115. številka.
Ljubljana, y petek 19. maja 1905.
XXXVni. leto.
Sihaji rak din zvečer, IsimSi nedelji In praznike, ter ve\)a po pošti prejeman aa avairo-ogreko deiele aa vae leto 16 K, aa pel leto 18 K, aa četrt leto 6 K 60 h, aa en meaee S K 80 k. Za LJubljano ■ posojanjem na dom sa vet itt U K, sa pol leta IX K, za četrt leta 6 K, sa en meaee z K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vse leto 22 K, aa pol leto 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en meaee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor aaala poStiina, — Na naročb« brez iatodobne vpoSUjatve naročnine ae ne oaira. — Za oznanila ae plačnje od peteroatopne petit-vrate po 12 h, če ae ae oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, čo ao tiaka trikrat ali *c!krat. — Doplal saj ae isvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih nlieah it 6f hi aieer uredništva v I. nadatropjn, npravntftvo pa v pritličja. — UpravniŠtvn naj ae blagovolijo pošiljati naročniae, reklamacij«,
oananila, t j. administrativno a tvari.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Klerikalci in vseučilišče.
h.
Ko je prišla vladna predloga za-straa italijanske fakultete v Roveretu na dnevni red in je bilo zagotovljeno razpravljanje o njej, srro strmeli in začudeno smo vpraševali, kaj da je i j u nk timom in če so klerikalci pozabili svojo obljubo, da ne prepuste razpravljanja o italijanski fakulteti, češe obenem ne razpravlja o slovenski fakulteti. Ali premagali smo sami sebe, zadušili željo, javno vprašati, kaj da je in zaradi dobre stvari potrpeli.
Začelo se je običajno vpisovanje govornikov. Poslanec Piantan se je oglasil kot eden prvih poslancev za besedo pri razpravi o italijanski pravni fakulteti, da zastopa slovenske zahteve. Izmed klerikalnih po-klancev se ni nihče dal vpisati kot govornik. Mislili smo, da se to zgodi vsaj drugi dan, ko je sicer skoro isključeno, da bi kdo prišel do besede, a tudi drugi dan se ni nihče oglasil. V svoji lenobi in indolenci se klerikalci še menili niso za to velevažno zadevo, dasi so vedeli, da rednim potom nobeden izmed njih ne pride do besede, ako se oglasi pozneje. Mi pa smo hoteli, da se morajo oglasiti tudi klerikalci, hoteli smo zategadelj, da se pokaže bo-lidarnot slovenskega naroda glede vseučilišča s tem, da bo poleg liberalcev izreko tudi klerikalci v istem zmislu. Ker klerikalci niso za to poskrbeli iz lastnega nagiba, smo jih v to prisilili. Naš pritisk je izdal. Sele potem, ko smo mi klerikalcem segli v lase in jih v »Slovenskem Narodu« sunili pod rebra, so se oglasili za besedo. Prej se nobeden ni zmenil. Seveda nas psujejo, ali mi smo psovanja teh umazanih faretov tako vajeni, da ne doseže niti našega zaničevanja. Dosegli smo kar smo hoteli,
prisilili smo klerikalce, da so se čeprav le z malo izjavioo pridružili Piantan«, naj torej psujejo, kolikor jih je volja.
Značilno je, da je o tej stvari govoril ne dr. Susteršič, nego dr. Ploj. Pri razpravi o italijanski pravni fakulteti je podal dr. Pioj prav kratko, prav suhoparno, komaj nekaj besedi obsegajočo izjavo, med tem ko se je posl. Piantan z izvstnim, velikim govorom zavzel za našo stvar. Ploj je prišel sploh samo v sled ljubeznivosti Čehov do besede. Oglasil se je bil namreč ravno tako prepozno, kakor drugi klerikalci, in le ker so se Cehi dali preprositi, da so se zadovoljili z enim govornikom in odstopili klerikalcem besedo, je imel dr. Ploj priliko, podati svojo izjavo.
Strankarska zavist je p* pri klerikalcih tako razvita, da bc pripravljeni celo oškodovati slovenski narodni interes samo iz strankarskih namenov. To se je videlo v tem slučaju. Klerikalci so vedeli, da pride Piantan do besede, ker se je kot eden prvih govornikov oglasi], bali so se pa, da nobeden izmed njih ne bode mogel govoriti. In sedaj jih je začela grizti strankarska zavist, da se bo liberalen poslanec potegnil za slovensko fakulteto z velikim govorom in tuhtali bo in tuhtal), kako bi to preprečili. Naravnim potom se to ni dalo doseči, zato pa so poslali poslanca dr. Ploja in Robih nad dr. Ferjančiča, naj ga pregovorita, da bo vplival na poslanca Plantana v tem zmislu, da ne bo imel velikega govora o najvažnejši naši narodni zahtevi, marveč naj poda le kratko izjavioo. Seveda je posl. Piantan izpolnil svojo narodno dolžnost in se ni vdal. Slovenski poslanec pride v parlamentu tako težko do besede, da je naravnost škandal, Če ne porabi vsake prilike, kadar se ponudi
Ali klerikaloi niso samo iz stran-
karske zavisti skušali spraviti posl. Plantana ob besedo, marveč še iz drugega razlega. Iz prav umazanega razloga! O italijanski fakulteti je poslanska zbornica razpravljala popoldne in sicer zadnji dan, predno ae je umaknila deželnim zborom. Mnogo poslancev je že opoldne odpotovalo, sploh so pa vsi sodili, da je italijanska fakulteta edini razpravni predmet. Klerikaloi so hoteli to situ-vaoijo prav prebrisano izkoristiti za duhovskobisago. Poskusili so pregovoriti predsednika, naj se hitro, ob koncu seje vzame še v razpravo zakon o zvišanju duhovskih plač. Računali so a tem da je že mnogo poslancev odpotovalo, da nihče ni pripravljen na to stvar in da se bo zakon prav tihotapski in v vsi naglici brez posebnega odpora dal spraviti pod streho proračunskega odseka. Ta manever je bil med klerikaloi različnih narodnosti že prej dogovorjen. Da bi se mogel vzeti ta dan še zakon o zvišanju duhovskih plač na razpravo, zato so klerikaloi agitirali pri različnih govornikih, naj podajo samo kratke izjave in zato je tudi dr. Ploj podal le kratko in brezpomembno izjavioo, da bi se le hitreje zvišale duhovske plače. Klerikaloi bi bili ta svoj namen tudi dosegli, da se niso voditelji različnih strank obrnili do predsednika in protestirali, da bi se še ta dan vzel zakon o duhovskih plačah v pretres. Predsednik je tudi uvidel opravičenost tega protesta in ni hotel klerikalcem ugoditi vzlio vsemu moledovanju.
Klerikalne spletke so se izjalovile. Posl. Piantan se je v jedrnatem govoru zavzel za naš narodni in kulturni postulat in dosegel je velik uspeh. Dokaz tega je, kako mu je minister Hartel odgovarjal ter mu javno obljubil, da mu še v proračunskem odseku odgovori. Dokaz temu je, da so hrvatski poslanci, dasi so člani Susteršičevega kluba, poslancu Plantanu čestitali. Posebno toplo mu
je čestital dalmatinski deželni glavar dr. Iv če vic in čestital mu je tuli eksoelenoa Abrahamovioz, rekši pos). Plantanu, da je izborno in prepričevalno zastopal slovensko korist. Sploh je govor posl. Plantana napravil vsestransko velik in jako ugoden vtis.
Rodoljuben človek, kateremu je pri srou narodov interes, se mora tega srečnega nastopa samo veseliti. Moral bi se tega veseliti tudi klerikalec, zlasti ko se gre za tako nestrankarsko stvar, kakor je slovenska univerza. Toda klerikalec je vedno kukavioain klerikalna podlost je tako velikanska, da se niti ne ozira na splošno korist, niti pri popolnoma nestrankarskih zadevah.
Klerikalce grize bleda zavist, da je posl. Piantan kot član liberalne slovenske stranke imel prvi besedo, grize jib, da se je liberalen poslaneo potegnil za slovensko visoko šolo, med tem ko so morali klerikaloi, čeprav vsled lastne lenobe, za njim stopinje pobirati, in grize jih, da je liberalec dosegel tako lep uspeh s svojim nastopom. Vsaj doma med slovenskim občinstvom bi radi izbrisali vtis, ki ga je napravil srečni nastop posl. Plan tana, v sa j d om a bigaradi pripravili ob efekt njegovega govora in poskusili so to v škofovem glasilu.
Jutri priobčimo doslovni prevod Plantanovega govora. Iz tega prevoda seborazvidilo, kako cigansko so lagali »Siovenčevi« duhovniki o tem govoru. Piantan je zahteval to, karse mora najprej zahtevati. Za vsako visoko šolo, ki se hoče na novo ustanoviti, je treba posebnega zakona. Brez takega zakona se ne more ustanoviti nobena univerza. In če bi imeli milijone na razpolaganje in same odlične kapacitete za profesorje — univerze bi ne mogli dobiti, dokler ni zakona. Zakon je torej predpogoj za univerzo in ko je dr. Ploj rekel: »Mi zahtevamo, da se takoj ustanovi vsaj pravna fakulteta !
v Ljubljani*, tudi ni zahteval drugega, kakor zakon. Saj univerza se ravno ustanovi z zakonom. Sicer vemo, da se »alovenčevi« redak-terji odlikujejo po neverojetno obsežni nevednoBti, ali to bi morali vendar vedeti, da se univerza ne more drugače ustanoviti kakor z zakonom.
J u n k t i m, o katerem se toliko govori in o katerem laže »Slovenec«, da so ga že postavili njegovi poslanci med italijansko in slovensko fakulteto, ne more obstajati v ničemer droge m, kakor da poslanci ne dopuste rešitve zakona o italijanski fakulteti in jo zadrže toliko časa, dokler se ne predloži in ne reši zakon o slovenskem vseučilišču.
»Slovenec« je v svoji zabitosti tudi zapisal, da protestira proti Plan-tanovi izjavi, da bo Slovenci zadovoljni, če se jim slovensko vseučilišče zakonito zagotovi, ne zahtevajo pa, da se takoj ustanovi.
Ta Plantova izjava je vsesko* pametna in premišljena. J u n k t i m a med otvoritvijo italijanske in slovenske fakultete ne moremo postavit«. Italijani so imeli svojo fakulteto Že dolgo let in je prav vse pripravljeno za takojšnjo otvoritev. Pri nas pa še poslopja ni. Ali naj mar namestimo fakulteto v lemenat ali v bolnico za silo. Tudi je pomisliti, da imamo pač profesorje za pravno fakulteto, za modroslovno jih pa precej manjka.
Piantan je imel popolnoma prav, ko se je držal načela, da se mora postaviti junktim med italijansko in med slovensko fakultete; kajti s tem, kar je rekel, se je držal junktima in z a -h t e v a 1 t o, k a r j e takoj mogoče, če bo sprejet zakon o slovenski fakulteti, potem bo prava igrača in otročarija, doseči otvoritev fakultete, kajti poslopje postavi mestna občina drugo poskrbi dežela in kakor hitro
Koristka.
Povesi.
(Daije.) VI.
Minulo je nekaj tednov. Olga se je bila zapodila v vrtinec življenja z vso strastjo svojega toliko časa premaganega in zatajevanega temperamenta. Njeno davno koprnenje po uživanju je bilo udarilo na dan z elementarno močjo, jo je bilo tako prevzelo, da ni našla niti trenotka pokoja, da bi raz-mišljevala o svojem početju. Uživala je, kar ji je ponudilo življenje. Navadila se je kavarne in gostilne in družbe lahkomiselnih ljudi. Niti zapazila ni, kdaj se je navzela nazorov, ki so vladali v igralskih krogih, kdaj se je navadila opolzkega govorjenja in dvoumnih namigavanj. Vse, kar ji je bilo prej v mislih, je izginilo iz njenega spomina. Mislila je edino na sedanjost, na trenotje.
Skromna koristka je nosila zdaj svilene obleke in dragocene klobuke. Gospodična plem. Falkenburg, ki je rad^ filozofirala, je našla, da ima Olga
demoničen vpliv na moške. Res so bili vsi igralci v Olgo zaljubljeni. Celo skopi ravnatelj je bil radodaren, če je Olga kaj od njega zahtevala, drugi pa so jo kar obsipali z darili, ki sicer niso bila posebne vrednosti, a so vendar za razmere dotičnikov predstavljala znatne žrtve. Edini Konjiček ni žrtvoval za Olgo nikdar nobenega krajcarja, dasi je imela njega še najraje. Postala sta, ne da bi bila kdaj o tem kaj govorila, nekaka kompanjona. Ce je Olga imela kako željo, jo je povedala Konjičku, in ta je potem vse aranžiral.
Zlasti v takrat zelo priljubljeni in obiskani gostilni „Pri solncu" je Olga doživela vesele ure.
Tam je prvič v svojem življenju pila šampanjca, tam so se zbirali okrog nje njeni čcstilc.i, tam se je radovala in smejala, kakor nikdar prej v svojem življenju, prav po Konjičkovem geslu : da je ni večje budalosti, kakor če kde zamudi le kako minuto uživanja.
Pri vsem tem lahkomiselnem početju je pa Olga vendar ohranila toliko previdnosti, da se ni kompromitirala. Sicer je doživela nekaj romanov nehote in le tako mimogrede, po obilno zaužitem šanpanjcu, ali tako ravnatelj kakor Lercher in Konjiček so varovali svoje
tajnost, drugi pa nihče ni vedel nič slabega povedati o Olgi in veljala je za žensko, ki moške samo izkorišča, a je hladna in nepristopna.
V božičnem Času je Olga zapazila v gledališču v loži dveh bratov lahko-živcev mladega elegantnega moža, ki jo je med predstavo nepretrgoma gledal in je na različne načine skušal obuditi njeno pozornost. Olga se je delala, kakor da vsega tega ne zapazi, ali če je le mogla, je napravila tako, da je prišla blizu leve proscenijske lože, v kateri je sedel tujec in ves Čas je med predstavo mislila, kdo da je ta tujec in dali poskusi se i njo seznaniti.
Tajna njena želja je bila, da dobi imovitega čestilca. Vse prve igralke in pevke so imele take Čestilce in so jih „koreninile", kolikor se je dalo. Gospodična Wagnerjeva, prva moč tiste sezone, jih je imela kar več. Toda ko je prišla Olga k gledališču, so bili vsi lahkoživci že „oddani" in so imeli svoje zveze z različnimi igralkami, za koristke se pa sploh niso radi menili, smatrajoč jih za manj vredne ter jih prepuščali manj imovitim gledališkim prijateljem. To je bila edina stvar, ki je Olgo jezila, in zato se je zelo trudila, da bi dobila kako samo-
stojno vlogo. Laskala se je radi tega ravnatelju in kapelniku in režiserjem in storila marsikako Žrtev, ker je bila prepričana, da mora enkrat na odru obuditi splošno senzacijo, Če se hoče pomakniti v prve vrsto.
Po predstavi je šla, kakor običajno, 8 tovariši in tovarišicami v gostilno „Pri solncu". Ravno ko je povpraševala, kje da je Konjiček, so se odprla vrata in vstopil je Konjiček z mladim tujcem, ki je med predstavo posvečal Olgi svojo pozornost.
„Kadet Slavik," se je predstavil mladi tujec. „ Navadno prebivam v Trstu, a zdaj sem na dopustu v Ljubljani."
„Pomislite," je vpil Konjiček, „ta srečni človek je prišel na dopust, da dvigne svojo dedščino! 20.000 goldinarjev je podedoval lu
Ta naznanilo je spravilo vso družbo pokonci. Moški so hipoma dobili veliko spoštovanje pred tem mladeničem, ženske pa so zatrepetale, povzdignile glave in tresle so se jim nosnice kakor lovskemu psu, kadar dobi sled.
Slavik je vzel od bližnje mize stol in se vsedel poleg Olge. Za trenotek je vse ženske spreletelo Čuvstvo ljubosumnosti, ali Slavik jo naroČil Šampanjca
in to je bilo drugim igralkam vsaj malo tolažilo za izgubljeno upanje, ujeti v svoje zanjke tega nedolžnega mladeniča in dediča.
Razvila se je jako hitro vesela in razposajena zabava. Ko je začel šampanjec vplivati, je vse vprek vpilo in razsajalo in prepevalo. Konjiček je bil najglasnejši, med tem ko je Slavik vso svojo pozornost posvečeval Olgi in ji pripovedoval, kako globok in nepozab-Ijiv vtis da je nanj napravila in kako ga je očarala njena lepota. Svoje govorjenje je spremljal z vzdihi inje skrivaj, Če je količkaj mogel, stiskal Olgi roko.
Sele proti jutru se je družba razšla. Med tistimi, ki so spremili Olgo in gospodično plem. Falkenburg,Jje bil seveda tudi Slavik. Vodil je Olgo pod pazduho in ji govoril Že o svoji ljubezni ter jo vpraševal, kje da bi mogel drugi dan ž njo govoriti. Olga se je vedla jako reservirano; določnega odgovora ni dala in tudi nič obljubila.
„ Dovolite mi jutri kratek rendez-vons,u je prosil Slavik.
„Rendez-vous — to je za kuharice,4* se je norčevala Olga. „Sestala se bo-deva, kjer se bodeva dobila. Morda na na cesti, morda v kavarni, morda pred gledališčem." (Dalje prih.)
je z denarnimi sredstvi vse v reda, ne bo nobenega zadržka več, da se fakulteta otvori.
Nad vse bedasta je pa »Sloven-Seva« primera med zakonom o vseučilišču in med zakonito zajamčeno ravnopravnostjo. Zakon o ravnopravnosti obsega nekaj občega in splošnega, pri zakonu o vseučilišču pa se gre za nekaj Čisto konkretnega. Ravnopravnost se labko tolmači tako in tako. V zakonu je določeno samo načelo. Z zakonom o fakulteti je pa tako, kakor z zakonom o kakem vodovodu ali o kaki železnici. Te duševne reve, ki so zbrane okrog »Slo-venoa«, tega seveda ne razumejo.
Velika predrznost in nesramnost je tudi »Slovenčevo« zdihovanje, »da morezdajpomagatilezdru-ieno postopanje vseh«. Ce klerikaloi tako mislijo, zakaj se pa ni nihče za to pobrigal, zakaj ni nihče ust odprl, zakaj ni nihče predlagal skupnega postopanja. A klerikalcem sploh ni za skupno postopanje; o tem le pisarijo, v resnioi bo pa za stvar še toliko niso brigali, da bi se bili oglasili kot govorniki in se za našo stvar pošteno zavzeli.
Iz predstojećih pojasnil vidi slovenska javnost, kakor grdo in hudobno je škofov list delal krivico poslancu Plantanu, da bi ga pripravil ob efekt njegovega govora in prikril zanikrnost svojih patronov. »Slovenec« počenja take podlosti, ker se zanaša na nevednost svojih čita-teljev, ki ne poznajo razlike med ustanovitvijo in efektivno zgradbo in otvoritvijo vseučilišča. Naravnost osla« rija je, če piše »Slovenec", da bi bil moral Piantan zahtevati direktno otvoritev vseučilišča, ne pa zakona o ustanovitvi vseučilišča.
Tak humbug je le pri »S ovencu« mogoč. Naobraženim ljudem takega peska ni mogoče metati v oči.
Usoda slovenskega vseučilišča je zdaj v rokah slovenskih klerikalcev. Zakon o italijanski fakulteti je odkazan proračunskemu odseku. Tu je edino mesto, kjer se da dejanski uveljaviti junktim med italijansko in med slovensko fakulteto. Ako se postavijo Slovani na stališče, d a s e v odseku ne sme rešiti zakon o italijanski fakulteti, če se obenem ne predloži in ne reši zakon o slovenski fakulteti in če bodo klerikalci eventualni poskus, rešiti italijanski zakon tudi proti njih ugovoru, preprečili, če treba, s silo — potem je gotovo, da se vlada vda in da se ustanovitev slovenske fakultete zakonito zagotovi. Ako pa klerikalci tega ne store, ako puste, da ss reši;ita-lijanska fakulteta, potem je naš vseučiliški postulat vsaj za deset let, če ne za dlje, pokopan.
V proračunskem odseku je zdaj edina prilika, zagotoviti slovensko pravno fakulteto in klerikalci so odgovorni za usodo našega narodnega postulata.
Slovenska napredna stranka nima v proračunskem odseku n o -benega zastopnika. Sicer bi ji šel eden, ali ne zdi se nam potrebno, da bi zdaj delali obračune s tistimi, ki so krivi, da ga nima. »Lepi klub«, v katerem je združena večina Jugoslovanov, pa i m a v p r o r a č u n -s k e m odseku več zastopnikov in ti imsjo zdaj nalogo, iz vojevali slovensko fakulteto. Če store svojo dolžnost, jim bomo brez zadržka priznali zaslugo in radi ponavljamo, da bi pridobitev pravne fakultete imela jako važne posledice v strankarskih razmerah na Slovenskem; pripravljeni pa naj bodo klerikaloi, da bomo z vso pazljivostjo slodili njihovemu delu in nedelu in da jih bo narod poklical na odgovornost, če bodo zamudili ugodno priliko. Klerikaloi so postavili junktim in njihova prokleta dolžnost je, da se ga drže v proračun-
skem odseku in da ne odnehajo niti za las, dokler ni zakonito zagotovljena ustanovitev slovenske pravne fakultete.
Vojna na Daljnem Vitokn.
Admiral Rozdestvenski odloži poveljstvo?
Kakor zatrjujo nekatere vesti iz
Petrograda, je admiral Rozdestvenski prosil, da sme odložiti poveljstvo ruskega brodovja.
Admiral je baje brzojavil na ministrstvo vojne mornarice doslovno to-le: »Vse moštvo na ladjah je zdravo, samo jaz sem tako bolan, da jedva prehodim krov svoje ladje«
Rozdestvenski je bil preje bolan na disenteriji, sedaj pa ga je napal revmatizem.
Iz drugega vira pa se poroča: Admiral Rozdestvenski je zbolel na splošni paralizi in je moral poveljstvo oddati admiralu Nebogatovu.
Te vesti so že same na sebi zelo neverjetne, zato se tudi ni čuditi, da se tudi že dementujeje, ko se jedva šele došle v javnost.
Ie Petrograda se namreč brzo-javlja:
Vlada dementuje z vso odločnostjo vest, da bi bil admiral Roždestvensi bolan in da bi bil na njegovo mesto že imenovan admiral Birilev.
Kuga v ruski armadi?
»Daily Telegraphu« poročajo iz Tokija, da 83 jc baje v Harbinu pojavila med rusko armado kuga. Umrljivost je strašno velika, vsak dan baje umrje 300 mož.
Pojavljenje te grozovite epidemije v takem vojaškem centru, kakor je H&rbin, grozi uničiti vso rusko armado v Mandžuriji.
Zdravstveno stanje je baje obup-ijivo.
Hospistaiov za bolnike ni, nedostaje pa tudi zdravnikov in postrež-
nic —
V koliko je ta vest resnična, se ne da presoditi, lahko pa se reče, da je zelo malo verjetna.
Ako bi se bila res pojavila kuga v Harbinu, bi se za to pač preje vedelo v Petrogradu, kakor pa v To-kiju.
Sicer pa denimo, da bi se bila med rusko armado res pojavila kuga, bi bilo to za Japonce prav tako nenevarno, kakor za Ruse, ker bi se epidemija brez dvoma prav skoro razširila tuii med japonskimi vojaki.
Zaplenjeni parniki
»Berliner Tagblattu« poročajo iz Tokija:
Japonci so v zadnjem času zaplenili dva parnika, o katerih se ne ve, kateri narodnosti da pripadata; sklepa se pa, da bo ladje ruske in da pripadajo baltiškemu brodovju. Enega izmed teh dveh parnikov so zajeli cb južnem rtu Koreje; drugega pa pri Pesoadorakih otokih.
Kakor se kaže, skuša rusko bro-dovje res po direktnem potu skozi Formoški zaliv in morske ožino Fu-kien dospeti v Vladivostok. V tem slučaju je pomorska bitka neizogibna.
O ruskem brodovju.
Iz Singapora se brzojavlja: Poveljnik parnika »Segovija« pripoveduje, da je srečal pri rtu V a-rela, 40 milj severno od zaliva H o n g k o e rusko brodovje, obstoječe iz 42 vojnih ladij, ki bo počasi plule proti severu.
Iz Hongkonga pa se poroča, da je usidranih v bližini nekega otoka pri polotoku Kvantung 150 kitajskih ladij, obloženih z živili, ki čakajo na daljne ukaze.
Sodi se, da bodo skušale dospeti k ruskemu brodovju, ki je po semkaj doslih informacijah 14 t m. zapustilo zaliv v Hongkoe in od plulo proti severa.
Z mandžurskega bojišča.
»Dailj Mailu« poročajo iz Tokija :
Pozicije ruske armade, ki zadržujejo japonsko prodiranje proti Kaj-
nanu, Hangtumu in Faku-anenu, ee razprostirajo preko 30 milj in dosegajo Železniško progo 35 milj severno od Kajujana. Rusi grade močne utrdbe in imajo močne naravne pozicije na hribih v bližini Tj e lina, Trije fori ■ okopi bo že dograjeni. Tudi druge utrdbe se grade ob ruski fronti. Zadnje dni so ae Rusi ojačili za 20900 mož. V oelem so dobili Rusi po bitki pri Mukdenu 60.000 mož novih vojev. Japonoi bo popravili železniško progo do Supin-gaja, 40 milj južno od Kajujana.
Železniški promet je uveden do Tjelina.
Admiral Skridlov.
Kakor se poroča iz Petrograda, bo imenovan admiral Skridlov za poveljnika vojne luke Kron-štat in drugih baltiških pristanišč, admiral Birilev| pa odide na Daljni Vztok.
Češki deželni zbor.
Praga, 18. maja. Na včerajšnji seji vseh nemških deželnih poslancev Be je po daljši debati sprejela sledeča resolucija: »Nemški deželni poslanci sklenejo, da pustijo razpravljati v deželnem zboru le o proračunskem provizoriju, o podporah vsled ujm prizadetim krajem in o nekaterih manjših gospodarskih predlogah, ki jih mora deželni maršal določiti sporazumno s poslanci. V ostalem pa si obdržijo nemški poslanci popolno svobodo v deželnem zboru v interesu avoje politike.« Resolucija je bila sprejeta s 27 glasovi proti 19 glasom.
Praga, 18. maja. Klub mlado-čeških deželnih poslancev je tudi imel včeraj sejo. Naglašalo se je, da začno Čehi v državnem zboru zopet z obstrukcijo, ako bi nemški poslanci v deželnem zboru nadaljevali z obstrukcijo. Pa tudi, ako češki deželni zbor nemoteno zboruje, bodo morali Cehi v državnem zboru zopet poseči po obstrukoiji, dokler Gautsoheva vlada ne izpolni Cehom tega, kar jim je obljubila, da opuste obstrukcijo.
Praga, 18 maja. Danes je bila le formalna seja deželnega zbora. Deželni odbor je predložil proračun za leto 1905, ki izkazuje nepokritega primanjkljaja iS1/« mK. Prihodnja seja bo šele v ponedeljek ter se bo namestnik izjavil o položaju. — Jutri se vrši pri deželnem maršalu konferenca vseh načelnikov, da ee določijo predmeti, ki pridejo v tem zasedanju na vrsto.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 18. maja. Baron Burian je izpovedal pri svojem prihodu časnikarjem, da bo konferiraj le z opozicijskimi strankami, z grofom Tiszo in z liberalno stanko ne stopi v nikako zvezo. Ker KosButha še ni v Budapešto, je obiskal najprej grofa Apponvija, potem pa je imel daljše posvetovanje z baronom Banffvjem. Končno je obiskal Še predsednika ljudske stranke grofa Ziobvja, ki ga pa ni našel doma. Jutri bo konferenoe nadaljeval. Vsi listi pišejo o Barianovi misiji skrajno pesimistično.
Budapešta, 18 maja. V ponedeljkovi seji podaata poslanca Hollo in KosButh dva predloga o ureditvi gospodarskih zadev.
Budapešta, 18 maja. Vest, da je baron Burian najprej konferiral z grofom Apponjijem, ni resnična, Apponvi je temveč demonstrativno odpotoval is Budapešte ter izpovedal, da je vseeno, ali konferira Burian ž njim ali s Kossuthom, ker so njuni nazori enaki.
Budapešta, 18. maja. Baron Burian je konferiral dosedaj le z Banffvjem, Daranvijem in Szederkenyijem. Burian je izjavil, da bo pravi namen svoje misije ofioijalno naznanil šele posl. K o s s u t h u.
Dogodki v Macedoniji.
Belgrad, 18. maja. Vataška organizacija je začela razvijati zadnje čase zelo živahno akoijo s tem. da deli ponekod orožje in strelivo. Ia Bolgarije je prišel skrivoma transport mnogih voz, ki so bili naloženi
z orožjem in strelivom. Turški vojaki pa ao zalotili transport ter ga po hudem boju zaplenili. Na vozeh so se našle tudi bombe, ki ao imele obliko pločevinastih škatlio, v kakršnih so sardine. V B tolju slutijo Turki skrivno delavnioo za bombe, a dosedaj je še niso mogli najti.
Sofija, 18. maja. Zigotavlja se, da sta dva bolgarska častnika v rezervi odpotovala v Macedonijo, kjer je prevzel že vsak svojo četo, in sicer operira polkovnik G a n k o v blizu Vardarja, major Protgerov pa v bitoljski okolioi.
Konflikt med Rumunijo in Turčijo.
Carigrad, 18. maja. Turška vlada je danes izročila za Rumunijo namenjeni odgovor romunskemu poslaništvu. Preden se je to zgodilo, je imel ministrski svet še enkrat sejo. Aretovana Romuna nista knez Ghika in njegov tajnik, temuč dva šolska nadzornika iz kraljevine Rumunijo. Turške oblasti so ju sedaj sioer izpustile, toda izgnana sta bila nemudoma proti morju. Pripeljala sta se s prvim parnikora v Italijo, odkoder sta brzojavila rumunskemu poslaništvu v Carigrad po denar, ker sta brez sredstev.
Poljaki na Nemškem.
Bero lin, 18 maja. Poljaki v Poznanju so večinoma protestanti ter je dosedaj imela poljščina v cerkvi popolno svobodo. Zidnje Čase pa so duhovniki na višji ukaz nadomestili poljske pridige in druge obrede z nemščino. Poljaki kot politično zrel narod pa niso moledovali in čakali, temuČ so pustili cerkev in duhovnike. Tako je v Adelavi izstopilo iz ovangeljske cerkve 20 000, v Brom-bergu pa 15 000 Poljakov. Na t a način se uŽene vsaka cerkev, tudi katoliška, ako hoče komu v oerkvi kratiti narodne in jezikovne pravice.
Španski kralj se ženi.
Pariz, 18. maja. Španski kralj Alfonz odrine kmalu na potovanje, da se v Londonu zaroči z neko angleško princezinjo. Tako si je razlagati odlikovanje, ki je prišlo španskemu kralju za god od angleškega kralja, posebno pa naglioa, s katero je nato Alfonz imenoval angleškega kralja za admirala spsnske mornarice. Sicer pa je kralj A:l;nz povodom svojega rojstnega dne sam povedal, kak namen ima njegovo predstojeće potovanje. Kralj je namrač rekel: »Mojo očetnjavo in mene osrečujoči dogodek, ki ga pričakujete, se bo, tako zaupam v Boga, uresničil v blagor naroda, zakaj v mojem srou je ljubezen do rodbine z ljubeznijo do domovine tako tesno spojena, da si morem zakon predstavljati le tako, da bova potem dva združeno ljubila domovino ter iskala njene sreče in veličine.«
Slovenska Matica.
138. odborova seja, v sredo dne
17. velikega travna 1905.
Mavzeeni: Gg. P. Graseelli, (kot predsednik); A. Bartel, J. Dimnik, dr. Fr. IlesiC, dr. J. Leear, Fr. Novak, Fr. Orožen, II. Pajk, M. PleterSnik. A. Senekovič", dr. J. Stare, I. Šubic, Fr. Wiesthaler. dr. Fran Zbafinik in V. SapaHčič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 16.
Podpredsednik P. G ras seli i proglaša sklepčnost, pozdravi navzočne, otvori sejo in pove, da je predsednik službeno zadržan udeležiti se današnje seje.
Na znanje se vzame, da je poslal odbornik dr. Murko društva pismeno zahvalo na čestitko ob imenovanja za pravega člana srbske akademije v Belgrad u.
Odstopi vsema odborniku dr. K. G laserja, Čigar odpoved se vzame na znanje, je izreči pismeno zahvalo za mnogoletno trudoljubivo sodelovanje.
Ob smrti biskupa dr. Josipa Jurija Strossmajerja, dne 8. malega travna, je razobesila Matica črno zastavo, brzojavno izrazila soialjenje dja-kovskemu stolnemu kapitla in pismeno -.Jugoslavenski akademiji v Zagreb liter prejela za to pismeno zahvalo.
Sprejme se knjižna zveza z uredništvom ..Slov. Pleh led a- in razširiti je knjižno zvezo z »Jugoslovansko akademijo" na vse njene publikacije.
Slavitelje štiri deset let niče publikacij „Spol k a čeških arhitektov in ingenieur-jev v Pragi dne 6., 7. in 8. vel. travna t. 1. je Matica brzojavno pozdravila.
Končno uredbo dr. E. H. C o 8 t e dijaške ustanove je poveriti trojici iz odbora (gg. dr. Stare, I. Šubic in dr. Fr. Zbašnik).
Ob smrti njenega pravega člana Ivana Tkalčiča, dne 11. maja 1.1., je izrazila Matica „Jugoslavenski aka demiji" v Zagreba pismeno soialjenje.
Zapisnik o 137. odborovi seji, ki sta ga potrdila odbornika J. Dimnik in dr. A. Ušeničnik, se odobri brez ugovora. Današnjemu zapisnika bosta overovatelja odbornika I. Šubic in F r. W i e a t h a 1 e r.
Tajnikovo poročilo o računih za preteklo leto, katere so pregledali in v natančnem reda našli revizorji (gg. F. BradaŠka, I. Kruleč in A. Prelesnik dne 27. malega travna, vzame se brez ugovora na znanje.
Sklene se, da bodi letos redni občni zbor v sredo dne 7. rožnika ob šestih popoldne v veliki dvorani „Mestnega doma*. Običajni dnevni red (§ 8. dr. pravil se pravočasno objavi po časopisih.
Tajnikovo poročilo o poverjeni Štvih, knjižnih darilih, društve nikih   in   knjižnici   se soglasc odobri.  Nove poverjenike so dobili ; Logatec, Kočevje, Rajhenburg in Kozje. Zadnjima dvema se je prestavil sedež na Videm in v Pilštanj. Prosilcem (društvom in posameznikom) za brezplačne založne knjige, je ustrezalo društveno predsedstvo vsekdar — če le mogoče — drage volje in prejelo od njih za daril . pismene zahvale.
Za lani je društvu plačalo letnino 2737, za letos doslej 456 Članov. Na novo jih je od zadnje seje pristopil o Matici 28. Knjižnici je v i3ti dobi pri-rastlo b3 knjig, zvezkov in Časopisov 3 podarjene, 50 zamenjanih.
Sklene se, naj se častna   n a grada  iz   obresti Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene, če je kaj primernih spisov, v nižnjem znesku p 200 K podeljuje vsako leto.
Ko se vzameta na znanje še dve interni stvari in ko se reši še ena knjižna zadeva, zaključi predsednik sejo ob šestih popoldne, zahvalivši odbornike na udeležbi.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 19. maja.
— „Windische kultur11.
Nedolžno žvižganje povodom Sobil-lerjevega hinderhondra v Ljubljani je seveda tudi Schčoererjevemu L stiču razgrelo živce in strašno se zaganja v Slovenca. Žvižganje mu je dokaz, da S ovenoi nismo vredni visoke Šole. No, če mi ne zaslužimo visoke šole, potem celovški in ct. ski Nemci še ljudske šole ne zaslužijo, kajti zgodilo se je v Celju že dostikrat in zadnjič tudi v Celovcu, da je bila svobodno po SchSnererju rečeno »die deutsche Bestie, wie sie, frei vom Kulturzauber, leibt u lebt, losgelassen, um worxdglich Spiegelscheiben und slovenisobe Kopfe einzuschlagenc In nemške časopisje je tako nizkotno, da nikdar ne omeni niti s besedico takih do godkov. Naj Nemci nikar preveč ne govore o »windische Kultura, saj bo v Cilju in v Celovcu, v Ioomostu, v Gradou in drugod Že pokazali, da so vredni bratje kanibalskih hererov in da kar se tiče surovosti, je vsaka ljubljanska baraba pravi gentiemec-proti tistim nemškim akademikom, ki so svoje junaštvo in svojo kulturo poBvedcčili v imenovanih mestih.
— Pravičnost c. kr. avstrijske vlade. Svoj čas smo poročali, da je bil imenovan pristavom aa Črnomelj g. dr. Kušej, avskultant pri oelovškem deželnem sodišču. Kako se je pri tem imenovanju manevrir piše »Mir«, ko pravi: Pri celovške a deželnem sodišču je bilo prosto me pristava, avskultant dr. K uše j pa 4 vsak čas pričakoval imenovanja pri stavom. Pred dobrim mesecem je bil na prosto mesto pri oelovškem sodišču premeščen iz Celja pristav dr. Hradetskv, a sedaj, ko je bilo to mesto zasedeno, je bil dr. Kušej imenovan pristavom — za Črnomelj d» Kranjskem. OMvidno je, da se je le namenoma toliko časa poč.kalo * imenovanjem, da je zasedel prost: mesto kurzoveo, ter da ae je valed tega moral pognati rojeni Slovene/ koroški rojak, is dežele. To je torej najnovejša klofuta, katero je priložil* visoka o. kr. vlada koroškemu Slovenstvu.
— Celjski okrajni zatrto p pred   upravnim sodiščem«
Raspravi je predsedoval senatni pred-
IgeJnik vitez H a brda, slovenske iater€se je zastopal dr L e n o o h. Upravno ecdišče.je prt žbi Sloven cev v dveh točkah ugprtilo ter zavrglo tozadevne skltpe gra&kega na-nieatnistva in aieer zaradi gotovelj skega župnika Zupan ic a, ki ga natnčstništvo ni pustilo v I volilni razred in zaradi neke Ztrgger, ka tero je namestništvo samovoljno vpisalo v imenik, potem ko so Slovenci njenega moža kot nepostavno vpisanega izbaenili iz volilnega imenika. Pa tudi Nemcem se je [ustreglo v dveh slučajih s tem, da je upravno sodišče razsodilo, da ima pravico med veleposestniki voliti tudi tak, ki Gd posestva samega s cer ne plačuje predpisanih 120 K davkov, pač pa skupno z davkom, ki ga plačuje od svojega poslopja v mestu, ako pripada to poslopje h kmetijskemu premetu.
— Imenovanje. Vodja justič-nega ministrstva je sodnega tajnika g. Ivana Kavčnika v Ljubljani imenoval deželnosodnim svetnikom.
— Prememba v politični službi. Deželnovladni konceptni praktikant Anton Mencinger je prestavljen od okrajnega glavarstva v Kamniku k onemu v Postojni.
— Železniške spremembe, Asistent državne železnice g. Ivan Kčleo je premeščen z Bleda v II ef-lau; v L^sce-Bled pa pride železniški aspirant Lovro Svetina iz Trga na Koroškem.
— Prešernov spomenik. Pozivu gospoda profesorja Josipa Stritarja za prispevke za Prešernov spomenik so se odzvali nadalje: gg. c. kr. poštni uradniki v Ljubljani 100 K; g. dr. I v. Svetina, c kr. gimn. profesor v Ljubljani, 10 K; g. Josip K oba u, c. kr. s&rin. višji kontrolor v pok. v Ljubljani, 10 K; g. Valentin Golob, trgovec v Ljubljani, 2 K; g. Mak so Fieteršnik, o. kr. gimn. profesor v pok. v Ljubljani, 20 K; g. Josip Kozak, posestnik v Ljubljani, 5 K; gg. slovenski c. kr. topniČarjiv Gorici 3 K; g. Anton Manciniv L.ubijani nabral na svatovščini g. Rajka Korbana 4 K 30 vin.; g. G o j-mir Demšar, notarski kandidat v Črnomlju, 5 K; ga. Ho z a Janda v Jo a c h i m s t h a 1 u na Češkem 6 K; g. L Terček, potovalec tvrdke Hof-[dinerjeve v Linou, 20 K; gosp. dr. Jakob Toplak, e. kr. sodni tajnik v Ljubljani, 10 K. — Živeli zavedni darovalci in naj bi našli mnogo po-anemalcev!
— Poročil se je včeraj gospod Milan Pater no s ter, o. kr. fin. blag. asisten* v Ljubljani z gospioo Marijo Russ iz Vel. Siegharta. Bilo srečno!
— Akademija. Jutri večer nadaljuje g. dr. Robida svoje predavanje o higijeni. — Pred predavanjem ob 1 .8 uri je v »M e s t n e m domu« redna odborova seja.
— Pozor Srbi! Vabijo se vsi v Ljubljani bivajoči Srbi, da zanesljivo pridejo na ustanovni zbor ^»Srbske čitalnice«, ki se bode vršil T soboto, dne 20 t. m. ob lj%8 uri fcvečer v »hotelu Štrukelj« v Kolodvorskih ulioah s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo začasnega odbora. 2.) Volitev stalnega odbora. 3.) Raz Doterosti. Pridite vsi gotovo in zanesljivo! — Začasni odbor.
— „Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slavenske pokrajine11 priredi r binkcštnth praznikih večji shod v j Ljubljani. Za sedaj le to obvestilo, da bodo gg. koUgi bo lahko že sedaj Pripravili na udeležbo Pred shodom jedemo vse natančneje objavili! Lpati je, da bode udeležba pri tem felevažnem shedu mnogobrojna. Na-ielstvo društva obenem prav vljudno prosi, da to obvestilo vsi slovenski tasopiai ponatisnejo in izrekamo naj-33l{90 zahvalo.
— Čuvajte se španskih kleparjev. Včeraj smo poročali, ^ je več oseb v Ljubljani in nemara tudi drugod po Slovenskem ^bilo pisma iz S. Sebastijana na španskem, v katerih se adresati va->:J0, naj pridejo v S. Sebastijan, da ta tam rešijo v shrambi na kolodvoru se nahajajoči kovčeg nekega adi bankerota v zaporu se nahaja-cftega trgovca. V đotičnem kovčegu * baje spravljenih 1 milijon -00.000 frankov vbankovoih. etičniku, ki bi pomagal rešiti ta tovčeg, se obljub ja eno tretjino "3 v kar navedene vsote. Slepar v i Sdbastijanu pa ni edini, g. Auer 8 namreč dobil dve pismi od dveh uličnih sleparjev. Eno pismo je bilo ^poslano is S. Sebastijana, drugo >* iz Burgos-Valladolida; 'tdnje nosi podpis: Luis Romero. ^uis Romero« pravi v nasprotju s
trgovcem v S. Sdbastijanu, da se nahaja dotični kovčeg na neki postaji na Kranjskem in da je v njem samo 800.000 mark iu nakazilo za 48.000 mark, ki se lahko dvignejo pri neki londonski banki. R imero ne zahteva prevelikih žrtev od do tičnika, ki ga hoče osrečiti, ne zahteva, da bi prišel na Špansko, marveč je zadovoljen, da ae mu pošlje primerno vsoto denarja, da se reši kovčeg. Za to uslugo dobi srečni doti* ni k 33% od 800000 mark Romero zahteva, da mu tisti, ki se soglaša s njegovo ponudbo, pošlje ta-te br zojav: »Agapito Aloaraz So trondio bei Gijon Spanien. Ging soeben nach IhremLan-de einkaufen« — Sleparatvo se aieer vidi na prvi hip, a vendar se b^do morda našii naivni preprosti ljudje, ki bodo šli na limanice takim sleparjem. Raiumniki naj svare ljudstvo pred takimi nakanami.
— Miliarift. Po došlih nam po ročilih je tudi v Steniški vasi pri Toplicah te dni na miliarii umrla neka ženska. Nov slučaj se je pojavil v Dr-ganjih Selih. Te dni razsaja bolezen najhujše na Vrhu pri Ljubnem, kjer je zbolelo 5 oseb, od katerih se pri dveh v najkrajšem času pričakuje krize. V Dolenji Straži in Podgori se je bolezen lokalizirala. V Gor. Straži sta začasno le še dva resneja slučaja. — Sinoči smo dobili obvestilo: Danes so zopet novi slučaji mhiarie in sicer: Jarka vas 2, Petane 1, Mal Podljuben 2.
— Ponesrečen vlom. V noči na 18. t. m. so poskušali vlomiti trije tat je, najbrž hrvatski cigani, v trgovino Šeleker & Slavinec v Šmartnem pri Litiji, pa so bili o pravem času prepojeni, da niso ničesar odnesli. Žandarmerija v Litiji jih zasleduje.
— Vlomi. V noči od 12. na 13. t. m. so bili izvršeni vlomi pri štirih posestnikih v Studencu, okraj Krka. Tat je pokradel obleko in druge reči. Sumljiv je neki 401etni velik mož z velikimi rjavimi brki in tako brado in je najbrž pri ciganski tolpi Nikolič.
— Tatinska drrhal na Vidmu. Naše včerajšnje poročilo moramo v toliko popraviti, da vedi preiskavo v tej zadevi edino le brežiška scdniia; pri krški sodniji so bili zlikovci le v začasnem zaporu, a v četrtek so jih izročili brtžiš&i sodniji. Tukaj nekateri kur ne morejo verjeti, da bi bili vsi, ki so v preiskavi, krivi; posebno ker jih je nekaj vmes, ki smo jih vsi imeli za dobre cbSane, ki so pri vojakih služili brez kazni in so dosegli podčastniške stopnje. Za danes, petek, je že povabljenih več prič v zaslišanje.
— Napad v Logatcu. Dne
17. t. m. okoli 9 cre zvečer je nesla 17letna dekla učitelja g. Čuka k peku kruh. Pri kapelici pod pokopališčem ji pride nasproti potnik, star kakih 26 let. Da bi zadostil svoji pehotnosti, jo n-.pade; ker se je pa dekle branilo z vsemi silami, padla et* v cestno blato. Ali je pohotneŽ zadovoljil svojo pohotnost, se ne ve, ker dekle noče nič izpovedati. Orožniki so potnika, ki je iz Logatca do Planine ukradel nekemu drugemu potniku dežnik, v Planini zasledili in ga včeraj prignali v zapor. Doma je s Primorskega.
— Pogreša se v Idriji od 15. t. m. 211etni rudokop Franc Podobnik VII. (sedmi tega imena). Ker je večkrat padel v nezavest, bil je od začetka t. m. v bolnici. Navadno je delal izlete v Čekovnik ali Kanomlje, da bi pri kmetih dobil latvico kislega mleka. Najbrž je v kakem gozda padel v nezavest in umrl ondi.
— Umrl je pri Sv. Jožefu nad Celjem superijor ondotnih »misijonarjev« (laaaristov), Janez Macur, znan po vseh slovenskih deželah po svojem blaznem fanatizmu in rjove-čem glasu Na njegovi duši ieži pre mnoga verska blaznost, kjerkoli je »misijonaril«.
— Draga ljubezen. Kmetski fant Janez Cafuta je prišel is Dravoev v Maribor ter se brž seznanil z zelo »prijazno« 33!etno J osipi no Horzeriz Gradca. Obiskala sta skupaj razne gostilne ter šla končno v hotel spat. Zaljubljeni Cafuta je bil vendar tako previden, da je dal telovnik, v katerem je imel 610 kron, pod zglavje. Toda »ljubiea« pa je bila še bolj pretkana. Zjutraj se je zaljubljeni fant zbudil sam, brez dekleta in brez denarja. Tatioa se je odpeljala v Zagreb, kjer je ves denar zapravila. Porotniki so jo sioer obsodili v 31stno ječo, a Cafuti je s tem malo pomagano.
— Pri Sv. Tomažu blizu Ormoža so ljudje tako pobožni, da lazijo podnevi in ponoči v cerkev in molijo, kakor bi bil že sadnji dan pred durmi. Med temi nadčloveško brumnimi ljudmi se dobe tudi taki, ki iščejo plena pri ubosih vojakih. Tako je v neči od 11. na 12. t. m. tak pobožnjak odnesel vojaku A. Fa-kinu is hleva o. kr. žreboev vojaško bluzo in par črevljev.
— Socialistični kongres v Trstu ae vrši 21. in 22. t. m. Pri-
javljenih je mnogro useleinikov iz Italije, Ogrske in NemČiie. Kongresa se baje udeleže tudi voditelji sooialnih demokratov dr. Ell&nnogen, dr. Adler in Daesvnskf. Na kongresu se bo razpravljalo tudi o iredent zrnu in o balkanskem vprašanju.
— Vlak ga je povozil. V
sredo popoldne je vlak na železnici pri Sv. Andreju v Trstu v neposredni bližini tovarne aa linoleum povozil nekega moža in ga usmrtil. Mož jo star 25 do 30 lat in je po obleki soditi delavec Njegove identitete Še niso mogli dognati. Usmrčeni je, kakor trdijo očividci, stal sredi tira in se kljub avaritvenim signalom ni hotel nikamor premakniti.
— Umrl je na Dunaju rudniški ravnatelj Frid. Langer, 85 let atar. Služboval je nad 30 let v Zagorju.
— „St raf Karte". Piše se nam: »Zadnjic ste v svojem cenjenem listu pisali, da novomeško okrožno sodišče razpošilja samo *Str»fkarte«. Naj izve javnost, da se »Strafkarte« rabijo pri vaeh sodiščih, naj si bode pa že na slovenskih ali nemških tleh. Imel sem jih v rokah že na tisoče, a niti ene slovenske. Ne vem, ali imajo tudi slovenske tiskovine ali ne, če jih imajo, jih ne pokažejo, če jih pa nimajo, no — jih pa nimajo. Pač mi je pa prišlo v roko Že več »Kazenskih osobnih p pianic«, a te ima le ljubljanski magistrat, ne pa ces. kr. so dišča.
— Kamen je vrgel v okno brzovlaka II- razneda dne 16.
t. m. v obližju zaloške postaje neki neznani zločinec ter razbil in pri tem lahko poškodoval potnika Edvarda Petra z Dunaja.
— Tatvina. Prevozniku Jožefu Simončiču je bila danes ponoči iz hleva ukradena srebrna ura z verižico, vredna 14 K in denarnioa z vsebino 5 K.
— Poneverba. Gospodu Karlu Čamerniku, izposojevalcu koles, je včeraj popoldne odpeljal neki Jožef Iglic kolo »Dtlrrkopp Diana«, vredno 100 kron.
— Huda peka sta Jernej Mi-kuš in Mihael Jankovič. Ko je šel včeraj pekovski pomočnik Fran Sto par iz neke gostilne v Krojaških ulicah, sta ga vrgla v veži ob tla, zraven pa ga še s črevlji osuvala po glavi in ga labko telesno poškodovala.
— Delavsko gibanje. Včeraj ss je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 40 Slovencev in 20 Hr vatov, nazsj je pa prišlo 20 Hrvatov. V Heb je šlo 35, v Inomoat 25, v M eran 40, v Hrušioo 15, na Jesenice pa 25 Hrvatov.
Izgubljene in najdene reci. Trgovski sotrudmk gosp. Iran Detter je izgubil zlato iglo z rdečim kamnom, vredno 12 K. — Na južnem kolodvoru je bil najden kovčeg z obleko, ki je last Jožefa Jereba, hlapca pri g. Galetu iz Bistrice.
— Površnik odnesel. Do-tičnik, ki je pretočeno nedeljo v re-atavraoiji »pri Novem svetu« nekemu gospodu odnesel površnik, se pozivlje, da ga nemudoma odđa v omenjeni restavraciji, sioer «e bode postopalo proti njemu drugim potom.
— Ljubljanska društvena
godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulioe) društveni konoert začlane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Opozarjamo na današnji inaerat »Dunajske splošne vaajemne družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov«. Društvo zavaruje proti vinarskim premijam svote do 400 K, katere se izplačajo v alučaju zavarovančeve smrti v teku 24 ur tako, d • ae pogrebni stroški takoj poplačati zamorejo. Tako zavarovanje je posebno ugodno za manj premožne sloje. 1634
— Hrvatske novice. V za devi dalmatinskih parobrod-nih družb ata bila pri trgovinskem ministru baronu Callu predsednik dalmatinskega dež. sbora Ivčević in državni posl. dr. Zaffron. Opozarjala sta posebno na veliko škodo za trgovino in dalmatinsko parobrod stvo, ako bi ae izvedla nameravana fuzija z Llovdom. Minister se je ka zal željam Dalmatinoev zelo naklonjenega ter je povedal, da se vprašanje dalmatinskega parobrodsrstva v najkrajšem času reši. — Za pe-trinjski saborski mandat kan d!dujejo vel. lupan Budisavljević, dr. Fr. Potočnjak  in Stjepan Radić.
— Najnovejše novice. —
Voda je vdrla v novograjeni predor skozi Bosruok, katerega bi b;lo kopati le še 135 m. Ves pre dor je pod vodo, ki je priteče v sekundi 1500 litrov.
— Veliko povoden] imajo v južni Tirolski in Lombardiji. Padova je skoraj popolnoma pod vodo. Vsa setev je uničena. Skoda je neizmerna, samo v Legnagu se osni na 2 milijona lir. Na progi Milan Benetke je Žele. promet ustavljen.
Mnogo oseb je utonilo. Sloveče kopališče Reooaro |e v nevarnosti, več hiš se je že srušilo.
— Jezuite (redemptoriste) je poklioal v Brno škof Huyn, ki je bil sam isfiolan pri jezuitih.
— Odbor vaelavake hranilnice je bil pozvan pred trgovinsko sodišče, da priseže, dajebilanoa prava in da se ni ničesar iz poso-jilniČnega premoženja odstranilo. Moije pa imajo tako slabo vest, da niso upali priti, vsled čtsar se obtožijo zaradi krive prisege.
— Parnik se je potopil. Med Lisabono in Bremenom se je potopil parnik »Marseille« s 27 možmi posadke.
— Zemeljski plaz je podati 1 bliau R >uerota neko hišo, v kateri so bile tri osebe.
— Poslanec d r. F o r t bo baje v najkrajšem času imenovan za sek-cijskega načelnika v trgovinskem mi-nistrt8tvu.
— Madjarski posl. Nosa i je v preiskavi zaradi sleparstva in poneverjenja.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Zaradi šivilje Urške iz Zelene jame je napadel delavec Anton Vodnik svojega tekmeca Alojzija Žgajnarja, ga udaril po očesu, dvakrat v nogo sunil in po tleh podrl. Urška jo stekla ter pustila svojega ljubega Žgajnarja na tleh ležati. Ljubosumni Vodnik je bil obsojen na 3 dni zapora in mora plačati 2gajnarju 10 K za bolečine.
V jarek je zvrnil Franc Birk po dom. Zakotnikov, posest iz Šmartna ob Savi mlekarico Nežo Panoe iz Viča z njenim vozičkom vred. Birk trdi, da se mu je kobila splašila, dokazano pa je, da je kobilo nalašč podil. Ko sa je zamotal blizu tržaške mitnioe mlekarski voziček med Birkov voz, je mlekarica vpila, da naj ustavi, Birk pa je udaril po kobili, voziček in mlekarioa pa sta odletela v jarek. Birk je potisnil klobuk na oči, stisnil glavo med rame ter podil dalje, kakor bi bil obseden. Obsojen je bil v denarno globo 60 K oziroma na 6 dni zapora in mora plačati Neži Pance za bolečine in poškodovani voziček 43 kron 40 vin.
Martin Zaje iz Broda pri Novem mestu, sedaj mizarski pomočnik v Ljubljani, je 8 aprila letos popival s svojimi prijatelji pri Grčarju v Trnovem. Ko je Zaje zapazil, da ima natakarica Micika lep prstan, ji je takoj začel govoriti o svoji vroči ljubezni in o njenem prstanu, katerega naj bi mu dala, da ga pomeri na svoj prst. Micika pravi, da ji je prstan takorekoč potegnil z roke brez njenega dovoljenja. Zahtevala je, naj ji prstan vrne, Zaje pa je rekel, da ji ga bo dal drugi dan, kar se pa ni zgodilo. Mioifca je večkrat zahtevala prstan nazaj, Zajo je vedno obljubo-val, da ga prinese prihodnjič, dokler ni slednjič priznal, da je prstan še tisto noč zapil. Obsojen je bil na en teden zapora s dvema postoma in mora plačati Marički za prstan 7 K 60 v»n.
Anton Mlakar, delavec iz Železnikov, sedaj v Spodnji Sišk', je neki ženski očital, da je pijanka, svinja, vlačuga itd. Mlakar je rekei, da tožnici vse to dokaže. Sodnik pa takega dokaza ni dopustil, marveč je obsodil Mlakarja na 24 ur zapora s postom.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
1.) Dne 19. grudna 1904 so se vršile občinske volitve v Št. Vidu pri Vipavi. Klerikalna stranka se je na vse kriplje trudila, da bi bila pro drla s svojimi kandidati. Eden prvih agitatorjev je bil posestnik Janez Bratovš iz Orehovca. Dne 7. grudna je prišel v družbi svojih somišljenikov k Janezu Mtsleju, posestniku v Lozioah. Prigovarjali so mu, naj voli B klerikalno stranko, in mu je zato obljubil Janez Bratovš, da kupi od njega sod vina, katerega bode plsčsl po 46 h liter, čeravno je znašala prava vrednost le 32 h sa liter. Mi slej je bil s tem zsdovoljen ter je prejel od Bratovša 80 K predplače. Bratovš pravi, da je leto v pijanoati storil, da je hotel v svojo škodo tako drago vino plačati. Mialej pripomni, da je res prodal vino, da pa je bil vesel, da je mogel knp podreti, ker ni pričel Bratovi tekom dveh dni po vino, kakor je bilo dogovorjeno, in omeni še, da je bil kup res previsok, a cena glasa vendarle po oeni. Bratovi in Mislej sta bila obsojena vsak na 8 dni strogega zapora. — 2) Marija Jojčič, posestnika žena na Erselju, je pustila med tem, ko je ila kratek čss po nekem opravku is hiše, svoja dva nedorasla otroka sama v veli se igrati. Med tem je pa 4 leta stari Jožek zaŽgal neki papir na ognjišču, na katerem se je nahajal ie Žareč
pepel; pri tej priliki se je dveletni Mieiki vnela obleka, vsled česar je bil otrok tako nevarno opečen, ds je dragi dan umrl. Ker sodišče ni našlo krivde malomarnosti pri obdolženki, jo je od satolbe oprostilo — 3) Ja nes Staniša, posestnik iz Kravčega vrha, je na ljubljanskem kolodvoru nadatražnika Večerina »nafarbal«, da se piše Martin Skala in da je dela veo Vačerin je takoj slutil, da jo misli fant v Ameriko cdkariti in se tako ogniti vojaškemu m>b)ru Zagovarja ae, da je njegova domačija slaba, zato je hotel b tujim potnim listom odpotovati v Ameriko. Obsojen je bil na 8 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. — 4) Frančiška Z dar, delavka v Teloftoju, r krai Litija, je pri zakonskih Kerh-nave v Križu služila za deklo in ta čas štirikrat ukradla skupaj okoli 106 K Ker se je pa pred ovadbo pobotala a poškodovanim?, č«-š, da bo do Božiča letošnjega leta vse poravnala, je bila oproščena.
Telefonska in brioja?na poročila
Dunaj 19. maja. V justični upravi se za slučaj parla-mentariziranja sedanje vlade pripravljajo važne spremembe. Vodja pravosodnega ministrstva d r. Klein se umakne in se posveti profesuri; višjesodna predsednika Maly v Brnu in Kindinger v Trstu pojdeta v pokoj. Na Kin-dingerjevo mesto pride dr. S c h r o tt, ki je svoj čas služboval v Trstu. Glede Gleispacha se pa ničesar ne čuje; vladni krogi se menda še vedno drže že večkrat izraženega mnenja, da je Gleispach na svojem mestu, češ, slovenski klerikalci in nemški nacijonalci so ž njim prav zadovoljni in se torej ni treba ozirati na slovenske liberalce, ki zahtevajo odstranitev grofa Gleispacha.
Dunaj 19. maja. V nižje-avstrijskem deželnem zboru je bil danes dr. Lueger predstavljen kot namestnik deželnega maršala Predlog zastran ustanovitve mesta tretjega dunajskega župana je bil vzlic ugovoru socialnih demokratov sprejet.
Budimpešta 19 maja nPesti Hirlap" javlja, da je minister Burian v cesar je vem imenu ponudil koalirani opozi-ciji,naj sestavi novo ministrstvo, in sicer pod naslednjimi pogoji: Uredba gospodarskega razmerja med obema državnima polovicama se prepusti obema vladama: izvede se volilna reforma, a obenem se mora po-ostritidržavnozborski opra-vilnik; v armadi se čimprej izvede vse to, kar je svoj čas zahtevala komisija devetorica prejšnjega parlamenta in kar je Tisza obljubil — toda nič več Pač pa je vojna uprava pri volji poskrbeti, da se bo v vseh ogrskih polkih — tudi slovaških, rumunskih itd. gojila mad-jarščina kot službeni jezik v izdatnejši meri kot doslej.
Budimpešta 19. maja. Kos-suth se je davi povrnil semkaj in je imel z ministrom Buria-nom dve uri trajajoče posvetovanje. Minister Burian je izrekel željo, naj bi se pogajanja dokončala do ponedeljka, da bi racgel že v torek cesarju sporočiti njih uspeh. Bržčas boKossuthše enkrat poklican k cesarju, in sicer ali sredi ali koncem prihodnjega tedna.
Rusko-Japonska vojna.
Petrograd 19. maja. Ofici-jozno se potrjuje, da je bil admiral Roždestvenskij že bolan, ko je zapustil Libavo, ua potu pa je njegova bolezen postala Še dosti hujša.
Pariz 19. maja. „Petit Pa-risienM javlja, da so po Japoncih najeti ljudje poskusili admirala Roždestvenskega zastrupiti. Sicer je bil admiral smrti otet, ali ostala je huda bolezen v trebuhu.
Petro grad 19 maja. Vlada je odredila asentiranje konj t 15 okrožjih, kar kaže, da hoče orga-
nizirati velikansko armado konjenikov.
VVashington 19. maja. Konzularni zastopnik Združenih držav v Vladivostoku poroča, da je zapovednik trdnjave vse konzularne zastopnike pozval, naj zapuste Vladivostok in se nastanijo v kakem drugem mestu te provincije. Enak ukaz izdan je bil tik pred začetkom obleganja tudi v PortArturju.
itorzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurs i dun. bone 18. maja 1906. Saložbeni papirji. Denar Blago
a«/, majeva renta..... 100*65 100*75
srebrna renta..... 100*35 100*55
avstr. kronska renta    .   . 100*50 100*70
• „ zlata „ . . 119-60 119*80 ogrska kronska  „   .   .   .     98*16 98'35
„    Blata      „   .   .   . 118-35 118*55
posojilo dežele Kranjska .     99*50 101'—
*Vi0/o poscjiio mesta Spttet   . 100-50 101*50
•*/»•/■     »       »     z*dj4f  •   100-— 100*—
4V«°.'o bos.-here. žel. pos. 1902 | 101*651 10260
4% Češka dež. banka k. o.   . I 10015 10045
4°/c      „       9       „     ž. o.     . ! 100 16 100 70
4t/1c/p asL pisma gad. d, hip. b. j 101 20 10220 pešt.   kom.   k.   a. a.
10°/0 pr....... j 107 65 108-65
sast. pisma Innerst. hr, 100*50 101*60 „      „     ogrske een.
dež. hr....... 100*60 10110
z. pis. ogr. hip. ban.   . 100-10 10110 obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr..... 100-— 101*—
obl. češke ind. banke . ( 100*75 101*76
4° t prior. Trst-Poreč lok. žel. j 99*—
4°/0 prior. dol. žel..... 9J>-f>0 100-
••/.    „   jnž. žel. kap. V/, . \\ 322 25 324 25
41 s- - avsf. pos. za žel. p. c, . 1C0-95 101-9S
Brečfee. Srečke od 1. 18601 t .   . .
»       n   n 1864 ....
s     tizske ..... a    cem. kred. I. emisij«
D » *      "i B
B ogr. hip. banke . . B     srbske k frs. 100*—
turške.....
arečkt .  . .
4°/o 4°/o *%
*•/. 4°/o
4V.( •V
411 0 i /t /o
41/ J/ i C
41/  c j 1
Bazilika Kreditne Inomoške Krakovske Ljubljanske A.Tst. m d. križa Ogr.    n b Bndoliove
Salcbnrške „    .   . .
Dunajske kom.   »   •  • •
Delnice. Jnlne železniee   .  • . Državne železnice    .   . . Avstr.-ogrske bančne delnice Arstr. kreditne banke   . . Ogrske      ■        B       . . Zimo stenske       „      . . Premogokop v Mosta (Brni) AJpinske monten ....
Praške žel. in dr. dr.....i
Rrma-Mordnyi......|| 664 23-
193*40 295 — 171-307 — 807 — 277 — 108 — 143 20 75 485*-78*-B9-— 66*— 67 40 37*35 6fa-— 75 — 641 —
90-50 669 60 1646 — 669*76 786*50 246 — 661— 541— B785- —
! 274 625 50 170*50
195*40 2»7 — 173 315— 316 — 283 — tU — 144*— 28*75 495 — 82*60 97 — 7230 59 40 39-35 69*-82 — 551 —
91*60 670 60 1656 -670 75 787 50 247 — 664*— 642 — 2735 — 665S.5 280-— 627 — 172 —
TrbovljBke prem. drnibe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkome družbe ,
Valute.
O. kr. cekin.....
so franki ......
SO marke......
Sovereigna .....
Marke.........117*30
Laški bankovci...... i!
Bnblji......j
Dolarji...... .
Žitne cene v Budimpešta
Dne 19. maja 1905. Termi; .
Pšenica aa maj . Pšenica  „ oktober
oktober maj
julij . maj . oktober
11*33 19*09 23-47 23*98
163 — 4-84
11*37 19*12 23 64 24-06 117*50 95-60 264 — 5 —
RŽ
Koruza
Oves
„ 100 kg
100 „ 100 0 100 u 100 g
100 „ 100 „
K 17 86
b 16*42
b 13*34
b lo*48
b 1472
n HIŠ
- U-4H
Erekttv.
Nespremenjeno.
Meteorologično poročilo
Maj	čzq opazovanja	Stanje barometra v mm	|S & Z S g	Vetrovi
18	0. zv.	7358	132	bL jug
19.	7. rj.	734 5	121	bI. j zahod
s	2. pop.	733 4	18 9	al. jjzah.
oblačno
de2 8k. oblaC.
Srednja vCeraiftnja temperatura: 13 3° normale: 14-4°. — Padavina 3 0 mm.
I
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točno idoča, za katero &e daje dveletna garancija; zelo lepa laterna maglca a 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; i zelo elegantna broža najTAOveise oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen koli j 6 iz orient. biserov, b patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mosnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in srajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff. niklast žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hiSi zastonj. Krasnih 325 komadov z uro. kije sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz* po&iljalnica
Sa MM.** mm mm. mm m* p
št. **3.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 1630 Mnogo priznalnih pisem.
Šivilje
cd
se takoj sprejmejo
Pred škofijo št. 21, II. nad.
________________
Upokojen uradnik
sprejme postransko službo za primerno plačo.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda". 1622—1
Vdova
želi dobiti mesta kot hišnica.
Naslov  pove upravniStvo „Slov. Naroda". 1621—1
ki ima veselje do poklica, se sprejme.
Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 1594—2
Lišajasti ljudje
tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. 12
Lekarnar G. VIT. Rollo Altona — Bahrenfeld (Elbe).
kilo po 24 kr. 1635-1
pošilja po povzetju trgovec
FRAN PODLIPNIK v Mariboru.
V lastno korist berite vedno
oglas, ki izide na tem mestu.
1683—2
n
dii
p j
Jutri, v soboto, 20. maja predzadnji v nedeljo, 21. maja nepreklicno zadnji
nastop plesalke v sanjah
Madeleine
psihološka uganka za znanost in za lajike.
_•*c**"S§>*">__
Gdčna. ADELA MORAW
£mm .coslrl d/m.et
in vsi drugi umetniki.
Začet ^Ie ©"h 8. url.
Cena prostorom:
Predproddja pri Oton Fischerju na Kongresnem trgn.
1609—2
Cercle K 5-—, I. prostor K 4-—, . prostor K 2-50, stojišče K 1-50.
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADILE, WUTSCHER * ko.
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga
poljedelskih strojev in orodja.
Mednarodna porama.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Zgodovinski, patriotiški in dr. dogodki.
Potovanje po vseh deželah sveta. V soboto, dne 20. maja 1905: zadnji dan razstave a
Velezanimivo potovanje po
YzMni Aziji med =
Po vseh
manjših in večjih krajih vsega Avstrij skega se iščejo za razpečavanje splošno zahtevanega eksportnoga predmeta gpretnl agenti proti niajlml stalni plael in visoki proviziji* — Dopisi na Aleksander Klein, eksporter, Budimpešta, Josefsring 16. 1596 3
rusko-japonsko vojno,
Razstavljeno od nedelje, 21. maja do vštete sobote, 27. mafa 1905 :
Zanimiv izprehod po
Vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprlo od 9. do 19. ure dopoldne In od 9. do 9. ure popoldne.
Za šole In društva znižana vstopnina.
Z odličnim spo&tovanjem 1646
Vojaški koncert
™ se vrši
jutri, v soboto, 20. maja t. K
v hotelu „Južni kolodvor".
Ustoji prost.
Začetek ob 8. uri zvečer,
K obisku vljudno vabi udani 1544 - 2
Novo!     Dunajska Novo!
splošna vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov
zavaruje
vsote pO 50, (OO, 150, 200, 250, 300, 400 kron
ki se izplačajo v slučaju zavarovančeve smrti —.
v teku 24 ur
donašatellu polične knjižice. z=zzz    Mesečne premije so jako nizke. .......
Natančnejša pojasnila daje:
Glavno zastopstvo za kranjsko »Dunajske sptoSne vzajemne družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov"
v KRANJU.
Podzastopnikl z mesečno plačo in provizijo se iščejo za mesta z okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica, Krško, Lož, Metlika, Radovljica, Novo mesto in Skofja Loka, kakor tudi za vse večje občine na deželi.
Dober in trajen zaslužek za Častito duhovščino, gg. učitelje na deželi občinske tajnike i. t. d. 1634—1
Vti l>llo 1
glavni skupščini
Kranjskega društva za varstvo živali,
ki bo
dne 3. junija 1905 ob 8. uri zvečer
v hotelu ,.pri Malieu".
DNEVNI RED:
1. Prečitauje in odobrenje zapisnika poslednje glavne skupščine.
2. Poročilo o delovanju društva.
3. Računsko poročilo.
4. Določitev letnega proračuna za 1. 190'
5. Dopolnilna volitev odbora.
6. Premenitev pravil.
7. Rešitev predlogov.
Načelavtvo.
im
Zahtevajte  pri nakupovanju makaron in nudelnov Vam v korist edino le spodaj označene.
JAMSKE TESTENINE oznano najboljše!
Llubljanskii kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
14upoJ« In prodaj«
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valat, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000 —.
Zaaefljara lo ekskoaptuja Daje predujme na vrednostne papirja,
izžrebane vrednostne  papirje in    Zavaraje sredice proti vnovCuje zapale knpone. lanarza-il Izg-va-Toi.
Vinkulujo in devinkulujo   vojaška ženitninske kavcije. Eakompl lu likauo na«Mle.   Ttfl Bonna u.roiiit«
Podružnica w SPLJETU.
Denarne  lloaj-e sprejema *^>^x
v tekočem raCunu ali na viožne knjižice proti ngCMinim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—68
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"
08