa klatil po Trstu. Policijsko. Kuharici Eleni I). ukradli so neznani tatjo iz zaprtega kovčega raznih dragocenoatij, vrednih 50 gld. — Trgovec A. Emanuel Vergamini iz Barija v Italiji osleparil jo razne lahkoverno tržaške tvrdko za izdatno svote ter izginul. Težko bode najti goljufa, kajti niti se ne ve, da-li jo prijavil pravo svoje ime. Strela je udarila moj nevihto 22. t. m. zvečer v hišo št. 2!) v ulici Farneto, no da bi bila napravila posebno škodo. Treščilo jo isti večer tudi v strelovod neko hiše v istoj ulici. V obeh slučajih zagr-inelo je tako strašno, da so so stresla poslopja liki potres. RAZNE VESTI. O razpravi proti ubijalcu Simitzu javlja nam se, da se bode rešil utok v kratkem pred posebnim senatom kr. kurije v Pesti. Poročovalec je kr. kurijalni sodnik Szeiffert. 0 razširjanju trtne uši v Stjaškej občini pise nam prijatelj nastopno: Se le ta teden dovršili smo temeljito preiskavo vaih vmogradov v občini in začeli preiskovati „Šmarnske" vinograde, koji so tudi uže okuženi. Krog in krog Stjaka je raztrošena uže trtna uš in sicer so najbolj okužene vzhodne lego vinskih goric. Natančno preiskovanje je dokazalo, da je 54 parcel napadenih. Sicer za brezštevilno vinogradov, ki se nahajajo v Štjaku in okolici, ne bi bilo mnogo, ko bi ta mrčes ne imel lastnostnosti tako naglo množiti se. Slavna vlada skrbi kolikor mogoče, da se mrčesu pride v okom ter da bo postavne določbe spolnujejo, a v prvi vrsti bi morali vinogradniki sami skrbeti, da se ogibljejo okuženih vinogradov ter tako odstranijo več ali manj nevarnost razširjanja. Želeti je, da 8e napno vse moči, ter tako zabrani še daljše razširjanje trtne uši po lepej vipavskej dolini, kojej je trta edini vir blagostanja. — „Z združenimi močmi" bodi nam geslo tudi pri tem neprijetnem in žalostnem opravilu. V Zagrebu bil je pretekli torek sv. Štefana semenj, ki se je jako dobro ob-nesel. Prignalo se je 5391 glav goveje živine, 1178 konj in 2170 prašičev. Obiskovalci semnja so bili tudi primerno lačni in žejni, kajti krčmarji na Bcjmišči stočili so 188 hektolitrov vina, na ražnu pa se je speklo 5 prašičev in 88 jagnjet. Rusi si dajo veliko opraviti v Jeruzalemu. Imajo več ustavov za potnike in romarje, imajo svoje samostane in redovnike, in kupili so v last velike kose zemlje okrog mesta. Vedno iščejo po starih znamenitih, pa zgubljenih rečeh. Kopajo in vrtajo po starem zidovju in res so našli srečno mestno oklepno zidovje iz Kristusovih časov, tudi mestna vrata na Golgati, kjer je umrl Zveličar naš, so izkopali. Veliki knez Sergij, prvomestnik ruske palestinske družbe, zbira vse te izkopane reči in napravlja neprecenljivo dragoceno zbirko. Proti koleri našel je ruski učenjak Gamaleja neko sredstvo, katero varuje pred to grozno boleznijo, ako se stavi liki kozice. V Francozkej znanstvenoj akademiji poročalo se je uže o toj dobrodelnej iznajdbi. Vino V Italiji se je zadnja leta jako dobro obneslo. Vsled slabe kupčije in pa bogato letine, ki letos obeta, padla mu jo cona tako, da se dobiva v Sardiniji in v južni Italiji liter dobre kapljice po 7 cen-tezimov. našega denarja 372 kr. V jeseni bodo morali ali izliti vino na tla, da dobć prazne posode, ali pa z novim grozdjem pitati živino. Prebrisan kmet. Iz Molsheima v Al-zaciji poročajo nastopni smešni dogodek: Pred deželno blaznico v Stefansfoldu ustavil se jo neko jutro kmet iz Arolsheima z vozom, na katerem je bit velik vinski sod ter pozvonil. Službujočemu zdravniku izjavi, da je pripeljal blaznenca, izročivši mu ob enem spis okrajnega glavarstva, s katerim se potrjuje, da jo res iz te in te občine sprejeti blaznenec v zavod. Začuden se ogleduje zdravnik po blaznencu, toda ne moro ga ugledati; kmet pa pokaže na sod h zadovoljnim vsklikom : „Tu notri jo!" Poslali so po ključarja, ki je vzdignil dno sodu in res izleze iz votline blaznenec, kmetov sin! Bolnika namreč nikakor niso mogli odpraviti iz doma, dokler si ni izmislil prebrisani kmet sredstva. Ukazal jo sinu, naj zleze v sod, da ga očisti in komaj je bil notri, pokrije oče sod, ga zabije, naloži na voz in — hajd ž njim v blaznico ! nega preiskovanja kmetskih hiš po svojih zastopnikih. Na katero postavo se ti „velmožje" pri izvrševanju svojega posla opirajo, nam je skozi in skozi neznano. Vsled tega povprašuje so ljudstvo: čemu to, imamo mari „kontrabant" pod streho? In ako bi ga baš imeli, na podlagi katere postave upa se imenovana družba preiskovati nase doslej vedno poštene hiše po svojih organih — brez druge pravico P — Ti organi prikažejo se kar na tihoma ter brez pokaza kakeršnekoli pravice zahtevaj), da jim se pokaže žganje, da ga bodo zapečatili itd. Pridejo celo v hiše, kder se žganje še nikoli ni kuhalo, ter duhajo stare umazane steklenice, češ, tu bode nekaj za naš nos ! Smešno je, kadar naletijo na kakšno steklenico od petroleja, ali pri katerem strojbarju na posodo od ribje masti — izvrstna slivovka kaj ne P Dober tek ! Najgrje je pa to, da se pri tem obnašajo zelo neuljudno, da ne rečemo surovo. — Vzlasti ženske *in otroci so v strahu pred njimi, misleč, Bog zna kakovo pravico imajo. Tedaj ni čuda, ako so v nekaterih krajih naleteli na upor ter zmerjanje. Se ve da, to ne rodi dobrega sadu, temveč tožbe, kar je zopet združeno z kaznijo in stroški. In kedo je vsega tega kriv P Izvestno tisti, kateri so poslužuje brezpravne sile in preiskovanja kmetskih hiš. Vprašamo pa: kaj hoče vendar družba zakupnikov nam bornim kmetovalcem zaradi svoje zgube? — Kmet ostane vedno kmet, naj pridela ali proda še toliko ene ali druge stvari; trgovcem ga pač ne morete smatrati. Komu in koliko kaj proda, po obstoječih postavah ni nikomur obvezan odgovarjati, najmanj pa organom užitnin-ske carine. — Ker si pa, se ve da na „višje" poveljo, vendar le dovoljuje ustop v privatne hiše, naj bi jih saj njih oblastvo poučilo o dostojnem obnašanji v istih. Konečno izrekamo svojo srčno zahvalo g. okr. glavarju Postojnskemu, da so je v tej zadevi saj on za nas od vseh strani teptane reveže nekoliko potegnil". Prem, dne 12 avgusta 1888. (Slede podpisi.) I_>istxiioa uredništva. O. dopisniku iz Sožano. Glode Btvari, o ka-terej razprav!jato, bil jo oglaSen uže „razpis natečaju v št. (15 našega lista Stvar jo s tem rešena. mešani, Štajerski . . „ —.— —.— Maslo......................60.— Hl.- Seno konjsko....... „ 2.68 0 — volovsko..............3.38 0.2J Slama....................2.33 9— Les , trami kub. č..... „ —.30 2*472 Uglje.......... . 2.45 6 41 Dunajska borsa dne 17. avgusta. Enotni drž dolg v bankovcih--gld. 81 90 * v srebru---„ 82.90 Zlata renta— — — ____ — n 1H.4O 5% avstrijska renta — — —--„ 9/.80 Delnice narodne banke--— — „ 870.— Kreditne delnice — —----„ 315 20 London 10 lir sterlin-----, 123 55 Francoski napoleondori — — — — „ 9 78 C. kr, cekini--— — —--„ 5^3 NemSke marke —--_____ n fjQ 071^ Javna zalivala. Globoko ginjeni častjo, kojo so nam dne 22. avgusta izkazali prijate Iji-rodo-Ijubi, in oni kateri so se pri nas zbrali in oni kateri so se nas pismeno spomnili, zahvaljujemo njim najsrčneje na čutih nam izraženih. Dal Bog, da bi tudi to doprineslo k svrhi za kojo vsi težimo! V Ilir. Bistrici 24. avgusta 1888. Soprogi Bachmait. MnrijacHjsko želodečne kapljice, Naznanilo, Vodstvo tiskarne Dolenc naznanja p. n. občinstvu, da se je 24. avg. tiskarna preselila v ulico Carintia št 28, GosuodarsJcB in troisKe ste Nekaj o davku na žganje. Nekateri posostniki iz Notranjskega poslali so nam nastopno pismo, katero objavljamo v to svrho, da bi se vender uže enkrat odpravile nedostatnosti, o katerih nam prihajajo večne pritožbe. Pismo so glasi: „V prid človeštva, najbolj pa sebi, deluje družba zakupnikov davka na žgane pijače, z pritiskom na borne kmetovalce tako, da jo stvar postala nekako čudna. No, zgubo ima, — tedaj zopet žrtev za ubogi narod — zbog česar poslužuje so imenovana družba skrajnega nedovoljenega sredstva: brez postav- Tržno poročilo. (Cene se razurao, kakor se prodajo na debelo blago za gotov denar). Cena od for. do for. Sava Mocca.......100 K. 150,— -__ Rio biBor jako fina . „ ——._ J<"a » * yt • „ 86— 87!— Santos fina..........„ 88.— 89.— „ srednja ... „ 84.- 85.- Guatomala..........„ 93.— 95.— Portoricco..........„ 105.— iu6.— San Jago de Cuba . „ 120.— 121,— Ceylon plant. fina . . „ 110.— 112.- Java Malang, zolona . „ 87.— 89,— CarapinaB..........n . ——.— Rio oprana .... , 92— 93.— * »n®............* 80.- 88.- „ srednja .... „ 70.- 7(3.— Cassla-lignea v zabojih . . „ 28.— 29.- Macisov cvet............„ 390.— 410.— Ingber Bengal............„ 18.— 19.— Papar Singapore..........„ 98,- 99.— Punang............„ 73,— 74.— Batavia............„ 88.- 90.— Piment Jamaika..........„ 29.50 30,— Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 7.50 — „ v zabojih . „ 8.50 — .— 1 Ulje bombažno amerik. , . „ 37,— 38._ Lecee jedilno j. f.gar. „ 42.— 43 — dalmat. h certifikat. . „ 43.— 44.— namizno M.S.A.j.i gar. „ 50.- 58.- Božiči puljeski..........B 7.50 8,— dalmat. b cert. . . „ Aix Vierge .... „ 66.— 68. - _ » fino..........B 60,- 62.— Smokve pulješke v sodili . „ -.— — „ v vencih . „ - .— —.— Limoni Mesina......zaboj 7.50 8 — Pomeranče sicilijansko . . „ 7.50 8.— Mandlji Bari I.a.....100 K. 73.— 74,— dalm. I.a, b cert. „__—.— Pignolli..................; 72,— 74,- Biz italij. nnjUnoji • • • • B 20.— 21.50 „ srodnji .... „ 17.50 18.50 Rangoon extra .... „ 13,_ 13.25 « J«..........„ ms liso 1 Il.a .... n 11— _._. Sultanine dobro vrsti . . B 37.__og._ Suho grozdje (opaia) ... „ 22.— 23.— Cibebe..................„ Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. . . . 100 K. 35.75 -.- Slaniki Yarmouth I.a . . . sod _.__,_ Polenovke srodne velikosti „ 37,— 38.— veliko..........„ 33.— 34.— FaŽolCoks..............„ — Mandoloni..........„ —— .— Bvutlorudeči .... „ —.— —,— teinnorudeči .... „ —.— —.33 St. 1086. Razpis natečaja. Vsled zaključka občinskega sveta v Dolini od 9. junija t. g. razpisuje se služba občinskega tajnika. Prosilci za to službo morajo dokazati v prvem redu pod polno znanje slovenščine, zatim nemščine, a po mogočnosti italijanščine. Letna plača iznaša 450 for. i 50 for. pavšala. Bile-govana prošnja z svedočbami naj se pošlje do 15. septembra 1888. podpisanemu nadžupanstvu. Nad/jUpanstvo Dolina, 15. avgusta 1888. izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive dobroto je posebno vpliv njihov pri notečnosti, slabosti žolodcn, nko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, ielodeč- iii'm kataru, gorečiče (rznvoi) pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz žolodca) krč v želodca, zabadanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himnrojdam Cena steklenici je z nakazom vred samo H5 nov. Olavni zalog ima lfkor-ničar „k angelju varhuu 53-53 Dr. Brady Kromnlor, iMornva V Trstu jih pa dobite pri lekarnifarju Hia-soletto ali' orso nero in Seravallu blizo starega sv. Antona FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr.J KREDITN, ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dncvni odkaz 80-dnevni odkaz *2(,/0 „ 8- „ 2»/, „ 3-mesečni , 21/, * 30- „ 3 » G- „ „ 2 V, „ Vrednostnim papirjem, glasočim na napoleono, kateri so nahajajo v okrogu. pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. fobruvarja, 20. aprila, iu 'JO. julija. Okrožni o d del. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pesto, Urno, Lvov, Iteko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnogrud — h re z troRkov. Kupnja in prodaja vrednostij, dlviz, kakor tudi vnoveenje kuponov pri odbitku 1%„ provizije. Pred u j 111 i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mostili — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5l/a0/0 letnih obrestih do 1000 gld., za vekšo svote po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, zlat ali nrebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, V. maroija 1H88. 48 —10 Želodčne bolezni, slabosti, slabo probavljanje, mesece trajajočo kovcanje, trbuhobol, bolezni na jetrih, hemorojde, posebno pa prehlajenje Želodca itd. ozdrave se v najkrajšem času z 20 let izkušenim, edino pristnim. „Universalnim želodčnim eliksirom" lekarničarja Schneid-a „St. Georgs-Apotheke", V., Wimmergasse 33. Cena 1 gl. in 1 gl. 80 kr.; z pošto 25 kr. več. Zaloga v Trstu pri G. B. Manzoni, lekarna, Via Setto Fontane. Jaz, Ana Csillii sfc svojimi 185etm. dolgimi orjaškimi Loreley-vlasi, katere sem dobila po 14 niosečnej uporabi Hvojoga samoizna,jdene-ga mazila, je edino sredstvo proti izpadanji vlas, za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, pospodujo pri možkih polno, jako bra-dorast in užo po krat-kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlost iti polnost ter je obvaruje pred zgodnjim osivenjem do najvišje Htarosti. Cena Ion-čeku I gld. do 2 gold. Pošilja so vsak dan za gotov denar ali h postnim povzetjem po vsem svotu. 20—3 Csillag & Comp. Budapcst, — Ktfnigsgassc Xr. 52., kumorse morajo pošiljati vse naročbe. Pomoč «e ponuja pri vseh boleznih, zlasti onih. ki izvirajo iz spridene krvi, nadnlja pri padioi, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, slanostih, protinu, trganji iti pri vseh ženskih boleznin. Trakulja odpravi .se v dveh urah z gluv-> vred, za kar se jamči Metoda, ki je hitra In sigurna, pospešuje se z odličnim sreds vom. Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom . „Hygiea-Officin" Breslau II. Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edina in nedosegljiva f. o 1 o d o č n a pijača. L)a nI Človek Izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehkn, posebno daiidenes, ko v frgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Vučino raznih kapljic, Izleffkov itd , k; -trn* občinstvu kai?or pravi Smiegi priporočajo, mso nič đruzega nego 5korlločiio oživljajoče in želodčne živet1 hitrr» kr»rčalne m^ či pravico predno-Mti na.i vsemi v t<-j stroki znanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom ve?e praAttnje po nienin Ta balzam ho^Rt »n debijoČih snovih kineške rebar-bare, katera knretiik>» je poznana zarad tn^-ii' Bn ugodnega upliva na probavljanje in čiščenje, je zanesljivo sn-dstvi. proti l- žuvam v želodcu odvisnim od Bhiliega preh>tvijanja; zato pa pa vsi stiokovnjaki iu zv^ienci pripnrokujejo proti n»»jeS'nosti. zubasanju, smrdljivi sapi. gniiihu, riganju, basanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatnnri in vsak«-j bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stan* ilO novcev. 1 — 15 GLAVNO SKLADISCE u LEKARNI G. B. PONTON! v GORICI. Skltdiića v Trstu v Iekar 1 Marka Ravastnt i G. B. Rovu, na Reki v lekarni al Redentore. G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Franzotii, v Tomlnu v lekarni E Pallsca. 11-25 „Kmetovalec je edini slovenski, gospodarski list s jpodobami. „Kmetovalecu izhaja dvakrat na mesec na ceh poli. „Kmetovalec- prinaša poljedelske, zivinarskci vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete, „Kmetovalecu stoji na leto 2 gld., za tj g. učitelje in knjižnice ljudskih šol pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dole vse izišle številke tistega letnika. or** METOVALEC. n not ni (HpfcnU ln> i rim .»rtnT DnUa A |ltau« itj rt.ujrt. Hh tiulili lil. mM i LMtw iv , —; „nt - T^^rri a „ Vrtnar" je list s podobami, prinaša sadjarske in sploh vrtnarske članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca«. zastonj. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Neizogibljivo ! Vsak dobi svoto nazaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (sredstvo za bradorast) hreuzpešnn ostal. Tuko tudi sigurno deluje proti plešivostl, izpadanju laseh, maboljictiin J in osedenji Vs eh večkratnim trenjem zajamčen- Originalne bteklenice po gld. 1.50. Steklenice za poskus pu gld. 1 — prodaja J. Grolich v Brnu, v TESTU pa samo A. Praxmarer in P. Pren-dinl - v LJUBLJANI E.Iv. Mohr - v GOBICI lekarničarja (Jnstofoletti in Pontoni, A. Her-manek. drogar — na BESI J Gmeiner, lekar - v CELJU Peiie - v MABIBOBU J. Martinz — v OBADCU K Kotn, Murplatz 1. jpV Tam se tudi dobi Eau de H6be, iztočno sredstvo lepote, katero Izdrži svežost in belost kože. ST NI HLEPARIJA! H — N "3 '5 O =D co iS ™ M. I I I g O —' X o £ s * e t K _ •2 >t s^i o z $ v- ® 0°. | 2 iS r * BS M V ® —1 ej ^ I i? ® .J2 * •A-g -o ^ " * " M "5 2 « ^ o JSO: flla js« fit-s s h u i »*J C s rtž S S - SE M fOCTS « k. s c - g — O => r O C C -= t» 5. IrtOTOCMT'^icr;^ asisk fm «- . ■ ž® KWIZDE fluid proti kostobolu večletno do raače izkušeno izvrstno sredstvo proti lili, rGMStiZlDD, bol i Isti e tudi jako dober za okrepčan e po velikem trudu, dolgej g ho i itd. in tudi v visokej starosti proti o sla bij en ju. K W I Z D E (G) fluid proti kostobolu dobiva se pristni V Trstu v lekarnah gg. : C. Zanetti, P. Prendini, G. B. Foraboschl, Ed. pl. Leitenburg, Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ravasini, I. Serravallo. n a d e b e 1 o in izvožnja pri C3„ Kanettlju< tek.; 1». Freudi nI j«, lok-ju; po mirodilniruh in eksporterjib : Brajdich C., H. Hirsch. J. Heimlicher, J. Kirchner, Fran Meli, bratje Zernitz; mi drobno v lekar-nah, nu «I«»Im*Io po vneli večjih mirodilui-< ah v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Rovinju, Dubrovniku, Spletu in Zadru. Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Pošilja se po rošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg Fran z Joh. Kwizda, c. kr avstrijski in kralj, rumunnki dvorni dobavitelj za živinozdravniško preparate. Opomnjll S Akn»e kupuje ta preparat, prosimo p. n. občinstvo da zahtevu vedno KWIZDE fluid proti kostobolu ter puzi da je na vsakej steklenici in na vsakem kartonu gori odtianena varnorHtna znamka. Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravne zdravilo je prava dobrodejns pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihovu i j , , čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajiajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnile želodčne bolesti. Prav izvrstnr vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim trn jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadhž-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter cisti pokvarjeno kri One ne preganjajo sam. omnajHiiih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 11 — 12 Prodajejo ne v vseh glavnih lekarnicah na ■vetu ; za naročbo in poSiljatve pa edino v le karnici Cristo/oletti v Gorici, v Trstu v lekarn, E. Zanetti i G. B. Rotit, G. B. Farabotcki ii, M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa. dasi nlnrmio nobene moči in vrednosti. Veliko skladišče Vsakovrstnega mineralnega zd ravni lnega in gumijevega blaga. Zastop za vso pokrajino. Gospodu JPioooli-i VI j lekarju »pri Angelu« Izubijani. Moj sin je trpel skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanja in želodčnega krča, da ga j« ta bolezen vsega shujšala in skoro uničila. Pri njem poskušal s m vsa sredstva, ki nam jih naša veda zadaje in tudi nisem pozabil najrazličnejših rudninskih vodi. Toda zboljšek bil je le za malo trenutkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vuše zelo pohvaljene esence za želodec, in vsp«h je bil tako nagel in sijajen, da je m>j sin porubivši samo'6 steklenic popolnoma ozdravil. Pri takem v»pfhu morem VnŠo esenco le nnjgork-je priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate žile itd., ter Vus tudi pooblustim, du to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V Trstu, 1887. Leon Levi. Relno! Neverjetno po ceni! JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Za Možke. Na r.nanili treba širnkoHt prsij ter vnanjo in notranjo dolgost hlač. 1 fina obleka iz čeiljanega sukna . . •................. gl- 18.-. 13. ■ i « « <• Melton sukna 1 « « • povrina suknja*..................... 1 " « • Mandarin zimska suknja...... .......... 1 Mančikof za popotovanje . . ..................... 1 lovska suknja iz valjanega sukna .................... 1 „ • lina.......................... , Za dečke od 9 do 15 let. Naznaniti treba širokost, prsij t r vnanjo in notranjo dolgost hla5. 1 lina obleka iz Seiljanega suknja..................... 1 . » Kelt an sukna . • . ................... 1 Wawes-Xedikof z kapuca................ ....... 1 W wes-Xen6ikof z kapuco i t val lenega sukna.............. Za deco od 2 do 8 let. Prosimo, da se pove starost. 1 ti ni jesenski kostum iz aukna..................... 1 belgijski • » • » .................... » 1 Wawes-plaiček z kapuco ....................... 1 « « iz valjenega sukna.............. « Vsakovrstne suknene hlaćo od for. 4.— do for. 7.--Oblake in perilo zi delab-e po n-v. rjetno nizknj ceni — Uniforme za družtva napravijo se naglo in prav cenij, Kostumi zn otroke iz bombaža od 2 gl. dalje Razpošiljatev: Wien, II., Kraftgasse 3, Th. 5 proti poŠtn-m povzetju. Ka-se komu ne dopade. vznm« se 2 dni po sprejemu nazaj. 13.= 18.- 14.-4.50 6.50 12.-10 50 9-8 - 6 -4 - 5.50 4.50 Najboljša in najcenejša angležka ^ra v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti l Kamo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da Ide ura to&no. Ta uru, ki jo odlikovana z 0 zlatimi, srebrnimi In mednimi koluj-_ lvimi je v okvirju iz Uuivreqol-zlaH kovine po gore stoježem načrtu ter ima patentovano pb šfiato stekleno kizalo, katero iina čudovato lastnost, da se v tem-nej no2i samo ob sebi —sveti kakor mesečni žarki. —— Razun tega ima buđil'il zvonček, ki se more staviti na kateri koli ?as, 2 bron-cirana tezala in, ker je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, more si vsak io kupiti tako Izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju. Exporthaus „zur Kaiseriu Maria Tlieresia", Wieo. Hl. Mezirk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. m m Pl kil jTLJ m r^-J Rajžev škrob (štirka) (B tovarne na Reki boleto in brez nje) [ji| zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi tega se lehko upotreblja brez ^ ni] strahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji se M .L-j iii * ---- ------ — mm ucu«j, no ""J' »« Lili Lj^ nobene konkurence, o čemer so lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi nove lil! jj|j malo škatljico. [iffj CDobiva se v zalogi via Carintia ]m f. 1 Holandske dolge preproge (ostanki) 10—12 metrov dolge, 1 ostanek f. 3.00 Normalne košulje in hlače, komplptne, velike, 1 kom. f. 1 50 Črni Terno saksonski izvod, dvostroko Širok, za celo __'bleko. 10 metrov f. 4.KO Progasto blago za obleke 60 ctm. široko, najnovejši vzorki, __80 met f. 8.RO Volnatl ryps v vseh barvah. 6.0 ctm širok, 10 metrov f 3.SO Dreidrath (TrolfCje) najboljša vrsta, 60 ctm. ftlroko, 10 metrov f. 3,§0 Ženske košulje iz močnega platna sfiipkumi C komadov f. 3,25 Oom Ce platno 1 komad, 30 vatlov */t for: SO J___• » v« - K.SO Kiug-VVebe boljše n> go platna 1 komai 6 4 glrnk 30 vatlov f. O - Sifon 1 komad. 30 vatlov. I.a f. S.SO, naj-boljSe vrs e f 6.SO Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 KO 1 ■ 80 » rudeč • s tO Oksford se more proti, dobra vrsta, 1 kos 30 vatlov f. 4.SO Garnitura iz rip a sestoječ« iz 3 postelj nih pregrinjal in namiznega prta sć svilnatimi Čipkami for. 4 SO Garnitura iz jute 2 namizna prta in posteljno pogrinjnlo a iHrknmi f. 3,SO Jute zastor jurški vzorek; podpolnl for 9.30 Konjska plahta jako dobra, 190 ctm, dolca, 130 ctm. široka, f. l.&O Odeje za fijakerje 190 cm.adolpa 130 cm široka, f. SO Košulje za gosporin. lastno delo bele ali ha vune 1 kos I a f. I NO, II a f. 1 tO Ženske košul e iz šifona in platna, fino pletene, 30 kom , tor. « SO Tovarno skliidišče suknena bla^a Brnsko sukno Odht mek 3. 10 m- trov za podpolno možUo obleko f. 3 9S Ostanki Brnskega sukna Ostanek za podpolno možko f. Vzorki brezplačno in franco. Kar komu ni všeč se sprejme brez ugovora nazaj. Lastnik pol. družtvo „Edinost11. Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.