LISTEK. Zšodbe napoleonskeja vojaka. PranGogki spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B. 21 Tigti dan, ko je bila bitka pri Diaždaniih, je tako lilo, da je cegarju na rame visel klobuk. Sicer ge pa človek terou smeje, kadar zmaguje: mraza ne čuti posebno in čaga ima tudi toliko, da ge preobleče. Najhujše pa je takrat, kadar zmaga govražnik, kadar je treba bežati po omehčaitdih, blatnih cegtah, g hiDzarji, dragonci in drugo tako 90drgo za petami, ko človek po noči, ko v daljavi ugleda iuč, ne ve, ali bi Šel proti njej, ali pa poginil zumaj v veeoljnem potopu. Ce-bedej nvi je opigal vge na drobno. Pripovedoval mi |e, da je general Vandamme, ki naj bi bil Avgtrijcem zabranil urmik, zaradi prevelike gorečnogti zašel pri Kulmu v neko gorgko gotegko, da ga tam tigti, ki smo ]ih bili premagali prejšnji dan, od vgeh gtrani •navalili natnj in ujeli njega in več drugih generalov, njegovo vojgko pa uničili. Dva dni poprej (26. avgugta) se je nekaj podoibnega prigodilo naši diviziji, kakor tudi petemu, šegtemu in enajetemu armadnemu ziboni na lowenber§kiih višinah. Mi bi tnli moTali uničiti Pruge na tej gtrani, vsled napačnega razporeda maršala Maodonalda pa nag je govražnik Lznenadil v goreki sotegkii Naši topovi 90 obtičali v blatu, naše konjeništvo je bilo v neredu, peštvo pa zaradi dežja ni moglo streljati. Zato go ge branUi z bodalom. Tretji bataIjon go burno napadajoči j?rugi potisnili celo do Katzbacha. Tam je Cebedeja neki grenadir dvakrat g puškinim kopitom udaril po glavi. Med tem, ko je ranjenega gtotniika Arnoulda držal v rokaih, ga ]e reka vzela g gabo. Oba bi bila uionila, ko bi ge gtotniku ne bilo posrečilo, da ge je oprijel veje na drugem bregu in se vzpel iz vode. Cebedej tni je pripovedoval, da je ti9to noč, čeprav mu je kri lila I- nosa in ušes, še hodil do vasi Goldiberg, napol nvrtev wd glodu, utrujenosti in izgnibljerie Jcrvi in da se ga je ugmilil neki mizar. Vrli mož mu je dal kruha, če&ule in vode. Dalje mi je pripovedoval, da je drugi dan cela divizija in za njo drugi oddelki v gručah, vgaka kakor 9e ji je zdelo7 korakala čez ramino brez poveljnika, ker 90 bili generali, maršali in vgi jezdeči čagtniki pobegnili kakor daleč 90 magli, boječ se, da 'bi ne bili ujeti. Zatrjeval mi je, da bi jih. bilo petdes&t huzarjev vge po vrgti lahko poteptalo, da pa k greči Bliicher ni mogel prekoračiti izgtopirvše reke in da go 9e potem glednjič zopet zbrali v Waldauu. Tam 90 namreč po V9eh cegtnih vogaliih tamSborfi bobnali marš gvojega polka; vgled tega 9e je v gplošni zmedi vgak laliko odločil, ako je še! za bobnovim glagom. Največja greča, je menil Cdbedej, pa je bila v nerednem begu ta, da 90 ge malo dalj-e v Buruzlaui zOarali tudi višji čagtniki, !ki 90 bili vgi iznenadeni, da še lahko paveljujejo 'bataljonom.. Vge to mi je pripovedoval moj tovariš, pri tem pa ni omenil, da bi ge tudi na gvoje zaveznike ne gmeli zanašati, ker bi nag V9ak hip lahko prijeli od gtrani. Pravil je tudi, da sta bila premagana tudi maršala Oudinot in Ney, prvi pri Grosg-Beerervu, drugi pri Dennewitzu. Žalogtno je bilo to, kajti na urrvikainju go umirali novinci od onemoglosti, bolezni in gtradanja. Vge te 9ilne napore 90 mogli prenašati gamo gtari vojaki iz ŠpanLje in tisti, ki 90 že prej služili na Nemškem in so bili utrjeni proti slabemu vrenvenu. »Sploh pa imamo«, je rekel Cebedej, »vge proti nam: deželo, nepregtani dež in lagtne generale, katerim že vse pregeda. Nekateri go vojvode in knezi, ki se dolgcčagijo pri tem, da morajo čez ušesa tičati v blatu, namegto da bi posedali v zložnih naglanjačjti, drugi, med njimi Vandamme, pa bi radi, da bi jih kako veliko podjetje hitro napravilo za maršale. Mi siromaki, katerih tukaj ne čaka nič drugega kot ohromelcgt za vgo bodočnost, mi, ki smo sinovi kmetov in delavcev, ki 90 prelivali svojo kri, da zatro plemištvo, mi nvoramo poginiti tukaj, da ugtvarimo novo plemghro!« Seda)} 9em ieprevidel, da tistL, ki so nafubcžnejši in najnegreonejši, nigo vedno najneuimnejši, in da človek potem, ko je že dovolj pretrpel, natzadnje spozrna žalostno regnico. Rekel pa nigem nič, aiiiipak na tihem pro«il Boga, naj mi da moč in pogum, da bom mogel vzdržati bedo in negrečo, katero so nam napovedovale vse te napake in krivičnosti. Sedaj srao ge nahajali med tremi armadami, ki so se skušale zdnižiti, da nas ¦uničijo z enim gaunim udarcem. To je trila geverna annada pod poveljstvom Bernadotta, šleska armada pcd Bliicherjem in češka armada pod Schwarzenbergom. Zdaj smo miglili, da pojdemo preko Labe in ge vržerno na Pruge in Švede, zdaj zopet, da z gora planemo na Avgtriijce, kakor smo bili že najmanj petdeset« krat storili v Italiji in drugod. Oni pa 90 naeadnje uganilf te nakane. Kadarkoli smo 9e pm gkušali priibliižati, 90 se umaiknili. Najmanj 90 zaupali cegarju, ki vendar ni mogel ¦biti obenem na Češkem in v Šleziji. To je povzročalo groene pohode naprej in nazaj. Vojaki 9i 9edaj 11190 želeli drugega kot bifko, kajti za~: radi nepregtanega marširanja, zaradi prenočevanja na mokrth tleh, polovične hrane in mrčega, ki jih je mučil, se jranv je prigtudilo življenje. V9ak gi je mislil: »Naj 9e fcojiča, kakor hoče . . . To je prehudo . . . Tako ne gre vefl dalje!« Še jaz gem ge čez nekaj dni naveličal takega življenja Čutil sem, kako go mi vgled neprestane hoje, kot bi rekel^ noge lezle v život in kako gem vidno hiral. Vgalco noč smo morali stati na gtraži zaradi nekego lcpova po imenu Thielmann, ki je kmetgko ljudstvo šuntal pro-ti nam. Kakor genca je hodil za nami in nag zagledoval na našem pohodu od vagi do vasi, po gričih, po ce9tah hi globokih dolinah: nijegovo annado 90 tvorili vgi tigti, ki so na9 govražili in vojaštva je imel zmerom dosti. Tigti čas go ge odločili zoper nas tudi Bavarci, Badenci in WurteTtvberžanJ, tako da smo imeli za soviažnike vso Evropo. jKončno smo imeli vgaj to tolažibo, da smo videli, kako je vsa vojgka vrela gkupaj, kakor bi se pripravljala zn veliko bitko. Kozakov Platova in pripadnikov Thielmanna nismo več grečavali v obližju vagi, zato pa smo spotoma večldat naleteli na huzarje, lovce, špangke dragonce, fopništv-o in pontongki tren. Dež je lil, kar se je dalo. Kogai so zapustile moči, ta je sedel pod kakirn drevesom ns mokra tia in čafcal nesrečne usode. Enajstega oktabra smo taborili pri vagi Lugig, 12. pri Grafenihaiinichenu, 13. groo šli čee Muldo in smo vkieli, Jtako je korakala čez mogt 9tara garcta in La Tour-Mair*boung. Govorilo ge |e tudi, da bo ceser prišel miTno> a mi smo z divizijo DoTtii>ro\-skega in Souhamovo četo korakali dalje. Kadar je de-ž prenehal in jp 9kcxzi otolake prodrl žarek jegengkega golnca, 9e je videlo^ kako se je gifoala vsa armada od vgeh gtrani je vrelo proti Lipgkemu konjeništvo in pešitvo. Na drugem bregu Mulde go se že bleščala bodaJa Prirgov, Avgtrijcev in Rugov pa še ni bilo videti. Bržkone so prodirali od druge srrani. Dne 14. je dobil naš bataljon zcpet povelje za poizvedovanje in sicer proti megtu Aakemi. Megto je iinel 90vražnik zagedeno. Sprejel nag je 9 topov^kim streljanjem. Vgo noč smo prebili na planem in nigmo mogli eapaliti niti enega ognja, ker |e neprestano deževalo. Drugo jjutro smo zopet v na-glih fjoihodJh šli Tiazaj k divkiji. Ne vem, eakaj je vgak govoril: »K bifki se pripravljal« Seržant Pinto je trdil, da po cegarju dišL Jaz tega nlsem čutil, videl pa 9€m, da marširamo proti Lipskemu in sem gi mislil: »Naj le pride do foitke, 9amo da ne boš zopet ranjen kct pri Liitzenu in da boš aopet videl Katarino.« Drugo noč je migljalo na nebu brez števila zvezd, ker je bilo zopet nastalo lepo vreme. Mi pa smo nepregtano marškali dalje. Drugo jutro je blizu male vasi, koje ime sem pczaibil, prišlo povelje »Stoj!«, da si oddahnemo. V zralcu gmo, naenkrat slišali votlo botnvenje. Polkovnik, ki je bil še na konju, je prighiškoval, geržanf Pinto pa je vzkHknil: »Bifka ge je pričela!« Skoro isti hip je polkovnik zamalijnil g gabljo in irkazal: »Naprej!« Pričeli smo teči. Telečaki, torbice za patrone, puške, blato, vge je pkgalo itn gkakalo okrog nag, a nihče se ni zmeniJ za to. Pol urre poemeje 9mo ugledali pred bataljonom negkcinčno vrgto kolo-n: vazove, topove, konjeništvo in peštvo. Za nami 90 po diibenski cesti prihajali diucgi, vse \ dintf Kar preko pclja 9o drevUi celi polki. iPrav na koncu ceste je bilo videti oba stolpa cerkva 9v. Nfkolaja m gv. Tomaža v Lipskem, ki sta molela v zrak, na deeni in levi pa 90 ge na olbeh straneh mesta dvigali velikanski oblaki dima, iz katerega go švigaJi tnlislu. Bobnenje |e bilo čedalje hujše. Bili smo še doforo uro cddaljeni od nvegta, ko |e moral clovek že lcričati, da go ga drogi rasztumeli. Bledi od groze smo pogledovali dritg drugega, kot bi hoteli reči: »To, je bitka!« Seržant Pinto je kričal: »To je dogti hujše kot pri Eylanu!« To pot pa se ni grmejal in Cebedej, jaz in drugi tuxli ne. Klijiiib temu gimo tekli naprej in čagtrviki go ponavljali nepregtano: »Naprejl . . . Naprej!« Iz tega 9e vidi, kaiko čtoveka min'e pamet. Pač 9e je dvigala v nas ljubezen do domovine, mnogo bolj pa še poželjenje, da bi se bili. Okrog enajgte «re smo ugledali bojišče, pičlo uro od mesta. Videli smo tudi megtne 9tolpe in polno ljudi na gtarih nagipih, po katerih gem tolikckrat hodil in nvislU na Katarino. Prav nam nagproti v daljavi dvanajgtih do petnajstih gto metrov gta gtala dva polka rdečih ulanov, malo ibolj na levo, na travnikih ob Parfchi, pa dva ali trije polki jezdeči'h lovcev. Med temi polkd 90 ge vlekle gtTažne čete, ki so piihajjale od Diibena. Ob majhni višini malo bolj zadaj 90 bile gtopnjema pogtavljene divirzije Ricarda, Dombrovskega, Souhama in nekaj drugih. Megtu go obračali hrbet. Upreženi topqvi in vozovi 9 gtreljivomt, topničarji in trengki vcjaki na konjih go bili pripravljeni za odjhod. Čisto zadaj na griču pri pristavi g plošnato streho in obšijmimi skednji, kakor ge nahajajo v tem kraju, so blegtele uniforme generalnega štaba. To je bila nadomegtna armada pod poveljgtvom maršala Neya. Nje levo krilo 9e je dotikalo jMarnKntovetga zibora, ki j«g gtal ob cesargki cegti proti Halli, degno pa g-lavne armade, ki ji je poveljeval 9am cesar. Naše čete go torej delale okrog Lipgkega nekak velik kTog. Sovražrviki, ki 90 obenem prodirali od vseh gtraniy pa 90 gkušali, da t>i gi podali roiko, hoteč napraviti olcrog nag še večji krog in imis «ajeti v mestu kaior v mišji pasti. Med tem 90 se obemem bile tri grozne bkke: ena proti Rugom io Avgtrijcem pri Waahaui, druga proti Prusom na hallski veliki cesti pri Modkemu, tretja pa na liitzengki cegti v ci>ran_x> lindenauskega mogtu, ki ga je napadel g€neral Ginlay. Vge to gem zvedel šele ipozmeje. Sicer pa naj vsak ptripoveduje to, kar Je sam doživel — na ta načirn svet irve legnico. xvm. Bataljon je pričel marširati navzdol po griču, ki je baš nasproti m«gta, da bi ge zdnržil z dividjo. Naeakrat smo opaeili, kako je čagtniik od generalnega štaba dirjal gpodaj čez veliki travnik naravnogt protj nam. V dveh. minutah ie bil pri nas. PoJkovniik Lorain mu je dirjal nagproti. Izpre- govorila gta nekaj foeged, j>otem pa je častnik odhitel na- zaj. Na ta način je tudi sto drugiih čagtnikov povelja pri- neslo na plano. »Vrgte obrat na desno!« je ukazal polkovnik, mi pa smo krenili proti gozdu za naši>m hrbtom, ki se razteza kake pol ure daleč c,b cegti protl Diibenu. Bil je bukov gozd, vmeg pa 90 foile tudi breze in hrasti. Ko smo pnišli na kraj gozda, so nam ukarzali naguti noverga gmodnika, potem pa se je bataljon raelcropil po gozdu za gtreljavkanje. Pogtavljeni smo bili gtopnjema po petindvajset kora«kov vgakgetbL Med prodiranjem smo široko odpirali oči, kar si vgak lahko migli. Pinto je klical vgak hip: »Krijte se!« Sicer pa mu ni 'bilo treba gvaTiti nas. Vgak je napenjal ušega in gled-al, da je prišel za kako deibelo drevo, da 9e je zložnc lahko ogledal, predno je šel dalje . . . Kaj vse mirnega človeka čaka v življeryu! Taiko smo prodirali kakih deget minut Ker ni biJo ničesar -videti, gmo ge že čutili vaove. Kar ge oglasi gtrel — potem zopet eden, nalo dva, trije, šest na vgeh gtraneh na&e črte. Isti hip gem videl, kako je padel moj tovariš na levi in 9e gkušal maglojiiti na drevo. To me je rzpodbodBo. _.H * •'•*6<*w«*f*§ ». . . . ..^ fp^ prJhodnjič.)