V Celju, dne 13. novembra 1908. Štev. 131. Uredništvo Jena Sohilleijevlcesti št.3.—Dopise blagovolitefran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nanočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseHranje znaten popust. Nove podrobnosti o nasledniku prof. Jagiča na dunajski slavistični stolici priobčujejo za pražkim ,Časom', kterega notico je reproducirala tudi „Domovina" dne 6, t. m. v jutranjem listu brnske »Lidovč Noviny", pišoč med drugim: ,,. . . Seja (profesorskega kolegija filozofične fakultete dne 31. oktobra) je bila burna in — naravnost proti-slovauska. Zavržen je bil stari terno in na prvo mesto postavljen j edin dr. Berneker, dosedanji profesor na pražki nemški univerzi, z večino 37 glasov proti 3! In pri tem so se čule baje popolnoma tudi besede: Maščevanje za L j u b 1 j a n o in Prago! ... Gdu. Bernekerju je bilo dano na voljo, da si sam še nekoga zbere. V prvem ternu so bili . . . (slovanski kandidati) vsaj navedeni, če tudi na način, ki bije pravici v obraz! Na prvem mestu zopet dr. Berneker, na drugem dr. Milan vit. Rešetar, izredni profesor dunajske univerze, in dr. Murko, redni profesor na univerzi v Gradcu, in konečno na poslednjem dr. V. Vondr&k, izredni profesor na dunajskem vseučilišču. Sam referent profesor Jireček se ni mogel zdržati, ki je moral iz dolžnosti refe-rirati o tem ternu, ironične pripombe, da se bode zdelo marsikomu čudno, da je najmlajši izmed kandidatov na prvem, najstarejši na zadnjem mestu. A kljub temu, da se je dalo s tem slovanskim kandidatom na to važno mesto maL upanja, določili so nemški šovinisti, ki se dajo voditi sedaj tudi v vedi le narodnim mržnjam, nov »terno", kjer figurira najmlajši in najslabše kvalificiran Nemec sam.. Dunajska »Zeit" je prinesla v večernem listu dne 6. t. m. precej popačen izvleček, v jutranjem lis.u naslednjega dne pa nekak odgovor enega izmed dunajskih (nemških) vseučiliških profesorjev, ki pravi med drugim: »Dejstvo ... je, da je profesorski kolegij tokrat bolj nego navadno ne j edin, kar so povzročili večinoma osebni vzroki, deloma pa res tudi politični motivi. Da ni prišlo pri tem znanstveno stališče dovolj do veljave, že radi tega ni posebno čudno, ker so bili v kolegiju, ki je določeval o filologični stolici, zastopniki p r i r o d o -slovja v večini... Ker je bil sklep profesorskega kolegija k temu še precej slučajen — od več nego sedemdeset profesorjev jih je bilo komaj štirideset navzočih — ni izključeno, da naučno ministerstvo predloga ne bo akceptiralo ter zahtevalo terno - predlog. Sicer, pa je vzelo stvar v roke že več poslancev, ki jo mislijo sprožiti v parlamentu". Kar je vmes, se skrije deloma s poročili „Časa" in „Lidovych Novin", deloma priča, da odločujejo o Jagičevem nasledniku ljudje, ki niti ne vedo, da sta Murko in Vondr&k dva znana slavista, ampak si predstavljajo pod tema imenoma samo enega slavista, Vondr&ka, s krstnim imenom Murko!!! O notici »Lidov^ch Novin" pravi ta profesor, da »vsebuje poleg precej pravilnih dat veliko absurdnega in pretiranega", češ, pač noben pameten človek ne bo verjel, da oddaja vseučiliški profesor svoj votum sklicem: »Maščevanje za Ljubljano in Prago". Skušali smo se informirati, in dobili najprej zatrdilo, da je ta klic čisto verjeten, ker se je nami-gavalo že prej na nesposobnost enega izmed kandidatov z oponašanjem, »da j e v z e1 hčer slovenskega advokat a za žen o", in ker je obsodil kolegij v ravno isti seji s krepkimi izrazi češki pražki »PObel" ter izrazil nemški univerzi v Pragi svoje ijorke simpatije. V poučenih krogih pa se odločno vzdržuje vest, da se je priporočal dr. Berneker primo et, uuico loco s stavkom: »Nočem sicer s tem maščevanja za Ljubljano in Prago, ostajam pa pri tem, da mora priti sem (na Jagičevo mesto) Nemec!" Ta fraza je bolj zvita, smisel pa ostane ista! Tudi iz te fraze sledi to, na kar je opozoril dopisnik »Lidov^ch Novin" in kar je potrdil nemški profesor v »Zeit": da sklep profesorskega kolegija ni plod ozirov na znanstvo, ampak na politiko. Poklicani branitelji so prostituirali svobodo vseučilišča in s tem predpisali slovanski delegaciji smer v tem vprašanju. Slovanska delegacija ima sedaj nalogo: te stvari ne sme izgubiti izpred oči,"*da se je ne postavi pred fait acompli; delegati posameznih narodov morajo pozabiti svoje posebne želje, in vsa slovanska delegacija se mora zedi-niti glede oseb, ki se jih naj priporoča, ker Nemci bodo priporočali samo enega. Politični pregled. Domače dežele. Baron Bienerth se pogaja z vsemi strankami, a dosedaj se mu ni še posrečilo sestaviti parlamentaričnega kabineta. Glavna ovira proti koalicijskemu ministerstvu je češko vprašanje. Nemei zahtevajo, naj Čehi priznajo veljavnost one jezikovne prakse, katero so nemško-naciionalni sodniki v Liberci in drugod v minulem letu začeli izvajati, Čehi se temu odločno protivijo in zahtevajo, da se morajo brezpogojno zopet uveljaviti Stremayerjeve jezikovne naredbe, po katerih sta češčina in nemščina pri vseh sodiščih na celem Češkem priznana jezika. Nemci zahtevajo nadalje, da se jim izroči trgovinsko ministerstvo in ponujajo za to Čehom poljedelski portfelj in ministerstvo dela, na mesto češkega ministra-rojaka kandidirajo pa moravskega klerikalca dr. Hrubana, Proti tej kandidaturi je prinesel »Čas" od 11. t. m. oster uvodnik, v katerem poziva vse napredne poslance, društva in korpo-racije, naj se tej kandidaturi odločno upro in onemogočijo, da bi klerikalec zasedel to mesto. To nikakor ne gre, da bi zastopal interese naroda, ki je poslal v državni zbor 80 naprednih in 25 nazadnjaških poslancev, klerikalec. Češko ministerstvo je obetalo, da postane s časom izborna, odlična in uplivna institucija. Ako pa postane žrtev klerikalcev, bi bil njega razvoj uničen in bi pozicija klerikalcev v celi državi bila s tem zelo ojačena. Klerikalec naj bi odločal o čeških šolskih vprašanjih! Načrt je zelo pameten; ako bi se klerikalcem posrečilo pridržati portfelj javnih del, bi s tem dobili tudi odgojo obrtništva in delavstva v svoje roke, s češkim ministerstvom bi jim bilo izročeno češko šolstvo in naj zasede naučno ministerstvo še kak Stiirgkh, pa imajo naenkrat vse šolstvo v Avstriji pod svojo oblastjo! Se li bodo napredne stranke nprle tej grozeči nevarnosti? Mnogo upanja ni. vse, posebno nemške stranke, mislijo samo na profit — občni blagor jim je pa deveta briga. LI STE K. Primož Trubar. K njegovi štiristoletnici. (Dalje.) S takim, često na kratkonožni laži slonečim duševnim orožjem je bila katoliška reakcija na akcijo Trubarja in tovarišev zlasti od 1. 1550, ko se je začelo s slovensko knjigo na slovenski zemlji slovenska reformacija, v neprijetni poziciji: odp or je bil omahujoč, ker so nudili njegovi nositelji s svojim življenjem in stremljenjem nasprotniku daleč vidno tarčo ter vzbujali pri opozorjenem gledalcu antipatijo do svojih naukov; slaboten, ker je lahko obrnil nasprotnik z večjim upanjem na uspeh strelo nazaj. Strašilo z geslom ni oslabilo osti protestantskega sklicavanja na biblijo in samozavesti protestantskega poziva, naj se vsak na lastne oči prepriča v knjigah o resničnosti te ali one izpovedi, pač pa večalo radovednost in krepilo sum, da se boje katoliški duhovniki iz sebičnih ozirov resnice, poleg tega pa še žalilo Slovence, ker je celih 24 let pomenjalo, da je slovenski pisati in čitati sploh prepovedano. Katolikom je manjkalo požrtvovalnosti in podcenjevali so silo tiskane besede v narodnem jeziku, ma-gari je ta tudi slovenski. Prvi dve polemični slovenski katoliški knjižici (1. 1574) ste ostali zakasnel poskus! V vrstah katoliških duhovnikov iščeš zaman protestantske agilnosti in apostolske vneme: celo v Ljubljani so bili postali tako površni, da so pridigali komaj vsak četrt ali pol leta ... To so glavni izmed mnogovrstnih vzrokov, da je štela stranka luterskih med Slovenci od leta do leta več notranje prepričanih pristašev, ki so bili pripravljeni, da darujejo za svoje prepričanje kri in premoženje! Protestantov, ki niso postali to vsled znnanje sile, ker za vsiljeno prepričanje tudi Slovenec ni dal počenega groša! Med sabo so postavljale tudi glave katolikov uspehe luterskih v slovenskih deželah v prvi vrsti na račun delavnosti predikantov ter mlačnosti, propalosti in nevednosti katoliških dušnih pastirjev; 1. 1581 je poročal kotorski škof Pavel Bizancij z vizitacijskega potovanja po Slovenskem patriarhu: »Tu (v Ljubljani) je pet heretiških predikantov, ki so tako marljivi v svoji službi, da če bi katoliški duhovniki kazali le en del te pridnosti, bi bilo krivoverstvo kmalu povsod iztrebljeno . . .", nadvojvodu Karlu je pa govoril še jasneje: »Ako bi se naši duhovniki tako marljivo učili in s tako vnemo trudili za pouk ljudstva, kakor se trudno krivoverci, bi verske razmere ne bile tako žalostne ..." V najbržem tempu je hitelo izpod okrilja katolišk«-: cerkve na Slovenskem plemstvo, kateremu je obetal prevrat v daljavi cerkvenega premoženja, v isto-dobnosti pa nalagal žrtve za novo organizacijo, za slovenske knjige in pra- vico obstanka; za njim je korakala hitrih korakov duševna inteligenca in svobodno polizobraženstvo po mestih in trgih; premišljeno so se jeli zdaj tu zdaj tam zopet zbirati pod zastavo »čistega evangelija" kmetje, katerim je bilo vse sumljivo, kar je priporočal plemeniti zemljiški gospod, in ki so napovedali sredi najživahnejše verske agitacije brez ozira na medsebojna verska nasprotstva skupno protestantskemu in katoliškemu zemljiškemu gospodarju razredno vojsko; zdajpazdaj je utekel kak menih ali nuna. včasih je zašumelo v celem samostanu; le od slučaja do slučaja se je pridrnžil javno in definitivno bivši katoliški duhovnik, čeravno je obetala reformacija nižji duhovščini pravičnejše izglajenje gmotnih razmer v svečeniškem stanu is četudi so bili odvisni često od protestantskega plemiča, ki je podeljeval beneficije: luterski jemljejo papežnikom splošno inteligentejše, čitajoče, samostojnejše elemente. Podrobno agitacijo z naglasom na Ogerskemu ministru Andrassyju se je naposled posrečilo pregovoriti kralja, da je dal predsankeijo . njegovi volilni ^reformi". Predložil jo je tudi že parlamentu 8 prav nes/amnim govorom, v katerem proslavlja ta svoj »politični Švindel'1, kakor je imenoval grof He-derv»ry ta atentat na politične pravice ogrskih državljanov, kot delo posebne državniške modrosti in posebnega patriotizma- Pluralna volilna pravica bo na Ogrskem torej bržkone uzakonjena. Koalicija je prelomila dano svečano obljubo, da izvede tudi na Ogrskem »plodno in jednako volilno pravico ter je tudi kralja prisilila, da je odstopil od svoje zahteve, da se mu dana obljub« zares izpolni. Kako je prišlo do tega? Gotovo potom raznih barantij. Plemenitaši. ki tvorijo jedro jedne koaliranih strank, so dobili od Košu-tovcev, ki so v večini, 100 milijonov krou, katere jim bo izplačalo ogrsko ogrsko poljedelsko roinisterstvo v desetih letnih obrokih po 10 milijonov pod naslovom »olajšav za parcelacijo" veleposestev. Vlada bode kupovala in silno preplačevala one dele plemenitaških veleposestev, katere bodo potem raeparcelirali in po koščkih razprodali. S tem pride obožana aristokracija zopet do denarja in bode z navdušenjem glasovala za Andrassyjevo reformo! Klerikalna ljudska stranka, ki je tako radikalno zahtevala splošno jednako iu tajno volilno pravico, dobi tndi nagrado v gotovini in sicer bode zvišana kongrua za 16 milijonov kron leto ter bode takoj opustila svoje •pozicialno stališče in bode po »transakciji" glasovala za Andrassyjevo volilno ..reformo". Kaj je pa dobila največja stranka ogrskega parlament*, skozi iu skozi vladna stranka osemin-štiridesetnikov iu stranka neodvisnosti ? Ali se bodo ti ukročeni tigri morda zadovoljili z osebnimi uspehi in ostanejo zvesti ..programu" svojega voditelja Ferenca Kossutha? Njih slepar-»tvo in goljufija z družabnim in dr-žavaopravnim radikalizmom je prišla po njih krivdi aa dan. Ogrsko plemstvo, videče rastočo popularnost Košutovcev, jv celo stranko okupiralo in jo pognalo v radikalno državnopravno nesprav-Ijivost, je pa potem stranko v odločilnem trenotku pustilo na cedilu in se na celi črti umaknilo. Pri tem umikanju so plemeniti gospodje zase rešili, kar se je dalo rešiti in sicer nadvlado plemstva v državi, gospodarske in politične privilegije — »Čast" so sicer pustili na bojišču, ta je pa na Ogrskem itak samo »uzorec brez vrednosti". Tako pride torej na Ogrskem do An-drassjjeve volilne ^reforme". Ta snažna koalicijska gospoda, ki je ogrske držav- ■•■ '*_ _ i . i■ i iii ____•• izključnosti nasprotne ideje je spremljala parlamentarna borba deželnih stanov s kaiotiškim vladarjem, v kateri ao proglasil; stanovi zvezo med dovoljenjem sredstev v procvit dinastije in obrambo dežele, ki jih je zahtev*} od njih knez, in med priznanjem sprememb aa Verskem polju, ki so jih predlagali knezu oni. Začetkoma so naglašali obhajilo pod obema podobama in odpravo -celibata, predno pa je knez v okvirju katoliške eerkve prvo 1. 1654 dovolil in drugo obljubil izposlovati, so se (kljub prepovedim) tudi druge zahteve protestantizma tako utrdile, da ta koncesija in obljuba duhov ni pomirjala. Dočim je pustil vladar še vedno naglas na absolutni izključnosti protestantskega veroizpovedanja, so začeli reklamirati stanovi v prvi vrsti za se, v drugi tudi za kmeta in meščana kot božje in naravno pravo, svobodo, da smejo po svoji vesti izbirati med katoliško ali protestantsko vero, češ, „ako hi kdo to zatajil in se temu protivil, kar spozna v svoji duši in v svoji ljane okrala za denar, je bode oropala tudi za politične pravice. Uspeh pa ne bode trajen. Socijalna demokracija in narodnosti sklicujejo po vsem Ogrskem protestne shode, povsod se probuja novo politično življenje, kakoršnega še ni bilo na Ogrskem in ko se zanemarjeno ljudstvo zave svojih pravic, požene vse one sleparje, ki so je hoteli nkovati v nove okove Andrassjjeve volilne »reforme*. Štajerske novice. ~ — Plakate za »Martina Krpana" je razposlalo »Celjsko pevsko društvo" v velikem številu društvom in posameznikom. Kar so na njih inserati celjskih slovenskih tvrdk, jih naj v interesu celjskega slovenstva razširijo med člane, znance in prijatelje. — ..Celjsko pevsko društvo" prosi vse one, ki imajo od njega note, knjižice z gledališkimi igrami itd., naj iste takoj vrnejo! — Martinova vesellea se vrši v nedeljo, dne 15. novembra v »Skalni kleti" pri Celju. Na vsporedu je godba, petje, dražba Martinove gosi v prid Ciril-Metodovi družbi, ples. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 vin. Vabljeni so vsi prijatelji poštene domače zabave. — Glavni zbor,Narodne stranke'. Poročilo g. dr. Kalana je poročevalec »Domovine" močno skrajšal in deloma tudi krivo razumel. G. dr. Kalan je izjavil, da so dogodki septemberskih dni pojavi splošnega vsenemškega gibanja proti jugu in da je hotel tudi načelnik celjske policije dr. Ambrožič s svojim nastopom na občnem zboru »Sttdmarke" v Beljaku doseči večji interes severnih Nemcev za južne avstrijske dežele. — Knjlgovodstveni tečaj za funk-čijonarje novih raifajznovk in za druge može in mladeniče, ki se žele poučiti o zadružništvu, priredi zadnje dni tega leta »Zadružna Zveza" v Celju. Prijave je treba poslati »Zadr. Zv.*, — Kakor čujemo se bo poljudno predavalo o ustroju zadrug, »amenu in ciljih zadružništva itd. — Ljudska predavanja, olepšana s skijoptičnimi slikami priredi od decembra naprej v celjskem »Narodnem domu" »Zveza narodnih društev". — Namesto venea na krsto rajnega dr. Dečka so darovali družbi sv. Cirila in Metoda žalski tržani znesek po K 48'30 z geslom: „Rajn. požrtvovalnemu rodoljubu dr. Ivanu Dečku hvaležni Žalčani." — Mesto venea na krsto pokojnega g. dr. Ivana Dečka so darovali vesti za resnično, bi bil to največji greh, ki mu sledi obup in poguba." S svojo parlamentarno taktiko so zavlačevali uspešno izvršitev vladarjevih protireformacijskih odlokov ter odkupili po desetletja trajajoči prisiljeni toleranci novi organizaciji oficijelno priznanje: 1. 1572 sta dobila plemenita stanova gospodov in vitezov za svojce in podložnike svobodo veroizpovedanja in bogoslužja; izmed slovenskih mest se je priznala sicer samo Celovcu in Ljubljani pravica do protestantskih cerkva in šol, vendar se je 1. 1678 vsem tržanom in meščanom slovesno zatrdilo, da jim radi verskih stvarij ne bo delal nikdo sile, t. j., da se smejo udeleževati izven svojega okoliša protestantske službe božje; izključene so ostale sekte, ki so se med Slovenci slabo razvijale. Razmerje med luterskimi in pa-pežniki na Slovenskem je okoln 1.1580 že približno sledeče: med plemstvom so katoliki izjeme; po mestih in trgih je večina protestantska, katolicizem se »Dijaški kuhinji v Celju" iu sicer: Rodbina Marsehitz v Braslovčah 10 K in »Vranska Vila" pri pevski vaji nabrano svoto 25 K. Prisrčna hvala! — Poslanec Marehhl ima jutri zvečer v celjskem »Nemškem domu" shod. — Kljun Martinove gosi se je v veseli drnžbi, zbrani v »Skalni kleti pri Celju" o priliki godovanja gg. Šegnla, Pavharja in Stanteja v sredo, dne 11. nov. zlicitiral za 13 K vprid Ciril-Metodovi družbi. — V isti družbi se je nabralo za ljubljanske žrtve 2 K 10 vin. in za »Narodni sklad" 4 K 40 vin. Darovalci so bili po pretežni večini naši vrli narodni delavci. — Govorice o kompromisu. Z ozirom na neresnična poročila »Slovenca" in »Slov. GospoArja", češ, da je »Narodna stranka" t&lenila glede volitev v deželni zbor prek glav »K. zveze" dogovor z nekterimi dosedanjimi poslanci, ki stoje izven strank, nas prosi izvrševalni odbor narodne stranke pojasniti: Ta govorica je popolnoma neutemeljena. Res je le, da se je v zmernih krogih kmečke zveze pred shodom zaupnikov kmečke zveze priporočal kompromis na ti podlagi, da bi dobila »Kmečka zveza" 6 poslancev in deželnega odbornika, samostojni konservativci 3 poslance, »Narodna stranka pa 4. Iz naše strani se ni druzega zgodilo, nego da se je vprašalo izven strank stoječe poslance, kaj nameravajo storiti. Odgovor je bil pri nekterih, da na noben način več ne kandidirajo, pri - drugih pa, da kandidirajo le v slučaju splošnega kompromisa, o slučaju, da se kompromisna pogajanja razbijejo, sploh ni bilo razgovora. — Klerikalno rodoljubje. Klerikalni stranki je neljubo, da smo poudarjali, da je njih bojaželjnost slovenskim koristim škodljiva. Zato so se zopet poprijeli obrekovanja najuglednejših članov narodne stranke. Sumničijo v uvodniku »Slov. Gospodarja" dr. V. Kukovca in dr. Stikerja, ker sta baje v nekaterih slučajih pri sodnlji nemški govorila. V slučaju dr. Stikerja je stvar sledeča. Nemški odvetnik dr. pl. Jabornegg je izročil tik pred neko kazensko vzklicno razpravo dr. Hra-šovčevemu namestniku dr. Stikerju zastopstvo neke stranke, ker je bil sam zadržan. Stranka sama ni prišla. Dr. Stiker, ki je dobil od dr. Jabornegga seveda nemško informacijo, je bil mnenja, da se je stranka nemško zagovarjala ter je naravno imel svoj zagovor v tem jeziku. Najodločnejši slovenski odvetniki bodo priznali, da postopanje dr. Stikerja ni v nasprotju s splošno prakso slovenskih odvetnikov drži le pri najnižjih slojih; med kmeti je na zunaj večina še katoliška, v posameznih krajih prevladuje protestan-tizem ali se stvarjajo močne protestantske skupfne, razpoloženje se na-giblje v protestantsko smer. Sklep za bodočnost: pod zaščito priborjenih pravic potegne protestantizem z duševnim orožjem v doglednem času ogromno večino stanovalcev slovenske zemlje na svojo stran. Tu so združili voditelji katoliške reakcije svoje sile, da priskrbe vladarju sredstev za nasilni naskok na protestante; celo patriarhov vizitator je namenil knežjemu fisku globo oma-deževanih katoliških slovenskih duhovnikov, katero je cenil na 20—25.000 cekinov. Pri koncesijah protestantom se je vladar izogibal vsak dvom izključujoče jasnosti, in novi red jezuitov jim je pomagal najti izhod. Surova 81 5r! • f, : ■ , e, : ^ , V. • • ' * * . v-' v;. 'i ( . ■ Sr is: : J . T1 — Za družbo sv. Cirila la Metoda je o priliki odhodnice g. Stad-lerja v Šmarji nabrala "učiteljica gdi. Zupančič 20 K, a domači tamburaSi na dan svoje vinske trgatve 50 K. — Iz Selnice ob Pravi. Dopis iz našega kraja je menda redka prikazen. Sicer pa nimamo Časa za pd-ročevanja, saj se ob nedeljah v domačih gostilnah pomenimo česar je treba. Pa letos smo jo hvala naši pa-meti pošteno izkupili. — Bog naš je obdaril z obilnim sadjem in marsikateri kmetič, se Ob nedeljah ponosno sprehajajoč po svojem sadonosniku, je imel nade za lepe dohodke. Pa kaj. — Pri nas je kupovalo sadje prvo šta-prvo Štajersko kfetarsko društvo v Mariboru po svojem mešetarju iz Ruš za tako nizko ceno, da presega vse meje. Ne vemo, ali smo dobili plačano voznino ali jabolka ali trud. Slišali pa smo iz zaupne strani, da nam je mešetar precej manje izplačal, nego je društvo predpisalo. Prosimo tedaj imenovano društvo, da nam ta slučaj takoj pojasni, ker drugače si bodemo pravico poiskal drugod. — Dobiček je šel v Žep nemškntar-skega mešetarja, mi pa smo si pameti kupili za svoj denar Kaj pa sledi iz tega slučaja ? Slovenci ustanovimo si prej' ko slej zadrugo, ki se bo pečala z nakupom in razpečavanjem vseh pridelkov kmeta, da ne bo naš trud v prid nemškim izkoriščevalcem. — Za nas Šelničane je pa tudi zadnji Čas, da se prebudimo iz zimskega spanja in da začnemo resno misliti na našo narodno in gospodarsko organizacijo. Š?ntjanžačan. — Prijateljstvo je lepa reč, še posebno pa, če je kdo prijatelj z mariborsko mestno policijo. Pred nekaj dnevi je bil v Mariboru v Jožefovi ulici po noči neznansk kraval. Nek mariborski „purgar" je tako razsajal, da so se morali ljudje v vseh bližnjih hišah iz sna probuditi. Ta razgrajač je bil, kakor poroča „Arbeiterwille8 od 8. t m„ lekarnar Mai KOnig, ki se je bil tako opil, da „ni vedel kaj počenja". V svoji pijanosti je prihrulil tudi v stražnico, kjer je stražnike prav surovo opsoval. In kaj se mu je zgodilo9 . So li čuvaji miru in reda tega psovača in razgrajača morda prijeli ia ga djali na hlad, da se mn pijanost skadi? Kaj še! Pustili so ga, da je šel spat domov in ko je svojo pijanost prespal, se je vsedel in napisal vel-možnemu mariborsk emu Amtsvorstanda' to-le pismo: r Cenjeni gospod predstojnik! Z obzirom na to, da sem bil dne 29. oktobra ob dveh ponoči v takem stanja, da si nisem bil v svesti, kaj delam in sem v takem stanja prišel na stražnico v Berggasse, prosim mestno stražo, naj mi moje vedenje oprosti, storil sem to samo pomotoma. Najuljudnejše Vas prosim, gospod predstojnik, dajte prizadetim stražnikom moje opravičenje na znanje. Zahvaljujoč se Vam za prizanesljivo postopanje beležim z odličnim spoštovanjem Mai KOnig," Prinašamo ta dokument, ki bolj zgovorno in prepričevalno kakor karkoli drugega dokazuje nujno potrebo, da bi že bila končno policija v Mariboru podržavljena. Obenem pa pribijamo to, kot krasno ilustracijo samouprave v nemških mestih na Spodnjem Šta- ' jerskem! — Za „tlačeneM Nemce na Spod. Štajerskem in Kranjskem so nabrali v torek mariborski Nemci 3 tisoč kron. — „Naša bodočnost" se imenuje list, kateri izhaja kot brezplačna priloga „Domačemu ognjišča". List je namenjen za mladino, katera je šoli odrasla in je tudi v tem smislu izborno urejevan. Ker se list (žalibog) ne more zase naročiti, priporočamo starišem in mladini, da si pridno naročujejo „Do-mače ognjišče". List izhaja mesečno in stane za celo leto samo dve kroni Zlasti naša društva in slavno učiteljstvo prosimo, da list pridno širijo. Pomagal bo vzgajati našo mladino v .samostojne, trezne in delavne ljudi, kakoršnih najbolj potrebujemo. — Pogorelo je v torek opoldne skladišče sena in slame gosp. Adama Kincla iz Št. Jurja ob J. ž., katerega je imel v gospodarskem poslopju nekdaj Eppingerjevega posestva pri Slov. Bistrici. Zgorelo je za 15 vagonov sena in 2 vagona slame. Kdo je zažgal še ni znano. Škoda bo znašala nad 10 tisoč kron. — Za podporno društvo slovenskih visokošolcev v Gradcu je nabral med našimi deželnimi poslanci g. profesor Fr Robič, dež. poslanec in odbornik. 125 K. Za to vsoto so blagovolili darovati: g. dr. Juro Hra-šovec, odvetnik, 20 K; g. dr. Fr. Jan-kovič, okrožni zdravnik, 10 K; g. dr. Fr. Jurtela, odvetnik in dež. glavarja namestnik, 20 K; g. Ivan Kočevar, trgovec in posestnik, 20 K; g. dr. Miroslav Ploj, c. kr. dvorni svetnik pri upravni sodniji in drž. poslanec, 20 K; g. Ferdo Roš, župan in posestnik, 10 K in g. Fr. Terglav, posestnik, 5 K. Za lepo darilo se v imenu podpirancev zahvaljuje odbor. — Občni zbor podpornega društva za slovenske velikošolee na Dauaju se vrši v soboto 14. dne novembra 1908 1. ob 6. uri zvečer v prostorih Slovanske Beseue na Dunaju I. Drachengasse 3. — Kolegi slovenski železniški uradniki! Do sedaj ste bili, oziroma ste še udje „Osterr. Eisenbahn-Beamten-Vereina". S tem Vas poživljamo, da bi se k našemu društvu čeških železniških uradnikov pridružili, in kot udje vpisali. Naše društvo šteje do sedaj okrog 3000 udov, je ravno tako močno kakor „dsterr. Eisenbahn-Beamten-Verein" in ponuja iste ugodnosti kakor imenovano društvo. Udje uživajo brezplačno pravno pomoč; društvo oskrbuje vdove kakor tudi zapuščene s fonda podpor. Društveni časopis izhaja dvakrat mesečno in se dostavi vsakemu brezplačno na dom. V tem časopisu se bodo tudi članki v slovenskem jeziku tiskali in ako se sčasoma zadostno število udov oglasi, ostvarila se bodo lokalna društva s sedežem v Ljubljani, Trstu in v Gorici, katera se bodo v v kratkem času od Prage odcepila in morala samostojno spojiti v eno društvo slovenskega železniškega društva s sedežem v Ljubljani. Upamo, da naš poziv ne bo brez-»spešen in pričakujemo mnogobrojnega vpisovanja k našemu društvu. Spolek česk^ch uredniku železničnich v Praze. Brežiške novice. — Vlomi. Tukaj so pretekli teden ponoči vlomili tatovi v prodajalno peka Polanšeka, drugi dan pa v trgovino Lebarjevo; brežka policija tega seveda ne sliši. Ako pa kdo le malo zakriči „Živijo", takoj so vsi policaji na mestu. — Na brežiški pošti so še vedno čudne razmere. Vpokojeni prejšnji poštar, oče sedanje poštarice, dobiva nagrado, da oddaja pošto k večernemu .▼laku, a pripeti se, da poštar in hlapci zaspijo ter pošta poštni vlak zamudi, stranke pa čakajo zjutraj zaman po-šiljatve. Pošta se zjutraj malokedaj točno ob 8. uri odpre, ker še ni vse vrejeno; seveda razglednice se morajo natanko pregledati in časopisi prebrati, za kar je treba dalj časa. — Napis ima pošta še vedno samo v blaženi nemščini. ' — Nemški potnik Barta z Dunaja ni dobil v nemškem domu stanovanja, ker je v „Narodnein domu" večerjal; ako pa nemški potnik pride na večer v družbo slovenskih trgovcev, napravi drugi dan gotovo kupčijo ž njimi. Tudi trgovci morajo vpoštevati geslo: ,.Svoji k svojim". — Brivec Pajdaš ima v izložbi Bismaikov kip ter prodaja „Siidinar-kine" znamke, vendar to ne moti nekatere Slovence, da še vedno k njemu zahajajo. .— Umekova trgoviua je dobila na izložbenih oknih nemške napise — tudi napredek. — Martinov večer priredi čitalnica" v Brežicah v prostorih »Narodnega doma" dne 15. t. m. gledališko predstavo, petjem i a tamburanjem. Druge slovenske dežele. — Dijaško podporno društvo „Radogoj" ima svoj redni občni zbor v soboto dne 28. novembra t, 1. v mestni dvorani v Ljubljani ob 6. uri zvečer. Vspored običajen. — Burja silovito razsaja po Trstu. Doslej je dosegla hitrost 83 km na uro. Doslej še ni bilo nobene večje nesreče. — Nesreča na železnici. Na postaji Verd, južno od Ljubljane, je včeraj ponoči skočil stroj tovornega vlaka s tira. Zgolilo se ni nikomur ničesar. — Umrl je v Novem mestu starosta kranjske duhovščine, kanonik Jož. Hočevar, star 86 let. — Simon Gregorčičev „Hrlba v židovskih rokah. Maja 1903 je prodal pesnik S. G. svoj „Hrib'\ kjer je živel dolgo vrsto let in spisal mnogo svojih krasnih pesmi nekemu Lahu za 8 tisoč kron. Ta je dal hišo prenoviti in jo je prodal sedaj nekemu Židu iz Trsta za 18 tisoč krou. — Generalni štrajk je proglasilo delavstvo na reki zaradi nasilstev madžarske in hrvaške vlade. V štrajk je stopilo 11 tisoč delavcev. — Prepoved točenja novega vina se je izdala na Goriškem. Tam se novo vino ne bo smelo odslej točiti po gostilnah do Novega leta, da se more prodati staro vino, katerega je še v izobilju. — Načela in programi, se razume, da klerikalna, stoje tržaškemu klerikalnemu lističu „Zarji" višje ko narodnost in jezik. Kako se ta izjava lepo krije z dr. Krekovo! A če je treba ljudem nasuti peska v oči, so vsi klerikalci čistokrvni slovenski narodnjaki in pripravljeni, da vsakomur oči izkopljejo, kdor bi dvomil o tem! — V Beljaku se naseli v najkrajšem času slovenski odvetnik. — Postojna bi bila rada po vzdignjena v mesto. Občina je vložila tozadevno prošnjo na cesarja. Velikansko podzemeljsko jamo so zasledili na Opčinah poleg Trsta. Po jami se hodi eno uro. Veličastna „katedrala" v tej jami meri v premeru 240 m, v visočini 138 m. — Velik protestni shod proti razpustu obč. odbora so priredili v nedeljo v Idriji. Shoda se je udeležilo do 3 tisoč ljudi. Priredili so ga napred-njaki in socijalisti skupno. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Slovanska Čitalnica v Mariboru naznanja vljudno svoj drugi jesenski zabavni večer, ki se priredi v nedeljo 15. novembra 1908 ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Narodn 627 3-1 nis nis ZVEZNA TRGOVINA, CELJE, Roteča »i. 2. ni; nis nis Sila Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa. pomnoženi natis)..........K 1— Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana K 160, eleg. vez. „ 2'40 Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal dr. J. Romih..................................„ 1'60 Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle obč. področja, spisal dr. I. Dečko, I. zv. K 3'60, trdo vez. „ 4'40 Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Tehar- čanov IV. natis................ —'80 Kmetijsko gospodarstvo, II. popravljeni in pomnoženi natis. Spisal V. Rohrman, vezano v platno . . . .; 1'60 Zbrani spisi P. Pajkove, I. zv. broširan . ... .... „ 2'— Zbrani spisi P. Pajkove, II. zv. broširan, K 2'—, eleg. vezan ,, 3'— Zabavnik, spisal A. Brezovnik.........„ 1'40 Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Belč....... . „ —"80 Luči, Funtek, broširane K 140, vezane.....V . „ 2.20 Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, eleer. vezane...... 2'— Civilno-pravdnl red, dr. L. Filipič, v platno vezan ... „ 5'— Naš dom. I. zv. Vsebina: „Cesarjevič in sestri dvojčkinji" \ in „Krajevna kronika Teharskih plemičev", broš. „ —'50 Naš dom. II. zvezek. Vsebina: „Zadnji grof Celjski" in „Iskalci biserov na otoku sv. Duha", broširan . i ■ „ —"60 Naš dom. III. zvezek. Vsebina: „Vojna leta 2000" in „Loma in na tujem", broši.an................„ —'50 Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: »Ciganka", izvirna povest ter razne humoreske, broširan ......... Naš dom. V. zvezek. Vsebina: „Pavlo Črnokril", „Nu, občinstvo", »Ljubezen do domovine", „Pesem o hudourniku", „Karin" in ..Plesati ni znal," broš. . Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: »Pevčevo srce", „Krvava svatba v Kijevu", „Prijatelj Lovro"...... Naš dom. VII. zvezek. Vsebina: »Palica Petra GaŠparja Sveteckega", »Zvonikar", »Sodba", »Poezija in proza", »Vij"...............:• Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane .... I Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde nanovo zasajati in obdelovati, broširan ..... Dr. A. Božič: Lovski zakon za Štajersko, kartoniran . Der Panslavismus. Eine nationalpolitisehe Betrachtung broširano................... Prof. Jos. Kožuh: Navodilo h kartografičnim osnovam, vezano v platno ............... Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h kartografičnim osnovam, broširano........, . Red za šolske sluge f, .... Šolski red.................... Madeži in njih snaženje, praktično navodilo, kako je snažiti madeže na raznem b*agu, kovinah itd. kartonirano ................. Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič..... K —'50 „ —60 n -50 „ — 50 » —24 „ —60 n 1 20 c —60 ' , 4 - n -'20 n -'24 »-30 „ 1 — , —'40 OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo cenj. gospedje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino je dodati za knjige v vrednosti do I krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., čez 2 krone pa 30 vin. i=-=1tr,i: niš nis EIIS nu nu nsr Trgovina knjig, papirja, pisalnega orodja itd. Prodaja igralnih kart. p llBil ae nu nis slfts Poslano. Ni rm, da ho motil Nemci trgovino tak® zbili, da ne moram prodajati, res je pa, da so mi popolnoma pobili 3 table z napisi la okna na stanovanja, kar p» promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino 2 razbitimi tablami na voglu Grafike In Rotovske nllee, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno prodaja. Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani — franko In zastonj. R. Stermecki, Celje Trgovska hiša z manuf akturnim blagom —— na debelo in drobno. ———— •zkuševališču na Dunaju. ^ESS^SS&SSBZ Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KVEDER te 18 130—136 Tizitke priporoča Zvezna tiskarna. IVAN RAVNIKAR, Celje Telefon št. 17. Graška cesta št. 21. Telefon 5t. 17. RUDOLF HAVELKA modna trgovina v Ptuju pripor««« p. n. občinstvu za jesen 1» zimo najuovej^ blag« za dame in go-spod« r raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno na život no in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene In čipkaste zastore čevlje* najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnlee, ovratnike, pleteae in Ukane srajce, ter vsakovrstno drugo t manufektarno stroko spadajoč« blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna! 536 41—23 Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in raznimi suhimi in oljnatimi barvami. Priporoča svojo veliko zalogo kinežkega, ruskega in eeylonskr.pi čaja; naravnost importiranega jainajka ruma in konjaka; vseh vrst namiznega in zdravilnega vina. , Velika zaloga kare najrazličnejše kakovosti, surove kakor vsak teden, 183 štirikrat sveže žgane. 84 Nanovo sem vpeljal raznovrstno pecivo za čaj, imperij alsk i i« savinski sir kakor tudi pristne kranjske klobase in vsak dan srež<* sarov« čajno maslo, sardine, morske postrvi v olju ter razne druge delikatese. Za božične praznike še posebno priporočam razne vrste južnega sadja in pristno strd. Bogata zaloga stearinskib, voščenih, nagrobnih in božičnih sveč. Svinjerejce opozarjam na „Lucullus", s katerim najhitreje in najceneje zredijo svoje prašiče. * Na tfrotmo in debelo. Poštna naročila 86 IzvrSoJeJo aolWm> m vnetno. Zavitke priporoča Zvezna tiskarna v Celju r i POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ■ - rezervnega zaklada. ■= v lastni hiši Narodni dom l Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in =3 praznikov. = Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obre»tuje po 4 V2%. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/a% in 5% obrestovanju. 80 48-42 Edino narodno kamnoseško podjetje v Celju. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba. Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'. Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del i kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov In ::: cementa. ::: Specijaina delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih s:: kamnov Itd. ::: Brušenje, puliranje in struganje kamena s stroji. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov le različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih nli betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:;: tavanje napisov v iste. ;:: JnžnoštajcrcKa hranilnica V v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica. Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambar.i in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se 79 48-42 Siivnnpflinnpbn hninilnirD Pri na'a8aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali lliznusia ErSHE llrulllllllt& varovance in zahtevajte pri sodiščih, iiinnnčfaiDffcbn hnanilmrn • da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JUfillUdlllJbl dnU lirUKSIUlIlU. ] ZVEZNA TRGOVINA V CELJU i j ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. ks K> ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. j s Velika zaloga svinčnikov, peres, pe- I resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, | gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih \ i knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. ♦ <*■ ♦ | Časovni predmeti: papirnati krožniki, j servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr. »SIBBflHKIt »-ift^li^^S^^^i^BSM^BBI^C , i k