Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din T56.
TRGOVSKI IiIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, j -Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
   ——
LET0 x	Telclon	št. 552.	LJUBLJANA,	22.	januarja 1927.______Telelon	št.	552_______________________ ŠTEV.	8.
še o sodnih izvršbah zoper državo.
Gospodarski krogi stopajo pogosto v trgovske dn siceršne poslovne stike z državo (nabavne, dobavne, delovne pogodbe). Iz teh stikov jim nastanejo navadne poslovne terjatve proti državi ali
— kot se to običajno reče — proti erar-ju. Ako pride do spora, posebno ako dT-žava ne plača, potem se te terjatve presojajo pred sodnijo. Stranka, ki zmaga v pravdi, dobi izvršljivo razsodbo zoper državo, zoper erar.
Poprej se je smatralo za samoobsebi umevno zalite vo državnega prestiža, da je državna uprava sama skrbela za takojšnje plačilo sodno priznanih terjatev, čim je sodba postala izvršljiva. Vprašanje sodnih izvršb zoper državo praktično ni obstojalo, država je bila siguren in točen plačnik. Zdaj pa ni več tako! Državna uprava ne skrbi vselej za plačilo pravomočno zoper državo prisojenih zasebnih terjatev. Upniki so čakali. Ker pa jim čakanje samo nd prineslo denarja, ker sb morali medtem davke točno plačevati, so posegli po skrajnem sredstvu, po sodni izvršbi zoper državo.
Naša sodišča so take (izvršbe dovoljen vala po določbah veljavnega izvršilnega reda. Finančna prokuratura v zastopstvu države se je zoper izvršilno dovolilo navadno pritožila in se je sklicevala na zakon o državnem računovodstvu, ki
sodnih izvršb zoper državo ne pozna in katerega težko umljive oziroma neum-ljive določbe delajo vtis, da sodno izvršbo zoper državo naravnost prepoveduje. Naša vrhovna sodišča so v pogostih odločbah skušala spraviti zakon o državnem računovodstvu v sklad z ostalimi zakoni .in z občepravnim predpisom, da mora država ravnotako — če ne še bolj — spoštovati razsodbe svojih lastnih sodišč in plačevati svoje dolgove kot vsak drugi. Vrhovna sodišča so izrekla, da je sodna izvršba zoper državo dopustna, ako upnik pri vložitvi izvršilnega predloga sodišču izkaže, da je zaman iskal nakazila pravomočno prisojene terjatve pri pristojnem upravnem oblasitvu (mišljeno je gotovo glavno ravnateljstvo državnega pravobranilstva pri ministrstvu financ v Beogradu, oziroma posamezne finančne prokurature).. Tako je prišlo do tega, da so se rubile in prodajale različne stvari državnega gospodarskega premoženja, n. pr. zaloge premoga v državnih rudnikih (Zabukovca, Velenje), živina, zaloge lesa in poljskih pridelkov državnih posestev in celo državnih kmetijskih šol. Nekateri so šli še dalje in so segli po denarju v državnih blagajnah (davčnih uradov, bolnic). Med zahtevajočimi upniki pa niso bili samo gospodarski krogi, temveč tudi občine, katerim n. pr. država ni hotela plačati najemnih za občinske vojašnice, dasi-ravno se je k temu po vseh predpisih in določbah zakona o državnem računovodstvu zavezala. Nekatere občine so pogumno rubile in prišle do denarja, dru-
Pa še čakajo in se v strahu pred žarnem*1 0 državnem računovodstvu ne čl d*08*1 za PredPis istega zakona
- „ k *astarevajo terjatve zoper državo v 5 letih, če ne obstoji že itak krajši zastaralni rok	J
Državna uprava se nage vednosti sodnim izvršbam m up^ Č0 Se je §lo
za stvari državnega gospodarskega premoženja. Znan je slučaj, da je ministr. ftvo mirne duše pustilo rubiti in dražiti za malo terjatev plemenske krave ®eke državne kmetijske šole. To obna-državne uprave ni prav dobro raz-mo š2°’. ker stoji ta uprava — kot bo-konu Vide^ — na stališču, da je po za-sodna °i dT^avnem računovodstvu vsaka Zvršba zoper državo ne le nedo-
pustna, temveč naravnost prepovedana. Pač pa se je finančna uprava uprla vedno, če je šla izvršba na državne blagajne. V tem pogledu je izšlo več razpisov finančnega ministra, ki pozivljejo državne upravne organe na upor zoper sodne izvršbe in groze sodnikom in sodnim uradnikom s kazenskimi in vsakovrstnimi drugačnimi posledicami. Kot posebno značilen navedemo sledeči razpis br. 5319/1925 (Fin. Vijestnik leta 1925., str. 168):
»Nepoznavajuči prepise čl. 60. do 66. zakona o drž. rač., po kojinia nikakav izdatak iz državne kase ne može biti učinjen bez prethodno odobrenog odgo-varajučeg kredita i propisnog naloga nadležnog naredbodavca, pojedine sud-ske izvršne vlasti u Bačkoj, Bosni i Slo-venačkoj pokušale su prinudno izvtrše-nje naplata izvesnih privatnih potraži-vanja od države po sudskim presudama i rešenjima. Ovakvi postupci očigledno su protivni navedenim jasnim zakonskim propisima, protivni samom o-snov-noni pojmu, da se država apsolutno no može smatrati kao nesiguran i rdjav pla-tiša, a vrlo štetni su po ugled i interese države. Za ovakvo nezakonito postopanje, koje se o vi h dana dogodilo u S ..., optuženi su odgovorni audija, sudski izvršitelj i veliki kapetan iz S... Da bi se u buduče to izbeglo, sudovi su upo-zoreni na navedene propise, koji se imadu od sviju najstriktnije pošto vali i primenjivati, a direkcija če narediti svi-ma svojim organima u celoj zemlji, da i sa svoje strane upozore i sudove i privatne stranke na nove zakonske propise, koje če upučivati, da se za naplatu svojih potraživanja od države obračaju redovnim putem državnom pravobra-nioštvu, koje izdaje naloge za isplate, do-sudjene presudama i rešenjima. Naplate iz državne imovine i gotovog novca putem izvršnih vlasti apsolutno se ne smeju dozvoliti i svakom eventualnoim pokuša-ju se odupreti a o torne neposredno iz-vestiti kabinet ministra finajisija . . .«.
Tak je torej položaj danes, ko se nam obeta nov zakonski predpis v predlogu finančnega zakona za ]. 1927/28. Predpis, po katerem se prepoveduje vsaka sodna izvržba zoper državo za terjatve, prisojene po sodnih razsodbah ali odtokih.	'	(Konec sledi.)
Trgovski stiki s češkoslovaško.
Naš promet s Češkoslovaško ne po-kazuje one intenzivnosti, ki bi jo bilo po vseh danih predpogojih pričakovati in zlasti so se stalno čule utemeljene pritožbe o veliki pasivnosti naše trgovinske bilance s Češkoslovaško. Zato so tembolj razveseljivi podatki zadnje uradne češkoslovaške statistike, ki nam kažejo, da se je naš [zvoz v Češkoslovaško znatno povečal ter da izkazuje celo precejšen akti vum.
Po češkoslovaških uradnih podatkih o trgovinskih stikih med našo državo in češkoslovaško za mesec december 1926 vidimo, da je naš izvoz v Češkoslovaško v tem času napram enaki dobi leta 1925 močne? napredoval, dočim je uvoz iz češkoslovaške v Jugoslavijo pokazal manjši napredek. Med predmeti, koje je uvažala Jugoslavija v Češkoslovaško meseca decembra, nahajamo zlasti (številke pomenijo češkoslovaške krone v milijonih): živih živali 8.54, živil in pijač 62.47, sirovin 14.17, gotovega blaga 12.38, skupno 97.76. V istem času leta
1925	se je tega blaga uvozilo za 47.26 milijonov Kč. Jugoslavija pa je iz Češkoslovaške uvozila: živih živali 0.04,
živil in pijač 0.62, sirovin 5.90, gotovega blaga 59.10, skupno 65.75. Uvoz teh predmetov je znašal v istem razdobju leta 1925 80.07. Kakor se vidi, smo tedaj v naši trgovini s Češkoslovaško dosegli meseca decembra 1926 aktivum v iznosu 32 milijonov Kč. To je zlasti važno, ker smo bili v istem času leta 1925 v naši trgovini z Češkoslovaško pasivni za približno 13 milijonov KČ.
Češkoslovaška trgovinska bilanca za leto 1926 pokazuje celotno prebitek v iznosu 2.505 milijonov Kč na-pram prebitku v letu 1925 v znesku 1.203 milijonov Kč. Zlasti je bila češkoslovaška trgovinska bilanca visoko aktivna in to za 346 milijonov Kč meseca decembra 1926, medtem ko je bila leta 1925 celo pasivna za 28.7. Zato je naš aktivum v trgovini s Češkoslovaško v imenovanem mesecu tembolj značilen.
Poslovanje Dunajske borze v letu 1926.
Začetkom 1. 1926 je bilo trgovanje z delnicami sicer malenkostno, kljub temu pa kurz delnic ni padel, pač pa so se jako iskale in kupovale tudi iz inozemstva avstrijske predvojne rente, ki so se vsled živahnega povpraševanja v kurzu dvignile. Dviganje kurzev na nemških borzah je vplivalo tudi na dunajsko borzo. Znamenja postopnega gospodarskega izboljšanja so upravičevala nade,' da napočijo tudi za dunajski trg boljši časi. Mesto boljših časov pa so nastopila presenečenja, pred katerim ni varen tržno-tehnično še tako zavarovan trg. Najprej še je zgrudila delniška družba »Briinner Maschinenfa-brick«. Njene delnice so bile večinoma v rokah dunajskega kapitala. Družba je veljala za zelo solidno, uničile pa so jo neprevidnosti in nepreračunljivosti njenega vodilnega ravnatelja. Še danes ni s sigurnostjo dognano, koliko so posamezniki ob te.[ priliki izgubili. Delnica, ki je v začetku leta bila vredna še 100 šilingov, je tekom nekaj tednov padla na 13 Šilingov. Tak polom ni izza kraha v 1. 1873 še zadel nobene delnice. Pod utisom tega dogodka so kupčije jako nazadovale, posebno ker so poleg veledelničarjev izgubili znatne vsote tudi ljudje, ki se le priložnostno pečajo z nakupom in prodajo delnic in jih ni šteti med borzne špekulante. Najprej si je opomogel rentni trg. V javnosti se je pojavila vest, da namerava država valorizirati svoje predvojne rentne obveznosti. Vsled teh vesti so šli kurzi navzgor in razvile so se živahne kupčije. Ko so kurzi dosegli že fantastično izmero, je finančno ministrstvo kratkomalo odločilo, da vzame dvoje titer enostavno iz prometa, ostale pa, ako se razmere ne izboljšajo. Na ta način je prešla tudi epizoda.
Borzni trg je ta razočaranja kmalu prebolel. Na pomoč mu je prišel predlog zakona o zlatih bilancah. Zlate bilance za dunajske banke niso posebno dobro izpadle. V javnost prodirajoče vesti, da so dunajske vele-banjke izgubile v vojni in po vojni dobi % svojega predvojnega premoženja, so okrepile že nekaj časa uveljavljajočo se tendenco znebiti se bančnih delnic. Kreditni papirji že davno nimajo vodilne vloge, katero so imeli v predvojni dobi. Nasprotno pa so pridobile vodilne industrijske družbe, ki so z zlatimi bilancami prav dobro odrezale. Ob tej priliki se je i
pokazalo, da je industrija od predvojnega premoženja izgubila komaj eno petino. Razočaranja pri bankah so ugodni rezultati nekoliko paralizirali. Splošno se je pričakovalo, da bodo »zlate bilance« na borzi v polni meri izpopolnile nade, katere so se na nje stavile. Med tem ko ae je splošno pričakovalo, da se bo borzni trg v bodoče normalno razvijal, so prišli na dan škandali, ki so v jasni luči pokazali, kako nezdravo je mešati politiko z gospodarstvom. Po> zlomu centralne banke nemških hranilnic, po dogodkih v parlamentarnem odseku, ki je imel nalogo preiskati poslovanje banke in po ogromni izgubi poštne hranilnice v zvezi z zlomom Unionbanke, se borza v letu
1926	ni mogla več okrepiti. Kljub tem poraznim zlomom pa kurzi vendar niso še tolikor trpeli. Ako primerjamo kurze pred zlomom centralne banke s kurzi koncem leta, vidimo, da so se samo neznatno poslabšali-Seveda o kakih živahnejših kupčijah v drugi polovici leta ne moremo niti govoriti. A ravno iz stabilitete kurzov se more sklepati, da se konter-minerji kljub ugodnim prilikam niso upali resno nastopiti, pač v bojazni pred izgubami, katere bi jih utegnile doleteti.
Iz tega razloga se splošno pričakuje, da se bo borzno poslovanje na Dunaju v letu 1927 normalno razvijalo-Vedno bolj postaja za kupčije merodajna rentabiliteta papirja in položaj na denarnem trgu. Pred vsem set izkuša pridobiti za nakup delnic ljudi, ki delnic ne kupujejo iz spekulativnih namenov ter jih ob ugodnem kurzu takoj prodajo. Pri razmerah v letu 1926 je bilo izključeno, da bi prizadevanja v tej smeri uspela, priCja-kuje se pa, da se bo smotrenemu delu posrečilo rešiti tudi to nalogo, kii je za normalno poslovanje vsake borze življenskega pomena. B. F.
ITALIJANSKI VOJNI DOLGOVI.
Upravitelj avtonomne blagajne m amortizacijo vojnega dolga je predložil, finančnemu ministrstvu poročilo o položaju te blagajne od njene ustanovitve v marcu 1926 do 31. decembra 1926. Poročilo pravi, da je amortizacijska blagajna v omenjenem času dobila nad 684 milijonov lir in da je odplačala prvo in drugo anuiteto dolga Veliki Britaniji v skupnem znesku štirih milijonov funtov ter prvo anuiteto dolga Zedinjenim državam v znesku 5,094.000 dolarjev,. Za to je bilo potrebnih 650.5 milj. lir. Na ta način je ostalo amortizacijski blagajni na koncu decembra še 33.5 milj. lir. Ta znesek in dnevno dotekajoči dohodki blagajne omogočajo plačilo .anuitete dveh milijonov funtov Veliki Britaniji, ki zapadejo 15. marca. Blagajna deluje popolnoma redno in brez vsakega izdatka. Prostovoljni narodni dolarski podpisi so dali do 31. decembra znesek 104 milijone lir, ki pridejo v amortizacijsko blagajno.
NOVA RUSKA KONCESIJSKA POLITIKA.
Znani ruski narodni gospodar Joife objavlja članek o ruski koncesijski politiki. Doslej ta politika ni izpolnila vanjo stavljenega upanja. Udeležba inozemstva na ruski obnovi je še zmeraj zelo slaba. Vseeno je pa ruska država v zadnjem, proračunskem letu dobila od koncesijskih podjetij 5 milijonov rubljev dobička, skupaj z davki pa ca 15 milijonov rubljev.
—	Joffe upa, da se bo v bodoče Amerika bolj zanimala za Rusijo, Koncesijski politiki bodo dali sedaj popolnoma novor
»mer in izdelujejo že t zad vne načrte. Naprti bodo izgotovljeni do 1 onro j; nuar-ja. .V prihodnjosti ne boe’ i c’a ja1 ve J takoavanih propagandnih ivonoesi., temveč samo take, ki imajo gos ■ dars < ali trgovsko vrednost.
DVE MILIJARDI KRON — VRE1 N«ST
OGRSKE INDUSTR. PR01	E.
Leta 1925, sp napravile ogrsne industrijske tovarne za 1700 milijonov zladh kron blap,' leta 1926 pa že za dve milijardi kron. Leta 1925 je bilo v industriji zaposlenih' 215.000 delavcev, ki so dobivali na leto povprečno plačo 1000 zlatih kron na leto; leta 1926 je bilo pa zaposlenih že 250.000 delavcev in njih p; vpreč-na letna plača je znašala 1400 zlatih Jcron. Opozarjajo na to, da je nastopilo dviganje produkcije ogrske industrije istočasno s padajočo eksportno tendenco, tako da šo morali odložiti produkcijski previšek' na domačem trgu: to priča o rastoči sprejemni zmožnosti domačega trga. Zlasti je napredovala tekstilna industrija.
ZUNANJA TRGOVINA BOLGARIJE.
Sele 12. t. m. je objavil statistični urad v Sofiji številke bolgarske zunanje trgovine za lanski september in s tem obenem prvih devet mesecev lanskega leta. Kakor se samoobsebi razume, so rezultati za september zelo ugodni in se je zakljuičla bilanca s plusom 152 milijonov levov. S tem se je pasivnost prvih devetih mesecev znižala na 218 milijonov levov, dočim je r.nflšalf» v prvih devetih mesecih lanskega leta 1334 milijonov levov.
jan.-sept. jan.-sept.
1925	1926
Uvoz v tisočih lev. 5,572.226	4,423.109
Izvoz v tisočih lev. 4,238.256	4,205.304
—	1,333.970* — 217.805 Največ je Bolgarija uvozila tekstilij, za 1.575,000.000 levov; za tekstilijami .pridejo kovine s 791 milijoni, nato stroji s 564 milijoni, mineralno olje in gumi 172, usnjeno blago 169, leseno blago 152, olje in mast 168, papirni material 101, kolonialno blago 85 in barve s 95 milijoni levov.
Prodale so ,pa Bolgariji v prvi vrsti
sledeče države:
V mesecih jan.-sept. 1926
Nemčija	1.023,932.000	levov
Italija	655,412.000	levov
Anglija	559,781.000	levov
češkoslovaška	344,455.000	levo v
Rum/unija	263,049.000	levov
Avstrija	79,979.000	levov
Francija	150,884.000	levov
Ogrska	110,857.000	levov
Belgija	181,300.000	levov
Torej je kot izvozna dežela za bolgar slu uvoz Nemčija zopet na prvem mestu
'Bolgarski izvoz obsega predvsem sle deče predmete:
Tobak	1.612,398.000	levov
Jajca	637,588.000	levov
Žito	345,610.000	levov
Svileni	kokoni	92,052.000	levov
Moka	348,036.000	levov
Rožno olje	167,684.000	levov
Kože	121,738.000	levov
Živina	182,894.000	levov
Bob in	fižol	45,457.000	levov
Koruza	296,817.000	levov
Kljub veliki krizi tozadevne industrije je tobak daleč spredaj pred vsemi drugimi predmeti izvoza. Zanimajo 'nas svileni kokoni in rožno olje. Tu omenjeni predmeti so šli v prvi vrsti v sle deče države:
Nemčija	741,022.000	levov
Italija	527,353.000	levov
Grška	721,726.000	levov
Avstrija	323,208.000	levo
Češkolovaška	356,898.000	levov
Švica . , .	230,150.000	levov
Belgija .	153,057.000	levov
Francija	217,859.000	levov
Holandska..	186,534.000	levov
Izvoz se je v vse dežele povečal, obdržale so večjnoma svoje prejšnje mesto.. ‘
K. Tiefengruber:
Psihologija izložbenega okna.
Začnimo z oknom, v katerem je na-kupičena na široko trgovčeva zaloga! Redkokdo si bo danes še ogiedaval prenapolnjeno okno raznega blaga, privabilo bo kvečjemu ljudi v trgovino, ki slučajno ravno potrebujejo kako izloženo stvar.
Ugodnejše upliva spretno aranžirana dekoracija z nekaj umetniškim okusom. Prav posebno se oživi zanimanje občinstva, če se mu nudi v oknu prizor izdelovanja ali izvršitve posameznih poslov, ki so v zvezi z iz-loženimi predmeti. Vsak se bo rad vsaj za trenutek ustavil pred izložbo pisalnih strojev, kjer piše čedna tipkarica na najnovejših modelih; živahno zanimanje vzbuja sankanje mladine, ki se vidi skozi okno v spretno ponarejeni zimski naravi. Tam le opazujejo pasanti zopet, kako gre dvema deklicama vezanje orientalskih preprog naglo izpod rok. Seveda zavzame pretežni del občega zanimanja živi del izložbe na škodo iz-ložene robe, za katero se dela reklama. Vsi taki in podobni triki še davno ne zadostujejo, da se privabijo ljudje v prodajalno in kupijo, kar je vsekakor konečni smoter vsake izložbene propagande.
Vsem tem načinom manjka vspod-budni osebni moment; ker ni prave zveze do osebe opazovalca; to je treba ustvariti. Ta gonilna sila, ki privede pasanta od izložbe v trgovino, je živa beseda, ki ugovori dotičnika, ga privabi, da stopi bliže in se tako ustvarli razpoloženje do nakupa ali vsaj poželenja po stvari. Tu pa ne mislimo na znane zloglasne kričače, ki prežijo na veži trgovine in napadajo mirne pasante, ki se ustavijo pred izložbo. Psiha občinstva je za take metode danes preobčutna.
Torej kako ? •
Publika naj se sploh ne zaveda, da jo nameravamo osebno nagovoriti. Izložba naj samo toliko pove, da se avtomatično vzdrami radovednost nekaj več zvedeti o izloženem predmetu. Nekaj tipičnih primerov naj pojasni ta problem;
Brez posebnega namena šetamo po ulici mimo raznih izložb v vsakdanjih slikah, vse gre brez utiša preko nas, več iz navade kakor radovednosti se za trenutek pri tem ali onem oknu ustavimo, primerjajoč cene, prehitevši blago, kakor da bi vse to sploh ne bilo za nas tukaj.
Niti ena izložba nas ni spravila iz duševnega ravnovesja; kar se torej nas tiče, so bili vsi napori sicer prav agilnih trgovcev brezuspešni.
Iz glavne ulice krenemo v postransko, tam se vrstijo sicer druge izložbe, pa tam pričakovanega učinka ne napravi zopet nobena.
Kar naenkrat nam zastoji noga pred izložbo neke prodajalne čevljev.
Celo precej prostorno okno ne vsebuje druzega nego troje parov obutve: paT elegantnih čevljev za posebne družabne slučaje, par za vsakdanjo rabo na cesti in par za šport. Interesanten psihologičen dogodek, da se ustavimo ravno pred to nekak revno izložbo, se pojasni z dejstvom, da se pred oknom ustavijo samo resni interesenti, ki pa z zanimanjem či-tajo kratke reklamne napise pri posameznih izloženih predmetih: »Vi — ste namenjeni na prireditev . . .«, »k Vaši športni ojileki...«, »kot trgovec ...«.
Še nekaj pojasnil o ročnem delu ter ponudba, da najdemo tudi za naš slučaj nekaj primernega.
Radovednost je tu, eden ali drugi stopi v prodajalno, ki je tako skromna v izložitvi, si ogleda blago, poskusi in kupi... kupi.
Zopet par korakov dalje; precej velika izložba vzbuja naso pozor-nost.
Ozadje v precej živih barvah, na desni strani vidimo kup gorečih lesenih predalčkov, tem nasproti pa moderno registrirno blagajno; v sredini pa napis:
»Kakor v ognju se uničuje Vaš de-
nar v lesenih predalih; najsigumej-še varstvo proti taki škodi je ta-le registrirna blagajna.«
Nenavadnost dekoracije, umetno maskiran prizor gorečih predalov in oseben naglas uplivajo vsaj toliko, da si človek nehote predstavlja nevarnost, v katero utegne priti lastno premoženje.
Potem pa še prijazno vabilo: »Gospod trgovinski podjetnik, prosim stopite bliže, da Vam razložim prednosti te blagajne.« Osebni moment v reklami je v tem slučaju merodajen, da postanemo iz indiferentnih opazovalcev interesenti, morebiti tudi kupci.
Prihodnji dan me žene radovednost mogoče zopet tod mimo. Izložba kaže isto lice, samo mesto gorečih predalčkov, stoji tam ura brez kazalcev; premikajoče nihalo svedoči, da ura teče. Zraven pa napis: »Navaden
denarni predal Vam ravno tako malo razodeva Vaš denarni promet, kakor ura brez kazalcev pravi čas.«
Radovednost do izložbe me zvabi še tretji dan na isto mesto.
Iz nastavljenega soda kapa polagoma vsebina, dotični napis opozarja na izgube, ki jih ima trgovec, oe se poslužuje nenadzorovanih predalov mesto modeme blagajne, ki sproti beleži automatičmo vsak znesek. Prihodnji dan pride na vrsto vreča z žitom, ki jo spodjedajo miši in uničujejo blago. In tako je šlo celo vrsto dni. To je izvrstno premišljena reklama, ki vzbuja pozornost, iz katere se izcimi zanimanje, ki je glavni in konečni smoter vsake reklame, prav posebej pa izložbene, ta pa se mora prilagoditi splošni mentaliteti, pri kateri se običajna sredstva prekmalu obrabijo in samo izvanrednost še kaj zaleže.
. n
RO**4**
Rumeno
Modro
BARVE OMOTOV ČAJNER0ČKE
to zunanje znamenje za mcianico.
Čajna ročka „Rumena“
Dobra gospodinjska čajna mrtanica.
Cajna ročka „Rujava“
Priljubi jen« družinska čajna meianica
j	Čajna ročka	„Črna“
i	Plemeniti	fai za gospode.
Čajna ročka	„Modra"
Cvetni damski čaj.
Čajna ročka „Rudeča“
Cista lodo-Ceylon-iajna mešanica.
Čajna ročka „Zlata“
Mojsterska mešanica Izbir najplemenitejšlh vrst svetovno znanih, najvttje letečih Dar-
jceling-plantaž.
Sterni mešanicami Izpolnite vse želje čajnega pivca t
R. Seelig & Hille, uvozniki - čaja
Dresden-A. I. Poštni predal št 374
Trgovina.
Lovce in trgovce s kožami divjih živali opozarjamo, da se vrši v pondeljek dne 24. t. m. običajni kožni sejem na prostoru Ljubljanskega velesejma. Tega dne bo prevzemala lovska zadruga kože od poedincev v svrho dva dni kasneje se vršeče organizirane prodaje dražbenim potom. V pondeljek se začne sejem ob 8. uri zjutraj in traja do 5. ure popoldne. Prinesite vsi vse razpoložljive kože. Tudi majhne količine so dobrodošle.
Želje jugoslovamskih hmeljarjev. Hmeljarji iz Vojvodine so izročili ministrstvu za trgovino in industrijo vlogo, v kateri prosijo z ozirom na bodoča trgovinska pogajanja s Češkoslovaško, naj se ozira pri pogajanjih prav posebno na jugoslovanski izvčz hmelja v Češkoslovaško. Izvoz hmelja iz Jugoslavije je važen, saj znaša že sedaj čez 130 milijonov dinarjev na leto. Zato hočejo hmeljarji, naj se jim tako glede voznine kakor glede carine gre kolikor mogoče na roko. Uvozna carina v češkoslovaško naj bi se za 50% znižala in veljale naj bi direktne .tarife iz Vojvodine do kraja pošiljatve.
Izvoznike zaklane živine v Nemčijo obveščamo ponovno na opozorilo ministrstva notranjih zadev, da j© treba pri izvozu zaklane živine v Nemčijo držati se strogo nemških predpisov, pri katerih se mora obenem z zaklano živino poslati tudi srce in pljuča, da nemški obmejni veterinarji lahko ugotovijo, da je meso zdravo. Ako manjkajo srce in pljuča, se ves transport brez nadaljnjega zavrne. Da naši izvozničarji ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti in izdatkov, naj se točno ravnajo po teh predpisih.
Zemljiške cene na Ogrskem. V ogrskih agrarnih krogih je vznemirjenje vsled padanja zemljiških cen veliko-Kmetje bi zemljišča radi tudi poceni prodali, pa jih ne morejo; v tem vidijo znak težke krize v agrarni produkciji. Prodati morejo svoja zemljišča samo z dovoljenjem zemljiškega urada, oziroma države; država ima pa predpravico do nakupa in jo lahko izrabi. Zato zahtevajo kmetje, naj ta pravica neha. Mislijo, da se bo potem položaj zboljšal in da se bodo cene dvignile.
Ogrski boksit na Nemško. V strokovnih ogrskih krogih govorijo o zvišanem izkoriščanju boksitovih skladišč, ležečih na oni strani Donave. Boksit so začeli nakupovati Nemci. Doslej so dobivale nemške tovarne aluminija boksit iz Francije in Italije. Ker so si pa ustvarili Italijani
lastno industrijo aluminija in ker porabijo zato boksit doma, morajo nakupovati nemške tovarne surovi material drugod — poleg Francije. — Zato so sklenile dogovor z ogrskimi interesenti. Dogovor določa, da bodo izvozili Ogri tekom leta 1927 150.000 ton surovega boksita v Nemčijo, kjer ga bodo predelali v aluminij. V zvezi s to veliko transakcijo zahtevajo ogrski industrijski krogi ponovno, naj se zgradi na Ogrskem velika tovarna aluminija, da se bo mogel surovi materijal v deželi sami predelati in uporabljati.
Aktivna poljska trgovska bilanca. Po izkazih statističnega urada je znašal eks-port v decembru 118,747.000 zlatov, im-pert pa 90,927.000 zlatov, kar da aktivnost 27,820.000 zlatov. Ves lanski eksport je znašal 2.252,905.000 zlatov, irtiport
1.549.367.000 zlatov, tako da znaša vsa aktivnost poljske zunanje trgovine lani
703.538.000 zlatov. To je nekaj prav posebnega: aktivnost je skoraj tako velika kot polovica importa.
Industrija.
Zakon o zaposlenju inozemskih delavcev. Po naših dnevnikih so se razširjale vesti, da se pripravlja v ministrstvu za socialno politiko načrt novega zakona o zaposlenju inozemskih delavcev. Navajalo se je pri tem tudi že posebna določila, ki bodo sprejeta v novi zakon. Kakor se nas informira iz najbolj verodostojne strani, se v ministrstvu tak načrt ne pripravlja, niti ne obstoji namera, da bi se sedaj veljavni pravilnik o zaposlenju inozemskih delavcev v doglednem času revidiralo.
produkcija premoga v Sloveniji je znašala meseca novembra 1926 174.075 ton proti 161.760 tonam v oktobru in 120.410 tonam v septembru istega leta. Produkcija v novembru 1926 je bila največja v zadnjih 22 mesecih. Celokupna prodaja na ie znašala v novembru 190.452 ton (deloma iz zalog). Izvoz je znašal 20.237
Češkoslovaški premog 1.	Priob-
čajo prve podatke, kollk° premoga so po železnici v preteki®111 razposlali. V okrajih rjavega premoga je bilo s premogom naloženih 837.893 votz k 1 do 20 ton, n»Pram 844.909 vagonom v letu 1925 torej lani za ca. /uuu voz manj. Do Labe v Ustju so pripeljali 34 tisoč vagonov rjavega premoga, 16.60U več kot leta 1925. Črnega premoga pa razposlaU 735.790 vagonov, nad 79 vagonov več kot v letu 1925. Od tega
plusa pride na'ostra vsko-karvinski okraj čez 66.700 vagonov. Ta okraj je sam odposlal 578.865 vagonov ornega premoga, to je skoraj štiri petine vse pošiljat-ve. če seštejemo rjavi in črni premog Skupaj, dobimo 1,573.683 vagonov. Bojijo se, da vsled na novo za početega dela v angleških premogovnikih letošnje razpošiljanje ne bo več tako ugodno, kot je bilo lansko.
ČeSkosloraški špirit. Krogi špiritove industrije na Češkoslovaškem sb vznemirjeni vsled padajoče prodaje špirita, ki traja že dalj časa: Nazadovanje spravljajo v zvezo s ponovnim zvišanjem špiri-tovega davka v lanskem letu. Zlasti se je padanje poznalo v času od 1. septembra do 31. decembra 1926, ko je znašal eks-port 89.500 hi napram 105.200 hi v istih mesecih leta 1025. Interesenti zahtevajo zato znižanje davkov.
Avstrijska mlinska industrija zahteva zvišanje carine na moko. Radi krize v avstrijski mlinski industriji (60 do 70 odstotkov obratov je ustavljenih) se je te dni vršila anketa, v kateri so zastopniki mlinske industrije odločno zahtevali zvišanje carine na moko, če treba tudi potom odpovedi trgovskih pogodb. Nedavno sklenjena trgovska pogodba z Ogrsko je povzročila znatno povečanje uvoza ogrske moke.
Denarstvo.
Obtok bankovcev v raznih državah. >Mitteilungen der OesterreichLschen Na-tionalbank« pravijo, da ima najmanjši ■obtok bankovcev Poljska, kjer je prišlo na kontu oktobra na vsakega prebivalca 3.4 dolarja. V Angliji je znašala kvota 62.7 dolarjev, v Avstriji 21.8, v Češkoslovaški 19.1, v Jugoslaviji 12.6, v Italiji 22.1, v Nemčiji 22.9, v Franciji 45.6 in v Švici 54.2 dolarjev. Prva je Anglija, za njo Švica, nato Francija, potem je pa dolg presledek.
Olajšava v češkoslovaškem deviznem prometu. Bančni svet češkoslovaške Narodne banke je sklenil, da se od deviznih predpisov prosti znesek poviša od 8000 na 20.000 Kč. Tudi maksimalni znesek za kredite, dane inozemcem, se zviša na četrt milijona čeških kron.
Praške hranilnice leta 1926. Prirastek hranilnih vlog pri teh velikih praških hranilnicah v letu 1926 je znašal nad 302 milijona Kč v primeri z 206 milijoni leta 1925. Torej so se vloge zvišale skoraj za polovioo več kot v 1. 1925. Največji je prirastek pri praški Mestni hranilnici, 159 milijonov Kč, s čimer je dosegla na koncu decembra 1385 milijonov Kč vlog. Vimohradska hranilnica je zvišala vloge za 85 milijonov vKč in je dosegla 422 milijonov, češka hranilnica je pa dvignila vloge za 58 milijonov K č in je prišla na 590 milj. Kč. V se tri so imele na kqncu leta 2396 milj. Kč vlog.
AMKIA
M M
J-.
6c)inc pravj in zanesljivi /
Davki In takse.
Nova, emisija kolkov. Delegacija mini-strsha manc v Ljubljani opozarja na razglas o novi emisiji kolkov v Uradnem listu st. 3 z dne 7. januarja 1927, glasom katerega prestanejo s 1. februarjem 1927 veljati kolki sledečih vrst: po Din 0.05, 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 250 in 500. Od tega dne do vštetega dne i. maja 1927 ®e lahko zamenjajo za nove kolke pri ^®h finančnih napravah, ki prodajajo •^sne vrednotice na račun uprave dr-^»aih monopolov (blagajna delegacije .n?x~.rstva financ v Ljubljani in vsi . ,	1 Uradi), kjer interesenti tudi lahko
dobl*° ^tančnejša pojasnila.
ORGANIZATOR
D. Z OZ
Tvornica pripomočkov za organizatorico tehniko in umno gospodarstvo.
—— CELJE-LAVA 9. =-	—'
Tvorniiko isdeiovanie pripomočkov za celokupno trgovsko, industrijsko in obrtno knjigovodstvo po modernih preizkušenih liitemih. Strokovno vpeljavanje teh liitemov.
Odd.l.k: Moderna mehantfna delavnica. Odd.l«k: Oalvantaacijaka naprava m ponlkljanle pobakranja Itd. TverniSko ii4«)ova'<'e najmodernejših karlolak In raglatratur za vsa vrsta obratov. -	nasveti.
ZAHTEVAlTS PROSPEKTE IN PREDOČBO SISTEMOV.
Nov davek. Ako smemo verjeti neki angleški poročevalski pisarni, bo v najkrajšem času Kemal paša, voditelj turške republike, presenetil svet z novim davkom, namreč z davkom na zdravje. Vsi oni, ki so zdravi, bodo morali plačevati dvajset odstotkov svojih dosedanjih davkov. Kar zbere denarja, se porabi za državno oskrbovanje bolnih in starih oseb. —> Ta davek pa nimamo še niti v naši državi!
Glavna aaloga
F. ŠIBENIK, Lluhlfnna.
RAZNO.
Most čez Donavo na račun reparacij.
Ministrski svet v Beogradu se je konč-noveljavno odločil, da bo zvezal Beograd 'in nasproti ležeče Pančevo z mostom. Most bodo zgradili Nemci, na račun reparacij. Stroški bodo znašali 22 milijonov zlatih mark; 16,800.000 jih bo šlo na reparacijski račun, ostalo bodo plačali v gotovini. Gradbo bo vodila tvrdka Siemens, gradbeni material bodo pa dobavile različne nemške tvrd-ke(!). Most bo imel velikanski pomen, ne samo za Beograd, temveč tudi za vso Vojvodino itd.
Trocki bo imenovan za poslanika v Parizu. Po poročilih, ki prihajajo iz Moskve, je Stalin baje ponudil Trockemu mesto ruskega poslanika pri francoski vladi. Sedanji poslanik Rakovski bo najbrž poslan v London.
Ruska gospodarska literatura. V nemščini sta izšli pravkar dve važni publikaciji o ruskem gospodarstvu. Najprvo besedilo govora, ki ga je imel sovjetsko-ruski ljudski finančni komisar ‘N. J. fir-juhanov o »državnem proračunu Sovjetske Zveze in o gospodarski zgradbi dežele« (založba Speer und Schmidt, Berlin). Ponavlja se isto, kar beremo zmeraj v uradnih ruskih publikacijah: optimistično temeljno mnenje, združeno z nekakšno lastno kritiko. Vrsta primerjajočih tabel in grafičnih podatkov nam ta spis posebno priporoča. — Izčrpno sliko o ruskem državnem in narodnem gospodarstvu nam poda na več sto straneh »Jahrbuch fiir Wirtschalt, Politik und Arbeiterbew©gung 1925/1926 (založba Carl Hoym Nachf. Louis Ca'hnbley, Berlin-Hog)«. Delo ima tudi obširne podatke o delavskem gibanju in gospodarskem življenju »meščanskih«, to je neruskih držav s stališča tretje internacionale. Veliko je v tej knjigi snovi, ki je ne dobimo nikjer drugje, in je knjiga tudi na znanstveni višini, v kolikor je to pri .tako izrazitem strankarskem delu pač .sploh mogoče.
Rusi in tvrdka Mannesmann. Med zastopniki sovjetskoruskega komisarijata in tvrdko Mannesmann ?o se začela v Berlinu pogajanja, tikajoča nameravane cevne napeljave za prevoz petroleja med Bakujem in Batunom. (Baku Je ob Kaspiškem, Batum ob Ornem morju). Napeljava bo vodila petrolej proti črnemu morju, brez uporabe železnice. — Ker je taka napeljava že obstojala, gre tukaj najbrže za obnovo stare napeljave. — Pogajanja potekajo precej težavno, ker zahteva tvrdka Mannesmann ne samo, da bo napeljavo ogradila, temveč tudi, da bo bodoči obrat vodila. Ruski za-
stopniki pa obrata nočejo dati iz rok. Tu pripominjamo, da smo omenili zadnjič tudi že drugo napeljavo, ki so jo pričeli sedaj graditi. Ta gre pa iz Groznije na severni strani Kavakaza naravnost čez Kavkaz in se bo končala v črnomorskem pristanišču Tuapse. Dolga bo 600 km.
Gospodarske vesti. Pri glavni dunajski novčarnici je naročila Albanija večji znesek novcev. — Leta 1926 je im-portirala Češkoslovaška za 15.263 milijonov Kč blaga, za 2855 milijonov manj kot leto prej. Eksportirala ga je pa za 17.858 milijonov Kč, za 963 manj. Aktivnost bilance znaša 2595 milijonov Kč in je za 1390 milijonov Kč večja kot v letu 1925. — Londonski list >Daily Nevvs« je započel akcijo za pocenitev denarja in poživlja pet velikih bank, ki bodo imele v prihodnjih dneh svoja letna zborovanja, naj vplivajo na Angleško banko v smislu znižanja obrestne mere.
— Češkoslovaška Narodna banka zaznamuje zmanjšanje obtoka bankovcev v znesku 130 milijonov Kč na 6800 milijonov. Devizna zaloga se je zvišala za poldrug milijon na 2113 milijonov Kč.
— Od začetka ruske žitne nabavne kampanje, to je od 1. julija, do 21. decembra so nabavili 'v vsej Sovjetski zvezi za 71.3 milijonov stotov žita in oljnih semen. Vsota za isti čas prejšnjega leta je znašala 52.2 milijonov. — Upravni svet avstrijske Bodenkredit bo izrednemu občnemu zboru predlagal spojitev z Unionbanko in s Splošno prometno banko. Upravi zadnjih dveh bank bosta predlagali, da se za leto 1926 ne izplača nobena dividenda. — Vsled znižanja obrestne mere pri Avstrijski Narodni banki gre tudi obrestna mera v zasebnem prometu znatno nazaj. — Na Turškem so zgradili v zadnjem času dve sladkorni tovarni, sedaj bodo še dve. Udeležena je tudi češka tvrdka Škoda. — Avstrijski mlini, ki jih je 238, so v težkem položaju. V evrho uspešnejšega zastopstva svojih interesov bodo napravili centralno organizacijo.
Nemška plovbna družba Hapag gradi osem novih parnikov, popolnoma, z lastnimi sredstvi. Ladje so namenjene blagovnemu prometu v Vzhodno Azijo, Avstralijo in Zapadno Indijo. Tudi Sc-veronemški Lloyd je naročil gradbo novih ladij; vpeljal bo med drugim direktno zvezo s Kitajsko, brez ovinka čez Japonsko, itd. — Banka za orientalske železnice je imela občni zbor. Na ziboru je bilo 14 delničarjev s 34.000 delnicami. Vseh delnic je 50.000. Na zborovanju so poročali tudi o zopetnem nakupu maloazijskih železnic, ki ga hoče izvesti Tuirčija. Turki pa delajo velike sitnosti in gredo pogajanja le počajsi naprej. — V Oslo na Norveškem zboruje mednarodna konferenca za pomorsko pravo. Gre za to, da se pomorsko pravo vseh držav enotno uredi, kar bi bilo za plovbo vseh teh dnžav seveda naj večje važnosti. O poteku zborovanja bomo še pisali. — Francoska železna industrija je svojo produkcijo omejila in računijo zato že za februar z nazadovanjem nemškega koksovega eksporta v Francijo, mesečno najmanj za 20.000 ton. — 0 bolgarski zunanji trgovini poročamo v posebnem članku. Natančne ■podatke imajo samo za mesece, januar-september. Za silo so pa zbirali skupaj tudi podatke za ostale tri mesece in so izračunili površno bilanco. Ta je aktivna in sicer za ca. 100 milijonov levov.
— V kampanji 1926/27 je bilo na Poljskem s sladkorno peso obdelanih 184 tisoč ha in je Mo s tem prekoračeno predvojno stanje, ki je znašalo 173.000
ha. Produkcija rafinadnega sladkorja bo dala ca. 490.000 ton, lani jih je bilo 521 tisoč. Dela 70 tovarn.
Po svetu. Kakor povsod opažamo koncentracijsko gibanje tudi v apnarstvu. Od 390 apnarn, ki so obstojale na Češkoslovaškem po prevratu, jih dela sedaj še samo 250; in tudi od teh jih bo v bližnjih letih vsled zastarele in drage produkcije 150 umrlo, Povprečna produkcija apna daje 790.000 ton; izvoza ni, domača stav-benost je majhna, uvoz iz Nemčije hudo konkurira, v inozemstvo gre komaj 50. del produkcije. Ni čudno, da se opaža tudi v'tej obrti koncentracijsko gibanje. — Vrednost ogrske letine je znašala leta 1926 2.858,000.000 zlatih kron, za 9 milijonov manj kot leta 1925. — 15. t. m. je izdala Belgijska banka prve bankovce, glaseče se na novo enoto belga. Bankovci so za 100 in 500 belg. — Nemška linolejska d. d., ki izdela skoraj vso nemško produkcijo linoleja, je na seji 15. t. m. znižala ceno linoleja do 14 odstotkov. — Povpraševanje po čevljih na Češkem se obrača na bolj ceneno blago, nikakor ne na modne in kvalitetne izdelke. Vidi se, da bo tendenca letos ista kot lani. — Na Dunaj je prišel zastopnik velike angleške banke, da se pogaja s poštno hranilnico za prepustitev akcij Bodenkredit, ki jih bo dobila hranilnica v zameno za akcije Unionbanke. — Latvija in Estonska sta se dogovorili o ca. rinski zvezi med obema državama in sta sprejeli načrt definitivne pogodbe. — Indijska banka je po 14 dneh dvignila obrestno mero od 5 zopet na 6%. To zvišanje smatrajo za predvidnostno odredbo z ozirom na financiranje indijske zunanje trgovine. — V Budimpešti melje sedem velikih mlinov; lani so premleli 2,400.000 met. stotov pšenice, za ca 100 tisoč stotov manj kot leta 1925, — V zadnjem času so vsled hude inozemske konkurence Amerikanci ceno umetne svile ponovno znižali. Sedaj pa, ko so se zaloge zredčile, so jo zopet zvišali. — Pridelek riža v Burmi (Zapadna Indija) bo po dosedanjih poročilih prekoračil povprečni normalni pridelek za ca 50% in bo značil rekord. Izvozni previšek bo za okoli 270.000 ton višji, kot je računala zadnja cenitev. Izvozili bodo 3,500.000 ton, od teh 2,677.500 čez pristanišče Rangoon. Burma je najvažnejša izvorna dežela riža na svetu; poleg pristanišča Rangoon se imenuje v prvi vrstt tudi Akyalo. — Poročilo iz Stockholma pravi, da namerava švedska Narodna banka s 1. februarjem znižati obrestno mero od 4 in pol na 4%. — V Budimpešti je 13 velebank, ki so upravljale na koncu leta 1926 hranilnih vlog za 200 milijonov zlatih kron. Leto prej je bilo vlog samo za 123 milijonov, torej se je stanje pomnožilo za 26%. Na koncu decembra so znašale hranilne vloge, preračunjene na zlato vrednost, 23.1% vlog iz leta 1913, stanje tekočega računa pa 58.7%. — Budimpeška centrala denarnih zavodov bo svojo glavnico zvišala, ker bo doslej od nje upravljani denar poštne hranilnice upravljala odslej Narodna banka. — Neka newyorška banka je posodila ogrskemu poljedelstvu 3 milijone dolarjev po 7 odstotkov. — Poljski lesni industrijci so imeli v Varšavi tri dni trajajočo konferenco, tičočo se vseh tozadevnih vprašanj. Razmotrivali so ponovno tudi ustanovitev lesne banke in so jo končao-veljavno odklonili. — Vsepoljski dogovor glede premoga je podaljšan zaenkrat do 31. t. m. Do takrat upajo odstraniti vsa nesoglasja in podaljšati dogovor za daljSo dobo. — Ozjmina na Ogrskem je doslej
dobro prezimila. Potrebna je sedaj snežna odeja, tako kot varstvo proti mrazu kot za namako zemlje. — Beremo, da je dobila Centralna banka nemških hranilnic na Dunaju zadostna sredstva, da izplača uradnikom obljubljenih 10 odstotkov odpravnine. Zato bo štrajk prenehal. — Z 20. t. m. je začela izdajati naša vlada novce po 20 dinarjev, v Parizu izgotovljene. — Slovaški kmetje hočejo ustanoviti lastno pivovarno, na zadružni podlagi. — Francija je pristopila k mednarodni zvezi valjane žice; doslej so bile v zvezi Nemčija, Belgija in Luksemburška. — V nekaterih petrolejskih rafinerijah na Poljskem so omejili obrat. — Čehi so promet z devizami zelo olajšali.
— Pisali smo, da hoče avstrijska zvezna vlada polagoma vse železnice elektrificirati. Sestavila je natančen program in se vršijo dela sistematično po načrtu. V par letih se bomo lahko peljali iz Podrožice do Švice v električnem vlaku. — Poljska vlada je spremenila zakon proti oderu-štvu v toliko, da je znižala najvišjo dovoljeno obrestno mero od 16 na 15%.
Drobne vesti. Na ozemlju Češkoslovaške je bilo 31. decembra 1926 za 267 milijonov K5 drobiža v prometu; največ je bilo petkronskih novcev, 120 milijonov.
— Uradništvo dunajske Centralne banke, ki je v likvidaciji, je začelo štrajkati. Dne 1. januarja so zahtevali uradniki 10 odstotkov določene jim odpravnine, in ko je niso dobili, so začeli s štrajkom. — Ozimina na Poljskem tako-le kaže: pšenica 3.6 (lani 3.3), rž 3.7 (3.4), ječmen 3.7 (3.4), detelja 3.6 (3.3). Najvišja številka je 5. — Jugoslovanske tovarne vijakov se pogajajo o ustanovitvi kartela. S tem hočejo izriniti inozemsko konkurenco. — Od 15. decembra do 1. januarja se je število moških brezposelnih na Nemškem dvignilo od 1,210.000 oseb na
1.470.000, ženskih pa od 256.000 oseb na
275.000. Skupaj je bilo torej brez posla 1 milijon in tri četrt milijona ljudi. — Angleški industrije! bodo prišli na Češko, da si ogledajo tamošnje tovarne in da pretresajo s Čehi nekaj vprašanj za-
ščitne carine. — Cena surovega železa na Nemškem bo po sklepu kartela ostala v februarju neizpremenjena. — Položaj ogrske tekstilne industrije se stalno boljša (glej o tem tudi poseben članek o Ogrski). Neko tovarno bodo tako izpopolnili, da bo delala s 500 statvami. Ra-čunijo s tem, da bo spomladi zaposlenih v tekstilni industriji namesto sedanjih
35.000 delavcev 40.000. — Ogrska produkcija železa se je od leta 1925 na leto
1926	dvignila za 8%. Leta 1925 so napravili 93.000 ton surovega železa, leta 1926
100.000,	surovega jekla pa 235.000 in
250.000 ton. — Industrija špirita na Poljskem je delala lani s 1500 žgalnicami, cd kojega števila je bilo 52 industrijskih podjetij. Industrija je bila sicer razmeroma dobro zaposlena, vendar je bila njena produkcija 655.000 hi samo tretjina predvojne. — Od nas že omenjena petrolejska napeljava iz G rožni ja v Tuapse bo nad 600 km dolga.
«***♦«
TRIKO-PERILO
Toln
molka, lana In otrolc«, • 1 raaau barvah, rokavic«, , natirbt-deSnlKl,
aaaaataa. dokolcnlc«, na alki la Marja k lovca, det
•dino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
Miam haiamoraga apo-manlka.
■1	k	nk	la	Mol
TRŽNA POROČILA.
Dunajska borza za kmetijske produkte (19. t. m.). Razpoloženje Evrope za nakupovanje se je zadnje dni povečalo. Zlasti turščica se išče v večji meri, dočim so ponudbe majhne. Čvrstejši je tudi oves. Kupčija s pšenico pa se še vedno ne more razviti. Po rži je močno povpraševanje. Tendenca za ječmen je mirnejša. — Uradno notirajo vključno blagovno-pro-
metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.50—41, Tisa (79—80 kg) 46—47; r ž : 32.50—35; ječmen: pivovarski domači I. 38—41; turščica: 24—25; oves: domači 26.25—26.75; moka >0«: doma.a 72 do 75, madžarska 68—73, jugoslovenska 66 do 68.
* * *
Kovinski trg. Ameriška decemberska produkcija surovega železa je znašala
3.190.000	ton, novemberska pa 3,237.000 ton. Na ameriškem jeklenem trgu se opaža v zadnjem Času veliko mirnejši potek kot prej, povpraševanje je precej pojenjalo. Vidi se, da hočejo držati producenti tudi v bodočih mesecih produkcijo na visokem nivoju; to pa zato, da bodo imeli v pomladi zadosti zalog. Za tedaj namreč računi jo z izbruhom rudarskega štrajka. — Položaj na evropskem kovinskem trgu se ne označa kot zadovoljiv. Cene popuščajo. Spričo mrzličnega prizadevanja angleških producentov, ki hočejo z vsemi močmi produkcijo dvigniti, si lahko mislimo, da bodo prinesli prihodnji meseci hud boj na železnem trgu. Jasno je, da bodo morale francoske in belgijske tovarne, ki so lanski položaj prav dobičkanosno izkoristile, odstraniti sedaj velike težkoče. Cene na evropskem eks-portnem tugu so bile v zadnjem času sledeče: železo v palicah 5/6, surova pločevina 6/7, srednja 7/6, fina 10, valjana žica 6. — Kupčija na angleškem železnem in jeklenem trgu se je v zadnjem času nadalje poživela. V okraju Cleveland so zakurili zopet 4 plavže in jih dela sedaj 42. Napredek, ki so ga napravili angleški producenti v razmeroma kratkem času po končanem štrajku, je brez dvoma velik. Pri tem moramo še upoštevati, da so cene premoga slej ko prej visoke; koks notira že zmeraj 25 šilingov do 27 šilingov in 6 pence. Tudi cene železa se niso toliko znižale, kolikor bi bilo želeti. Cena surovega železa je še zmeraj za 12 do 15 šilingov višja kot v lanskem aprilu, a kontrakti za poznejše dobave so že za 2 šil. 6 p. nižji. V Clevelandskem
okraju so bile zadnje cene tele: št. 1 90 šilingov, št. 3 85, št. 4 84 šilingov. Kljub razmeroma visokim domačim cenam je povpraševanje na domačem kovinskem trgu zelo živahno, potrebo označajo kot dobro. — Upi francoskega železnega trga se menda v novem letu niso izboljšali Kolebanje frankove devize je velika zapreka za razvoj kupčije. Domače povpraševanje po železu je nespremenjeno, z vidnimi znaki poslabšanja; računijo z omejitvijo produkcije. Cena surovega železa je ostala nespremenjena, pričakujejo pa, da se bo vsled razmer na angleškem trgu znižala. Na domačem francoskem trgu so bile cene sledeče: surova pločevina 850 frankov, srednja 1050, fina 1250 do 1350. Eksportna trgovina je mirna, konkurenca postaja za francoske tovarne od dne do dne težavnejša. — Tudi v Belgiji se opaža poslabšanje. Cene surovega železa se razmeroma dobro drže. Zaloge pri belgijskih obratih rastejo, kar je spričo zmanjšanja angleških naroči! lahko razumljivo. Zadnje notacije na belgijskem trgu so bile tele: železo v palicah 950 frankov, tračnice 1000, surova pločevina 1125, srednja 1250, fina 1300 do 1350 frankov. Če hočemo dobiti ceno v novi vrednosti belga, moramo gornje številke deliti s 5. — Položaj na luksemburškem trgu označajo kot ugoden, naročila so za več mesecev zagotovljena. Cene so nespremenjene na nivoju preteklih tednov, in nimajo producenti nobene volje, da bi jih znižali. — Na nemškem kovinskem trgu se je pojavilo v zadnjem času živahno delovanje. Tovarne so dobile večja naročila, zlasti od državnih železnic, pa tudi domači konsum je ugoden. Stanje naročil označajo za ugoden, nabavni roki, ki jih tovarne zahtevajo, so se podaljšali. Tudi upanje, v bodočnost označajo kot. dobro; zlasti veliko upanje stavijo v razvoj stavbnega gibanja, a tudi razvoj železo predelujoče industrije je ugoden. Sicer nič novega. Domače cene so ostale nespremenjene. — Na češkoslovaškem je vse normalno, kupčija še ni prišla prav do razmaha.
Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe
Vse "vrste trgovske knjige kot: amerikan-skl Journalt, glavne Knjige, blegoJnlSke knjige, vsakovrstne Strace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi izdelki najugodneje
ivan Jelačin 1 A. JANEŽIČ, Ljubljana
Ljubljana
Zaloga sve2e pražene kave, mletih dlSav in rudninske vode
Teina in solidna postreSba!
Zahtevajte ceniki
Floriianska ulica št. 14
knjigoveznica, industrija šolskih *ve*kov Irt trgovskih knjig.
Na veliko I
Na malo!
Trgovci, obrtniki, industrijalei, razširjajte
.,TRGOVSKI LIST ‘!
Majboljši šivalni stroj in kolo
Je edino le
T 9 O
—   :•*
*	«
o	»
■a dom, obr« In Industrijo ■v vseh opremah.
Istotsro pletilni stroj DUBIBD
Pouk » vuionju b> nplečan.
Večletna garancija
Dimnico n poprali«.
Miki etn«, tudi n« obrok*.
lasip Peteline
Ljubljana
Olliu Prdamvog« »pomnik«.
Veletrgovina I
:v	"
H.
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. • Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna pražarna sa kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
_ , . v	.	nSK.	m	(TFniONICAl	Poštni	ček	10.533.	Ustanovljena	leta	1889.
Ustanovljena leta 1889. Telefon štev. 16.	(ORADSKA	STEDIONILAJ
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tek, račun In sicer pr. ti naiugodneJSvmu obratovanju. H»niln c* »>l«čul« zl«**1 za vloge proti dogovorienl odpovedi « tekočem računu najvišje moooče obresti.
S>an)e vloženega denarja rad 100« milijonov kron
S a* je v oženega denarja
nad 256 milijonov difiarjev	________________________
Jant.lvo » v.« vlop. in obrcali. Indllakot«,, r.to.., I« «.t|. kol kl.rkoll
, ...m pr,molenjem t«, da.tno motjo. Vpra, radi !«,« na.ad.Jo pil nje ,„dl». d.n.r n«dol«tn,h iup„,,rt	m	■■	.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je	P
8« priporoča sa tisk vseh trgovskih, obrtnih, Industrijskih ln uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. 552
TISKARNA MERKUR
TROOVSKO-INDUSTRIJSKA D. D.
UUBUANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenik«, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice L t. d.
TELEFON ŠT. 552
Ureja dT. IVAN PLES8. — 1* Tr§wvsk©-tadu»trijeko d. d »MERKUR* kot lsdajatelja ta Uekorj#- A. SEVEH, Ljubljana.