Leto VII, é*ev. 94 Ljubljana, nedelja 25. aprila 1928 Poštnina pavšalirana. Gena 8 Din asa Irhaja ob 4. xjutraj. asa Sune mesečno Din 15—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5Л. Telefon Stev. уг, ponoči tud' štev. 34. ш l'TrMi't- Ш Dnevnik za gospodarstvo, рвгosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prejemov« ulica it. 54 — Telefon St. Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št 4g* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica 5t t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu 1 L|ub-jana št. 11.84» - Praha čislo 78.180. VVien, Nr. 105.241. Današnja številka obsega 16 ftrani in stane 3 Din. Ljubljana, 24. aprila. Kristalizacija našega političnega življenja napreduje v viharjih in potresih. Humoristični prizori slede tragično sramotnim razkritjem. April je bil zelo plo-dovit za politični kino. Glavno vlogo sta igrala Radič in njegova HSS. Političnemu debaklu je sledil moralni poraz, ki je razširil oblak smradu nad «selja-čko» stranko in ki ii je za večne čase uiisnil pečat korupcijonizma na čelo. A uničenje moralnega ugleda HSS ni glavni dogodek tega meseca To je samo predigra, žalostna za HSS in za njene somišljenike v Hrvatski in Sloveniji A med žalujočimi je tudi g. Ljuba Jovanovič. Še te dni je Stjepan RadSč v svoji nedosežni naivnosti v javnem govoru jzbrbljal. da je bil mesece in mesece «zajedno» z Ljubo Jovanovičem, ki da mu je res prijatelj. Ali se ni z njim upal sestati, češ da je v borbi s Pašičem. «Griiss mich nicht unier den Linden..!» Zato koraka danes za krsto moralne reputacije HSS sklonjene glave v prvem redu g. Ljubomir Jovanovič. Glavna borba se začne jutri v radikalnem klubu. Ljubi Jovanoviču je oslabljen sekundant Radié. Na drugega simpatizerja (g. Korošca) nihče več ne da nič, da, njegova ljubezen do Ljube Jovanoviča le-temu samo škoduje. Da pa najnovejše spoštovanje g. Ljube br. 2 za Ljubo br. 1 ni ravno dobro priporočilo vsaj v radikalnem klubu, je že dolgo znano. Ob teh razmerah se bo g. Pašič morda vendarle znal obrai:iti tudi ljubljanskega dr. R.. ki je še posebej pohitel v Beograd reševat prepe-reli čolniček g. Ljube Jovanoviča. 2e včeraj smo na tem mestu izvajali, da je izločenje Ljube Jovanoviča iz radikalne stranke usodnega pomena za bodočnost te stranke. Pomenilo pa bi tudi, da se hoče prekiniti s takozva.no «politiko sporazuma». Ta lepa beseda, ki na prvi pogled mora vzbuditi vse simpatije, je po načelu in praksi temeljito diskreditirana. O čem naj se Hrvatje ln Srbi sporazumejo, o čem naj sklenejo pogodbe? Vlada «sporazuma» je bila grob eksistence 3000 učiteljskih fa-milij in še mnogo tisočev dobrih državljanov, da so mogli stari avstrijakanti na površje. «Sporazum» je izigrana parola. Danes vsakdo vidi, da je pravilna parola edin-stvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tisti, ki ' enako mislimo, hočemo s skupnim naporom sanirati državo. Mesto starih strank prodira parola evolucije ln pregTupacije vseh nacijonalnih str«. V koliko je radikalna stranka za ta napredek dozorela, se pokaže te dni. Iz-ključenje Jovanoviča bi značilo povrnitev na staro linijo edinstva iz objema sporazumaške omahljivosti in sramotnih koalicij. Ako bi se mogla NRS vrhu tega ojunačiti še do krepkih korakov proti korupciji, ki gnije v njet ih lastrih vrstah, bi bil dan nadaljen korak, ki bi odpiral nade za nove možnosti. SDS z mirnim zadoščenism opazuje dogodke na levi in desni. Med tem pa Je v krasnem organizacijskem razmahu ostala sebi zvesta in dosledna in čaka lahko, da se drugi preorijentirajo. Strah, da bi SDS postala centrum bližnjega razvoja, trese ude njenih sovražnikov. A SDS ni nervozna, ker ne nametava popustiti ne v svojem programu, ue v boju proti korupciji. Pa tudi razmere v naši ožj! domovini so v povoljnem razvoju. SLS se kljub formalni moči, in dasi ie v opoziciji, nahaja v defenzivi za stare in nove svoje grehe. Onemoglost njena je naravnost tragična. Izločena iz vseh možnosti, a v notranjem idejnem razsula, tudi ona gre pot vsega človeškega. Vsak dan. ki K na tem potu zakasni pomeni za slovensko gospodarstvo nenaJomestne izgube. Na drugi strani pa je živahno v napredovanju SDS kot pročelnici napredne koncentracije. Objem z radičevci je postal usoden za vodje SKS. Ta stranka je v naglem razkro]u in njeni Pristaši sprejemajo Idejo koncentracije» cd katere so jih itak zavirali samo nesposobni in samoljubni voditelji. Kakšna velesila bo ta napredna fronta v tem trenutku napram propadajoči 3L5! Zgodovinski trenutek je tu. naj bi naše! razumne sotrudnike. To tem bolj, ker je naše gospodarsko življenje v žalostni stagnaciji. SLS ga ie še bolj potlačila navzdol, ako ni njena nesrečna politika sploh glavni vzrok prooadan.ii. Pešitev more prinesti samo skupen napor naiboljših sil vseh stanov, združenih v napredni fronti. Žrtve solunske eksplozije Solun. 24. aprila, s. Pri eksplozijski kata» strofi tvornice ra razstreliv» je bilo po do» scdnniih ugotovitvah ubitih 20 vojaških in civilnih oseb. Mnogo je ranjenih. Francoske operacije v Siriji London, 24. aprila, s. Včeraj so Je pričel pohod francoskih čet proti Sueldt glavno« mu mestu Druzov. Francoski oddelek, ld Je odšel iz Ezraa, Je dospel v Vadi El Ghalr. Z radičevsko vlado ni nič Dr. Krnjevič se je že snoči vrnil v Zagreb brez uspeha. — Radič se mora še bolj kompromitirati. — Radikali ne zaupajo več radičevcem. Beograd, 24. aprila r. Davi se je pripeljal v Beograd Radičev delegati dr. Juraj Kr-njevič, ki ga je opoldne sprejel min. pred-sednfk Uzunovič. Pri odhodu iz pred-sed-ništva vlade ie Izjavil dr. Krnjevič novinar jem, da ie došel v Beograd, da po pooblastilu in navodilih St Radiča avtentično predsedniku vlade obrazloži njegovo mnenje o naidalincm skupnem sodelovanja z radikali. Predsednik vlade je sprejel to na znanje, ni pa dal končnega odgovora* temveč mu je napovedal ponovni sestanek za danes ob 19. zvečer Dr. Krnjevič je ponovil zahteve, ki jih ie St Radič že naglašal v svoji izjavi zlasti to, da naj se iz vlade odstranita dr. Nikič in dr. Šuperina. Popoldne se ie ob 16. začela sela radikal si.«h ministrov, na katero sta prišla ob 17. trdi dr. Nikič in dir. Šuperina, k: ie bila posvečena razpravi o odgovoru vlade na Radičevo ponudbo. Ob 19. zvečer pa je prišel v ministrsko predsedništvo dir. Krnjevič, ki je ostal pri predsedniku vlade samo do pol 20. Po izhodu s te konference je podal dr. Krnjevič očividno slabo razpoložen novinarjem dolgo izjavo, v kateri Je med drugim dejal, da je St. Radič pričakoval, da bosta dr. Nikič in dr. Širperina sama odstopila kot mini>-sira. Ke-viču o ponudbi za posojilo ameriške finančne skupine. List naglaša katastrofalne posledice, M morajo natopiti po lutrišnji ss-ji, ako izključijo iz stranke Jovanov ča. V rvezi z jutrišnjo sejo širšega glavnega odbora so imeli popoldne sejo radikal- ske mwistri, ki Je z malim odmorom trajala od 5. do sk-отај 10. zvečer. Gotovo le, da le Jutrišnja seje odločilne važnosti za nadaljnji razvoj naše notranje poKuke. Radie bo razkril diplomatske tajnost! ! Rim, 24 aprila, o. Skoraj vsi italijanski listi poročajo o korupcijskih aferah RR-vlade v Jugoslaviji Današnji «II Mondo» razpravlja v uvodniku o sporih med Radičem in Pašičem ter naglaša, da Pašič ni nikakor razumel, da sporazum z Radičem ne more obroditi nobenega sadu. To dejstvo je potrdila, tako nadaljuje «II Mondo», zadnja kriza, ko je podal ostavko Pašič. Tudi Radie ni več v vladi, zato pa grozi, da bo razkril celo najvažnejše diplomatske tajnosti, ki bi utegnile povzročiti največji škandal, ki ji pomni zgodovina. Položaj v Jugoslaviji je brezdvomno zelo kočljiv, kajti Radič je demagog tér zna, ako potrebno, špekulirati tudi z diplomatskimi tajnostmi. SDS med narodom Beograd, 24. aprila, p. Samostojna demokratska stranka ima iutri celo vrsto shodov. Posebno važen >e oni, v podravski Sla tini kamor se je odpeljal nocoj Svetozar Pribičevič s precejšnjem spremstvom. Na shodu v Sisku govori dr. Edo Lukinič, v Bariloviču in Perijazici v Vojniškem okraju pa dr. Budisavlievič. Veliko naročilo novih vagonov Beograd. 24. aprila r. Danes Je imel sejo ekonomsko-finanSr.i komite ministrov, ki Je raizpravijai o izdelavi in popravi vagonov v naših tovarnah. Ker naše tovarne še ne morejo zadovoljiti vsem potrebam naše države, se bo bržkone narečno večje število vagonov v inozemstvu. odobrila pogodbo s sovjetsko Rusijo. Dr. žavnj predsednik je pooblastil zunanjega ministra dr. Gtresemanna, naj podpiše pogodbo. Berlin, 24 aprila, b. Danes popoldne je bila svečano podpisana nemško - ruska pogodba Za Rusijo jo je podpisal poslanik Krestinskij Takoj na.to je zunanji minister obvestil voditelje strank o vsebin! (»godbe, ki bo objavljena v torei; zjutraj. Vsebina pogodbe obsega šest in pol na stroj pisanih strani. Berlin 24, aprila, s. Kakor poročajo listi, veebuje nemško - ruska pogodba le malo točk ter je prilagodena docela locarnsklm pogodbam, M jih dopolnjuje Pogodbi je priključen dodatek, v- katerem podaja vsaka izmed strank svojo izjavo glede vsebine pogodbe. Berlin. 24. aprila, s. «Der Tags poroča, da ni nemški vladi o kaki vpraSalni poli dr. Beneša sploh nič znanega, ravno tako ni nič zvedela o kaki oficijelnt izjavi dr Beneša. Izrabljanje cele zadeve je napravilo precej neugoden vtis Pariz, 24. aprila, s. Berlinski dopisnik lista «Petit Parisien» izve, da se dogovor glede Interpretacije člena 16 Zveze narodov, ki bi bil pravzaprav glavna točka pogodbe, sploh ni stavil v pogodbo, in sicer radi tega, da se ne bi pri registraciji v Ženevi pojavile kake težave. (Glej članek na 2 strani.) sija ponuja Turčiji vojaško zvezo Rusija pripravljena podpirati Turčijo proti Italiji in Grčiji. — Priprave za obrambo Dardanel. bo Moskva sklenila vojaško zvezo z Ango-ro. Ako pride no napada, bi Rusija vojaško podpirala Turčijo in ji dobavila orožje in trrunicijo. Turčija pripravlja obrambo Dardanel. Baje ie pripravljenih že več tisoč Carigrad, 24. aprila, d- Vojaške priprave Turčije so večje kot se je prvotno domnevalo. Vsega skupaj je pripravljenih četrt milijona mož. Turška vlada si je na jasnem. da more preprečiti skupen napad Italijanov in Grkov le, ako se odreče Mosulu In petrolejskim pokrajinam. Nekai vodilnih politikov je za to, da se izroči Mosul Angliji, drugi pa. In med njimi je tudi predsed nik republike Musfaia Kemal paša, mislijo da b) bilo bolje, ako se sprejme ponudba Rusije, ki ie pripravljena podpirati Turčijo proti Italiji in Grčiji. Ruska vlada je namreč povabila angorsko, naj pristopi k Sovjetski uniji kot neodvisna država, zato pa min, ki jih v danem trenotku takoj vržejo v morje. Turčija misli, da hoče Italija porabiti otok Rod za operacijsko bazo pri prodiranju proti Mali Aziji Ssnirna, 24. aprila d. Meseca maja bodo velike vojaške vaje v okolici mesta. V to svrho je turška vlada poklicala pod orožje šest letnikov. To bodo prve voiaške vaje v velikem stilu po vojni ln jim zato pripisujejo poseben pomen. Itaîijansko-albanska zveza proti Jugoslaviji Fašisti pripravljajo po beograjskih poročilih v Albaniji vojaško bazo proti naši državi. Beograd, 24. aprila d. V političnih krogih pa tudi v Javnosti zatrjujejo z vso odločnostjo, da sta iVîUSsolini In predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu sklenila vojaško konvencijo proti Jugoslaviji. Vedno bolj jasno je, da je Ahmed beg Zogu, ki so ga tu smatrali za prijatelja, izročil Albanijo popolnoma Italiji. Rim ne smatra te dežele sarno za svojo kolonijo, ampak tudi za vojaško bazo v morebitnih operacijah proti Jugoslavi.il Neumorno so na delu razni višji in nižji Italijanski častniki, med njimi general Ma-lete, ki Je bil svofčas načelnik inženjerske-ga oddelka vojnega ministrstva, ki jih Je Mussolini poslal že pred več meseci v Albanijo, kjer vodijo strategična dela. Poseb- no se to vidi v popravljanju cest, zlasti orih, ki vodijo proti Jugoslovenski meji, ki so že postale, deloma pa postajajo prvovrstne avtomobilske ceste. Vsa pota, ki vodijo iz Skadra, Drača, Elbasana In Valone proti vzhodu, je smatrati za vojaške ceste za prodiranje proti Jugoslaviji. V več ali rrenj enaki meri velja to tudi za ceste h drugih krajev, zlasti obmorskšh. »Politika« pravi v komentarju vseh teh dogodkov, naj Italija pari kaj dela. Zakaj iz vsega njenega početja v Albaniji se vidijo priprave za nameravain sunek proti vzhodu, to je proti Jugoslaviji. Rim naj dobro premisli, preden se odloči, sicer ga to lahko mnogo stane. Uspehi francoske diplomacije na Balkanu Zanimiv angleški glasbo posledicah poljsko-rumunske pogodbe. Nsvtralnost Jugoslavije in Češkoslovaške. London, 24. aprila, d. «Daily Telegraph» piše, da so angleški komentarji o okrožnici dr. Beneša glede nemško«ruske pogodbe iz» redno previdni. Slaba praksa raznih članic Zveze narodov je, da med seboj razprav» Ijajo o raznih vprašanjih, ki se tičejo Zveze in o drugih problemih in da se dogovarjajo o skupni politični smernici v Ženevi pa tu» di drugod. List priznava važnost vprašalne pole dr. Beneša glede čl. 16. statutov Zveze narodov, pravi pa, da bi se lahko o teh proi blemih razpravljalo bref formalne demarše ir ne da bi spomenica v popolnoma zaseb» nem ozračju povzročila diplomatske posle» dioe. Do septembra bo francoska diplomacija ustvarila sklenjeno fronto balkanskih in drugih držav, morda z izjemo Litvanije. Poljsko»rumunska pogodba je bolj obširna in častihlepna kot prejšnja zvezna pogodba. Ta je b la naperjena izključno proti more» bitnemu ruskemu napadu na vzhodno mejo obeh držav. Sedanji pakt pa določa, da je v primeru napada na eno pogodbenico, na ka» terikoli meji dolžna druga podpisnica vo« jaško podpirati ostalo državo. To pomenja z drugimi besedami, da garantira Rumunija za varnost poljske meje proti nemško»lit» venskemu napadu, pa tudi proti sovjetske, mu in obratno. Poljska mora ščititi nimuti-sko celokupnost zoper ruske, madžarske al: bolgarske napade. Jugoslavija in Češkoslo» vaška kot zaveznici Rumunljc ne prihajata v tem oziru v pošiev. Mussolini pripravlja ekspoze o mednarodnem položaju Italijansko poročilo o bojih v Somaliji. — Kriza v tržaškem in videmskem fašizmu. prisostvoval na trgu Risorgimento položit« vi temeljnega kamna za spomenik Sv. Fran» čišku Asiškemu. Davi se jc tukaj zaključila sodna razpra» va proti trem socijalistom, ki so obtoženi umora fašista, po imenu Agnus Dei. Civil, no stranko je zastopal Farinacci. Obtožen« ci so biii obsojeni vsak na 8 let ječe. Rim, 24. aprila, s. «L' Impero» poroča, da bo Mussolini dne i. maja dal obširno izjavo o mednarodnem položaju z ozirom na zadnje politične dogodke. Povdarjal bo zlasti važr.ost rîclepa pogodbe z Ameriko glede italijanskih dolgov. Govoril bo tudi o I pomenu svojega potovanja v Tripolitanijo i ter bo pri tem naglašal pomen gospodarske eksploatacije te kolonije. Vojaška akcija, ki jo je po svojem in-šp^kcijskem potovanju v Ciremaiiki naznanil ko'onl;'alni minister v svrho udušenja upora na jugu tega ozemlja, se je končala z nspehoin. Italijanske čete so imele pri tem 6 mrtvih in 28 ranjenih, uporniki pa 150 mrtvih. Med temi je tudi nekaj voditeljev. Itaîijani nadaljujejo svoje vojaške operacije ca severu Somalije, da s.: zajam. čijo zasedbo Nogala. Uporniki so se umaknili 20 km severno od Ipliha. Italijanske čete so zasedle kraj Eile. Italijanske čete bodo, ko bodo utrdile obal, zasedle celokupno ozemlje Nogal do meje Abesinije !n amgleške SomaJiije. Rim, 24. aprila, k. Na včerajšnji seji vod-stva fašistovske stranke sta se po poročilih o notranjem položaju v stranki imenovala komisarja m videmeko in tržaško okrožje. Vpisovanje v fašistovsko stranko v teh okrožjih Ee je za letos končnoveljav-no zaključilo. Milan, 24. aprila. Dopoldne je dospel semkaj s posebnim vlakom Mussolini, ki so gi na kolodvoru prejeli prefekt kvestor in njegov brat Arnaldo. Mussolini se je takc.1 odpeljal na svoj» stanovanje. Ob 11.30 je Drakoiîska obsodba pisatelja Bevka Gorica, 24. aprila, o. Dopoldne se je vršila na deželnem sodišču razprava proti pisatelju in odgovornemu uredniku humorističnega tednika «Cik na palci» Francetu Bevku. Obtožen je 'lil hujskanja in žaljenja italijanske vojske, ker je objavil v tem listu pozdrave nekega vojaka, ki pravi, da morajo včasih za-mižati, da ne vidijo v makaronih vrvic in drugih takih reči. Uradni zagovornik De Vinci je dokazoval, da Bevk ni priobčil dotičnega pozdrava s slabim namenom. Bevk je bil obsojen ua #tirl mesece težke ječe in 400 lir globe. Obtoženec je bil pridržan v zaporu, ker sodniki niso izrekli pogojne kazni. Ker poznajo vsi Bevka kot zelo miroljubnega človeka, je ta vest potrla vse Jugo-slovene v Julijski Krajini Âfera rusko-nemške pogodbe Opazovalcu, ki ne more pogledati za kulise diplomatskih aktérjev, ostane v negotovosti, kaj se godi zadnje dni v mednarodni politiki Pojavilo se je izredno razburjenje ob priliki vesti o pogodbi, ki se sklepa med Nemčijo in sovjetsko vlado. Razburjenje ni biln sprva popolnoma razumljivo, zakaj če bi bila vsebina pogodbe taka kot se je poročalo začetkoma, bi stvar ne bila tako alarmantna. Ali potem se je izkazalo, da javnost sploh ni dobila avtentičnega teksta, ker tega sploh še ni. In vrti tega je težišče na interpretaciji pogodbe. Predvsem je za vznemirjenost, ki jo je vzbudila nemško-ruska pogodba, značilno, da je bila največja v Angliji, ki je tudi prya prinesla vesti o pogodbi sami, da pa je stopila zelo izrazito v ospredje Češkoslovaška. Za njima se je čutila prizadeta najbolj Poljska, dočim je bila Francija nekako mirnejša. Če si poskusimo napraviti danes sodbo o tem znamenitem diplomatič-nem incidentu, Ima-mo vtis, da gre v pni vrsti za medsebojno nezaupanje, ki je stopilo te dni prav močno na dan. Države, iki so podpisale locarnski sporazum, imajo vtis, da je postopala Nemčija nelojalno, ko je šla sklepat posebno pogodbo s sovjetsko Rusijo, pogodbo, ki bi mogla biti v nekem pogledu v nasprotju z locarnskimi določbami. Smatra se, da je hotela Nemčija z njo pokazati sovjetski Rusiji, da je pravzaprav samo na pol v okviru lo-carnske politike, v resnici da je tako-rdkoč na pol pota med Locarnom in Moskvo, pripravljena, da vsak čas prevesi diplomatičnn tehtnico na sovjetsko stran. Zato se je domala povsod znova vzbudila nezaupnost do Berlina, in mnogi listi, osobito poljski naglašajo, da se bode morala Nemčija odločiti, ali za Locarnn in za zapad ali za Ra-pallo in za vzhod. Zdi se, da je to tudi angleška teza, v skladu z angleškim n::črtom, da ostane sovjetska Rusija osamljena, osobito v finančnem pogledu. Izrazile so se tudi domneve, da hoče Nemčija s projektirano rusko-nem-ško pogodbo izsiliti nove koncesije na zapadu, da ji nai služi tedaj za dosego popolnoma drugih namenov, kakor pa bi bilo sklepati iz pogodbe. V zvezi s tem bi bila tudi protipoteza, ki jo je, očividno na angleško pobudo, takn na-g'o izvedel dr. Beneš nasproti Nemčiji in ki je povzročila toliko razburjenja v Berlinu. Napravila naj bi vtis, da lo-carnske države nimajo volje z novimi koncesijami vleči k sebi nemške politike, da pa ne marajo trpeti na nemški strani slepomišenja na obe strani. In zdi se, da je imela ta protipoteza ipak uspeh, zakaj ogorčeni nemški komentarji k Beneševemu nastopu ipak naglašajo, da onih predpogojev, zaradi katerih se je izvršila intervencija Češkoslovaške, pravzaprav ni, to se pravi, rusko-nemška pogodba ni taka, kakor si jo misli dr. Beneš. Ves incident z rusko-nemško pogodbo je pokazal, da nemški podpis na locarnski pogodbi vendarle ni tako iskren kakor se je že smatralo v Evropi, in da se Nemčija vendarle še ne misli popolnoma pomiriti na bazi locarnskega sporazuma. Koketiranje z rusko zvezo priča, da ie ostalo še precej revanš-nega duha tudi pri današnjih voditeljih berlinske politike. Ne more se reči, da je nemška igra srečno in spretno izvedena nasprotno, zdi se, da je to nerodna taktika, s katero se lahko marsikaj izgubi, pridobi pa ne m-nogo. Zakaj da ra.mHska pogodba ni dala Nemčiji onega, kar se je pričakovalo svoj čas, to ni »ikaka skrivnost več in Rapallo pač nu bo mogel biti več strašilo za zapad. —k. nijalnega gospodarstva eden glavnih nagibov, da se nemška vlada kljub februarskemu neuspehu drži tako zmerno in lojalno. Očividno upa, da bo z uspehom v kolonijskem vprašanju mogla ekstremni desnici izviti orožje iz rok in dokazati, da je ipak koristnejša praktična in realna politika sporazuma, nego doktrinarno ali radikalno kujanje. Nemčija pa ne misli na kolonije samo radi zagotovil zapadnih držav, marveč mnogi vplivni možje trdijo, da bo že kot članica Zveze narodov lahko uveljavila svoje zahteve. Zakaj ako se -?tale države v Zvezi trudijo, da izvedejo enakopravnost Nemčije, kdaj je ta enakopravnost če naj bo resnična in taktična. razlog, da dajo kolonije kot ostalim velesilam tudi Nemčiji. Na vsak način je pričakovati, da postane jeseni, ko vstopi Nemčija v Zve- zo in se uredi tudi problem preureditve zveznega Sveta, vprašanje kolonij, oziroma kolotiijalnih mandatov zelo aktualno Nedvomno bodo berlinski zastopniki svojo prisotnost v Ženevi porabili v prvi vrsti zato, da dosežejo koncesije v kolonijalnlh zahtevah. Zelo mogoče je. da misli Mussolini to priliko izrabiti zase in sprožiti zahtevo po kolonijalnih mandatih tudi v imenu Italije, za kar naj bi bile njegove visoko segajoče tirade o imperiju nove Italije nekaka uvertura. S tem bi dosegel vsaj kompenzacije v tem ali onem predelu, ako že ne polnega uveljavljenja nameravanih revandikacij. Zoper današnje stanje v kolonijalnem svetu se pripravlja ofenziva z dveh strani, iz Berlina in iz Rima. S kolikim uspehom, bo pokazalo morda že jesensko zasedanje Zveze narodov. Kako so radičevci reševali agrarno reformo Provizije v agrarnem ministrstvu cenijo na 70 milijonov dinarjev. — Mesto, da bi kmet dobil zemljo od agrarne reforme zastonj, so mu jo madžarski magnatje preko radičevskih advokatov in bank prodajali. — HSS najbolj koruptna stranka. Beograd, 23. aprila Danes tud; širša javnost pozna Radičevo kapitulacijo in obravnava njegov zagrebški gorvor. Govor je vzbudil mnogo veselo-s;i, posebno pa Izjava, da taki, ki niso pod poslansko imuniteto, zato niso prišli na zbor, ker so se zbali, da jih policija med zborovanjem zapre radi znan-h korupcijskih obtmb. V svojem govora je Radič dalje celo izjavil, da ni samo monarhist, ampak centralist. V vlado treba M samo zato, da vanjo ne prode Pribičevč! Večina radikalov so poštenjaki Prej je bila vlada »sporazuma«, nova RR vlada pa bi bfla vlada »•istinskega sporazuma« . . . Tako je sviral Stipa. Ljudje po kavarnah na glas berejo Ra-dičevo klr.buštfsjo in se smejejo do solz. Vsem je odleglo, češ: ta nas ne bo! Javno mnenje je složno v «m, da je HSS v kratkem 6asu pokazala izredne korupcijske sposobnosti. Izjave, ki so jih danes prinesli listi v »obrambo«, so le še bolj potopile zlasti podpredsodn-ka radičevcev g. dr. Mačka. Zelo mučna le lavna obravnava o provizijah v agrarnem ministrstvu. Tu Je Pavle Radič uzakonil takozvani Sakultaravni odkup, to se pravil: veleposestnik lahko naseljencem naravnost in brez razlastitve proda zemljo, a zato treba odobrenja ministra Radiča. Vsi madžarski magnati so takoj pr šil sem, najeli radlčevce za advokate ln začeli prodajw.i. Kmet je gladen zemlje, a da bi ga še boli zapeljali, da kupi, so radičevci najeli banke. da so posodile kmetu ne intabulacijo. Kmet se dg vjeti, a v par letih gre na kant, grof al: banka pa kot vknjiienl upnik kupi nazaj.a doedanje plačilo spravi. Minister b. moral paziti, da se kmetje ne odirajo. Tu so se zgodile ve-Ikanske zlorabe. Agrarno cblastvo je grozilo izgnati naseljence, če pa so z banko podpisali, lih je pustilo. Lahko si mslimo, da je ubogi kmet vse podpisal, preden je z otroki šel na cesto. »Politika«, ki je gotovo najbolj informiran list v Beogradu, cen, provizije banke in raznih funkcij on ar j ev jz žepa kolonistov na 70 milijonov dinarjev, ki so šle v razne žepe in jih je radi greha »seljačke« stranke moral ubog, kmet pla-Cati s krvavimi žulji! Kaj pravite na to. vi trdovratneži, ki raje greste v Zagreb roko podajat umazanim kr-v>ses;m. k. so prekosili vse Jude. mîsto da podaste roko demokratom, k, so Radiča poznali in vas pravočasno svarili? SDS je vedela: kdor na Radiča zida, je pogubljen in osramčen! Zaman Je opominjala, a Puc-Ijevo samoljubje je zmagalo in vse zafu-ralo. RatKč je mislil, da bo Beograd kar poskočil od veselja, če je on vse polizal, sebe opljuval in v čreva zlezel rad ktdom ta da mu je 47. poslancev, ln med njimi vaš Pucelj, ploskalo. A Beograd se smeje, češ: ie že imamo, ček zreli! Uleli smo t j >e-daj ne uideš več. Po današnjem odzivu je sod ti, da se )e rad čevščina zaman ponižate ta portuhnila. Preroške besede samostojneža Hermolje Pred enim letom je napovedoval, da hočejo radičevci uničiti SKS. — Zagrebška «gospoda» je sedaj popolnoma omrežila slovenske «slabiče». Pred kampanjo za kolonije Še vedno se v evropskem časopisju razpravlja o pomenu in namenu Musso-linijevega potovanja v Tripolitanijo. Se večno se ugiba, kako bi se mogla realizirati njegova imperijalistična zasnova, kje bi si mogla Italija odpreti nove kolonije. Najkonkretnejša prilika se zdi v Turčiji, ki bi imela izgubiti del Male Azije. Ali zdi se, da se tudi ta načrt ne bo dal tako kmalu izvesti, osobito ne danes, ko se nahajamo ipak še v dobi Zveze narodov in nje ingerence na mednarodne stike. Tudi so se pojavile vesti, da se Anglija pogaja z Italijo o razdelitvi edine stare samostojne afriške države, ki naj bi se razdelila med obe v interesne sfere. Te vesti so se demantirale, kar bi seveda samo po sebi še nič ne pomenilo. Morda pa ima Mussolini namen, sprožiti vprašanje razširjenja kolonijalne posesti pred Zvezo narodov, saj je v svojih govorih parkrat namigaval na kolonijalne mandate, ki jih je Zveza narodov podeljevala neugodno za Italijo. Taka domneva je tem bolj utemeljena sedaj, ko se v Nemčiji na vse pripravljajo, da spravijo pred Zvezo narodov svoje zahteve po obnovi kolonijalne posesti. Kampanja, da dobi Nemčija zopet kolonije. traja že več let. Da je opustila brezplodno opozicijo in se približala za-padnim državam, pri tem je bila med najmočnejšimi razlogi baš špekulacija, ca bi mogla Nemčija s pristopom k Zvezi narodov najlažje priti znova do kolonij Oficijozno se je o priliki zadnjega neuspeha v Ženevi povedalo, da je Nemčija od zapadnih držav že dobila zagotovilo, da se ii ustreže glede kolonij. Ta kampanja za kolonije se sedaj v Nemčiji nadaljuje z veliko vnemo ln rse kaže. da je upanje na obnovo kolo- 9. in 10. marca 1. 1. je bila na sejah 1 okrožnih odborov SKS v Mariboru ln : Ljubljani sprejeta resolucija, ki naglaša, ; da bo SKS z vsemi močmi podpirala i Savez srbskih zemljoradnikov. In v ; času, ko so radičevci molili v Beogradu svoj «confiteor», je 18. marca 1925. • pisal Ivan Mrmolja v «Kmetijskem li-| stu» naslednje: «Radič si je vzel na ; Štajerskem za svoje voditelje same slabiče, s katerimi lahko ravna po -voji I volji». O Radičevi stranki je pisal, da jo vodi zagrebška gospoda doktorjev in profesorjev, ki se boji pravega kmet-skega pokreta. Zato je namen radičev-ske gospode, je trdil štajerski voditelj SKS g. Ivan Mrmolja. ubiti SKS v Slo-: ver.iji, ker se odtod boje pohujšanja za I hrvatske kmete.» < Kmalu nato je Pucelj spoznal, da bo kot član srbske zemljoradniške stranke moral odstati v opoziciji, Ln ker so radičevci sklenili sporazum z radikali, je hitro presedlal v radičevsko stranko i z upanjem, da bo zobal pri vladnem ! koritu. Ustanovila se je iz SKS in SRS takozvana «Zveza slov. kmetskega ljudstva», ki si je izvolila za predsed-j nika St Radiča! Da bi pridobil svoje pristaše za to zvezo, je posl. Pucelj govoril na občnem zboru SKS dne 3. j maja 1925.: «Če bodo šli radičevci v vlado, bodite prepričani, da bodo šli z j Davidovičevim privoljenjem. Ako se to zgodi, kdo naj zastopa Slovenijo, ako ne j SKS?» Na tak način je Puceli dosegel. : da so radičevski slabiči, kakor jih je 1 imenoval par dni prej «Kmetijski list». 1 pridobili SKS za sodelovanje z Radi-: čem. Radičevci seveda niso šli s privoljenjem Davidoviča v vlado, ker ga ■ sploh nič vprašali niso in tudi davido-i vičevci niso vstopili v vlado, kakor je ; namigaval Pucelj. i Ko je izšel klic novoustanovljene i Zveze slov. kmetskega ljudstva, te naglašal, da ostaneta SKS in SRS samoupravni in da se ustanavlja ta zveza samo v svrho skupnega sodelovama. Samoupravnost SKS je ostala, kakor so pokazali dogodki, samo na papirju, sedaj pa hočejo še ta ostanek samoupravnosti odpraviti «slabiči», ki jih je Dostavil Radič za svoje voditelje v Sloveniji, kakor so to sklenili na nedavnem svojem sestanku v Ptuju. In какот kaže bo zmagala zagrebška gospoda doktorjev ln profesorjev s svojimi slovenskimi slabiči nad samostojnostjo SKS, četudi je bila te dni razkrinkana ta gospoda kot povzročiteljica nečuvene korupcije na škodo države. Da izgine SKS popolnoma v radičev-ski stranki, bi bilo še umliivo, ako bi nje- na zveza z Radičem res prinesla kake koristi za slovenskega kmeta. Toda Pucelj in njegovi generali ne morejo ničesar pokazati, da bi dosegli kaj s svojo radičevsko zvezo za slovenskega kmeta. Njihovo kameleonstvo se ie kruto maščevalo nad slovenskim kmet-skim ljudstvom. Ako bodo voditelji SKS vztrajali na današnjem občnem zboru pri zahtevi, da na» se njeni dosedanji pristaši odrečejo popolnoma vsakj samostojnosti ter kratkomalo prestopijo v radičevsko Hrvatsko seliaško stranko, kakor so zahtevali Radičevi eksponenti v Ptuju, potem morejo zbuditi samo sum. da rinejo v Radičevo stranko samo zaradi tega. ker so odvisni od zagrebškega vodstva RacFôevc stranke in zapleteni v njegove korupcijske afere, vsled česar se ne upaio pokazati hrbta dosedanji za Slovence tako brezplodni in škodljivi radičevski politiki. Če se čutiio vezane na St. Radiča ljublianski zeleni eenerali. pa s tem še ni rečeno, da bi se morali čutiti tudi dosedanji volilci SKS. zakai ti niso imeli nobene koristi od radičevske politike. Če ne bo na današniem občnem zboru SKS oriS'a do izraza prava volia večine dosedanilh prictaSev SKS. na se bo to zgndilo pri prvih volitvah, ko bodo temeliito obračunali z nbliuhVarii v Rad'čevi torbi, ki sn oovrročill. da le St. Radič s svoio zatrreb^ko gosnodo izvršil, kar ie pred enim letom napovedoval Ivan Mrmolja v «Kmetijskem listu». Zakai zamistil SKS Z mnogimi naprednjaki sem se I. 1920. tudi jaz zaupno pridružil SKS. Mislil sem. da bomo napredna kmetska politična organizacija, ki bo v stanovskih zadevah nastopala sama. sicer pa skupno z drugimi stanovi na deželi in v mestih. Šlo nam je predvsem za to. da oslabimo klerikalno «Kmečko zvezo». Skraja je šlo dobro. Naenkrat pa je začelo grdo lenarenje. Osem gospodov poslancev je kadilo cigare, a h kmetu jih ni bilo. Organizacije so zaspale, nove se niso več snovale. Tako je bilo skoro tri leta. Napadali so SDS ln dr. Žerjava, dasi o denarju, ki ga je SDS dala vodjam SKS. še do danes ni položen račun. Šele ob slavni Kamenarovičevi aferi smo doznali. da so gospodje generali dobili nad 700 tisoč K. v zahvalo so pa še psovali! Prišle so nove volitve. JDS je ponudila skupno napredno fronto. Pamet ie Î velela ponudeno roko sprejeti ne le za volitve, ampak za vse delo na deželi. Kajti že tedaj se je videlo, da se brez inteligence, brez obrtnikov, trgovcev in vseh naprednomislečih ne dajo doseči nikaki uspehi Tedaj pa je nastopilo tisto, kar me je najbolj odbilo. Izdana je bila parola, j da je treba demokrate uničiti in dr. Zer-; java iztrebiti za vselej. To iskreno željo so imeli tudi klerikalci A naši «zeleni» i niso čutili, da delajo za — SLS. Volitve i 1. 1923. so dokazale, da je bila taktika g. Puclja voda na mlin klerikalcev. Vse to ie uprizoril g. Pucelj, da ubije zmožnejšega tekmeca, ki je širših pogledov in se ni zaril v stanovsko demagogijo. Tu sem videl, da gre samo za osebo in za nič drugega. Bolje bi bilo reči samo za osebico g. Ivana Puclja. Tedaj so klerikalci triumfirall Leta 1923. so takorekoč zasedli Slovenijo. Puclju so se imeli za to zahvaliti Tedaj sem videl, da tako ne gre naprej. Jaz in še mnogi drugi smo se vrnili pod prapor SDS, ker se narn je osebna politika z zlorabo kmečkega imena gabila. In niti za trenutek mi ni žal! Kajti od leta 1923., odkar je SDS začela delati brez ozirov na levo in desno, je stranka pognala nove korenine. In sicer korenine med kmečkim ljudstvom! Z velikim veseljem smo opazovali čudovito vztrajnost SDS in danes lahko rečemo: Le tako naprej, naša SDS. 'з naprej z izobrazbo, z gospodarsko organizacijo, z vzgajanjem ljudstva «a delo v občinah in v politiki sploh, z orgaiiza-I cijo mladine! Že je zaupanje tu in uaš kmečki stan ve, da bo le v resnem zastopstvu SDS mogel napredovati! Čim več nas bo v stranki takih, ki se predvsem zanimamo za kmete in za njegove skrbi, bolj bo stranka lahko dosegla uspehe. Radičevsko ljuliko ven s slovenske njive! Vsi. ki ljubimo kmečki stan. pa pod čisti prapor SDS! S. Iz radičevske Jerihe v Mariboru Ostra kritika «Jutra» je v živo zadela naš mariborski radičevski «štab», ki je analog« no glavnemu štabu v Beogradu (oz. sedaj v Zagrebu) tudi v nekaki latentni krizi, v ka» tero jih je po zaslugi mariborskih klerikal» nih krogov spravil g. Roman Bende kot glavni zaupnik Radič»Pucelj«Prepeluhovu anarhije, ki se vsak mesec drugače imenu» je. Radi skrajno intransigentnega držanja g. R. Benda so sklenili «zeleni geneTali», da se ga znebijo na ta ali oni način. Pretežni del novopečenih radičevskih Sekaseserjev (SKS) je v taboru gospoda Ivana Mermolja, ki je znan kot gospodarski strokovnjak, kot političen poštenjak in mož»značaj, ki zasto» pa pravilno mnenje, da je zdrava SDS mat tica nehvaležne SKS, katera je radi oseb» nih ambicij g. Ivana Puclja zašla v grdo zvezarstvo z bivšimi Prepeluhovimi repub» likancL Ta mož, (g. Ivan Mennolja) ki uži» va zaupanje pretežne večine kmetov, pa je Izigran pri novopečenih radičevcih zato, kei si zadrugarstvo predstavljajo pod izrazom «molzna krava» ... «Jutro» je sicer pisalo, da so g. Romana Bende»ta vrgli iz stranke. Tega še niso iz» vedli, ker se jim je to vendar zdelo v neko rok riskantno, to pa iz razloga, ker pravijo po Mariboru, da ima baje imenovani gospo» de «generale» v žepu. Sploh pa je razmerje v tej famozni «Zvezi» čudno, kakor je «Ju« tro» prošli teden pravilno pisalo. Tako ste omenili tudi znanega Lipovška, ki se dela za nekakega predsednika, a se ne ve čegav «predsednik» je. Faktično ga ni nikdo izvo» lil; obdržal pa je nekdanji «titel» še iz bla» gopokojne SKS (najbržel). Če že drugega ne bi bilo, je dovolj karakteristična tista or« ganizacija, kateri bi res predsedovali Lipov« ški. Pisec teh vrstic ga pozna, ko je bil v šentlenartskem okraju uslužben. Agitiral je na vse kriplje za znanega «kmeta» Schicker» ja pri Sv. Marjeti Kot novopečeni radiče« vec se je zagnal nacijonalno znani Schicker v naše napredno učiteljstvo pri Sv. Marjeti, a Lipovšek mu je pomagal z brezuspešnimi vlogami na Radičev kabinet potom tajništva ; Zveze slov. kmet. ljudstva. Poleg Lipovška je še nekaj ljudi, ki pa jih ni vredno omenjati. Poznavalec razmer ve, da tako nenaravnega zakona še ni nikdo storil kakor Pucelj, ki se je šel ženit v Ra» dičevo hišo. Vsi znaki odkrite nesloge v Ra« dič«Pucelj»Prepeluhovi zvezi pa so napredni javnosti samo porok, da se teh ljudi ni bati in da napredna misel povsod zmaguje in da bo ob prvi priliki svobodnega glasovanja zmagala nad pričakovanje raznih Lipov« škov, Bendetov in drugih radičevskih «ka» pacitet». V tej mešanici sta se jasno izkri» stalizirala predvsem gg. Ivan Mermolja ln Emeran Stoklas. Vsa radičevska mešanica j ee bo kljub raznim «flajštrom» razbila (v j kolikor ni že razbita!) in ostali bodo drob» ci, ki niti ene kandidatne liste ne bodo mo» gli vložiti. Zanimivo je zabeležiti zdrav po. jav, da so radičevci na Štajerskem vrgli ta« korekoč puško že v koruzo in da prošli me» sec niso razen nekje v Ptuju nikjer zboro» vali in še tam, pri zaprtih vratih. Se je čas napredne koncentracije, zato poziva pisec teh vrst, ki se je svojčas tudi razvnemal za produkcije v cirkusu Radič & Oomp.. vse zdravo misleče kmete in delav» ce, da zapuste razvaline radičevščine in se pridružijo Samostojni demokratski stranki, Id je tabor vseh treznih Slovencev. M. D. Atentat na albanskega emigranta Brindtsl 23. aprila d. Na albanskega rna-; jorla Sefketa Korčo je bi! vCeraj tukaj z-; vršen atentat Nek! pred kratkim semkaj ■ dospeli Albanec je nanj trikrat ustrelil z revolverjem ta ga lahko ranil. Major Kor-ča, ki je bil predlanskim eden voditeljev albansk* revoluc je, je vpliven žef albanske opoacije. Po povratku Ahmeda bega Zoga Je pobegnil iz Albanije In se nastanil v Italiji Politične beležke «Mi in samo Lii» Zalosaio sed SLS v kotičku in razmišlja o svodi brezpomembnosti. Največje odločitve v državni politiki so pred durmi, a stranka, ki je s pomočjo prižnic, izpoved in oltarja izsilila z Slovencev od 26 celih 20 mandatov, je izven vsakega razgovora. Še nikdar nI bila popolna mpotentnos^ SLS tako razvidna, kakor danes. Korošec sicer vali klop. tce z Daviduvčem. z Jovjjpvi-čem-Pižonom hi musliman , a ti razgovori pod lipo so postali že del zabavne rubrike. Tako je prispela politika SLS popolnoma na kant! Radičeva korupcija z redi sv. Save Pred nekoliko meseci je St. Radič odlikoval zajedničarske federallste in bivše republikance z redovi sv. Save. Za sprejem redov pa je treba plačati predpisano takso. Te pa niso hoteli odlikovan! federalisti ta republikanci plačati, kar popolnoma odgovarja njihovemu političnemu nazlranju. Za kraljeve rede plačujejo takse same ljudje, ki so tudi drugače vedno vse dali za kralja ln državo, četudi jih je St. Radič kot prosvetni minister vpokojil istočasno, ko je svoje ljudi odlikoval. Za rede Radl-čevih Hudi je morala plačati takse država. Kakor poroča zagrebška »Riječ«, je namreč zalogi šolskih knjig v Zagrebu poslal St Radič ozir. njegov načelnik v ministrstvu Zaič odredbo, po kateri je morala plačati iz svojih sredstev 18.000 Din dv. pisarni za rede na račun taks za odlikovane zagrebške vseučiliške profesorje, k bi teh redov bržkone ne sprejeli, ako bi morali sami plačati takso. Tako so radičevi uganjali korupcijo celo z redovi sv. Save Koroško pismo Velikopotezna rešitev manjšinskega pro. blema. — Korak proti Sredozemskemu mor. Ju. —'Slovenska iredenta. — Potvora ljud. ekega Štetja. — Društveno gibanje. Celovške »Frede Sttmmen« so bile zopet hude. Kadar piše ta list o Slovencih, mu zavre kri ta oblije ga Jeza, nato pa zakriči, da so vse slovenske pritožbe Izmišljene. Nobena naša trditev ni resnična, vsa na. 6a Izvajanja slonijo na sistemu laži Kolikor več se stori z nemške strani v manj. gtaskem vprašanju, toliko očitnejše sto. pajo na dan prava stremljenja slovenskih hujskačev, M se Iztekajo v Iredentizem, kateri hoče velik kos когобке zemlje položiti pred oltar, postavljen slovenskemu Šovinizmu v Ljubljani In to se godi v času, ko se vlada ta deželni zbor resno trudita, da ustvarita velikopotezno ta brez-ugovorno rešitev manjšinskega problema v deželi. Tako modrujejo »Frele Sttmmen«, ki imajo rade polna usta pravičnosti, ko nemški zagrizene) delajo Slovencem krivico na krivico. Potrebna Jo res velikopotezna ta b rezu govorna rešitev m&njštoekega problema — pa v pravem pomenu besede! — potem bodo takoj prenehale slovenske pritožbe. Ako se zavzamejo »Frele Sttmmen« za talko pošteno rešitev, si bodo pridobile velike zasluge za deželo. Dr. Seipel ni dobro zapisan pri koroških velikih Nemcih. Sedaj ga napadajo radi govora v Kodanju. Pravijo, da ee postavlja bivši kancler preveč v nasprotje z jav. nim mnenjem v Avstriji glede priključitve Nemčiji To ni umestno niti v slučaju, d& Je gospod dr. Setpel osebno 6e vedno nasprotnik priključitve. Koroški veliki Nem. ei so za priključitev tudi iz razloga, da bi se tem potom ubilo manjšinsko vprašanje. Ali kdo ve, če bi ne oživelo 8e bolj? Koroške prlključltvenike Je zadelo neprijetno očitanje nekega nemškega lista, da pomeni prihod kakega avstrijskega zveznega kanclerja v Berlin to, da krene Avstrija zopet za korak proč od pridružitve ta napravi nov korak proti Sredozemskemu mor Ju. Pri tej misli jih Je zopet zabolelo manj-šinjsko vpraanje. V RodSu se nevarno razvija slovenska iredenta. Očitno se je pokazala pri odkritju spominskih plošč vojnim žrtvam. L4 ! prhava spomina obletnice Pistjatove smrti Ljubljana, 14. aprila. Nocoj so v spomin obletnice B. Put-jntove smrti po štirih letih uprizorili Dostojevskega roman «Idiot», v deveterih slikah. Dasi se je vršila predstava izven abonementa. je bilo gledališče natlačeno polno. Pred začetkom predstave je imel goep 1 dram. ravnatelj Pavel Golia sledeči nagovor: Cenjene dame in gospodje! Osmega aprila prošlega leta je umrl v ruski bolnici v Pančevu režiser in isralec Narodnega gledališča, Boris Vla-dirtiirovič Putjata. Umrl je spravljen z Bogom in ljudmi, miren, v strašnih bolečinah in pri popolni zavesti na rokah soproge Marije Nikolajevne Nablocke. Dva dni pozneje se je zbralo v podzemlju emigrantskega špitala v mračnem hodniku pred neko drvarnico, ki je siužila za mrtvašnico, maloštevilno spremstvo, da izkaže na zadnji poti zadnjo čast velikemu trpinu in bogo-navdahnjemu umetniku. Ob treh popoldne so dvignili krsto in iz tega temačnega kraja je krenil mrtvaški sprevod po prašni cesti proti pokopališču. Spredaj križ, svečenik, kakih šest ruskih soldatov-pevcev, potem krsta, pokojnikova soproga in trije pagrebci: zastopnika ljubljanskega in beograjskega gledališča ter zastopnik udruženja igralcev, to je bilo vse spremstvo. V kapelici na pokopališču so krsto še enkrat odprli. Med turobnimi zvoki ruskih pogrebnih pesmi je svečenik blagoslavljal pokojnikovo truplo. Takrat smo zadnjikrat gledali v Putja-tovo plemenito oblikovano lice. Neka sveta zamaknjenost ie sijala iz njegovega obličja — kakor da se mu je po težkem trpljenju in neznosnih mukah nenadoma razodela večna Tajna. In zJaj leži tam v Pančevu, daleč od svoje ruske domovine, daleč od Slovenije, daleč od slovenskega gledališča, kateremu je posvetil v zadnjih letih svojega življenja vso svojo veliko umetnost in vse svoje obširno znanje. Putjatove zasluge za razvoj slovenskega gledališča po vojni so ogromne in še nepravilno ocenjene. Bil je fanatik svojega poklica, toda fanatik z znanjem in okusom. Udejstvoval se je kot igralec. režiser, učitelj. Njegov ideal je bil 'eater, ki stoji ves v službi umetnosti Po maturi se je napotil v Beograd, kjer se je vpisal na tehnično fakulteto, ho-teč postati inženjer. Ostal pa je na fakulteti samo dve leti. Srce ga je vleklo na Dunaj, kjer je študiral od leta 1884. do 1888. Z Dunaja se je napotil v Pariz na akademijo za upodabljajoče umetnosti. Tam se je šolal pod vodstvom profesorjev H. Chapija in J. A. Injalberta. Ko je dovršil šolske študije, se je vrnil v domovino. Začel je vstvarjati kipe in spomenike, katere je dal celi srbski zemlji — ne samo tisti, ki je ležala to-stran Donave, ampak tudi oni na drugi strani reke. Začel je*samostojno z genreom. Iz prve dobe izvira «Prelja» («Predica»), genre-kip v naravni velikosti, ki predstavlja nacijonalni genre, toda samo na zunaj. Dasi na figuri obleka, kroj in oouvalo razodevajo Šumadinko, vendar ni mogoče utajiti, da je glava z licem plod učenja na francoski kiparski akademiji. V podobnem stilu je izdelal Gjo-ka Jovanovič pozneje še več skulptur, predvsem Guslaria, Črnogorca itd. Srbskega kiparja pred tridesetimi, štiridesetimi leti si ne moremo misliti brez naročil praktičnega značaja. Ekonomski razlogi so prisilili tudi Jovanoviča, da se je oprijel dela te vrste. In tako so nastala Jovanovičeva dela: v Krušev-cu Kosovski junaki, v Požarevcu Miloš Obrenovič (stvar, ki je izzvala pozornost in pohvalo v krogih pariških umetnikov in kritikov, ko je bila razstavljena v Salonu); v Negotinu Miloš in Hajduk Veliko, v Beogradu: Pančič, Jovan Subotič, Taušanovic, Sima Mata-vulj, Vojvoda Mišic; v Sremskih Kai*-lovcih: Branko Radičevie, patrijarh Brankovič, Sava Teleki, v Rumi: Zmaj Jovan Jovanovič, v Brankovim: Ne-nadovic itd., itd. Mimo tega pa ne pozablja Gjoka Jovanovič na svoje delo. Iz lastne pobude so nastala dela: Napuštenje, Tuga (ki kaže posebno Jovanovičevo tehnično spretnost v obdelavi marmorja), portret J. M. Žujeviča, I. Vojnoviica ter Milo-vana Glišiiča. ki velja lahko za najbolj uspelo portretno plastiko jubilanta. L. 1916. mu je padel sin ua francoskem bojišču proti Nemcem in tedaj je napravil Jovanovič plastiko: Padli bojevnik na polju slave. Skulptura predstavlja košček zemlje z odtrgano glavo mladeniča. Na ta kraj jo je morda zanesla sovražna granata . . . Spredaj leži list od palme, ustne mrliča so pa mirne. Ta hrabri junak ie mirno umrl. Odlikovanci s češkim redora belega leva prvi vrsti spodai od leve proti desni: Matej Hubad, intendant Nar. gledališča v Ljubljani, general Danilo Kalafato-vič, poveljnik Dravske divizije, češkoslovaški ko:izu! dr. František Resi in višji žel. inšpektor ter načelnik ljubljanske postaje Avgust Ludvik. Druga vrsta zgoraj na levi: nar. poslanec Fran Smodej jn upravnik mariborskega gledališča dr. R. Brenčič; na desni: ravnatelj Rasio Pustosiemšek, pisatelj prof. dr. Ivan Lah in ataše čsl konzulata v Ljubljani g. Novak. General Kalafatovič je odlikovan z redom Belega leva III. vrste (komandirski red), ostali pa so dekorirani z Belim levom IV. vrste (oficirski«red). no in se v časih našega narodnega preporoda navzel narodnega in naprednega duha. Narodni in napredni misli je ! ostal zvest vse življenje. Napredna i stranka ga je vsikdar štela med naj- ; zvestejše in najpožrtvovalnejše svoje i agitatorje. Često mu ni bila življenjska ; pot postlana z rožicami, zato so ga va- ' bili v drugi tabor, toda ostal je, veren , samemu sebi, to, kar je bil. neomajen i naprednjak, ki hodi svojo ravno pot, ne 'meneč se za to/ ali mu je to v korist ali škodo. Tudi v narodnih društvih se je udejstvoval, zlasti pa so mu j bila pri srcu pevska društva sprva Sla- j vec .pozneje Ljubljanski Zvon, katere- j ga se je oklenil z vso ljubeznijo. V duhu, ki se ga je sam navzel, je vzgojil ! tudi vsn rodbino, zlasti pa svoje sino- Borovlje, 23. aprila. Slovenci v svoji celokupnosti so bili po mirovnih pogodbah, ki so sledile svetovni vojni, razdeljeni na tri dele in tri države. Ista usoda je doletela tudi naše koroške brate posebej: en del je potisnjen v meje Mušsolinijeve Italije, glavni del ie ostal v Avstriji, le neznatna peščica je bila združena z državo, h kateri spada po narodnosti. Ni torej čudno, da traja boj za koroške Slovence z nezmanjšano silo do končne odločitve, to tembolj, ker je politično zemljepisna lega ozemlja, kjer bivajo koroški Slovenci, izpostavljena na vse strani. Da so oči naše države semkaj obrnjene, je naravno z narodnostnega stališča. Ne le z nacijonalnega vidika, ampak mnogo bolj z narodnogospodarskega in trgovskega stališča, pa bo hotel nemški narod, ujedinjen v bodoči enotni nemški državi, obdržati ozemlje koroških Slovencev kot sestaven del svoje države, ker le preko njih se alpskim Nemcem odpira pot do Adri-je. Ako tudi Mussolinijeva Italija pošilja semkaj svoje opazovalce in propagator-je, to ni toliko potreba laške gospodarske ekspanzivnosti. nego naravna posledica pretiranih stremljenj rimskega imperijalizma. Da boj za koroške Slovence še ni končno odločen, tega se Nemci prav dobro zavedajo; istotako tudi zgodovinskega dejstva, da se imaio samo goljufijam, omogočenim po Italijanih, zahvaliti, da so po ljudskem glasovanju mogli zagospodovati nad večino koroških Slovencev. Laški politiki in diplomatie kot Crispi in della Torretta so o ter ima svoje težišče v notranjosti, teater ansambla, ki v pesnikovi besedi išče zaklade izražanja ter se z njo zlije v lepo umetniško celoto. Ustvarjajoč igralec bodi gospodar odra, ne dekora-ter ali krojač. To njegovo geslo še danes tako jasno odmeva iz njegove uprizoritve «Idiota», da se je uprava odločila prav s to predstavo počastiti spomin svojega nepozabnega in nad vse zaslužnega umetniškega sotrudnika. Žalibog je prišel med nas v času, ki preganja mojstre in poveličuje medio-kritete. Del kritike, ki vrši pri nas bolj posle krvnika, kakor vzvišeno nalogo strogega a pravičnega sodnika, mu je zagrenil poslednje dneve bivanja med nami. Ko je nedavno pred smrtjo čital nek izpad nase, je dejal: Naj jim bo odpuščeno, saj res ne vedo, kaj delajo. On pa je vedel, on je gradil in ustvarjal ter si s svojim delom zgradil neminljiv spomenik v naših srcih. Slava mu in večnaja pamjat. Predstava je bila prav dobra. Oceno prinesemo prihodnjič. Jubilej zvestega somišljenika Štiridesetletnico, odkar je postal samostojen mojster, in petinsedemdeset-letnico svojega rojstva slavi g. Martin R a d o v a n, čevljarski mojster v Ljubljani. Doma iz Žabje vasi pri Novem mestu je že kot deček prišel v Ljublja- ve, ki so kakor on udani in zvesti pristaši demokratske stranke. Jubilantu, ki je eden tiste stare obrtniške garde, ki je vsikdar verno vztrajala ob boku svoje stranke, kličemo: Še na mnoga leta! Nemški boj za koroške Slovence A največje presenečenje, v glavni vlo?.i nepozabni, še iz iilma „SILVESTROVO RAZUZDANEGA KNEZA* znani ljubljenec Ljubljančank IO H » > Љ zs Ч .ч K ki bo vsakogar na novo očaral. Predstave dop. ob pol 11., pop. ob 3, pol 5., 6., pol 8. in У. uri. 3423 Kino ESEAL ЕЖШвЛ Srbska akademija znanosti in umetnosti v Beogradu je te dni proslavila štiridesetletnico neumornega dela svojega člana kiparja Gjoke Jovanoviča. Jubilant se je rodil 1. 1861. v Novem Sadu. Njegov oče je bil rodom Mace-donec, njegova mati pa Užičanka. Srednjo šolo je obiskoval v Novem Sadu. tem dosti očitno pisali. Še marca meseca t. 1. je «Corrriere della Sera» opominjal Nemce, da je Italija svojčas na Koroškem Nemcem pripomogla do zmage, da pa bo sedaj vspričo gibanja za takozvano «priključitev» Avstrije k Nemčiji, nastal v tem pogledu položaj, ki mu mera slediti nova orijentacija. Mrzlično prizadevanje Nemcev, da z vsemi le mogočimi sredstvi čim preje raznarodijo koroške Slovence, jim odvzamejo sedaj še živo zavest pripadnosti k slovanskemu narodu, je dokaz dovolj, da so Nemci prepričani, da še niso varni posesti in gospostva nad koroškimi Slovenci. V deželi so se vse, sicer politično hudo si nasprotujoče stranke. — iz-vzemši socijalne demokrate — združile v enotno napadalno fronto proti Slovencem. Nacijonalistične organizacije, n. pr. Heimatschutz, imajo po vseh vaseh slovenskega ozemlja svoje vojaško organizirane postojanke, ki prirejajo stalno in redno in tudi neprikrito svoje vojaške vaje. Da so te vojaške organizacije, ki nikakor niso v skladu z določili senžermenske mirovne pogodbe, tudi naravnost sijajno oborožene, je javnost že ponovno imela priliko zvedeti. Ko je napovedala razorožitvena komisija svojčas svoj prihod v Celovec, so iz mesta na vse strani, posebno tudi na jugoslovenko mejo, ponoči vozili razno orožje, strojne puške, male topove in različno municijo. O tem se je prvo leto po plebiscitu tudi javno razpravljalo v deželnem zboru koroškem. Zelo zanimiv je v tem pogledu dogodek. ki se je pripetil v Celovcu dne 26. marca t. 1. Nacionalistični list «Freie Stimmen» so nekaj dni 'prej bile pozivale člane celovškega «Heimatschutza», nai pridejo imenovanega dne zanesljivo v ljudsko šolo na Benekdiktinskem trgu in da naj prinese vsak dva šilinga s seboj, češ društveni znaki so dospeli. V resnici so hoteli tamkaj med svoje člane razdeliti veliko zalogo orožja in mu-nicije. in sicer nič manj in nič več kot 500 infanterijskih pušk, 200 čelad in 20 pasov po 250 nabojev za strojnice, iz česar pač jasno sledi, da so strojnice že porazdeljene na posamezne vasi. Te bojne organizacije so očividno formirane. da so pripravljene za slučaje, ki jih Nemci, ki so sicer vedno dobro poučeni o mednarodnih odnošajih, pričakujejo. Toda tudi s peresom se Nemci nič manj vztrajno ne borijo proti, oziroma za koroške Slovence: sem spada tako-zvana narodno-obrambna literatura. V ta namen izdajajo Nemci časopise, tudi take, kjer se poslužujejo slovenske besede, o kateri sicer trdijo, da je koroški Slovenec ne razume, zlasti pa so vpreg-li v ta voz na pol izobražene ljudi, ki naj v svojih spisih dokazujejo, da je Koroška od pamtiveka nemška in da so le slovenski priseljenci prinesli narodnostno vprašanje v deželo. Vseuči-liščni profesor dr. Lessjak, koroški Slovenec, doma blizu Vrbskega jezera, opravlja v svoji nemškutarski zaslepljenosti povsem nehvaležno nalogo, da na podlagi krajevnih imen dokaže, da so Slovenci hoteli Koroško posloveniti, Slovenci, ki sploh niso Slovenci, ampak «Bindišarji». Njemu se pridružuje drug koroški nemškutar iz Borovelj, učitelj Perkovnik, po imenu ravno tako pristnega «nemškega» pokoljenja kot Lesjak. Navedeni Perkovnik v svojih spisih, katere si hočemo ob priliki še natančneje ogledati, sicer trdi, da mora Nemec tudi preko državnih mej ohraniti duševno in kulturno zvezo z nemškim narodom; če se pa koroški Slovenec drzne slediti temu načelu, je izdajalec domovine, katerega je radi tega zločina treba izgnati iz dežele. So še drugi: dr. Wutte, Scheichelbauer, Sepp Kônig, zlasti so-trudniki časopisa «Kârntner Monats-hefte», možje, ki skušajo s svojimi spisi obrniti pozornost nemškega naroda, zlasti v Nemčiji, na ozemlje koroških Slovencev. Pri tem prizadevanju Nemce silno krepi prepričanje, da se Srbi za Koroško ne brigajo in kaj radi širijo mnenje, da se je treba le boriti proti pretiranim zahtevam, ki izvirajo iz Ljubljane. Ko je pred nekaj tedni neki slovenski poslanec v Narodni skupščini v Beogradu naglašal, da Slovenci zahtevajo združitev koroških Slovencev v Jugoslaviji, so nemški listi z zadovoljstvom poročali, da srbski poslanci niso kazali za to zahtevo nobenega smisla in da so one besede glasno odobravali le slovenski poslanci. S tega vidika se nemško-nacijonalno časopisje rado klanja Srbom; seveda samo tedaj, kadar mislijo, da Srbom ni nič za Koroško. Kadar se jim pa zdi, da s tem udarijo tudi Slovenca, pa grde tudi Srba v prepričanju, da na ta način tem lažje pritegnejo nase koroškega Slovenca. Ko je rajnki kralj Peter Veliki ležal na smrtni postelji v zadnjih vzdihljajih, so to vest objavile tudi «Freie Stimmen» v Celovcu pod naslovom «Der serbisehe Morderkonig auf dem Totenbette». Nekaj mesecev kasneje. ko je Narodna skupščina v Beogradu pokojnemu kralju Osvoboditelju sklenila različne časti, so iste «Freie Stimmen» imenovale narodno zastopstvo SHS «das Narrenhaus unserer Zeit». Da znajo biti Nemci v svojem boju za koroške Slovence ne glede na splošno brezpravnost narodnih Slovencev v kulturnem, gospodarskem in javnem življenju zelo malenkostni in smešni, samo še dva primera. Celovški škof napove svoj prihod v slovensko vas Smarjeta v Rožn. V Št Jakobu v Zg. Rožu odkrijejo neko spominsko ploščo padlim vojakom. V obeh vaseh okrase dekleta slavoloke s svežim cvetjem; kaj morejo zato, da rodi mati zemlja največ belih, modrih in rdečih! V obeh vaseh uprizorijo orožniki med slovenskimi dekleti velikansko preiskavo, da dože-nejo. katera dekleta so slavoloke okrasila s — srbskimi barvami. Kakšne uspehe je dosedaj «nemški boj za koroške Slovence» dosegel, priča dejstvo, da so avstrijski orožniki i v Šmarjeti i v Št. Jakobu s slovenskimi dekleti morali govoriti — slovensko. Lep večer CMD v Mariboru Skrb za obmejno in manjšinsko šolstvo. Marfoor, dne 24 aprila. Restavracijski prostori Narodnega doma že dolgo niso videli tako dragocenega intimnega večera kot je bil si-nočnji pozdravni večer mariborske ženske in moške podružnice CMD na čast navzočemu prvomestniku g. Sene-koviču. Udeležba bi bila lahko Maribora dostojna, ako pomislimo, da je bilo ravno naše mesto eno najbolj pobornih in granitnih postojank slovenskega na-rodno-obrambnega dela in razmaha. Na sestanku se je zbrala elita legijo-narskih poborcev cirilmetodarske mislL Poleg odborov obeh podružnic in odličnih predstaviteljev zlasti učiteljstva, nadalje poštnega in železniškega urad-ništva so bili navzoči med drugimi tudi minister v p. dr. Kukovec, poslanec dr. Pivko in dr. Piipuš. Predsednik mariborske moške podružnice prof. dr. Strmšek je otvoril večer in naglasil veselje obeh podružnic, da ju je posetil tako zaslužen mož narodnega obrambnega dela prvomest-nik CMD g. vladni svetnik Senekovič. Čutili smo se sprva proste vsega narodnega dela ob mnenju, da bo to nalogo prevzela država. Ko so bile potegnjene grànice, so se pojavile naenkrat nove potrebe in osnovale so se organizacije, za katere pa je danes padlo navdušenje in čujejo se dvomi o potrebi teh. Maribor, ki je zbral pred vojno 129.000 srebrnih kron za slovenske šole, mora zopet prijeti za delo. da bo mogel tekmovati z najdejavnejšimi podružnicami. V to svrho smo sklicali ta sestanek in povabili nanj našega pr-vomestnika. G. Senekovič je podal daljše, z natančnimi statistikami podkrepljeno in zanimivo poročilo o delu CMD pred, med in po vojni. Veliko pažnjo je posvetil obmejnemu šolstvu v mariborski oblasti in manjšinskim šolam v Prekmurju. Dotaknil se je razmerja CMD do ostalih narodnoobrambnih društev, predvsem do Jugosl. Matice, in o manjšinskem institutu v Ljubljani. Lepim in točnim izvajanjem g. prvo-mestnika, ki so jih navzoči z iskreno hvaležnostjo pozdravili, je sledil obširen razgovor najrazličnejših vprašanjih, tičočih se CMD, posegajoč globoko v naše nacijonalno življenje. Govorili so g. Kukovec, prof. dr. M. Kovačič, prof. dr. Dolar, obl. referent Senkovič in šolski upravitelj Hren, od katerih posnemamo najvažnejše misli. Poudarjalo se je žalostno dejstvo, da mladina, ki je bila prej najmogočnejši impulz na-rodnoobrambnega dela, gleda danes na to z apatijo in brez zanimanja. Podobnemu narodnoobrambnemu delu manjka sistematična linija, od države bo tre, ba pridobiti moralne podpore zlasti za obmejne šole na avstrijski meji od Dravograda do Prekmurja, kjer imamo manjšinske šole. Službovanje v teli obmejnih krajih naj bi se pozneje pri nastavljanju v zaledju upoštevalo in posebej honoriralo. Glede vprašanja razmerja CMD do JM, oziroma združitve teh organizacij se je poudarjalo, da je z ozirom na dejanske razmere v organizacijah in najbližje naloge na polju našega obmejnega šolstva potreben samostojen obstoj CMD. Večer CMD, ki je bil dragocen doprinos mišljenja, л^тћ misli in konkretnih predlogov izkušenih delavcev na polju podrobnega dela v obmejnem in manjSinskémf šolstvu v naši državi in izven, je zaključil dr. Strmšek z željo, da bi vse to našlo pot do realizacije. Bled pred sezono Slaba sezona lanskega leta kaže tudi še letos svoje posledice. Nikjer se nič ne investira, popravljajo in urejajo se samo vrtovi. Vendar obeta biti letošnja sezona boljša od lanske. Pričakujemo predvsem večji poset tujcev iz Nemčije. Nemški bojkot laških letovišč skušajo izkoristiti jugoslovenska letovišča. Opažamo pa žal tudi letos ono krivico, ki so jo čutila lansko leto slovenska letovišča, da veljajo ugodnosti na železnici le za naše Primorje, ne pa tudi za slovenska letovišča, ki bi pričakovala od vlade iste ugodnosti kot Dalmacija. Bled živi le od tujskega prometa in naloga vlade bi bila, da mu nudi iste pravice, kakor primorskim letoviščem. Vse prošnje v tem oziru so zaman. Kakor čujemo, nam hočejo letos vzeti tudi carino na blejskem kolodvoru, ki se je izkazala v zadnjih dveh sezonah za tako potrebno! Cene na Bledu so se letos toliko znižale, da v tem oziru ni pričakovati nezadovoljnosti. Vprašanja po stanovanjih se množe zlasti iz Nemčije, Češkoslovaške in Dunaja. Da bi se pospešila tudi privatna reklama in zanimanja zanjo. bi bilo potrebno, da interesenti na vprašanja tudi sami odgovarjajo. V zdravniški komisiji jim je vsak dan na razpolago imenik onih. ki vprašuiejo po stanovanjih. Naj si naslove izpišejo fn jim pošljejo svoje ponudbe, ker tudi zasebna reklama nekaj zaleže. Zdraviška komisija je založila letos bogato ilustriran prospekt, ki smo ga že dolgo pogre- šali. Ilustracije našega lepega kraja in okolice so za nas najboljša reklama. Zdraviška taksa, ki jo je sprejel občinski odbor letos, je za letoviščarje po vilah še ugodnejša od lanske, ker so otroci do 12. leta in služinčad takse popolnoma prosti Sezonska taksa v vilah znaša tudi letos 80 Din za državnega uradnika in njegove svojce pa 40 Din. Bled se vrači k staremu renomeju solidnosti in točnosti. Povojna leta so minula za vselej, zdrava konkurenca in zmernost bosta dovedla Bled k prejšnjemu slovesu in priljubnosti. Planinski dom na Mirni gori Ze lansko leto je živela Ljubljana par tednov pod reklamo «Planinski dom na Mirni gori». Belokranjci in Belolkranjice so prodajale srečke in razglednice, priredil se je cvetlični dan. sprevod Belokranjcev po Ljubljani in končno veselica v večjem obsegu na vrtu hotela Tivoli, kjer so nastopili Belokranjci s svojimi plesi in tambura-škimi zbori. Pa menda vse skupaj ni doneslo ni-kakega dobička, ker sta velikanska reklama in drag aranžma potrošila vse dohodke. In vendar je treba nekaj storiti da se dovrši do dve tretjini dograjeni gori označeni dom. Dom leži res na lepem kraju z obsežnim razgledom po vinorodni Belokrajini in po gozdnati Kočevski. Dom naj bi značil početek turizma, t. j. turistike in tujskega prometa v Belokrajini in Kočevski «vojvodini», ki obe zaslužita večje pozornosti v omenjenem pogledu kakor doslej. — Niti ena niti druga panoga turizma se ni obračala v to smer kajti ljubitelji narave so si mislili da ne najdejo doli udobnosti, da ljudje niso navajeni turistov itd. In vendar je malo krajev tako lepih, kakor je n. pr. Kočevska Švica od Cabra do Broda na Savi. In človek je tudi povsod dobro spravljen v vseh večjih krajih ne glede na Čabar in Brod. Slikoviti Semič te prav dobro spravi pod streho, da ne omenim Metlike in Črnomlja. In ljudje sami so mehki, dobrodušni Dolenjci, zelo prijazni s tujcem in tudi postrežljivi. Predpogoji so dani. treba je posta, viti le mejnike, ki bodo značili smer in odpočitek. Kakor se je v naših Alpah turistika začela v resnici razvijati šele od takrat, ko so se zgradile planinske koče, tako naj postane prvi mejnik v razvoju turizma v Belokrajini Planinski dom na Mirni gori Videlo se je pa, da vsled sporov in nasprotstev deloma vsled pogrešne samovoljnosti nekega činitelja Belokranjska podružnica SPD ne bo mogla sama izvesti dograditev doma. Zato so se združili odlični belokranjski rojaki v Ljubljani in ustanovili akcijski odbor za zbiranje prispevkov, da se dogradi dom na Mirni gori. — Častno predsedstvo je prevzel dvor. svetnik v. p. Fran Su ki je, predsedstvo Oton Zupančič, dalje so v odboru dr. Niko Zu-panič. Engelbert Gangl itd. Kot predsednica ženske sekcije sodeluje gospa Franja dr. Tavčarjeva, med odborniki so tudi zaslužne osebe iz krogov Slovenskega planinskega društva in Zveze za tujski promet Akcija je tedaj v pravih rokah in upravičeno se lahko nadejamo, da bodo vsi sloji podprli lepe namene akcijskega odbora in da bomo najbrž še letos dočakali da se dom na Mirni gori dogradi — Ker trenotno ne obstoji pravilno izvoljeni odbor belokranjske podružnice SPD, se je osrednji odbor Slov. plan- društva izjavil, da sprejme dom pod svojo oskrbo in nadzorstvo, s čimer je dana garancija za dober uspeh. Podpirajmo akcijo vsak po svojih močeh! Dr. Rudolf Mani. Pension Vila Lucia v Aleksan-drovu na otoku Krku, z vsem konfortom tik ob kopališču vabi cenjene goste. -tSSr- Kongres balkanskih akademskih klubov za Zvezo narodov gh Beograd, 24. aprila Drugi dan prvega balkanskega kongresa visokošolsk.h klubov za Zvezo narodov je po-rekel v popolni harmorarj,; vseh delegatov. Ob 9. je bil pod predsedstvom Koste Pavloviča predsestanek, na katerem je bil predlog, da kongresi nimajo dovesti do ustvaritve kake nove organizacije akademskih klubov, sprejet soglasno. Dalje je blo sklenjeno, da -se v is;em smislu, kakor je sestavljen dosedanji sporazum med Bolgari in Jugosloveni, stvori nov sporazum, h kateremu bodo pristopili tudii Qrki in da se dosed.mii sperazum med Jugosloveni in Bolgari razveljavi. Ob 11. dopoldne je bila svečama otvoritev kongresa. Velika dvorana starega univerzitetnega poslopja je bila popolnoma zasedena. Navzoči so bili med drugim poslaniki Anglije, Nemčije, Italije, Španije, Poljske, Avstrije, Grške, Bolgarske in Češkoslovaške .ter odpravniki poslov raznih drugih poslaništev, pomočnk zun. ministra J-o-van Markovid, guverner Vajfert, predsednik Bajloni, zastopnik župana in okoli 15 univerzitetnih profesorjev. Najprej je govoril vseučiliški profesor dr. Milefca Novakovič, ki spada med najbolj čislane borce za Ideje Zveze narodov. Nadalje so govorili Ko-sta Pavlovič, jur. Bruič iz Zagreba, lur. Golouh iz Ljubljane, visokošolec Dimič za pevsko društvo »Obilič«, Slaviič, član generalnega tajništva Zveze narodov v Ženevi, Sohlman, generalni tajnik dijaške zveze v Parizu, Frangistas, vodja grške delegacije, dr. Fajnov, vodja bolgarske delegacije in končno član akademije znanost ;n predsednik Splošnega jugoslovenskega društva za Zvezo narodov Jovan Žujovič. Na popoldanskem plenarnem zboru vseh delegacij je poročal po en zastopnik Bolgarov, Grkov in Jugoslovenov, o delovanju svojih klubov za Zvezo narodov. Razpravljati so o vprašanju, kako naj bi se čim najuspešnejše udejstvovali akademski klubi pri populariziranju Idej Zveze narodov. O Zvezi naj bi se uvedla posebna predavanja na srednjih šolah. Bolgarski in grški • delegat sta povedala zanimivo dejstvo, da Imajo na njihovih srednjih šolah že dalj časa predavanja o Zvezi narodov. Zvečer je bil v hotelu Ekscelzior banket, katerega so se udeležili razni reprezentan-ti. Koliko se producira in populi tobaka v Jugoslaviji V naslednjem navajamo nekoliko zanimivih podatkov iz letošnjega državnega pro računa, iz katerega je razvidno, kolika je produkcija tobaka v naši državi in koliko dajo državni blagajni zaslužiti naši pušilc;. Za tek. leto se predvideva produkcija tobaka, smodk in cigaret v naslednjih množinah: 5,780.000 kg tobaka in sicer 2.000 kg trebanjskega, 2.000 kg vaTdarskega, 240.000 kg moravskega, 300.000 kg zetskega, 4 milijone 200.000 kg savskega in 800.000 kg donavskega tobaka. Tobak je ves križan. Proizvajajo ga tobačne tovarne v Nišu, Sarajevu, Mos»taTju, Travniku, Banj al trki in v Ljubljani. Cigaret se proizvaja 2.904,000.000 komadov in sicer: Jadnan 1 milijon komadov, Kosovo 4 milijone, Šumadija 5 milijonov, Vardar 780 milijonov, Neretva 18 milijonov, Morava 50 milijonov. Zeta 1 milijardo in 260 milijonov, Sava 782 milijonov in Karagjorgje 4 milijone. Cigarete značke Bregalmica, Ктка in Drava se letos ne bodo proizvajale, ker je še precej stare zaloge. Smotk se bo letos izdelalo 36,220.000 komadov in sicer: regalfcas 600.000, trabu-ko 2,060.000, britanika 600.000, opéras 1 milijon 920.000, kuba 4 miljone, virginija 3 milijone 600.000, portoriko 5 milijonov, bra-ziljk 3,600.000, virginioza 3,200.000, mešanih inozemskih 12 milijonov tn kratkih domačih 240.000 komadov. Smcdke se izdelujejo v Ljubljani, Senju -;n Zagrebu. Razen tega se bo letos produciralo 140.000 kg takozvanih »klobas« ln 7.200 kg tobaka za nosljanje. Ob tako ogromni produkciji !obaka, cigaret ta smodk ima prav lep dob ček država in primeren zaslužek trafikanti, katerih je v Slovemij približno 2.000. Produkcija cigaret narašča od leta do leta, dočim konzum smodk polagoma pada. Pozorl Prihodnje dni nastopajo sledeči veliki filmski __ umetniki : GUNNAR TOLNAES, KARINA BILL, KARL DE VOGT, ELENA MAKOWSKA, RUOOLF VALEN- TINO, ALLA NAZZIHOVA, HARRY PIEL seveda le--- v kinu „DVOR". Proslava 1. maja na Taboru Sokolstvu je bilo ob njegovi zibelki zapisano: »Delaj in ne obupuj!« To je bila parola Tyršu in Fiignerju in iz njegovega krožka se je v kratkih petdesetih letih razvila stotisoče članov broječa vseslovanska sokolska or ganizacija. »Delaj in ne obupuj« bodi tudi nam geslo v življenju in v društvu. Potrebno je vsaj enkrat na leto spominjati se pomena vztrajnosti in hrabrosti v delu. Spomnite se, da trdna volja gore premika, da samo delo prinaša trajno notranjo srečo posameznika. da samo trud in napor na-pravi iz nas trdne viharjem življenja kljubujoče mornarje in plemenite ljudi. Tega se spominjamo po vzoru milijonov delavcev prvega maja vsakega leta. Prvi maj je praznik dela. Praznik vseh tistih ki si v potu svojega obraza služijo težaški kruh, obdelujejo polje ali z razumom in črnilom ustvarjaio nove dobrine ali so v službi umetnosti, znanosti, ali dajejo na razpolago svoje sile v političnem, javnem, društvenem življenju. Vse to ie imel v mislih mladinski odsek Sokola I. na Taboru ko je skle-uil povabiti širšo javnost 1. maja ob 18. na Tabor, da pokaže od sto in sto delavnih ur na leto eno telovadno uro. eno stotinko svojega letnega dela v prepričanju, da. kdor ji bo prisostvoval, jo bo tudj cenil. V tei telovadni uri nastopi petnajst vrst moškega in ženskega naraščaja in moške ter ženske dece na raznih orodjih in z raznimi telovadnimi pripravami. Pri skupni vežbi se bodo pokazali nastopi z ročkami, s palicami, redovne vaje in proste vaje. Pri tej uri svira godba Sokola I. Pridite vsi na proslavo dela! URE ZA BIRMO F. ČUDEN PREŠERNOVA UL. 1. ■ааввавввванввн Današnje prv. nogom. tekme ASK. Primorje : SK Jadran. Največje za» nimanje vzbuja današn :a tekma med nave» denima kluboma. Res je, da se Jadran v zadnjih tekmah ci izkazal, toda pomi-sliti se mora, da je v vseh tekmah nastopil ne» kompleten. Za današnjo tekmo se je brez. dvomno zelo pripravil ter na topi v svoji najjačji nostavi in z vsemi vojimi kanoni v forwardu. Seveda ne sme ASK Primorje tvojega na. sprotnika podcenjevati, ako hoče, da ne bo presenečenj. Želeli bi, da bi se obojestran. sko predvedla igra, kakoršna zna vabiti, a ne odbijati športno publiko. Teki..a se vrši na igrišču SK Ilirije in pri» čne ob 16.30. Tekma med rezervnimi mo» štvi obeh klubov se od:"- . na igrišču ASK Primorje s pričetkom ob 14. url. .tSK Hermes : SK Svoboda. Prv. tekm» iii .' navedenima kluboma se oaigra na igri. šču ASK Primorje in sicer ob 15.30. Šance za zmago se pripisujejo Hermesu, vendar bo mlada Svoboda skušala svojemu protiv. niku, da mu posel otežkoči. Gostovanje dunajskih Amaterjev v Ljubljani Pogajanja SK Ilirije z dunajskimi Ama» terji so končala uspešno; kon'p'c'.no pivo moštvo Amaterjev, najboljše nogometno moštvo Dunaja in eno čelnih moš*ev Kon« tinenta, odigra v Ljubljani 1. in 2. maja dve tekmi z Ilirijo. Gostovanje Amaterjev utegne biti epohalne važnosti za naš nogo» met, kakor pred desetletjem gostovmje ena ko znamenite praške Slavije. Duniičuni predstavljajo najvišjo «klaso» in še povsod kjer so gostovali, je njihova igra fasetnirala in navdušila športne strokovnjake in širšo publiko. Znana je njihova precizna, skraj» no rafinirano zasnovana kombinacijska igra, vsak posameznik v moštvu je pravcati umetn:': na svojem mestu. Moštvo tvorijo sami reprezentativni igrači avstrijskega sa» veza, celo tri rezervne moči, ki spremljajo moštvo na potu Budimpešta»Subotica«Ljub» lju.ua, so znani avstrijski internacijonalci. Pridobitev Amaterjev je spojena za Ilirijo naravno z znatnimi gmotnimi obveznostmi. Koristi pa naj celemu našemu nogometu. Športna in tudi širša publika naj bi to upo» števal ter se oddolžila Iliriji z mnogobroj» nim poeetom obeh tekem. Službene objave LLAP. ASK Primorje, SK Ilirija, SK Jadran in ŽSK Hennee se pozivljejo glasom sklepa seje u. o. dne 23. t m., da za propagandno štafeto skozi mesto za Schwabov pokal, v nedeljo dne 2. maja postavijo reditelje in sicer: prva dva po 10, druga dva po 5. V slučaju, da ne zadostijo gornjemu sklepu, zapadejo kazni 100 Din. Reditelji se me« rajo javiti službujočima odbornikoma LLAP gg. Pajničevi in Letnarju najpozneje ob 10.30 uri pred Narodnim domom. Slačilnica z* tekmovalce je v Narodnem domu. Isti imajo biti pripravljeni najpozneje ob 11. uri. Sestanek sodniškega zbora se vrši toč» no ob 10.30 uri v Narodnem domu. Za prireditev se imenuje sledeča juryja: Vrhovni sod: saveznl sodniki Sancin Danilo Windisch Josip in Sancin Savo; gg. Goreč, Kandare Boris in delegati LLAP: ga. Paj« ničeva in g. Letnar. Starter: D. Sancin; sod> nik na cilju in časomerilci: ing. Debelak, Brumat, Goreč, Gorjanc, Vodišek, Vindiš, Rybar Miloš, redatelj starta: Gregorič; za» pisnikar: Sketelj; sodniki na progi: Kanda« re Boris, Baltesar, Ludvik, Fink, Gregorič, Baltič, Frohlich, Svigelj, Lukežič, Jernejčič, Podpac, Bašin A.; zdravnik: dr. Perpar. V pondeljek 26. t. m. ob 20. v kavarni Emona seja tehn. odbora; ob 20.30 uri seja upravnega odbora LLAP. istotam. Po naročilu načelnika lahkoatletskega sekcije SK Ilirije g. prof. Čopa in načelnika lahkoatletske sekcije ASK Primorje g. Da. nila Sancina se vabijo v zadevi crossscoun« try teka za Petrinovičev pokal, ki se vrši v Beogradu, dne 24. maja na sestanek v to« rek dne 27. t m. ob 18.30 uri v Narodno kavarno sledeči atleti: De Reggi, Senčar, Ogrin, Gabršček, Hladnik, Slapničar, Pin. terič, Zorga, Močan in Perko. Jutrišnje nogometne tekme SK Ilirije. L moštvo igra v Mariboru z Rapidom pri ja« teljsko tekmo, rezerva nastopi ob 15. uri na domačem igrišču proti mlademu SK Tr. bovlje, juniorsko moštvo pa ob 13.30 proti SK Mladiki. SK Edinost (Ljubljana) : SK Olimpija. V nedeljo se vrši ob ugodnem vremenu ob 9. dop. tekma med gori imenovanima 1 ' :bo« ma na igrišču ASK Primorje. Moštvo tdi« nosti mora biti najkasneje do 8.45 na igr;« šču. — Kapetan. ASK Primor,2 (Hazena sekcija). Radi prvenstvene tekme s SK Ilirija morajo biti ob 9.30 na igrišču istega sledeče igralke: rezervna družina: Kaiser, Podboj I in i'. Kačič I in II, Modic, Vivod, Treo. I. dru« žina ob 10.30: Krisch, Prekuh, Zanner, Jen« ko, Kump, Vidic, Erbežnik in Jančigaj. — SK. Ilirija opozarja cenj. občinstvo, športnice in športnike, da sprejema nove članske prijave vsak dan v klubovem lokalu v kava: ni Evropa in na igrišču pred Gorenj^ skim kolodvorom pri službujočemu odborni ku, v s-V dan od 17. do 19. ure. Isti nosi vi de. znak in je na razpela;, tud: za vsa pojasnila v f.lubovih zadevah. — Odbor. SK. Ilirija. Odborova seja se vrši ta tet den mesto v torek v pondeljek dne 26. t. m. ob 20. v klubovem lokalu. Radi izred« nt važnega dnevnega reda prosim polno» številne udeležbe vseh odbornikov in na® čelnikov sekcij. — -ed.ïednik. Cr 'janski : Hajduk 3 ; 2. Včerajšnja tekma med Gradjanskim in Hajdukom ki jc bila zelo ostra, je končala z zmago Grad* janskega s 3 : 2. Danes se vrši revanžna tekma. Včerajšnje tekme na Dunaju. Izidi vče« rajšnjih prvenstvenih tekem so nastopni: Sportklub : Rudolfshiigel 2 : 1 (0 : 0), Vien« na : \VAC 1 : 0 (1 : 0). Finale tekma za angleški pokal se je vršila včeraj pred 100.000 gledalci. Zmagalo je moštvo Bolton Wanderers proti Manche» ster City z 1 : 0. Tekmi je prisostvoval tu? di kralj. Amaterji v» Budimpešti. Včeraj so d» najski Amaterji porazili v Budimpešti FTC s 4 : 0 (2 : 0). Dunajski Wacker je včeraj v soboto premagal v Bratislavi tamošnji FC. Brati» slava s 3 : 0 (1 : 0). G. Janez Zupančič se naproša, da se oglasi radi nekaterih fotografij v našem uredništvu. omače vesti Glosa Janez Pucelj zboruje danes pri «Levit». Prav! A če bi hotel počastiti svojega protek» torja Štefana v Zagrebu, naj bi se pred zbo» roni oglasil tudi pri «Štefanu*. Xo, in glede na bilanco njegove polkleri« kalne politike tudi nihče nc bi oporekal, če bi svoje ožje peljal na obisk tudi k moštru» in še h «Kaplanu». A če se je Janez Pucelj za danes pripra» ▼il, da bo govoril, kakor bi rožice sadil, bu vsekakor mora zglasiti tudi pri «Roži», » nasprotnem slučaju pa vsaj pri «Kolovratu» Pa tudi to ne bo nàpak, če se glede nit »vojo slovenskemu kmetu dane obljube spo» toma oglasi tudi pri «Figovcu». N'ajbolj mu končno priporočamo, da si današnjo kislo juho naroči pri «Mačku» tam te. vodo. Naj torej g. Janez Pucelj vsaj danes upo» števa, kar mu umestnega želimo Delegati SKS pa naj se nikakor ne čutijo prizadeti i ironijo, če danes zborujejo pri « Levu». M. A. C * Kralj t Tlvtu. Po svojem povratku s Getinja se je kralj Aleksander z dvorsko «rito na torpiljarki št. 5 nenadoma pripe-ijai v Tivat, kjer Je pregledal arzenal vojne mornarice, lepi mestni park ter mestece samo. Ko je prebivalstvo zvedelo za kraljev prihod, je okrasilo svoje hiše z na rodnim! zastavami ter hitelo pozdraviti îlubljenega vladarja. Kralj se je potem od-peijaJ v okolico, kier se je zbralo skoraj vse prebivalstvo. Svirala je godba, zvonili so zvonovi In pokali so možnariL Zvečer !e bilo mesto slavnostno razsvetljeno. * Prolesor Haumant v Beogradu. Znani prijatelj našega naroda g. Emil Haumant prciesor pariške urrrvprze, И se že nekoliko časa mudi v Beogradu, ie predvčerajšnjim posetil ministra prosvete Mišo Tri-fanoviča ter dolgo časa ostal ž njim v razgovoru. Zvečer je minister francoskemu go stu na čast priredi! intimen diné, katerega »o se udeležili tudi nekateri člani vlade tn akademije znanosti teT rektor in več profesorjev beograjske univerze. * Naši konzulati v AmerikL V ministrstvu za vranje zadeve se Je predvčerajšnjim vršila konferenca zainteresiranih ministrstev, na kateri se ie razpravljalo o ustanovitvi Jugoslovenskih konzulatov v Ameriki ta to tenrboilj, ker se ie pokazala ta to nujna potreba. Predvsem pridejo v poštev srednje ameriške države ter Brazi-Ша, Chile in Peru. * .Naša grobišča v Albaniji. Skadarski pravoslavni prota ln nadzornik naših grobišč v Albaniji Lazar Matijevič je prispel r Beograd teT predložil ministrstvu ver ob širno poročilo o nepovoljnem stanju grobišč naših padlih vojakov. Pri tej priliki se /6 razpravljalo o koncentraciji naših grobišč v Albaniji, ki jo bo treba čimprej izvršiti. " Priprave za učiteljski kongres. Izvršilni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udru ženja se bo prihodnji teden sestal na sejo, ki bo posvečena izključno pripravi za predstoječi učiteljski kongres, ki se bo vrši! od 8 do 10. avgusta v Beogradu. Kon-t. cs bo velike važnosti za bodočo akcijo Kicds reorganizacije u druženja na popol-глша novi, centralistični podlagi * Nov vozni red na naših železnicah Ka-kor srr.o žc poročali, stopi dne 15. maja v veljavo nov vozni red na naših železnicah, ki pa ne prinaša važnih sprememb. Uvaja se nekoliko novih direktnih vlakov, oziroma direktnih vagonov, ki naj olajšajo potovanje in pospešijo tudi tujski promet Z Beogradom bo imela Ljubljana tudi v bo d".'e dva direktna brzovlaka, ki bosta iz Ljubljane odhajala nekoliko minut pozneje kakor doslej in sicer jutranji ob 9., popoi-•-:• ri:i ob 17.15, Vračala se bosta ob 11.06 tn rvb 21. Ekspres bo odhajal ob 1.2S in pri-h: ja! iz Beograda ob 3-35. Brzoviaki proti Mariboru bodo odhajali ob 12.02 in (J.21, na Dunaj, ob 0.54 v Budimpešto. V Ljubljano bodo prihajali ob 4.14., 4.42, in 17.12. Proti Trstu bodo odhajali brzoviaki ob 4.17, 4.50 22.20, 17.20, in 23.15, iz Trsta pa prihajali o'o 5.55. 11.52, 16.16, 0.13 in 0.48. Na Gorenjsko bo vozil brzovlak ob 21.10, prihaja! pa z Gorenjskega ob 8.45. Vlak ima direktne vagone za Miinchen In Berlin. * Novinarski dom v Zagrebu. Zagreb-® a sekcija Jugoslovenskega novinarskega atiruženja prične v kratkem z gradnjo last-r.ega dorra v Zagrebu. V to svrho je že na razpolago 1 milijon dinarjev, drugI mi-lion Fa sг namerava pridobiti z nabiralno akcijo. Mestna občina zagrebška bo dala stavbeni prostor brezplačno na rarpolago. * Oočnl zbor Jug. Matice v Brežicah. Sreči ss je vršil v Brežicah občni zbor podružnice Jug. Matice na katerem ie bil rope t soglasno !zvo!jen za predsednika požrtvovalni narodni delavec, koroški rojak Z dr. Vinko Hudeltst, okrožni zdravnik. * Vprašanja Južne železnice Prihodnji tore': se v Rimu sestanejo delegati društva J air:Hi železnic. Na konferenci delegatov s* bodo razpravljala zelo aktualna vprašati ч, !d so v tesni zvezi s skupnim delom naše kraljevine, Avstrije, Italije tn Madžarske, zlasti tonaže preko tržaškega prisrčnima. Našo državo bodo na tej konferenci zastopali dr. Fran Bončina in Ciril Savič kot delegata ter načelnik prometnega r ini-^rstva Jovanovič in inšpektor Mudri-». ' kot eksperta. * Odlikovanje dona Buliča. Tz Splita poroča'o. da je v petek opoldne po končani Prcsiavi »Jadranske Straže« češkoslovaški - "..u! g. Smoičič posetil dona Frana Buliča ter mu izročil odlikovanje češkoslo-v; ke vlade. Potem je konzul posetil še redakcijo »Nove dobe«, kjer je izročil odlikovanje glavnemu uredniku Kislču. * Slovensko planinsko društvo naznanja, da otvori danes dne 25. aprila spodnjo koôo aa Golici hi Kadilnfeovo kočo vrh Golice, koči sta preskrbljeni z dobro jedjo in pijačo. Planinci! Čas ie tu, ko se pojavlja tudi v gorah pomlad. Na Golici, zlasti na spodnjem delu, kjer je skopnel sneg, se pojavlja flora; tu ln tam že razcvela narcisa, ki pričakuje, da se zbudijo iz dolgega zimskega spanja nje drnžrce. Mrzli beli plašč, ki je pokrival Golico, se umika proti vrhu — umika se spomladi. Ozračje je nasičeno s pričakovanjem. Pohitite tja, da razvedrite svoje duše, da se okrepčate v krogu planincev. * Ferijalno udruženJe jugoslovenskega učiteljstva. Pripravljalni odbor »FUJU« vabi vse jugoslovansko učiteljstvo na ustanovni občni zbor »FUJU«, ki se bo vrši na binkoštno nedeljo, 23. maja v Slavonskem Brodu v tamošnjl šoli Pred ustanovnim občnim zborom se zberemo v kavarni »Central«! S tem vabilom se obračamo do vsega učiteljstva širom naše države, da se ustanovnega občnega zbora udeleže po možnosti v čim večjem številu tovariši in tovarišice iz vseh krajev naše države. Po ustanovnem občnem zboru bo sestanek priglašenih za Češkoslovaško. Projektiran za priglas na naslov tov. Mrovljeta, učitelja na meščanski šoli v Ribnici. Dnevni števila udeležencev in programa prosim Je tudi izlet v okolico Broda. Za ugotovitev red in drugo bo naknadno objavljeno. * Promocija. Na Dunaju je te dni pro-movira-l mladi pisatelj g. Slavko Grum iz Smartna pri Litiji za doktorja medicine. Dragemu rojaku naše iskrene čestitke-! * Ivan Božič + Na svojem posestvu Je-IS polje pri Banjahiki v Bosni je umrl g. Ivan Božič, ki je pred kakimi 30 leti igral ugledno vlogo v našem javnem življenju. Bil Je navdušen narodnjak, ki si je pri dobil velike zasluge za napredno stvar v Vipavski dolini fn na Notranjskem. Bil je dolga leta župan v Podragi Pri Vipavi, kjer je tudi organiziral znameniti pokret za prestop v pravoslavje. ki ie povzroči! škofu ln avstrijskim oblastvom obilo preglavic. Postal je najpopularnejša oseba na Notranjskem In si kot tak z lahkoto pridobi! deželnozborski mandat. Ko so klerikalci pričeli z oienzivo v skupini kmečkih občin, se ie edini Božič z uspehom upiral njihovemu navalu. Napredna stranka ie Izgubila vse deželnoziborske mandate razen Božičevega. Tudi pri drugih volitvah bi bil Božič brez dvoma izvoljen, ako bi se ne izselil iz svojega volilnega okraja in tako omogočil klerikalcem, da so lahko razvijali najbesnejšo agitacijo. Tako ie končno padel tudi Božič kot zadnji napredni kmetski poslanec v kranjskem deželnem zboru. Živel je nato na svojem posestvu blizu Cabra na Hrvatskem m se ni več briga! za politiko. Pred več kakor desetimi leti ie ktrpi! veliko posestvo Jelič polje pri Banja-luki in se preselil tjakaj. Tu ie izgubil živeč samo svoji rodbini ш svojemu poklicu, vsak stik z našo javnostjo. Tu je tudi umrl v starosti 63 let. Vrlemu možu. kl je bi! svoječasno najpopularnejša oseba na Kranj skem in steber napredne stranke, bodi ohranjen svetel spomin m bodi mu lahka bratska zemlja! * Potovanje po Sredozemskem morju. Danes zvečer odpotujejo udeleženci potova nja po Sredozemskem morju na Sušak, kjer se jutri ukrcajo na parnik »Karadjor-dje«, ki iih popelje na Kri, Malto, v Afriko, Španijo, Francosko, Nico. Genovo, Korziko, Napolj, Sicilijo in Dubrovnik. Naš list bo prinašal kratka poročila in končno obširen opis tega napo! oficiielnega potovanja. Iz Slovenije se udeleži potovanja pet dam in 15 gospodov, * Profesorsko društvo — sekcija LJubljana. V zadevi honoriranja prekoštevilnih ur je predsedstvo naše sekcije 23. t. m. interveniralo pri g. delegatu ministrstva financ dr Šavniku, ki je dcputaciji izjavil, da bo povzročil izplačilo nadur v slučaju da dobi do 26 t m lz Beograda zahtevane dotacije, še pred 1. majem, sicer pa v vsakem sitrčajn prve dni meseca maja t 1. To v vednost vsem članom Profesorskega dra štva. — Odlbor. * Učiteljsko društvo sreza Brežice je zborovalo dne 17. t. m. v Brežicah. Po v srce segajočem žalnem govoru tovariša predsednika za umrlim tov. Blažem To min eem in tovarršico Slavo Jakopec so se navzoči jtma oddolžili s trikratnim »slava«. Nato je razpravljal o spremembi pravil UJU tovariš Čopič, .za kar mu ie izreke! predsednik toplo priznanje. Delegatom za pokr. skupščino sta bila Izvoljena tov. J. Pečnik in Franc Vadnal, za Beograd gdč. Novak Vincenci.ia in Gajšek Stanko. Ob predlogu da-!i bosta prva dva glasovala za ali proti deklaraciji ie pojasnil predsednik, da je tak predlog brezpredmeten, ker se ie to vprašanje žo odglasovaîo pri zadnjem zborovanju na nedvoumen način. * Slovensko zdravniško društvo v LJubljani vabi vse člane na tedenski seminar v torek, dne 27. aprila ob 17. v operacijski : sobi kirurgičnega oddelka splošne bolnice j v Ljubljani. Predavanje: 1.1 Demonstracija 1 radikalne operacije čeljustne votline. De- j monstrira g. primarrj dr Pogačnik. 2.) O ■ tuberkulozi ledvic in njenem zdravlienju. i Prodava g. primarij, polkovnik dr. Jug. Odbor prosi za točnost * Denarna podpora obiskovalcem petdnevnega feletarskega učnega tečaja na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, kj začne, kakor smo že poročali, v torek (4. maja) ob 8. uri ln konča v soboto (8. maja), se izplača kmetsklm vinarjem ta PcmlodoiuKe obieUe pe Izredno nizkih cenah dobite le pri S. Presser, Ш&Пио, Sv. Petra cesta 14. зз&в njih odraslim sinovom, ki prinesejo s seboj uradno potrdilo svoje občine o siromaštvu in da hnajo doma svoje kletarstvo. Obiskovalci drugih tudi že razglašenih, enodnev-eih učnih tečajev, ne morejo dobiti nikake podpore. Samo podpore resnično potrebni se naj javijo zanjo ob začetku tečaja z-navedenim uradnim dokazilom, ker so sred stva za to. ki jih Je dovolilo ministrstvo za kmetijstvo, omejena. Direktor Andrej Žmavc. * Izlet obrtne nadaljevalne šole Iz Št. Vida nad Ljubljano v Celje. Pod vodstvom voditelja obrtne nadaljevalne šole v Št. Vidu nad Ljubljano gospoda Jeločnika je napravila v sredo ta šola ekskurzijo v Celje Izleta so se udeležili poleg 60 vajencev župan in predsednik šolskega odbora g. Babnfk, učitelji gg- PoheraJ, Bole. Porenta In Magister in 6 pomočnikov. Na celjskem kolodvoru jîh je sprejel tajnik Zveze obrtnih društev in Občeslovenskega obrtnega društva gospod Žabkar Izletniki vi si ogledali dopoldne celjsko cinkarno. Westnovo tovarno in muzej. Gospodje inž. Krulc, Riha in profesor Orožen so temeljito razkazal! in obrazložil! vse zanimivosti omenjenih ob ratov in muzeja, za kar Hm bodi izrečena najtoplejša zalivaia. Gospod Žabkar je vodil izletnike skozi mesto in* mestni park in opozaria! na zanimivosti celiskega mesta. Po skupnem kosilu v Narodnem domu je sledi! še ogled mestne klavnice. Pred kolodvorom je gospod Žabkar pojasni! pomen Mestne hranilnice in Južnoštaierske hranilnice za Celje in Savinjsko dolino, postanek Celiskega doma in težaven potek boja, ki ie dovede! to nemško trdnjavo v slovensko narodno posest. Končno je g. Žabkar še v kratkih besedah obrazložil zgodovino celjskega gradu, celjskih grofov in se poslovil od udeležencev v imenu Zveze obrtnih društev in Občeslovenskega obrtnega društva v Celju. Upamo, da so izletniki preživeli v Celju nekaj prijetnih uric, katere iim ostanejo v dobrem spominu. * Himen. V pondeljek 19. t. m. se je poročil na Brezjah gospod Srečko Kadunc poštni uradnik z gdč. Ivico Potokarjevo. Iskreno čestitamo! * Originalna slika — karikatura, delo našega Smrekarja. predstavljajoča vojaka, ki je po končanih akad. izpitih med vojno zajahal diplomo, je bila pred nekaj meseci izgubljena na poti od Leonlšča po Sv. Petra cesti do Resljeve ceste. Vojak je zavit v oblake samih paragrafov, jezdeč na diplo mi Slika je drag spomin na umetnika samega in na redke srečne dneve med vojno. Slika je datirana s 16/IV. 1916. in Ima šifro umetnika H. S. Na omotu ie bil naslov lastnika, za naiditelja nima pravega pomena. Zato prosim poštenega najditelja, da io odda proti nagradi. Dr. A. Arselin. * Zagreb popolnoma odpravil beračenje. Mestni socijaln) odbor v Zagrebu je sklenil, da se beračenje v mestu popolnoma odpravi. Za domače reveže je že primerno poskrbljeno; za podporo ubožcev, ki imajo v Zagrebu domovinske pravice, pa se uvede poseben socijalni davek. * Veledefravdant Mikoljî pred sodiščem. Dne 6. maja se prične pred zagrebškim sod nim stolom razprava proti milijonskemu s!e parju Vojku Mikoljiju. kl je ogoljufal Poštno hranilnico za več milijonov in potem po begnil v Nemčijo, kjer so ga prijeli. Za razpravo vlada med občinstvom veliko zanimanje in se že sedaj pripravljajo za vstop niče. Zanimivo je. da je Mikolji včeraj prosil, naj bi bila sodna razprava proti njemu taina. ker da je njegova goljufija tako minirana. da bi ga mogli posnemati drugi de-fravdanti. To da vsekakor ne bi bilo dobro. Zato naj bi javnost ne vedela, kako je slepa ril. * Šest — do štirinajstletni otroci ustanovili tatinsko družbo. V Mostaru je bilo v zadnjem času izvršenih večje število tatvin v raznih trgovinah ta na trgu. Tatvine je vršilo petero otrok v starosti od 6 do 14 let. Končno je prišla policija tatinski tolpi na sied vsled nepazljivosti šestletnega člana te tolpe Mustafa Drljeviča. Drljeviča je policija zalotila v trenotku, ko je v neki trgovini iz blagajne ukrade! 1430 dinarjev. Fantek je takoj vse prizna! in izdal tudi svoje tovariše. + Ooljufica, ki govori z dušami.. Pred subotiškim sodnim stolom se je prošli četrtek vršila zanimiva obravnava. Tožitelji so obdolžili Marijo Jankovičevo, da jim je izvabila približno 20.000 dinarjev, zatrjujoč iim, da je imela sedem zob, ko ie prišla «a svet. da zna govoriti z dušami in da bog vsako njeno željo izpolni. Obtoženka ie bila obsojena na leto dni ječe. * Cestni rop v Bosni. Na cesti med Bu-gojnom in Kuprešem ie bil te dni izvršen drzen cestni rop. Razbojniki so prj belem dnevu napadli seljaka Sučiča iz Livna. ga oropali za lSiW dinarjev ter ga povrh še grozno pretepli in težko ranili. Orožniki so aretirali nekega Dušana Poruboviča in Abcza Kanepatiča. ki sta zločin že priznala. * Alaskiranj razbojniki v Liki. V Stajnici v brinjskem ketaru je bil te dni na skrajno predrzen način oropan tamkajšnji trgovec in gostilničar Tomo Sertič. Ko se ie zvečer z nekim prijateljem vrrfi! domov in ravno sedel pri večerji, so nenadoma stopili v sobo trve maskirani moški z revolverji v roki. Povezali so Sertiča, njegovega prijatelja in ce!o družino, potem pa preiskali celo hišo, vzeli ves denar in druge stvari ter potem Izgini!! v temni noči. Doslej razbojnikov še niso Izsledili * Preprečena železniška katastrofa. Pretekli četrtek je bila pri Bački Topoli srečno preprečena velika železniška katastrofa, vendar pa sta se pri tem ponesrečila dva železničarja. Pri Bački Topoli na progi Novi Sad-Subotica se je moral vlak, ki je zapusti! postajo, ustaviti nekoliko kilometrov oddalien od postaje, kjer se ie pokvarila lokomotiva. Ko so lokomotivo popravljali. je privozil nasproti brzovlak. Iz najbližje čuvajnice so dali znak s speci-jalniml patronami, naj se brzovlak ustavi. Vlakovodii se je posrečilo vlek še pravočasno ustaviti, a patrona je predčasno eksplodirala ter dva železniška uslužbenca S temi gumijevimi obroči se izplača tovorni promet, ker se z njimi prevozi v najslabših razmerah, neverjetno veliko kilometrov. o: Ljubljana nevarno ranila. Oba so prepeljali v bolnico, a po mnenju zdravnikov je malo upanja, da bi ostala pri življenju. * Fotomer Izšel. Da ustrežemo nujni potrebi, smo založili osvetljevalno tabelo, ki bo vsled zanesljivosti in privlačnosti vsem amaterjem izborno služila. — Ne zamudite in nabavite si fotomer v drogeriji Kane, Židovska ulica. 171 * Ko nastopi toplo vreme in se začno pojavljati moli, je najboljše sredstvo zoper iste »Tarmol«. Izdeluje ga Chemotechna, družba z o z., LJubljana Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). 499 * Ali veš, da so samo ene »PEKATETE« na svetu? Te slovijo vsled svoje okusnosti tečnosti in redilnosti. * Čajanka. Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus - vaniiijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. 164 * Rogaška Slatina najbolj reno.nirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvte in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! * Pri glavobolu, utrujenosti, slabi prebavi Izboijša naravni planinski »Spomladanski čaj« delovanje želodca in črev. Deluje vsled kri čistilne in kri osvežujoče lastnosti tudi najbolje na polt kože. Ako pošljete Din 30 se vam Pošlje tri originalne zavitke poštnine prosto. Lekarna Bahovec. Ljubljana. 474 * Proti zapeki, hemeroidora, nabreklosti jeter In vraniçe, bolečinam v hrbtu in križu ie «Franc-Jožefova» grenčica, ako se vzame večkrat na dan, sijajno sredstvo. Zdrav niška preiskovanja. Dobi se v lekarnah in drogerijah. Pat in Patachon film, ki izide v tej sezcni prinesemo v kratkem. Pat in Patact-on filmi so bili v Ljubljani žc di'a ali trikiat od giani. ELITNI KINO MATICA Iz Ljïîbljî ans u— Sprejem pri velikem županu. Radi od odsotnosti g. velikega župana dr. Baltiia odpadejo v torek 27. t m. sprejemi strank. u— Novinarje opozarjamo na današnji občni zbor ljubljanske sekcije JNU, kj se vrši ob 10. dopoldne v damski sobi kavarne »E-rrona«. Občnega zbora se udeleži tudi predsednik Centralna uprave gospod Krešo Kovačič iz Beograda, ki bo poroča! o borbi za novinarsko uredbo in o drugem delu Centralne uprave. u— Občni zbor Jugoslovensko-Češkoslo-vaške lige se bo vršil, kakor smo že poročali, v torek dne 27. t. m. ob 20. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Ponovno pozivamo svoje članstvo, da sc občnega zbora udeleži. Gostje in prijatelji društva dobrodošli u— Češka Filharmonija je nastopila 24. t. m. svojo turnejo po Italiji s koncertom v Trstu Konceriirala bo nadalje v Vidmu, Milanu, Fiorenci, Genovi, Rimu itd. Na povratku se bo ustavila v Ljubljani in priredila koncert 6. maja v Unionski dvorani. !z Ljubljane se odpelje v Zagreb, kjer priredi dva koncerta in sicer 7. in 8. maja, odtod pa odide v Beograd in druga mesta na jugu države. Vstopnice za koncert v Urionu se že prodajajo v Matični knjigarni u— Na predavanje v kino Matici, ki je danes ob 10., opozarjamo naše občinstvo. Nad 80 originaln'h skioptičnih slik! u— Promenada! koncert mozike Dravske diviziiske oblasti danes ob 11. v »Zvez di«. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Čerin. Spored: 1.) Blaton: »Zelena veja«, marš. 2.) Labsky- »Koncertna uvertura«. 3.) Čajkovski: velika fantazija iz opere »Evgenij Onjegin« 4.) Delibes: »Naila«. intermezzo. 5.) Jaki: »Odmevi iz slovenskih kTajev« (se izva'a prvič). 6.) Nicknlls: »Sahara«. ne potrebuje 731 Damsko perilo lastnega izdelka Vam nudi najugodneje Seienburgova uliesi. 3187 © F ker se blago rr di svo e kva->i*ete 'n cene samo priporoča. — — — опхЈоаохзшша: тппппнтши foxtrok 7.) Čerin: »Dragi 1 nedragU, srbski marš. u— Izprememba v gledališkem repertoarju. Zaradi obolelosti ge. Juvanove se današnji repertoar drame spremeni v toliko, da se bo namesto »Vdove Rošlinke« Igral »Pygmal!on«. u— Ambulatorij ln ekspozitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev se z dnem 23. t. m. preselita lz dosedanjih prostorov v Gradišču št. 2. v nove prostore na Miklošičevi cesti št. 20. Dne 28. t m. poslujeta ekspozitura in ambulatorij še v dosedanjih, dne 29 pa že v novih lokalih. u— V počaščenje spomina pokojnega g. prof. Fôrsterja je darovala Eliza Mikuš za »Društvo slepih« ion r>m. Iskrena hvala! u— SK Ilirija opozarja vse p. t trgovce in druge dicfeavitelje, da przn-avajo le račune, za kamere se predložijo pravilne klu-bove naročilnice s štampiliio in podpisom tajnika g. Frana Jerale. Odbor. u— Peska in gramoza na Prulel V zadnjem času postaja vozovnj promet čez Gruberjevo nabrežje in skozi Prule vedno bolj živahen, ker se zlasti kmečki voznik! zelo radi izogibajo zaradi tramvaja Kar-lovške ceste. Priznamo gerentskemu svetu vso delavnost, vendar prosimo, da naj uredi še podaljšek ceste na »Špici«, kjer je tako slaba cesta, da ni moči skozi Troto-arja na Prulah ni in zato je nujno potrebno, da se tja ob hiše navozi vsai nekaj peska, kar je v splošnem interesu, kajti če je le malo dežja, se širijo čez in čez velike luže. Ob solnčnih dneh kar mrgoli tam mamic in pestunj, ker je prijetna solnčna lega. Prosimo, torej ne rr.nogo in upamo, da nam bode ustreženo. u— Čemu so zaprte zatvornice? Pišejo nam: Na železniških prelazih v Rožni dolini in na Glincah so zatvornice vedno skoro vso noč zaprte, kar dela neprijetnosti posebno voznikom, ki moraio napravljati radi tega čisto nepotrebna pota in tako izgubljati čas Pričakujemo, da se ta nedo-statek takoj odpravi! u— Zaključno predavanje v društvu »Soče«. Včeraj se je vrši!o v salonu pri »Levu« zaključno predavanje v letošnji seziji »Soče«. Družabni večer je otvoril g. Sfiligoj, ki je pozdravil mnogobrojne goste in podal besedo nato g. univ. proj. Bilimoviču. Predavatelj, ki je govoril »O položaju delavstva v Jugoslaviji«, ie v kratkih potezah izčrpal statistični materija! o sedanjem in polpreteklem stanju jugoslovenskega delav stva in pridal nekaj socijalno političnih misli o razvoju sedan'e človeške dTužbe. Na podlag; nazornih diagramov je razložil valovanje mezde v Jugoslaviji in razmerje njene višine do višine v drugih državah. Povdarjal je, da iz sedanjih zagat človeštva ne more izpeljati niti konzervatizem, ki za vsako ceno hoče ohraniti obstoječe, niti socijalno revohicijonarstvo. ki hoče preko ročj odsirar.iti današnji družabni red. (K predavanju se še povrnemo.) Za krasna izvajanja, ki jih ie predavatelj, dasi rodom Rus, podal v najlepši slovenščini, se je zahvalil v imenu poslušalstva g. prof. Zgrab-iHč. — Sledi! je animiran družabni večer. na katerem se ie odi Skovala gdč. Mflavč®-va, g. podpolkovnik v pok. e. Vodoptvec tn Premlčev pevski zbor. »Soča« si je stekla za naše družabno življenje s svojimi predavanji izredno bogate zasfluge ln upamo, da bo s svojim delom v Isti smeri nadaljevala tudi v bodoči seziji. u— Abstinenčna krožka drž. moškega ta ženskega učiteljišča v Ljubljani sta priredila v sredo zvečeT v telovadnici učiteljišča akademijo, ki je nadvse pričakovanje dobro izpadla. Udeležili so se je poleg obeh gg. ravnateljev tudi g. nadzornik Wester, prosvetni šef dr. Lončar, prof. Jeran. dr. Mi-kič, zastopniki treznostoih društev, gojenci in gojenke ter njihovi starši. Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednika je zapel pevski zbor pod vodstvom prof. Adamiča narodno himno, nakar so gojenci ln gojenke izvajali točke programa, od katerih' raj navedem samo vi jo lins ki sok» gojenca Vidmajerja, ki nam je s svojimi Izvajanji nudil naravnost umetniški užktek. ter govor predsednika R. Kobilce. V lepo zasnovanem govoru Je orisal abstinenčno Idejo, kakršno goji in mora gojiti mladina, ako hoče, da bo njih delo rodilo sad. Obravnaval je absttoenčno Idejo s stališča raznih svetovnih prepričani in se pri tem, razumljivo, dotaknil tudi krščanstva. To pa oči-vidno nI bilo prav nekemu gospodu, ki !e priobčil v »Slovencu» z dne 23. t m. članek »Alkohol tn svetovno prepričanje«, v katerem podtika govorniku pro:«krščams.tvo ter mu dale razne »dobre« nauke. Kot objektiven opazovalec morem konstattnati samo no, da pisec dotičnega članka govomiko-vim izvajanjem ni sledil aH pa ga ai razumel, ker sicer ne hi mogel aajtt protikr-ščansfcih nazorov. Zato: Si tacuisses . . . O. Kobilica pa je pokazal, da bo z resnioo ter vztrajnim, idealnim delom več dosegel, kakor tisti, ki delajo z odpustki. — H. u— Noga si Je zlomil. V peieik popoldne so se igralj otroci, med njimi tudii 71-etni Alojzij MedvedSček, stanujoč v barakah v Šiški, na progi za artiljeriskim arzenalom. Medv-edšček je splezal na nek vagon, s katerega pa je omahnil in si pri padcu zlomil desno nogo nad gležnjem. Ponj je prišel rešilni voz, ki ga Je odpeljal v bolnico. u— Da ne bo sitnosti. »Tukaj me ima;el« fe dejal 35ktn,; hrivec Jakob Lužac, doma fz Zakota pri Brežicah, ko Je stopil v soboto zjutraj v sobo policijskega dežurnega uradnika. »Mačka Imam nepopisnega, zraven pa sem še lačen, da o žeji sploh ne govorim. Prišel sem kar sam, da ne bodo ( m e!i sitnost z menoj še žandaTji al! stražnik; na cesti!« Na polici}! so pogledali starega znanca nekam začudeno, posebno še, ker le prišel šele pred nekaj dnevi lz zapora. Ko pa Je povedal vse, kaj ga Je privedlo nazaj, so ga prav radi! sprejel L Takoj, ko Je bil prost, se je namreč odpeljal v Zagorje, kjer se Je spoznal z gostital-čarko Janovo, ki ima tudi brivnico. Ta sa Je sprejela takoj v službo in ga poslala v četrtek z 350 Ddn v Ljubljano, da nakupi nekai brivskega orodja. Lužar pa Je sklenil drugače in denar zapil v raznih bezndcah do zadnjega beliča, nato pa odšel, da se sam javi policiji. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni polioiji sledeč; slučaji: 1 poneverba, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 1 neprevidna vožnja, 1 prestopek nadlegovanja stražnika v službi, 1 nezgoda in 19 prestopkov cestnega policijskega reda Aretiranih je bil več vlačugaric ta tajnih prostitutk. Iz Maribora a_ Predavanje o zavarovanju ln zdravstvu. Okrožni urad za zavarovanje delavcev priredi danes dne 25. t m. ob 10. dopoldne v mestnem kinu skupno z državnim liig.jenskim zavodom predavanje o socijal-rem zavarovanju in o zdravstvu. Slednje predavanje spremljajo poučne slike. Taka p-edavanja so izredne važno siti zlasti za delavstvo m namezdno zaposleno osobje sr>!oh. Zato тота biti udeležba velika. Po-trina pa so taka predavanja tudi za delodajalce, od katerih imajo mnogi še vedno preveč kritične predstave in nazore o važ nositi in pomenu socijalnega zavarovanja. Stremljenje okrožnega urada in državnega Vajenskega zavoda je vse hvale vredno. Sčasoma mora rodiitl velik uspeh. îfcr.bor čune opozarjamo na to predavanje. a—Za III. jugoslovenski esperaotski kongres v Mariboru primanjkuje po hotelih razpoložljivih postelj. Kdor bi lahko za soboto ta nedeljo dne 22. in 23. maja dal na razpolago prenočišče, se naproša, da blagovoli to naznaniti na naslov: R. Rakuša, prof na drž. trgbvsk; šoli v Mariboru. a— Pododbor Udruženja rez. oficlra 1 rainlka v Mariboru je imel drugi sestanek dne 22. aprila v Narodnem domu. Predaval le g ppuk. Petkovdč o vVa'žaostž tn upo-rabГ' zmkopi ovstva«. Za povsem stvarno in z bogatimi lastnimi izkušnjami apostrofira-tvo predavanje je žel g. podpolkovnik res zasluženo pohvalo. CL Petkovič le znan naš prijatelj in b ga želeli še večkrat videti med nami. Po predavanju je bila še živahna debata in priglaševanje za uniforme kot tudi za udeležbo pri proslavi v Zazrebu. Tajnik. a— Predavanje dunajskega učenjaka dr. Strzygowskega. V četrtek dne 22. t m. je beležila agilna Ljudska univerza v Mariboru redek in važen dogodek s predavanjem dunajskega vseučiHškega profesorja ;n slovitega umetnostnega zigodovinarja Poljaka dr. Strzygowskega. ZeniJaVno izvedena popularna obravnava perečih problemov s avbarstva ta kiparstva tisočih let }e napravila na hvaležno občinstvo globok jem. Ljudski univerzi se Je posrečilo pridobiti ' učenjaka še za več predavanj v tem letu. „ a— Imenovanje paznika. Za paznika v nvški kaznilnici v Mariboru le bil Imenovan Alojzij Rirpnčk, narednik v rezervi v Dol. Logatcu. a_ IZ gibanja Korošcev v Marlb<*£ Številni Slovenci, ki so morafli zapustiti koroško grudo, se tukaj prav pridno gib jiejo pod okriljem svoiega kluba, prav po češkem vzoru. Preteklo sredo so prosiav- 1. maja se prične pr TEKSTILBflZRRJU LJUBLJANA, Krekov trg 10, po znižanih cenah. HOi/CBOSlI EflTIST v modnih barvah: prejšnja cena Din 11"— sedaj samo » 5*— m DEiENI s krasnim nov mi vzorci: prejšnja cena Din 18'—-, sedaj samo TRPEŽNI КДМВШК: prejšnja cena sedaj samo FINI MOŠKJ In ŽENSKI ŠTOFI naprej od Din 48*— ia pri vsem drugem blage za tretjino znižane cene» V mesecu maju vsi k tskstilsazarju! 333b a 12'50m Din 16-—, , Î01— m llall pri svojem rojaku Osetu v Narodnem domu odhodmoo kapetana Sušnika, ki Je veliko napravil na Koroškem za slovensko stvar. a— Razvada mariborskega občinstva. Od postaj enačelnika koroškega kolodvora srno prejeli dopis, v kaiterem opozarja občinstvo, da si zlasti ob nedeljah in praznikih pravočasno preskrbi vozne listke pr, blagajnah na koroškem kolodvoru, da se izogne vsem nep ni likam. Razpasla se Je namreč med občinstvom razvada, da prihaja na kolodvoT v zadnjem hipu pred odhodi'»m vlaka in da se nabere pred blagajnami veliko ljudi, katerih pa nI mogoče vseh pravočasno odpraviti. Popoldanski potniški vlak odhaja sedaj na Koroško z gl. kolodvora točno ob 13.42, s koroškega pa ob 13.51 uri. Od 15. majia pa bo odhajal isui vlak malo prei in sicer z glavnega kolodvora ob 13.30, s koroškega pa iob 13.39 uri. a— Intimna lovska prireditev. Pretekli četrtek je priredila mariborska podružnica Slovenskega lovskega društva v dvorani Ratovž zakl'julJno sebno streljanje. Prireditev je bila dobro obiskana in je zadovoljivo izpadla. Predsednik p-družnice SLD g. primarij dr. Robič je imel kratek nagovor, nakar se le vršilo tekmovanje v streljanju. V damskem tekmovanju je dosegla ga. Vla-šlčeva prvo, ga. dr. Robičeva drugo in ga. dr. Černičeva tretje mesto. V streljanju za gospode je odnesel prvo mesto s 64 točkami g. Vlašič, drugo prof. Schaup, «retje bančni ravnatelj Klobučar in četrto dr. Robi! Jury so sestavljali gg. Klobučar, notarski kand. Jezovšek, Vlašič ta pmkurist Viden šek. a— Tihotapsko blago, ki je blo v zadnjem času zaplenjeno v Mariboru in na mej!, ha prodajno na javni licitaciji v ponedeljek dne 26. aprila v car inskem sklad-šču v Mariboru. Med drugim se nahaja tudi blago, ki so ga kontrolni organi zaple-nfli lansko leto Tiscbenklu v hotelu Mera-nu v momentu, ko mu gu Je pripeljal nek kmet Kakor znano, sta bila oba obsojena na zaporno kazen, kmet šele v drugi Instanci. Danes se nahaja Tischenkel radi neke vratne bolezni v domači oskrbi ta ima še presedet, okrog 70 dni zapora. a— Umestna zahteva. Nedeljski protestni shod stanovanjskih najemnikov je med drugim sprejel zahtevo, da se vsa izpraznjena stanovanja razpišejo ob ponedeljkih in sc razglase v vseh mariborskih časop'9 h. Na ta način Je dana prilika,, da si lahko prosilci pravočasno ogledajo stanovanja v svrho zaprosi tve. a— K>IesarJco društvo Perun vabi vse člane in članice, da pridejo s kolesi ob pol 14. uri v Narodni dom. a— Za Sokolski dom v Marib-vru sta darovala dr. Pipuš 1000 Dan in dr. Pivko 500 Din, sokolskemu društvu pa dr. Kac 250 Din. Tem hvala, drugim v posnemanje. a— Torarišl rez. oficirji. Uniforme so tukaj. Prijave zanje kot za Zagreb sprejemala predsednik in tajnik pododbora v Mariboru. Iz Celja e— Na zanimivo predavanje, ki bo v fizikalni dvorani meščanske šole v Vodnikovi ulic! v pondeljek 26. t. m. ob 20., opozarjamo naše občinstvo. Nad 80 krasnih skto-pti-čnih slik fz vseh delov sveta! Proti obolenju pljuč H Emuizlia pri početku luberfcnlose, Bron hitisa, «atara in drugih pnučnih bolezni, za naglo okrepčitev organizma in za brzo izginevanje lo kalnih sprememb PSStB za ojačanje otvananja apetita pr oslaheiih, nervotnih, malo krvnih, osobito pr> âbrofoloini, rahitični deri Naprodai v vseh apotekah. Laboratorium „Vedomin" Beograd, Vajfertova 52. igre « Opozarjate ae, da eden pat nogavic z žigom ln znamko (rdečo, modro ali zlato) „ključ" traja kakor štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte se. — Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene. 83-» D Pred nakupom kuhinjske POSODE jedilnega orodja itd. ogias te se pri ,Jeklo* Stari trg štev. 11. 3382 . Iz Trbovelj t— Petdesetletnico službovanja je pra» inoval te dni rudarski Inženjer Filip Kras* enig, rodm Korošec. Pred 34 leti je stopil v službo TPD teT deluje že 25 let kot obrato-vodja. Udejstvoval se je v raznih lokalnih korporaedjah, kakor v krajnem šolskem sve» tu, v občinskem zastopu ter v okrajnem za» stopu. Društvo za varstvo otrok in mladin« sko skrb ga je izvolilo za svojega častnega člana. t— Deputacifa akcijskega odbora, ki je šla v Beograd intervenirat v prid trbovelj» ekega delavstva, se je včeraj vrnila iz Beo» grada. t— Akcijski odbor je imel pretekle dni redno sejo ter je vzel na znanje poročilo delegata Zupančiča in Kudra, ki sta se mu» dila radi ukinitve mesečnega izplačevanja rudarskih mezd pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani Rudarsko glavarstvo je obvesti» lo akcijski odbor, da ostane pri 14dnevnem Izplačevanju, t. j. vsakega 1. in 15. v me» secu. t— Davčni zavezanci se opozarjajo, da bodo dospeli neposredni davki za II. četrt» letje 1. maja v vplačilo s pripombo, da je davčni urad upravičen davke z dokladaml vred iztirjevati in zaračunati si poleg 8 od» stotkov zamudnih obresti še 4 odst. tirja» nega zneska za opomin. t— Odbor za postavitev spomenika v voj» ni padlih vojakov — Trbovcljčanov se bo sestal jutri 25. t m, v občinski pisarni, kjer bo sklepal, po katerem načrtu naj bi se spomenik postavil. Doslej je prejei odbor vsega skupaj 18 načrtov, izmed katerih pa ustreza še najbolje svojemu namenu načrt arhitekta Plečnika. Iz Prekmurja Mačkovci. Tukajšnje «Prostovoljno ga» silno društvo», katero je bilo ustanovljeno še le pred 3 meseci, se prav živahno giblje. Meseca februarja je uprizorilo poleg vese» lice tudi burko «Zamorec», pri kateri so na» stopili sami domačini. Ako tudi šele prvič na odru, pa so jo vseeno dobro odrezali. Dne 2. maja priredi imenovano dTuštvo spo« minsko slavnost 1300 letnice prvega sloven» skega kralja Sama v zvezi z vrtno zabavo, v parku (odnosno v slabem vremenu v gra« ; du) grofa Szaparva pri kolodvoru v Mač» , kovcih. Na sporedu je tudi poleg drugega j šaloigra, šaljiva pošta itd. Udeležimo se I vsi te pomembne prireditve. Za pristna lju« tomerska in dalmatinske vina, pivo ter jest« vine je preskrbljeno. Ciganske, godba na ; pihala in lok <5jajni uspeh! Smeh! Krohot! Vriskanje! Najboljši svetovni komik, znan pod imenom .Človek, ki se nikoli ne smeje* sijajni Snsfer Keaton Ki daleč prekaša ostale komike svet' slavi riumfalni usoeh v senzaci onelni veseloigri 1.1 Xemogoce je popisati vse imenitne scene, ici se vrstijo druga гл drugo in nas držijo v prisrčnem smehu od lčetka do konca. Tisoče nevest v cerkvi sv. Magdalene, cjer čaka samo en ženin! — Lov za ženi« iom po newyorèkih ulicah ter beg pred nevestami čez hribe in doline, vodo in čebele, pod železnico in avtom itd. itd. Kolosalni temno. — Sijajna igra izvrst« nega komika. — Imenitna režija. — Smeh brez kraja in konca. Predprodaja vstopi. od 10. do pol 1. Predstave ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani Teleion 124. Iz Ljutomera lj— Stavbno gibanje se počasi začenja. Sokol je pričel z delom in hoče imeti letos otvorjen svoj dom. Ključavničar Karba si zida novo hišo. Zunanjost hotela Herndla se prenavlja. Tudi druge hiše so potrebne, j d$ dobe zunaj lepše lice. Cesta proti posta« ji se olepšava, kar je zasluga olepševalnega društva. Ravno na cesti proti postajališču bo še potrebno marsikaj preurediti, da bo lepši dohod v našo «metropolo». lj— Dramatski odsek Sokola je vprizoril 17. t m. burko «Šiviljo», ki je bila dobro naštudirana ter žela za to obilo veselega odobravanja. Igralci so bili vsi na svojem mestu. Gradbeni odsek «Sokola» pripravlja za dan 13. maja veliko ljudsko tombolo s krasnimi dobitki. Prosimo vsa okoliška dru« štva, da ne prirede na ta dan nobenih iger, veselic ali sličnega. Dne 6. junija pa ima «Sokol» svoj domači nastop, za katerega se pridno vadi. Dela v Sokolskem domu se na» daljujc'_>, zdaj izvršujejo tesarji strop, po« tem pridejo zidarji in razni obrtniki in ta« ko smemo upati, da nam bo agilni gradbe» ni odsek jeseni odprl vsaj v notranjščini dovršeno dvorano. lj— Čitalnica, ki obstoji že 59 let, je pri» redila tombolo, koje čisti dobiček se upo« rabi za povečanje čitalniške knjižnice. L'de» ležha -ri tomboli od strani kmetskega in delavskega prebivalstva je bila prav povolj« na, manj zadovoljiva od strani izobraž"n« cev. Vsem darovalcem raznih prispevkov iskrena hvala. — Čitalniško knjižnico obi» šče vsako nedeljo 40 — 60 čitateljev, veči« nr>ma iz delavskih in kmetskih slojev, po« sebno se z obiskom odlikuje odrasla mladi» na. Še enkrat prosimo vse one, ki so naše» ga nabiratelja knjig odslovili z besedami «Bom že poslal», naj izročijo knjige, ki jim j leže doma zaprašene, čitalniški knjižnici. Velika umetnost še, 2075 0 kupiti dobro blago za moško obleko po res nizki ceni. To dosežete edino e pri priznano solidni tvrdki JOSIP IVAKČIČ Ljubljana, Miklošičeva cesta fit. 4. Ta ugodna prilik* seVam nud «e do 31 ma a! To ni prazna rekama! Prepričajte se! ■■■таввшвввнааиваавввЕваввва A. Kane, L ubrana priporoča svojo bosato izbero i Sinih površnikov za gospode 1 po prav zmernih cenah, А«вваввввваввав< TRŽIČ. Člani v Vodnikovo družbo v Tržiču se sprejemajo še do 15. maja Vsak, ka napredno misli in čuti, mona postati član te dražbe. Članarina '^cnih 20 Dn je tako neznatna, da Jo lahko vsakdo utrpi. Knjige. po številu 4, bodo izšle v oktobru v okusni opremi in bodo dosegale tudi po vsebini svoj višek. Saj so obljubili prispevati naši najboljši pisatelji. Do sedaj se Je priglasilo že nad 100 članov. Vsi, И še niso postal člani »Vodnikove družbe«, naj se čim prej zglase, da se lahko pobiranje prispevkov (letnine) pravočasno zaključi. Poveri eni štvo: Zabkar Drago, Tržič 98. KRANJ. Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju priredi skupno s Sokolskim odrom v Stražišču v sredo 28. aprila ob 8. in v nedeljo 2. maja ob 4 popoldne Alois Irâskovo češko narodno igro z godbo, petjem in baletom »Laterna« (Lucerna). Igro je poslovenil Fran Govekar. Ista igra se ponavlja v nedeljo 9. maja ob 4. popoldne v Sokolskem domu v Stražišču. JESENICE. Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v soboto dne 1. maja ob 8. zvečer v društveni telovadnici telovadno akademijo. Na sporedu so vaje vseh oddelkov, določene za vsesokolski zlet v Pragi in sicer ženskega -naraščaja, članic in članov. Sodeluje društvena godba na pihala Po akademiji nagovor hr. staroste dr. Obers-nela. Odbor poziva vse članstvo, da se akademije udeleži v slavnostnem kroju, vse one, ki pa nimajio kroja, pa v civilni obleki z znakom. Prijatelji telovadbe in glasbe z Jesenic in okolice se najvljudneje vabijo. Predprodaja vstopnic v trgovini br. R. Mežika. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Koncert, ki ga priredi pevski zbor nar-cdno.-žel. glasbenega društva *Sloga« iz Ljubljane pod vodstvom g. Mirka Premetča danes v nedeljo dne 25. t m. ob 8. zvečer v dvorani tamkajšnjega sokolskega društva, je ziadnj omenjenega zbora v tej sezoni. Prijatelji petja, ne zamudite prilike ter pose-tnte v obilnem številu in točno' današnji koncert. LAŠKO. Prostovoljno gasilno društvo v Laškem proslavi dne 2. maja v slučaju slabega vremena 9. maja Florijanovo nedeljo pri Sv. Lenartu nad Laškem. Odhod iz Laškega ob pol 8., nb 10. uri maša pri Sv, Lenartu, po maš; obed in koncert na vasi brez vsake vstopnine. K izletu vabimo sosedina društva, ki naj naznanijo vsaj do 30. t m število udeležencev, da moremo naročiti obed. Vabimo pa tudi vse prijatelje društva k majniškem zletu. Za prvovrstna okrepčila Je preskrbljeno. METLIKA. Naš poverjenik Vodnikove družbe Je g. Ivo Malešč ml., trgovec v Metliki. Vsi, И ljubijo lepo slovensko knjigo hi ki jim le na tem, da pride med naše ljudstvo čim več dobrih zabavn h in pouč-nik knjig, naj plačajo pri g. poverjeniku najkasneje do 15. maja članarino za Vodnikovo družbo v znesku 20 Din, za kar prejmejo jeseni štiri lepe knjige. Napred-njaki. na delo za Vodnikovo družbo- Darujte za Sokolski Tabor rrsovlDQ F. ШЖ mil se nahaja sedaj Wolfova ulica 5. Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za daine, gospode ln otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. Predtiskarija. Ustanovljeno 1837. 8S-»" Včeraj se je vršila v kavami Slon simul-tanska produkcija velemojstra dr. МПаг.а Vidmarja proti 12 najmočnejšim igralcem LJubljane. Dr. Vidmar je otvoril Isto točno ob 8. zvečer. Igral je naglo in z veliko sigurnostjo. Kmalu po 10. uri je padla prva žrtev v osebi prijaznega prvaika Dolenjsko Drnovška. Odpor je bil na drugih deska« zelo močan, kar je bilo pričakovati pri tako Jaki postavi. Sledil je remis z Jarošovom. Igra se je stopnjevala ob ogromni udeležbi kibicev, ki so pričeli pritiskati v gostih vrstah od vseh strani na igralce. Medtem Je dobil tn«. Teka/v&č po izvrstni igrL Sledile so dr. Vidmar)eve zmage nad Kali-terno, Valeiitlinčičeim, Iskro in Vidmarjem. Senzacijo je zbudil mali 171etni Zdenko Rupnik, ki je dobil po trdovratnem boju. Pire je rèmisJral, ravno talio Kozina. Izgubila sta nadalje kot zadnja še Mrzlikar in Zadnek. Končni rezultat je: dr. Vidmar dobil 7, renilsira! 3 tn dve Izgubil. Rezultat kaže visoko kvaliteto ljubljanskih igralcev. Glavni turnir Ljubljanskega šah. kluba. Odbor ljubljanskega šahovskega kluba raz» pisuje redni vsakoletni glavni turnir za klu» bovo prvenstvo. Turnir se prične 3. maja. Ta dan se izvrši žrebanje, nakar se nasled* nji dan prične prvo kolo. Za slučaj, da se priglasi manj kot osem igralcev, igra vsak z vsakim dve partiji, drugače pa samo eno. Prijavnina znaša 20 Din, kavcija pa 50 Din. Priglase sprejemata podpredsednik Rudolf Mrzlikar in tajnik Gril Vidmar vsak dan v klubovih prostorih. Razpisanih je za se« daj pet nagrad in sicer I. 300 Din, II. 200, III. 125. IV. 75, V. 50. — Poleg tega pa bo vodstvo poskrbelo za specijalne nagrade, za najlepše partije turnirja. Pravico igrati imajo sledeči igralci: 1. Henrik Pfeifer, 2. Franc Poljanec, 3. prof. Ferjan, 4. ing. Va» gaja, 5. Jerošov, 6. ing. Tekavčič, 7. Furlani, 8. Stupan, 9. Ciril Vidmar, 10. ing. Zupane, 11. Pire, 12. Drnovšek, 13. Valentinčič, 14. Mrzlikar, 15. Zadnik. 16. Josip Vidmar, 17. Iskra, 18. Kozina, 19. Mirko Pevalek, 20. Kragelj, 21. Zdenko Rupnik, 22 Vogelnik, 23. Sribar in 24. Volkar. Meddržavna tekma Avstrija : Nemčija, ki se je o Veliki noči odigrala v Draždanih je končala z zmago Nemčije v razmerju 8 in pol : 7 in pol. Kot chamjAona Rumunije sta izšla iz tur« nirja najboljših rumunskih šahistov S. Her« land in Mendelssohn. Turnir za mojstrstvo Poljske je končal s sledečim izidom: 1., 2. Blass in Frydmann 9 io pol, 3. Lowcki, 4. Kremer. Marshall je igral v Tunisu simultanko in je dobil 16, izgubil pa eno partijo. Na svoji turneji po Ameriki je dr. Emanuel Lasker odigral pri različnih produkcijah 347 partij, od katerih je dobil 307, remiziral 33 in le 7 izgubil. Ravnotako lep rezultat je dose« gel tudi velemojster Maroczy, ki se tudi mu di v Ameriki. Dobil je namreč 793 partij, remiziral 87 in 21 izgubil. Uremensko poročilo «etaoro'.oski гвкоо . Liualjeni 24 aprila 1926 Viš;na barometra 308 8 m Občuduiemo /o vsled njene tepe opreme. Poielimo jo vsled njenega izvrstnega okusa. 154, Slavimo jo vsled njenega poetičnega, imena našo „Mirim" čokolado. lifiilir v špecijaln luksusni zdelavi 10/22 HP, 4 - 5 sed žni, jeklena karoseria, porabi 8 i bendna na 100 km Brezkonkurenčne cene /.ahtevajte cenik pri zastop-tvu JUGO-AUTO, Ljubljana, Djna'sk-! epsta š e 36 T lefo- '36 .j3rezai4.oiioia prudu cija", Lj b-ijana Poljanski nasip 10/2 pošlje vsakemi naročniku »Jutra" zanimiv cenik brezMačro Z^htpvsHc пз fako: \V bn Vam a' ' 'fi4 a Kra i Ca^ opazovani* Тетзег. Rei. vlaga 1 o/o Smei vetra in brzina v m Oblačnost 0—10 Ljubljana (dvorec Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga 7 8. 14 21 8. 7. 7 762-1 7620 75--O 755 4 7605 761-8 759-У 766 2 759 6 762 5 9-4 9-8 17 5 161 16-0 220 200 17 0 IdO 90 98 97 71 76 89 48 53 ~4 61 mirno WSW 0.5 mirno SE 0.5 mirno SSE 10 ESE 5 N\V 1.5 mirno SE 10 10 10 9 10 3 9 0 3 10 Vrsta padavine od opazovan u megla megla megla mm do 7 ure i dež 5.0 0 0 o o o dež 0.2 V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 2.1 mm. Solnce «haja ob 502 zahaja ob 18-56. Kakor pri nas se je vreme v vsej Evropi una v zadnjem tednu popolnoma izpremenilo. Kjer je bilo še pred osmimi do devetimi dnevi toplo in suno pomladansko vreme, je sedaj hladno in Ježevno. kjer je bila po» prej zima. je sedaj nastopila pomlad. Velika depresija, ki se je pred dobrim tednom zapeljala z Atlantskega oceana nad evropski kontinent, se je ustavila tu in no« č« več dalje, domala vsa Evropa ima nizek zračni tlak; v obliki velikanskega vrtinca se vrti zrak, okrog središča depresije, ki se nahaia nekako okrog Danske: zapadno Ev« ropo preplavlja severna zračna struja, ki dovaja hlad proti AJpam m Pirenejem. vsa vzhodna Evropa pa je pod poplavo juga. ki piha stanovitno skoro že ves teden ter je odplavil zimo z Rusije tja daleč gor nad Ledeno morje. Po dolgem času je končno tudi Rusija dobile pomlad s solnčnimi dne« vi in toplim vremenom. Topli Jug se je iZiiaia ob 1512, /.ahaja ob 3*53 uveljavil zelo daleč proti severu; celo ob Belem morju, v pokrajini okrog Arhangel« ska se je termometer dvignil nad ničlo. Največ vlage il padavin ie v srednji Ev> ropi. Vendar izrednih vremenskih pojavov n' nikjer, niti velikih nalivov, nit; viharjev Dasi je zračni tlak precej nizek v vsej Ev« ropi, vendar velikih razlik med posamezni« ni predeli ni, zato tudi ni močnejših ve« trov. Ob zaključku tedna se obeta novo poslab« šanje vremena. Treba pa bi že bilo zopet solnca in bolj -suhih dni ker je sadno drev. je že vse v cvetju in bodo sedaj dež. hlad ter veter postali neljubi gostje in celo škod» Ijivcl Dunajska vremenska napoved za nedeljo. Na jugu mogoče že nevihte katerim bo sle« dilo nejasno hladno vreme. Sicer jutri zelo nestalno vreme. V prostih legah močni ve» trovi André Eirabeau: Obletnica Lahko prisežem: gospod Valajun se /e oženil iz najboljših namenov. Trdno ie sklenil, da bo dober mož in, če blagoslovi nebo njegov zakon, tudi dober oče. Ali povejmo čisto naravnost, poročil se je, da se spočije. Ne radi tega, ker je mogoče kdaj veselo živel, ne; ; prvotno sin revnih staršev, danes ga ; lahko smatramo za bogatega. Ni imel j ravno dosti časa, da je nabral svoje j premoženje. Za zabavo mu ni ostalo j mnogo — samo najpotrebnejše. Mir, ki | si ga je želel v zakonu, ni bil tisti mir, j ki si ga želi lahkoživec, utrujen po ve- j selih mukah prečutih noči, ampak tisti j zasluženi odpočitek trgovca, ki se je i utrudil v trdem delu svojih delavnih j dni. V loteriji mladih devojk si je Valajun j izbral ono stvarco, ki je najbolj pove- j Sa'a oči. Ime ji je bilo Julieta in ni niti znala igrati klavirja niti ni ljubila plesa. 1 Biia je plavih las, a tako brezbarvno : plavili, da je lahko čutil, da bo nekoč j lahko brez posebne skrbi osivela. De- j vojko so predstavili gospodu Valajunu ; trikrat, toda šele četrtič se je spomnil, da jo je že enkrat videl. Po tem je sklepal, da je ona tista žena, ki jo potrebu- je. Poročil jo je. In nato je odkril nekaj, kar mu ni bilo ravno prijetno: ugotovil je, da se njegova mlada ženka zanima vse preveč za radosti intimne ljubezni. Najpreje je iztuhtal. češ da ie to zanjo še nekaj novega, nevajenega; toda pretekli so tedni in ni opazil niti sledu, da bi bila Julieta nasičena. S tem nikakor nočem reči, da bi bila kaka moderna Mesalina; ne, želela le ni nič drugega kakor to, da živi tako, kakor da se je omožila iz ljubezni. Kakor se zgodi v vsakem zakonu, ki temelji na ljubezni, tako sta prevladali tudi njo — ne da bi se tega zavedala — sentimentalnost in strast. Seveda docela v meri meščanske spodobnosti: nikoli se ni preje obesila svojemu možu na vrat, dokler niso bila vrata zaprta. Njegove robce je parfumirala s svojim parfumom, da bi se je spominjal ves dan. Zahtevala je, da ji vedno prinese rože, ko pride domov. Ona je žena — zato dam svojo roko v ogenj — ki ne bo nikoli prevarala svojega moža, toda od' njega zahteva stalnih dokazov, da se je spominja. Kako neprijeten tak položaj za moža. ki si je zamislil, da se bo v zakonu malo odpočil! Ne, ne razumite me napačno! Valajun gotovo ni brezbrižen človek, človek brez čustev. Toda pomislite: on dela ves dan, dela kakor delajo trgovci, ki morajo vedno in vedno govoriti s svojimi odjemalci in se pogajati ž njimi. In nato pride domov: v sencih mu kljuje. noge so žareče, telo utrujeno, ko se vendar ves dan ni utegnil sleči. In kaj najde doma? Vpijoče razsvetljeno jedilnico, mizo polno rož, pred svojim krožnikom tri lesketajoče se kozarce in eno čašo — izredni menue. Resnično, mal praznik. Toda to je vendar dra-žestno! Popolnoma sem vašega mnenja. Je dražestno enkrat, tudi še dvakrat. Je dražestno enkrat v mesecu, če hočete. Toda če se ponavlja večkrat v tednu ... da, mogoče . . . zato se pa ni bilo treba poročiti radi ljubega miru. In to se zgodi večkrat na teden. Julieta je za to vsa navdušena. Ona teši na ta način v enaki meri svoje nagnenje do čustev kakor tudi,svoje ljubezenske potrebe. Njene strasti — no, da, saj vemo, kako se navadno končajo taki-le prijetno aranžirani dineji, saj za razne spominske dneve radi prirejamo majhne veselice. Saj je polno njunih obletnic, tako prvega srečanja z Valajunom, prvega «ljubim te», obletnica zaroke, poroke, saj so še rojstni dnevi in godovi (Julieta ima šest krstnih imen in vseh teh šest godov praznujeta). Poleg tega je še polno družinskih dogodkov ali ugodne kupčije, ki se jih tudi lahko vsako leto spominjata. In končno praznujeta še polno drugih dni, katerih pomenov se ne da natančno določiti: «Danes je dvanajsti april! Kaj? Ne spomniš se?.. No, veš kaj . . .!» In takih obletnic ne gre praznovati v domačem suknjiču, z mehkim ovratnikom in v brezpetnikih. Julieta se pokaže v svoji dražestni, očarujoči desha-billi in zahteva tudi, da se smuka Valajun v smokingu. Tako se spremeni jedilnica naenkrat v separée. V resnici: saj ni nič drugače: Kakor hitro prinese deklé desert, ji reče: «Dajte vse na mizo in pustite nas v miru!» Prijetno, kaj? Da, zelo prijetno, posebno za moža, ki se je oženil, da bi se malo odpočil. «Poslušaj,» je rekel Julieti «daj in zaznamuj mi enkrat za vselej v koledarju vse tvoje obletnice». Razumemo, da opravičljivo želi, vedeti, kdaj pravzaprav more sedeti mirno ob kaminu, kaditi po enostavni, ugodni večerjici svojo pipo in brati časopis. Kako je bil naiven! Ni slutil, da išče Julieta neutrudno dobre prilike, da bosta mogla praznovati novo obletnico. Tedaj pa se je zgodilo sledeče: go- spod Valajun se je že čisto privadil temu, da se zabava zvečer v smokingu pri bogato obloženi mizi. Zazdelo se mu je pa smešno, da bi sedel vedno le v svoji lastni jedilnici, nasproti temu buf-fetu v strašno natankem stilu Hen-rija II., pred seboj dve ravnokar umorjeni jerebici, skledico s kompotom najrazličnejšega sadu in poleg sebe ženo, ki je vedno ena in ista in poleg tega še njegova lastna. Pozabil sem vam takoj povedati — gospod Valajun ima trgovino s kožu-hovino. In ne ravno neredkokrat se zgodi, da dame, ki kupijo lepe kožuščke, ne morejo vedno plačati, želijo pa kljub temu obdržati elegantno lisico aH krta ... v takih slučajih se take dame izredno dražestno smehljajo . . . in nekega dne se je dal tudi Valajun zapeljati po takem dražestnem smeh-ljajčku. Zmenila sta se, da bo Valajun priredil danes zvečer po desetih v stanovanju smehljajoče se dame majhen souper. Je to ravno dan, ki v Julieti-nem koledarju ni zaznamovan s klicajem. Po dineriu se bo torej Jean že s kakšno pretvezo za del noči oprostil. Toda vse trgovine bodo takrat že zaprte in kje naj bi potem nakupil potrebne stvari za mali souper? Gosod Valajun je bil prisiljen, da nakupi vse že po- Q 0 čem govori Pariz? (Pariške senzacij6. — Škandali oH-družbe. — Državno sodišče kot reklama za čarovnika.) —ž— Pariz, 22. aprila. Pariz je res le eden na svetu. To /nesto ima svoje posebnosti, ki jih ni-kier drugje nimajo in ne morejo imeti. Tako na primer ima Pariz ob vsakem jasii svojo senzacijo, n kateri govori vse mesto. Ni ga tedna, ki bi potekel brez take senzacije. Pariza brez senzacij si pristni Parižan sploh predstavljati ne more; to ne bi bil več Pariz! Tujec, ki dobro ne pozna pariških razmer in ni v stalni zvezi s pariško družbo. navadno teh senzacij ne opazi, ali iih pa ne smatra za pomembne. Vzamete lahko vsak dan štiri ali pet pari-;kih dnevnikov v roke in jih prečitate ia če niste že postali tričetrt Parižana, boste med brezštevilnimi članki odkrili onega, v katerem bo ves teden ali ic delj govoril ves Pariz. Senzacijo tvorijo predvsem škan-dalske afere «višje» družbe, ki bi jo bolje imenovali bogate «pol»-družbe. Taki škandali in škandalčki itak slednjič pridejo vsi pred sodišče na en ali drugi način. Nič ni bolj zanimivega, kakor prisostvovati takim sodnim obravnavam. To ni sodišče, to je gledališči:, vsa eleganca polsveta ie tu zastopana. od znamenitih gledaliških igralcev in igralk in kino-zvezd na do skrahiranih baronov, stalnih obiskovalcev dirk in znamenitih dnevnih in nočnih metuljev. Pred sodno palačo stojijo ducati avtomobilov kakor pred gledališči za časa predstave. Take sodne obravnave so rendez-vous čisto posebne, a vedno sijajno elegantne družbe, ki nobene teh obravnav ne zamudi. Naidejo se pa ljudje, ki znajo take sodne obravnave, o katerih govori ves Pariz, izborno izkoristiti zase in si potom njih napraviti poceni, če že ne zastonj, velikansko reklamo. Eden teh, ki ie spretno izrabil položaj, je fakir Tahra bey, o čegar čudovitih predstavah sem že poročal. Ta je bil citiran pred nekaj dnevi pred sodni stol in ta obravnava je bila ena velikih pariških senzacij. Historijat te obravnave je naslednji: 25. februarja je dal Tahra bey v palači Trocadéro predstavo, ki je privabila veliko občinstva. Vsi so bili s čarovnijami fakirja zadovoljni, le eden ne, neki g. Wahé, Armenec po rodu; zahteva od svojega rojaka denar nazaj, trideset frankov, ki jih je bil plačal za svoj sedež pri predstavi! Oba nasprotnika sta se srečala pred nekai dnevi v veliki sodni dvorani okrožnega sodišča v VI. pariškem okraju. Fakir je bil menda že preskrbel za zadostno reklamo, kajti v dvorani se je kar trlo elegantnega občinstva, vmes znameniti gledališki ravnatelji in igralke, ki so bili vsi pripravljeni pričati, da jih je fakir s svojimi poskusi naravnost očaral in da je bila predstava res vredna vstopnine, ki so jo plačali. Sodnik je imel obravnavati dvojno tožbo, kajti dan pred obravnavo je fakir uložil tožbo zoper g. Wahéja za odškodnino 1500 frankov, ker ga je po nepotrebnem dal klicati pred sodni dvor. Kot vzrok svoje protitožbe navaja fakiir, da ni g. Wahéju ničesar dolžan, kajti dvorane Trocadéra ni 25. februarja najel za predstavo on, tem več Udruženje armenskih žen, ki je dobilo ves skupiček. Za ženske se skrivate! je zaklical fa-kirju razburjeno g. Wahe pri obravnavi. — To pravite Vi! mu je pikro odgovoril Tahra bey. Prečita se nato izjava, podpisana od armenskega škofa v Parizu, da ni fakir za svojo predstavo zahteval nobenega honorarja, temveč celo poklonil iz svojega žepa 3000 frankov za dobrodelni namen, za katerega je g. Wahe dal po svojem mnenju 30 frankov preveč. — Ce umaknete svojo tožbo na odškodnino 1500 frankov, umaknem jaz svojo za 30 frankov, je vzkliknil g. Wahé. — Umaknite vi prvi! — Ne morem ničesar prvi umakniti, ker vas juridično ne poznam. Sodnik, elegantna pariška postava, ki se je ves čas obravnave uljudno smehljal, si je vzel štirinast dni časa za premišljevanje in je obravnavo preložil. Seveda ni dvoma, da sta obadva, fakir in njegov «nasprotnik», v dogovoru, in je vse skupaj le inscenirano fa-kirju za reklamo. Sodišče je tako prisiljeno, delati zastonj na zakoniti podlagi velikansko reklamo tujemu čarovniku (vse novine namreč prinašajo na dolgo in široko vse potankosti razprave) ! Cez 14 dni, ko bo proces končan, bo pa gotovo spet fakir priredil par predstav ne samo v Parizu, temveč tudi po glavnih mestih Evrope na podlagi sod-nijske reklame ter zaslužil lepe stoti-sočake v dobrih in slabih valutah, saj pri današnji publiki fakirske čarovnije nesejo več kakor umetnost, znanost in učenost. Prepričan sem. da dobi sodnik za prvo pariško predstavo, pa naj že obsodi ali oprosti fakirja, najboljšo ložo zastonj... Tuan-tsi-juej, predsednik centralne vlade v Pekingu za gospodarstva generala Fengjuhsianga, strmoglavi jen po porazu nacijonal-ne armade (Kuominčun). Junak na begu Nedavno sem Vam dal pokusiti essay Victoria Auburtina. Danes evo drugega, krajšega, še bolj karakterističnega za tega amizantnega kozérja (amusantne-ga causeur-a, če hočete — imam pač že od nekdaj slabost, un faible, za tujke in to je še vedno bolje, kakor če vi drugi brez tujk pišete v nemškem stilu.) Victor Auburtin pripoveduje (v Beri. Ta-geblattu), v dopisu iz Madrida: Ramon Franco je pilot letala «Plus ultra», — pa prosim, ne recite «Non plus ultra», marveč «Plus ultra!» Tako se je glasilo geslo v grbu cesarja Karla Petega. Franco je na tem letalu letel iz španske luke Palos čez ves Atlanski ocean v Buenos Aires. Letalo je bilo nemški fabrikat, motor angleški, kar pa uspeha ni moglo zatemniti, kajti, kakor je nekoč Franco sam pravilno pripomnil, letalo ni letelo samo. Čim španskega letalca je v ostalem res občudovanja vreden in navdušenje upravičeno. Vendar južnjaški narodi navdušenje radi pretiravajo. Še preden je Franco poletel, so ban-ketirali tedne in tedne. Ko jc onstran pristal, so listi prinašali cele stolpce jubiliranja, najpreje brzojavnega, potem radiofonskega, končno dopisnega. Ko je letalec pristal zopet v Španiji, je sam kralj Don Alfonso stal na obali, in španske novine so postale neprebavljive, ker jih ni bilo drugega, kakor eno samo veselično poročilo. Proslava v Palosu, proslava v Xerezu, — odtod prihaja dobro vince Xerez, — potem proslava v Sevilli, in tako naj bi se nadaljevalo. Že je Madrid jel spletati girlande. Naenkrat se je zgodilo. Po nekem dobrem zajutrku se je Ramon Franco odpeljal z avtom iz mesta Seville na letališče, sedel kar v prvo letalo in odfrčal v Madrid. Tu ga je pričakovala njegova mlada lepa ženka. Oba sta sedia v avto in izginila. Narodni junak Ramon Franco je odslej predmet domišljije in razgovorov in Priporočljiva metoda Ameriški antropolog dr. Artur Mc Donald'je spravil poslance in senatorje v washingtonskem kapitolu v neljubo zadrego. Mož je izumil nov aparat za merjenje človeških lobanj in ie napovedal, da želi prve preizkušnje izvršiti ravno na glavah gg. poslancev in senatorjev. Začel je svojo stvar zelo prekanjeno: razodel je v novinah. da ie doslej preizkušal svoj aparat samo na podnor-mainili pacijentih v raznih sanatorijin, sedaj pa da želi doseči znanstvene rezultate tudi na nadnormalnih eksem-plarjih človeškega rodu. Ako se zdaj gg. senatorji in poslanci uprô njegovemu merjenju, bo rekla vsa javnost: «Saj se vé, kako je! Boje se aparata, da jim ne bi razkrinkal praznote v njihovih parlamentarnih lobanjah! . . .» Takšno sumničenje si noben ljudski zastopnik ne sme nakopati na glavo, pa makar zares bila prazna. In tako se bo torej zgodilo, da bodo ameriški tribuni navzlic nevolji drug za drugim vtikali svoje glave v klešče Mc Donaldovega aparata. Saj učenjaki niso blebetavi in tako se je zanašati, da tudi Mc Donald ne bo eventuelnih poraznih dognanj namenoma spravljal v iavnost. Toda zaenkrat so senatorji in poslanci še v mučnih zadregah in le par oholežev razglaša, da bodo demokrati : labo odrezali na celi črti, dočim obratno demokrati trdijo o republikancih. Umetno proizvajam biseri Na seji društva pariških naravoslovcev so vzbudila izvajanja fizika Dean-viliier-ja, znamenitega učenjaka, ki je član Francoske akademije, veliko začudenje. Gospod Deauvillier je napovedal konec pravih biserov. Toda nikar se ne ustrašimo! Ne gre za generalno stavko bisere proizvajajočih mo-luskov na dnu morja. Francoz je prerokoval, da ni več daleč dan. ki bo vzel vso vrednost krasnim bisernim kolijejem ki dičijo elegantne dame. Zakleta sovražnica bisera se imenuje znanost. Ameriškim preiskovalcem se je posrečilo, kakor trdi Deauvillier, ustvariti umetne bisere, ki niso le na zunaj po svojem blesku in sijaju pristnim čisto podobni, ampak se skladajo tudi glede notranje konstrukture s strukturo biserov, ki jih proizvaja biserna školjka. Ta triurni znanosti bi sam na sebi ne bil za pristne bisere nobena nevarnost, ako bi še nadalje ostale vse one fine metode, po katerih so se do sedaj razločevali pristni biseri od umetnih, veljavne tudi napram novim produktom. To pa odslej odpade. Ni več znanstvenega postopanja, ki bi omogočalo razločevati obe vrsti biserov. Dosedaj je bilo to lahko. Rôntgenovi žarki so neizprosno odkrili skrivnost sumljivega bisera. Rontgeoov spektrum pravega bisera kaže celo vrsto koncentričnih krogov brez kake temne lise, dočim kažejo nepravi, tudi mnogo hvaljeni japonski biseri čisto drugačno sliko spektra. Krogi niso jasni, pojavljajo se lise v gotovi obliki. Ta znanstvena metods je bila dosedaj napram vsem umetnirrt biserom brezpogojno zanesljiva. Izdelki ameriških kemikov pa so jo «omajali». Na novi način izdelani umetni biseri kažejo, z rôntgenovimj žarki ob evani, velike konjske dirke v Auteiiu za pokal predsednika francoske republike. Naša slika prikazuje zan.nuv moment iz te diirke: skok čez širok potok. Zmagal je konj Uncas (v medaljami njegova slika: na večji sliki je zaznamovan s križcem). straši povsod. Do danes ne vedo, kje se mož nahaja. Bil je sicer enkrat pri kralju, pa brez košatenja in proslavljanja, kar po domače. Pred dvorcem so ga sicer pričakovali lokalni reporterji. Njim je odgovoril: «Sedem dni sem letel čez morje, in tri mesece naj sedaj posedam po banketih? Nak, tega pa ne!» In se je zopet odpeljal v svoj brlog, za katerega nikdo ne ve. Res so se kmalu pričele širiti govorice. Ves svet ve. da vsemogočni gene- ral Primo de Rivera nič prav ne trpi junaka Franca. (Saj mu je tudi zabranil polet iz Južne Amerike nazaj.) Znano pa je tudi, da je letalec onstran oceana bleknil marsikatero neprevidno. Zato so si kmalu razložili njegovo odsotnost: Sedi! Ta razlaga bi se tudi skladala z zgodovino. Saj je tudi Kolumb po svojem povratku moral v luknjo. Govorica pa le ni resnična. Franco sedi nekje doma v skritem brlogu, in se grli s svojo iepo mlado ženko. Franco je prvi junak, ki se je preobjedel lovor-ja. če pa gre sedaj kakšen kosmat bra-datovič po madrilenskih ulicah, pravijo šaljivci: «Glej ga Franca s prilepljeno brado ! » K. Pred kakimi desetimi dnevi se je odpeljal italijanski ministrski predsednik in vodja faSistov s celini brodovjem v kolonijo Tripolitanijo v severni Afriki, ki so jo odvzeli Italijani Turkom leta 1911. in so imeli še do pred par let skoraj neprestane boje z domačini, k; se jim niso hoteli podati. Mussolini je ponesel v Tripolis novega duha nepopustljivega fašizma in navduševal tamošnje vojake za veliko Italijo, ki mora izrabiti današnji čas za še večje uveljavljanje v svetu, ki je po njegovih besedah skrajno ugoden. Mussolini ie pregledoval Ičete v generalski uniformi, drugič pa zopet v faši-stovskem kroju s črno srajco, kakor kažeta sliki. Predsednik italijanske vlade je imel med potovanjem in v Afriki vse polno govorov, ki so začeli vznemirjaj svet, ker napovedujejo v цјГћ nove akcije Italije, ki naj ji pribore zopet cesarski sijaj starega Rima, za čegur potomca se smatra. koncentrične kroge, ki so karakteristični za pristne bisere. Način, kako se izdelujejo ti biseri, je zdaj za enkrat še tajnost. Gospod Deauviffier je v svojem predavanju le omenil, da gre za izpopolnjeno metodo, po kateri se izdelujejo japonski biseri. Francoski učenjak je seveda pristavil par besedi, ki naj bi pomirile juve-lirje in kupce biserov. Umetni biseri se za enkrat v Ameriki izdelujejo samo v znanstvene namene in v zeU malem številu. Razun tega se je dosedaj posrečilo le izdelovanje majhnih biserov in bodo torej ako bi se nova metoda komercijalno izrabila, veliki biseri tudi še nadalje obdržali večjo vrednost. Navzlic vsemu so Deauvilliejeva izvajanja v krogih juvelirjev povzročila veliko razburjenje. Del interesiranih se je obrnil na naravoslovno sekcijo Francoske akademije in zahteval v interesu francoske biserne industrije njeno mnenje o Deauvillierjevih trditvah. Nekateri temperamentni trgovci z biseri so na koncu pisma na akademijo znanosti celo zagrozili s procesom, ako akademija ne bo pravočasno naznanila resnice in juvelirjev orijentirala o stanju tega zanje tako važnega vprašanja. Naravoslovna sekcija pariške akademije do sedaj še ni odgovorila. Koncem t. m. se bo zbral v Amsterdamu svetovni kongres juvelirjev k posvetovanju. Med številnimi vprašanji, ki jih bode obsegal program tega svetovnega parlamenta, je tudi problem umetnih biserov in pričakovati je, da se bo o navedbah znanstvenika Deauvillierja razvila živahna diskusija._ všpanstvo Krištofa Kohmba Že dolgo se bavijo španski učeni zgodovinarji z dokazovanjem, da Krištof Kolumb nikakor ni bil Italijan, marveč Španec. V časih, ko je ves svet nacionalističen, je ta znanstveni tema postal nacijonalen problem in pokret. Znani španski list «ABC» je kratkomalo predlagal, naj posebna komisija dožene Kolumbovo španstvo, nakar bo vlada mirne duše lahko z dekretom proglasila Krištofa Kolumba za bivšega in bodočega Španca. Dokazila španskih učenjakov niso brez originalnosti: Krištof Kolumb se nikoli ni imenoval Colombo, marveč Colon, kar je špansko ime. Govoril in pisal ie vedno le španski. Fatalno je eno samo dejstvo: v Santa-Féiu je Kolumb svečano izjavil pred kraljem Ferdinandom, Izabelo in vsem dvorom: «Prihajam iz Genove, kjer sem se rodil! . . .» Toda navdušena znanost se nad takimi malenkostmi ne spotika. Krištof Kolumb se ie pred kraljevskim parom malo zlagal! Bil je sin Židinje in tako poreklo je tiste čase bilo na Španskem neprijetno. Izdal se je torej za Genovežana. Logika takega zaključevanja ni povsem jasna. Kajti če je Kolumb zares bil Španec, makar od židovske matere, bi bil pred kraljevskim parom v lastnem interesu povdarjal svoje španstvo. Pa kdo še danes misli na logiko, posebno na Španskem. Pokret za špani-ziranje Krištofa Kolumba je v polnem razmahu; kakor gobe se množijo komi-téji, ki pritiskajo na vlado, da se po-žuri z dekretom. Za Kolumbom utegne priti na vrsto še praded Adam. Operativno lečenje sladkorne bolezni Znani pariški kirurg profesor Voronov se trenutno nahaja v Florenci, kjer preiskuje s svojim asistentom zdravnikom Pattinarijem, pacijente, na katerih je pred dvema ali tremi leti izvršil pomlajevalno operacijo. Obenem operira profesor Voronov tudi nove pacijente, željne pomladitve Največjo oozor-nost pa vzbuja v znanstvenih krogih poizkus, ki ga je učenjak podvzel sedaj na novih pacijentih, trpečih na sladkorni bolezni. Pri dveh bolnikih te vrste je za enkrat poskušal svojo srečo, potem, ko so mu slične operacije že uspele pri živalih. Profesor Voronov je delal doslej tovrstne eksperimente na psih, pri katerih je odstranil trebušno sluznico ter je na ta način izzval sladkorno bolezen. Nato je odvzel drugim živalim trebušno sluznico in jo vcepil bolnim psom. Poizkusi so se prav dobro obnesli in živali so ozdravile. Na sličen način skuša profesor Voronov zdraviti sedaj tudi ljudi. Pred številnim zborom florentin-skih kirurgov je Voronov odvzel dvema opicama v patološkem institutu trebušno sluznico ter jo prenesel na človeka. Operacija je trajala tri ure — in opica je kmalu poginila. K tem poizkusom pripominja ravnatelj patološkega instituta dunajske univerze prof. Aleksander Lustig, da je pričakovati od najnovejših poizkusov Voronova na moč zadovoljive rezultate. Italijanski profesor Pestelli, član medicinske univerze v Florenci, je že pred 23 leti dokazal v neki razpravi, da je mogoče nekatere notranje komplicirane bolezni izlečiti operativnim potom. Lahko se torej nadejamo, da bodo poizkusi profesorja Voronova več ali manj uspeli, odprto pa moramo pustiti vprašanje, če bo mogoče doseči s takimi Poročil še ni. Gotovo pa je, da so raziskovalci v najboljšem razoo oženju, ker tičijo v oblekah iz najboljših angleških tovarn. Iz teh tovarn je prejela tvrdka Drago Schwab, Ljubljana, krasne vzorce blaga za pomladno sezijo. I........« Nov tip poštnega avtomobila V Švici so pre:ek!o zimo preizkusili nov tip poštnega oirmibusa, ki nekoliko spominja na znane pustinjske «gosen čarje» (auto-chenille). Novi sistem je švedskega izvora, a samo princip; oblika omnibusa, kakor ga vidimo na naš; sliki, pa je švicarska ideja, prirejena za tamošnje topografske razmere. Pozkusi na goratem zasneženem terenu so se. kakor poročajo ženevski listi, dnbro obnesli. Švicarji nameravajo zgraditi celo serijo 'teh avtomobilov za poštni in osebni promet v Alpah in v Juri. transplantacijami stalno izboljšanje in popolno normalizacijo funkcij pri bolnikih, ki trpe na sladkorni bolezni. Vulkanska katastrofa na otoku Hawaii Na otoku Hawaii je začel po daljšem pre« sledku zopet delovati vulkan Mauna Loa. V noči od 18. do 19. aprila ie tekoča lava ILES HAWÀI W!? OAHOU HONOLULU ^^JMAOUI LHA' НАОШ1 zasula vas rioepuioa, ki je 26 кш uudaije» na od vznožja vulkana. Nekaj ljudi se je rešilo, okoli 100 vaščanov pa pogrešajo. Naj brž so našH smrt v ognju in pepelu. Drugi dan je žareči veletok že prodrl do oceana in uničil na svojem potu več naselbin. Mor» je je bilo od lave daleč naokrog tako vro» če, da se ladje, ki so hotele nesrečnim oto» čanom pomagati, niso mogle približati obali. Pogled na vulkan Mauna Loa X Rumuni in latinsko pleme. Italijansko» rumunsko zbližanje in pogajanja za italijan sko»rumunsko pogodbo so izzvala v rumun» skem tisku javno debato o ustanovitvi latin» ske unije. Rumunski tisk opozarja posebno na to, da se je že leta 1926. ustanovila ta» ka liga v Parizu, kjer so vstopile kot člani» ce poleg Italije in Rumunije tudi Španija in več Južnoameriških republik. Leta 1919. pa je bila ustanovljena v Toulousu latinska zveza, katere svrha je bila delovati za vse» stransko zbližanje latinskih narodov. Isto» časno se je v Parizu ustanovila centrala za informacije, ki je imela namen poročati vsem listom latinskega plemena v Evropi in Ameriki. Na tej podlagi se bi sedaj la* tinska unija reorganizirala in postavila na realnejšo podlago. Letošnja izredna solnčna aktivnost Od decembra lanskega leta ie solnčna površina nenavadno razburkana. Posledice velikih solnčnih peg so magnetični viharji in polarni sijaj, ki so ga videli v mnogih krajih Srednje Evrope. Vsj ti pojavi vzbujajo zadnije čase neprestano pozornost proučevaicev vsemirja in prijateljev narave. Prvi, ki je opazoval v Evropi solnčne pege je bil Galilei. Sam si je napravil daljnogled, s katerim je začel leta 1610. opazovati solnce. Zanimivo pa je, da so poznali solnčne pege že davno pred njim Ktajci. V kitajskih letopisih se govori o 45 solnčnih pegah, ki so jih opazovali od leta 301. do leta 1205- Kitajci so se sploh zelo zanimali za naravne pojave. Galilejev vrstnik Scheiner je rabil pri opazovanju solnčnih peg metode, ki se rabijo še dandanašnji. V doljnogledu ki ga namerimo na solnce, premakneš okular tako, da nastane na senčniku pred okularjem prava slika solnčne površine, na kateri se pojavijo slike solnčnih peg. Od Scheinerjevih opazovanj do danes imamo stalno zabeleženo število in obseg solnčnih peg. Na podlagi teh beležk je leta 1843. Schwabe ugotovil, da se vrsti število in celotna lega solnčnih peg med najmanjšimi in največjimi razmeri v razdobju. ki znaša nekaj nad 11 let. Pozneje so zvezdoslovci ugotovili, da se vrše v enakih ciklih tudi dnevne izpremembe magnetične deklinacije in intenzivnosti zemeljskega magnetizma. S tem problemom se je pečal zlasti Nau-dner, pojasnil pa ga je šele nedavno astronom Hale- Ti cikli pa niso vedno enako dolgi. Včasih namreč traja razdobje med najmanjšim številom solnčnih peg in prihodnjim minimum samo 7 let. včasih pa celo 17. Od minima do sledečega maksima število solnčnih peg navadno hitreje narašča, potem pa zopet polagoma pada do sledečega minima. Pri tem so opazovali zvezdoslovci vedno neko čudno posebnost. Solnčne pege se pojavijo vedno samo v pasu solnčnega ekvatorja in segajo na obeh straneh do širine približno 30 stopinj. Prve pege novega cikla se pojavijo vedno daleč od ekvadorja na obeh straneh. Cim bolj ciklus napreduje tem boli se bližajo pege solnčnemu ekvatorju, dokler se ne pojavijo zadnje pege v ciklu zelo blizu ekvatorja. Vsaka pega obstoji iz dozdevno tem. nega jedra, kj ga obdaja nepravilna pol-senca, takozavana penumbra- V okolici pege se vidijo navadno na solnč-ni površini svetlejša mesta, takozvane fakule. Jedro pege je za spoznanje temnejše kakor solnčna površina in se nam zdi temno samo za to. ker je velik kontrast med njim in okolico. Fotogra-fičnj posnetki solnčnih peg kažejo, da so to ogromni vrtinci, podobni morskim vrtincem ali orjaškim ciklonom, v zračni atsmosferi. Ce obstoji tak vrtinec iz električno nabitih delov, mora biti podoben tuljavi, po kateri teče električni tok in mora vzbujati v smeri svoje osi zelo močno magnetično polje. Tako se da pojasniti, zakaj vplivajo solnčne pege na zemeljski magnetizem. Toda, to je treba najprej dokazati. kar je storil po dolgoletnih izkušnjah ravnatelj Mount-Wilsonovega observatorija v Ameriki G. E. Halle- Dokaz bazira na pojavu, ki ga je slutil, toda zaman iskal Faraday, in našel z modernimi pripomočki 1. 1896. astronom Zeeman. S pomočjo velikih daljnogledov in močnega spektografa je Halle študiral svetlobo, ki jo pošiljajo solnčne pege. in ugotovil, da vpliva vsaka pega kakor ogromen magnet, ki obfača k nam severni ali južni pol. Pretežna večina solnčnih peg je dvojna-Oba elementa takih dvojic označimo kot vodilno in naslednjo pego. Halle ie z opazovanji do minima ugotovil leta 1913 naslednje pravilo: Vodilna pega na severni poluti obrača proti zemlji južni pol. sledeča pega pa severni pol. Na južni solnčni poluti je narobe. Ko je nastal okrog leta 1913. nov ciklus, je Halle opazil da Se je njegovo praviio naenkrat obrnilo. Vodilna pega na severni poluti je kazala na severni tečaj, sledeča pega pa na južni. Na južni poluti pa je bilo narobe- Z napetim zanimanjem je opazoval Halle nov minimum, ki ie bil leta 1923. Njegovo pravilo se ie zopet obrnilo in velja sedaj v obliki, kakor leta 1913. To pa pomeni. da tvorita pravo perijodo, v kateri se število solnčnih peg in njihova polarnost na enak način ponavlja, šele dva cikla, torei približno razdobje 23 let. Nastane vprašanje kaj je vzrok te periodičnosti solnčnih peg Tega vzroka učenjaki še ne poznajo. Po teh splošnih besedah si hočemo ogledati solnčno aktivnost. Zadnji minimum solnčnih peg ie bil koncem leta 1923- Od tistega časa število peg in nji- hova celotna ploskev kakor običajno stalno narašča in maksimum bi moral nastati okoli leta 1928. toda od novembra lanskega leta opazujejo astronomi sumljivo agilnost solnčne površine. Število solnčnih peg še ni tako veliko, da bi vzbujalo bojazen, pač pa ie njih površina izredno velika. V decembru sta bili na solncu dve veliki pesi. enaki največjim iz prejšnjega cikla. Videli smo jih tudj s prostim očesom skozi steklo. Ena je bila na južni solnčni poluti v širini 20 stopinj in je preko, račila srednji solnčni meridijan 25. decembra- Druga je bila za 23 stopinj proti severu od solnčnega ekvatorja in je prekoračila solnčno središče 28. decembra. Med 2. in 28 decembrom so opazovali astronomi silne magnetične tresljaje. Obe pegi sta se vrnili v januarju zopet na vidni del solnca. toda bili sta znatno večji in sta se s prostim očesom prav dobro videli. Južna pega ie prekoračila solnčno središče 22- januarja. severna pa 24. januarja. Ta je bila ena izmed treh največjih peg. kar so jih opazovali zvezdoslovci tekom zadnjih 50 let. Dolga je bila približno tako. kakor osem premerov naše zemlje. Njen prehod preko srednjega solnčnega meridijana je spremljal tako močan magnetični vihar, da je znašala odklonitev magnetne igle nad 1 stopnjo, torej desetkrat več, kakor normalno. Ta magnetični vihar se je pričel 26. januarja opoldne, dosegel višek proti večeru in se polegel šele drugi dan ob 5-Dne 26. januarja okoli osme ure se je pojavil krasen severni sijaj, ki so га opazovali tudi v Srednji Evropi. V februarju je slabo vreme znatno oviralo redno opazovanje solnčne površine. 11. februarja so opazili zvezdoslovci novo veliko pego. ki se ;e videla tudi s prostim očesom in sicer južno od solnčnega ekvatorja. Ta pega pa se je hitro krčila in 16. februarja ie bila samo še objekt teleskopa- Obe januarski odnosno še decemberski pegi sta se vrnili znova na solnčno površino, ki je obrnjena proti zemlji, toda videla se je s prostim očesom samo južna. Koncem februarja se je pojavila od solnčnega ekvatorja nova pega. ki je prekoračila srednji solnčni meridijan 3. marca. Tudi ta se je videla s prostim očesom. V vezi s temi solnčnimi pegami so bile trajne magnetične odklonitve. Samo od 6. do 9- februarja je bil magnet miren. Vse druge dni je bila magnetna igla zelo nemirna. Višek nihanja je dosegla v nevem manetičnem viharju od 23. do 25. februarja. Ta vihar je bil sicer nekoliko manjši kakor v januarju, zato pa je trajal razmeroma zelo dolgo. Zanimivo je. da se ie pojavil točno -'3 dni po januarskem viharju. Doba, v kateri se vrne januarska solnčna pega po celem obratu zopet k srednjemu solčnemu meridijanu. iznaša 27-6 dni, kar ie zelo zanimivo naključje. V času februarskega magnetičnega viharja smo imeli polno luno. Zato se polarni sijaj ni videl. Tudi v marcu je bila magnetna igla stalno nemirna. Na solncu se je pojavilo še več peg. Silen magnetičen vihar je nastal 5. marca in se je polegel 6. marca zjutraj. Ta vihar je bil v neposredni zvezi z veliko solnčno pego koncem februarja, ki ie prekoračila solnčni ekvator 3- marca. In zopet so opazovali v mnogih krajih krasen polarni sijaj. Sedanja izredna aktivnost solnčne površine vzbuja izredno zanimanje astronomov in meterologov tem boli, ker je nastopila nepričakovano hitro. Maksimum solnčnilt peg se nam obeta, kakor rečeno šele leta 192S. S leni sc ujema tudi okolnost, da se pojavlja večina solnčnih peg razmeroma daleč cd solnčnega ekvatorja, v širini 20 stopinj. To pa pomeni, da se bodo nove pege vedno bolj bližale solnčnemu ekvatorju in da bo njihovo število neprestano naraščalo. Verjetno je torej, da se pojavijo letos na solncu nove velike pege, kj jih bomo videli s prostim očesom, in da nastanejo v slučaju ugodnega vremena krasni polarni sijaji. Najprimernejši čas za opazovanje polarnega sijaja .ie april in maj. Zato priporočamo ljubiteljem narave, nai se zanimajo za ta naravni pojav. Kakšne posledice bo imela sedanja nepričakovana aktivnost solnčne površine, za zemeljski magnetizem in sploh za našo atmosfero, je pa težko napovedati- poldne. Dal jih je prinesti v biro, da bi jih zvečer mogel vzeti s seboj. Razpoložil je vse po svoji pisalni mizi. Ničesar ne manjka: niti prvih jedi, niti pečenke, niti nič drugega . .. Tedaj so se nenadoma odprla vrata in Julieta je priskakljala v sobo. Hotela je svojega moža prijetno presenetiti s tem, da ga gre iskat v trgovino. Veselo je zavpila (naravno, da veselo) in rekla; «O šampanjec, paštete . . . Misliš nesti domov? Gotovo si napravil dobro kupčijo, dragec?» «Da, zelo dobro kupčijo, vsaj upam.» je odgovoril Valajun s svetohlinskim smehljajem — «nocoj se bo odločilo..» Tako se je zgodilo, da praznuje gospa Valajun vsako leto tudi ta dan. ko jo je mož prvikrat ogoljufal. g.--» O sram — vsakovrstne n ajcen eje Je Pelaïa Kreditne banke. , оопраардутппгжг^^ Edouard Estaunié — Miran Jarc: Samota Nekoč sem srečal ob Lemanskem jezeru moža, ki se mi ni zdel baš moder, pač na precej svojstven. V tem času je prihajanje mednarodnih turistov, ki so jih privabili čari izumetničene prirode in razkošnih zavetišč, nadvse motilo blestečo pokrajino, sredi katere sva se razgovarjala. Praz-ničnost je nadaljevala noč ožarjenega obrežja, ki je na obzorju sličilo podobi ljudske veselice. Niti za trenutek nisi mogel pozabiti, da je bil to kraj svet-skih zabav in nikoli mi ni prišlo na misel, da bi kdo tukaj utegnil iskati samoto. Mož, o katerem govorim, pa je prišel semkaj s takim namenom. Kako sem nekega dne osupnil, ko mi je dejal: «Vi pravzaprav sploh ne veste, kaj je samota. Ni odvisna od zunanjosti, temveč je zadeva notranjega življenja.» Ko pa je spoznal, da ga nisem dobro razumel, je s koncem svoje palice potegnil okrog sebe krog in nadaljeval: «Glejte, ta krožniea je simbol. Oba sediva na isti klopi. Jaz govorim, vi poslušate, toda ta črta naju loči in vi ste od mene dalje kakor najdaljneiša pre-mičnica na nebu. Vidite, to je samota!» Ali je imel mož prav? Kolikrat sem se od tedaj, kadar sein spet osamel, tako vprašal. In tudi prav tako se sprašujem danes, ko sem zaprt v hotelski sobi in se pred mano sprostira ne več praznično razkošje inontrejsko. temveč stroga silhueta Pelvouxja, — sprašujem se in ne vem odgovora. Tisoč različnih samot je. Ali sploh veš, če te kdaj ta spremljevalka sploh zapusti? Samota te utegne dušiti v zapuščeni hiši prav tako kakor ob ljubljeni ženski. Molk ni nič tesnobnejši kakor šum, vsaj za tistega, ki je spoznal globoko praznoto, ki jo je ostavil odhod. In če ostreje pogledaš, ali je človek — romar, s spremljevalcem ali brez njega, res tako malo sličen umirajočemu, ki doživlja najglobljo, neizlečljivo samoto? Bojim se, da ni samota sploh bistven pojav življenja. Malo jo poznamo, m sicer baš radi tega, ker jo neprestano doživljamo. Koliko časa je preteklo, preden smo začeli misliti o važnosti zraka in ga skušali opredeliti? Toda, čemu objašnjevati in opredeljevati zlo. ki ga ne moremo izlečiti! Dejstvo je, da ni človeka, ki ne bi kdaj v svojem življenju obupno doživel grozo osamelosti. Ni skrivnostnejšega trpljenja. Čim globlje se zareže bolest v dušo. tem tišie je molčanje in baš radi samote vedno preslišimo plakanje nam sorodnih bitij in si domišljamo, da samo mi trpimo. V redkih presledkih sem zajel odmev človeških obupov. Kolikor globoko sem grebel in rezal v dejstvo, vselej sem pri korenini zasledil — samoto. «Kolikor globoko» sem dejal, kajti v teh zadevah je težko priti globoko. Skrunilec je vsakdo, kdor prezgoden in prenagel trka na vrata neizrazljivosti Med druge in njega pade zastor. za katerim se odigra tregedija. ki je skozi težko blago ne moremo gledati, — komaj, da dojamemo pretrgane krike. Ob uri, ko pišem te vrstice, sem zagledal skozi okno nekega alpinista in vodnike, ki se odpravljajo na strmo Meije. Bedniki! Kadar bodo dospeli na vrh po tolikih mukah in naporih, ne bodo vedeli od čudesa več kakor za nevarno stezo. V opasnosti bo njihovo življenje — in plačilo? Plačilo bo spoznanje, da je še nešteto vrhov, ki iih niso dosegli, in verižje prepadov, ki so nedostopni . . . Vsem onim, ki smeli menijo, da bodo do dna spoznali skrivnost človeškega srca. pa bodisi celo naj-sorodne.išega, kličem, da je njihovo drzno prizadevanje prav tako brezplodno kakor napor teh plezačev, ki so se napotili na Meijo. Na vrbu iih prav tako ! čaka edino plačilo: spoznanje neskončnih brezden, ki jih loči od vesolistva. prav tako kakor v kraljestvu duš vlada brezmejna tajnost, ki je ne osvetli noben žarek luči . . . Suzanne Goldsteln: Filmska zvezda! S skokom iz dvigala je dospela Lina Mérîan na vrh ultra-modernega poslopja v rue des Italiens, kjer so bile nastanjene pisarne C. A. D. F. F. (Amerikan-ske družbe francoskih filmov). Bila je malo vrtoglava od urnega dviganja in zelo vznemirjena od poseta, ki ga ie nameravala napraviti. Zato se ie razveselila, ko ji je sluga pojasnil, da mora še trenutek potrpeti, predno jo bo sprejel gospod Benoy. M. Edward J. Benoy je bil kljub svojemu mehaniziranemu in amerikanizira-nemu imenu najspretnejši in najslavnejši francoski filmski uprizoritelj. Njegova i mnenja o kinematografiji so bila mero-; dajna ko zakoni. Kot véliki mojster in • zastavonoša sedme umetnosti je povsod ; vsilil svoje številne produkte. j Ob misli, da bo stopila pred to vse-! mogčno osebnost, je Lina iz bojazni za- • pria oči Kraljestvo mode Modne novosti v kroju in blagu C Napovedi, da se damska moda bli» ža popolni maskulinizaciji, se ne ob* našajo, razun če je ona oblačila, ki se po barvah in obliki popolnoma prile» gajo lepim damam, smatrati za nežen» ska edino zato, ker se dajo udobno no» siti in imajo povsem enostavno linijo. Edmo damski smoking nagiba popolnoma k moškosti — v vsem drugem pa se današnja dama, ki uganja sport ter se vsestransko udejstvuje doma, v loklicu in družbi, ne strinja s tem, da ji njeno mladostnost in svobodno kre» tanje ovirala zapetost v pasu, dolgo krilo ter cele serije gumbov in zaponk. Časi, ko je bil ženski svet podvržen tem torturam, so minili za vedno, — a sam pogled na nove modne stvaritve dokazuje, da pri novem modnem pre» okretu niti malo ne trpi ženska gracija ali pa ljubkost damskega oblačila. Razvoj zvončaste oblike, ki je zago» spodaril lansko jesen, je sicer ustvaril nekako premirje, zato pa letošnji kêpi, mali in veliki, nadalje bolero ter telov» niki z gubicami in čipkami značijo nov napredek. K priljubljenim jumperje» vim oblekam se nosijo dolgi plašči in kepi. ki na ta način tvorijo komplet, prikladen za promenado, sport in poto» vanje in se v te svrhe izgotavlja iz kashe, trikotaže ali volnenega krepa, dočim se elegantni komplet kroji iz svile, večinoma iz tafta, ki zopet stopa v ospredje. Vse te modele je letošnjo pomlad videti v izredno lepih pastelnih boj ah, ki so prikladne za apartne kom* pozicije. Najodličnejša pa je seveda tudi tu decentna umerjenost v barvah; vobče si neumetničena in nemanirirana moda najvztrajneje krči pot, za kar nudi jumperjeva obleka najboljši do» kaz. Deški in mornariški ovratniki, pa« sovi, ovratnice in številni pliseji vzdržujejo jumperjevo modo v ospredju. Krila so kratka in se utegnejo še malo skrajšati ter radi vloženih gub izgleda« jo ožja, kakor so v resnici. V športne svrhe so krila pogostoma opremljena z žepi in bluze, kakor svojčas, posega* jo zopet v krilo, odnosno pod pas. S tem pa še dolgo ni ogroženo gospo» stvo jumperjeve bluze, kajti videti jo je slej ko prej v številnih vrstah in iz» vedbah. Glede blagovnega materijala je tre» ba predvsem omeniti, da je marquiset» te (etamin) zapadel v nemilost. Nado» meščajo ga modeli iz pongisa, lepega foularda ali desiniranega shantunga; vobče stoji poletna moda v znamenju vzorčastih tkanin. Videti je omamen» talne in cvetličaste vzorce, in sicer pr» ve pri enostavnejših oblekah, druge pri elegantnih popoldanskih modelih. Slikovita eleganc- teh kreacij je pove* čana še z lepimi čeveljčki, nogavicami, klobučki in šali, ako se po barvi harmo» nično skladajo z barvami obleke. Skupina modelov - naši sliki nudi mal pregled o tej modi, ki bo gotovo našla obilo upoštevanja posebno z na» stopom poletja. Leva skica predočuje ljubko pomla* dansko obleko iz starorožnatega, pa» stelno modrega ali violetnega kineške* ga krepa, čigar gladki gornji del se na* vzdol zaključuje v koničasti obliki in je okrašen s temnejšo modro blendo. Isto se ponavlja na rokavih in na robu krila, ki je nekoliko zvončasto. Srednji model je krojen iz zeienka« stega moliranega blaga, ima dečji ovratnik in sraj časti vstavek iz istega materijala, opremljen s kristalnimi gumbi, ki se ponavljajo na rokavih. Karakteristična je sprednja partija krila. Tretja skica predočuje aparten, spre» daj gladek plašč iz ripsa rožnato»lesne barve, pri čemer pa je pripomniti, da se dobro obnaša tudi gladka svila. Zad* nja partija je svojevrstno okrašena s pravokotnim votlim robovi em. № Satiram efekti so letos zelo priljubljeni, ker se lahko uveljavijo na najrazličenjše načine in pri vsakem materijalu. Celo na usnju, ki je navidez za tako tehniko najmanj prikladno, so doseženi lepi učinki. Čeveljček na naši .malj skupini skic dokazuje, kako uspešno se dâ predelati usnje, trikrat šatirano od rjave do bčž barve, in tako prikladna je ta kombinacija za žensko nogo. Ročna torbica predočuje, kako se v omenjeno svrho šatiranja lahko uporabijo filca-sti trakovi — na skici bluze je vidno, kako se s šatiranje.n na svilennem materijalu dajo doseči učinki najboljše kromo-tehnične kulture. Pariška cocoldanska toaleta Dvoje slikovitih pariških vzorcev Kino Filmski teden Težko ie služiti dvema bogovoma! Ne mine skorai teden, da ne bi dobili kako pritožbo na naslov naše filmske kritike — ne iz vrst publike, nego od prizadetih podjetnikov ljubljanskih kinov. Očita se nam brezobzirnost in pristranost v ocenjevanju — dabome v dobi korupcije sko-roda tudi korupcija. Zanimivo ie le. da se ti očitki z uprav matematično doslednostjo menjavajo: ta teden padejo s te, oni teden z one strani. Logična konkluzija bi bila torej na dlani. A ne gre za to. Razumljivo je, da ne morejo biti vsi filmi dobri. Prav tako jasno ie. da vesten kritik ne more hvaliti, kar ni dobro, in trgati, kar ni slabo, pri čemer ne bomo zanikali, da nekaterim ugaja baš to, kar se nam ne vidi dobro, in obratno. Naša kritika ima namen, kakor smo že ob Novem letu poudarili, vzgajati publiko, da gleda filme kritično. Ni pa in ne more biti nien cilj, odvračati občinstvo od tega ali onega filma ali nasprotno delati reklamo za katerikoli ljubljanski kino. Ne gre nam za osebe, gre nam za stvar. Zato smo doslej ocenjali vedno le filme, ki so bili predvajani pretekli teden, dočim smo tekoče programe zgolj registra ti. Bilo je tudi izjem. ali odslej nam bo dosedanja norma princip. Do tega koraka so nas privedla vodstva ljubljanskih kinov sama. Publika ne bo prišla nič manj na svoi račun in njen. s časom kristalizirajoči se okus ne bo zavoljo tega nič mani vplival na izbiro filmov s strani vodstev kinov, ln s tem bo naš glavni in edini namen dosežen — gotovo ne na škodo kmopodjetij. * črni angel z Vilmo Bankv in Ronaldom Colmauom (produkcija First National! je privabil v Dvor toliko sveta kakor razen »Desetih zapovedi«, »Bele sestre« in »Lova za zlatom« morda še noben film v Ljubljani. Film je bil vreden tolikega poseta. Že njegova vsebina, izredno bogata na dramatiki, se blagodejno razlikuje od banalnih filmskih kičev. Se mnogo večji užitek pa je nudila interpretacija. Vilma Ban-ky, še pred letom nepoznana madžarska Igralka, je v veščih rokah ameriškega režiserja zaslovela čez noč. Niena igra v »Črnem angelu« ie čudovita. Prizor ob poslavljaniu ( v prvem aktu) in njena mimika, ko spozna, da je nien nekdanji ljubimec sleip, sta tako silna, da bi ju niti Gloria, niti Pola, niti Lilian ne mogla podati emotivneje. Ronald Coknan, poznan iz »Bele sestre«, igra težko vi oko nesrečnega, v vojni oslepelega slepca naravno in realistično. Režiser S. Fitzmaurice ie v tem filmu vnovič potrdil svoj veliki sloves. Z interpolacijo efektnih komičnih scen sredi najbolj tragičnega dejanja ie pokazal, da vé pravilno ceniti psihološko nuinost. na kateri sicer filmski režiserji največ gre še. Tableau v na nje režije pa ie umetno insce-niranje bombardementa na fronti, ki je bil sam na sebi vreden celega filma. Fotografija ie prvovrstna. Skratka: film visokih kvalitet. Manj so ugajali Poslednji dnevi Povpejev italijansko - nemško produkcije. Saj je znana stvar, da domala vsak roman v filmu izgubi, ali priznati moramo, da smo od filmske aidaptaoije krasnega Buhverjevega romana pričakovali nekai več. Najlepše in najmogočnejše so scene v zadnjih dveh aktih II. dela, ki prikazujejo bruhanje Vezuva in beg zaprepaščenega prebivalstva. Ostali aikti trpe na raztrganostl in nehomogenosti dejanja in na povprečni igri. Menimo, da bi režija marsikateri prizor brez škode lahko črtala in spojila oba dela v enega. Sploh je režija nalogo vzela z lahke strani. Tako se n. pr. marmornati stebri v teroplu in drugih iavnih palačah razkrinkujejo kot navaden karton, čim nastopi katastrofa. To je ena izmed malenkosti, ki pa vzlic temu kvari iluzijo. V igranju prekašajo nemški in madžarski igralci Italijane. — V splošnem se more reči, da znači film uspeh za evropsko filmsko produkcijo, zaostaja pa — ponajveč na zanemarjanju imiponderabilij, ki iim v Evropi še vedno ne posvečajo potrebne paž-nja — precej za stičnimi deli ameriške produkcije. Z obiskom je podjetje (Dvor) gotovo zadovoljno. Matica ie prinesla Ljubosumnost z Lyo de Putti, Wernerom Kraussom in G. Alexandrom Film je brez dvoma eno izmed najuspešnejših del moderne nemške filmske umetnosti. Kabinetni komad, v katerem igrafo le tri osebe. Psihološko dobro zgrajeni film, v katerem Wemer Krauss daleko prekaša oba partnerja, ie bil razmeroma dobro obiskan Ideal ie ves teden predvajal ameriško pustolovščino Cirkus Barnum. Ona publika, ki ii te vrste šlagerji ugajajo. je prišla enkrat pošteno na račun. Druge ambicije pa taki filmi itak ni'maio. Danes igra Matica Preskrbite mi ženo s komikom Busterom Keatonom. Dvor Pata in Patachona, Ideal pa Hčerko greha z Jahnom Gilbertom in Ailleen Pringle. Qu. Kralj filma na počitnicah Pomenek z Douglasom Fairbanksom Douglas Fairbanks, nekronani kralj film» ske dežele Hollywood, in njegova nič manj slavna soproga Mary Pickford se mudita v Italiji na p; itnicah. Pravita, da se hočeta malo odpočiti od naporov težkega poklica. Pa bo, kakor je podoba, bolj slaba s počit» kom; novinarji jima kar nočejo dati miru. In Douglas jim rad odgovarja, zakaj «na» pram novinarjem treba nastopati vrlo diplo« matično, meni z nasmeškom Fairbanks. In tako je pogovor nanesel tudi na opasnosti filmskega snimanja. Fairbanks je bil mne» nja, da vsi njegovi filmski triki skupaj niso bili tako nevarni kakor en sam ljubavni pri« zor, ki ga je igral z neko lepo deklico in ki je povzročil prepir med njim in njegovo ženo. «No, tako nedolžna pa stvar tudi ni!» se vmeša v pogovor Douglasov tajnik. «Mr. Fairbanks se je nekoč nahajal v zelo resni revarnosti, ko je moral preskočiti 2000 me» trov globoko brezdno.» «E, ni bilo baš hu» do,» popravlja Fairbanks, «preskočiti je bi* lo treba le par metrov. Isto velja o akro» batijah, ki jih izvajam v filmu na drveči lo» komotivi. Na videz je stvar res opasna; to» da menite»li, da ne preskusim sleherni skok deset» in se večkrat, preden ga izvedem? Sleherno tako sceno je treba posneti de« setkrat, petnajstkrat, da je uporabna. Sedaj pripravljam film »Črni pirat«, kojega deja» nje se vrši v 17. stoletju. Snov proučujem že več let; zakaj historični milje drame mo« ra biti točno zadet do slednje podrobno» sti. Ni dovolj, top zapaliti; vedeti treba, kakšen je bil top v tisti dobi, kaka je bila sestavina smodnika, kako so topničarji vtaknili naboj v cev. »Črni pirat« igra na morju, ki smo ga točno in natumo rekon» struirali v ateljeju.» Nato je pogovor prišel na dohodke film» skih veličin. «Mi štirje,» je dejal Douglas, «namreč Chariot (tako nazivajo Američani Chapli» na), Talmadge, Barrimond in moja malen» kost, tvorimo štiričlansko komercijalno vodstvo konzorcija »United Artists« (Udru« ženje umetnikov), in na nas leži ves riziko podjetja. Zaposlenih imamo 500 do 600 oseb, financiranje vsakega filma je pri» vatna stvar tistega, ki film producira. Ta» ko sem n. pr. za *Bagdadskega lopova-leptiku, je absolutna vzdržnost od alkohola v katerikoli formi, po možnosti tudi kave. čaja in drugih zdravil. Nadalje naj živi po možnosti vegetarično in naj uživa čimbolj mogoče malo osoljenc jedi. Juho, meso, po» sebno osoljeno in prekajeno. naj popolno, ma opušča. So bolniki, ki žive samo od nesoljenih močnatih jedi, sočivja in sadja, in so trajno prosti napadov brez vseh zdravil. Od medikamentov uporabljajo zdravniki bromovine: navadno kalijev in natrijev brovat. Tudi šc par drugih sredstev je v napadi, ki pa jako dvomljivo učinkujejo. V zadnjih letih pa je prišel luminal na glas posebno učinkovitega protiepileptičnega sredstva. Toda če so že opisani bolniki veliki siromaki, so pa še dokaj večji oni, pri katerih epilepsija ni prizanesla njihovi duševnosti in ki poleg napadov trpe še na težkih duševnih motnjah. O teh izpregovorimo morda pozneje enkrat. Zdravniška posvetovalnica G.* R. L. v T. Vi delate lekarnarju krivi-co. Prvič ni lekarnar zavezan, da si drž' špecijalitete; drugič ne morete zahtevat', da ima na prodaj zdravila, po katerih ne vpraša morda celo leto nobena stranka in jih ne zapisujejo ondotni zdravniki. Če jih pa zahtevate vam jih gotovo radevolje naroči. Od podeželskega trgovca, ki prodaja mešano blago in sicer tako. ki »gre«, ne morete terjati, tla ima na zalogi lionsko ži» do in skodelico iz platine, ker bi sc mu prva preležala, za druge pa ne najde kupca. — G. P. P. v ž. Prusko kislino, seveda v neznatnih množinah, je najti v mandeljnih in pečkah breskev, marelic, češpelj in podobnih samov. Vendar jo že 60 do 100 svežih grenkih mandeljnov, naenkrat vzetih, povzročilo ne le težka zastrupljenja, ampak tudi smrt. — G. A. C. v? Koncem IV. meseca nosečnosti. — G. Fr. Z., v P. Alkohol (šampanjec, konjak) kot zdravilo skoro ne prihaja danes več v poštev, ker poznamo dokaj boljša sredstva od njega. Indiciran je kvečjemu, kjer velja razširiti volum perifernega žilja. za kar imamo pa tudi druga sredstva najmanj tiste vrednosti, kot je alkohol. Dajati bi se ga smelo torej tam, kjer sc iz katerihkoli vzrokov pojavljajo upori v perifernem krvotoku, katerim omagano srce ni kos in ga lc«ti preobremenjujejo. Sicer vam je pa kot medicincu vendar potrebna literatura pristopna. — G. F. L. v S. 2% borov vazelin. — G. K. K, v Lj. Ce vas prav razumemo, imate v mislih rumene koprivice: galeopsis galeobdolon luteum. Rastlina je bila nekdaj glavna sestavina tako imenovanega Lieber-kiihnovega čaja, ki so uporabljali proti jetiki. Specifičnih učinkov nima. G. F. B. v Lj. Zdravil, ne notranje, ne zunanje uporabljivih, s katerimi bi se dale odpraviti take lise, ne poznamo. Pač pa spreten kirurg, ki se bavi s plastičnimi ope» racijami ail tudi dermatolog take lise lahko vsaj izdatno popravi. Čim preje se to zgo« di, tem boljše. Tudi z radijem so poizkušal: vplivati na take lise, vendar, kolikor vemo mi, takega instituta nimamo v Ljubljani. G. M. Č. v Lj. Smrad izgine, ico premine pot. Bolnik naj si koplje vsak dan po deset minut noge v lavorju s hladno vodo, kateri pridenite žlico formola, lcupljivcga v Iekai-ni. Čevlji naj bodo ohlapni, da v svrho ven« tilacije dobro prepuščajo zrak; pete nizke, da ne bo noga napačno obremenjena, in da en bo trpela. Nogavice je treba menjati vsak dan vsaj enkrat; če je mogoče, naj sc uporablja vedno sveže. Vanje natrosite prah, sestoječ iz: salicilove kisline 3 g, n» zeve moke 100 g in 50 g polzivca (Fcdei« weiss), kar vam napravi vsaka lekarna. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri Ngdslja, 25.: «Vdova Rošlinka». Izv. 1'ondeljek, 26.: «Idiot». C. Torek, 27.: Zaprto. Sreda, 28.; «Pvgmalion». D. četrtek, 29.: «Deseti brat». B. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 1.: «Borba». Izv. Nedelja, 2.: «Pegica mojega srca». Izv. pondeljek, 3.: «Idiot». A. Mariborsko gledališče Nedelja, 25.: «Grofica Marica». A. Kuponi. »Vdova Rošlinka.« Predstava te priljubljene Golarjeve komedije bo v ljubljanski drami danes v nedelto zvečer po znižanih cenah. Opozarjamo občinstvo na to predstavo, ker je menda poslednja v tej seçoni. — V ponedeljek se ponovi »Idiot« u red C. Iz ljubljanske gledališke pisarne. Uprava Narodnega gledališča v LjubHani se je odzvala prošnji delavskih strokovnih organizacij ter bo vprizorila 1. maia socialno dramo znamenitega angleškega dramatika Johna Galsworthyja »Borba«. Bralne skušnje za Shakespearjevo tragedijo »Macbeth,* so končane. Poleg »Borbe« se pripravlja drama »Jakob Ruda«, namenjena ii proslavo Cankarjevega 50. rojstnega čk (10. maja 1936) in komedija »Ladja Terracity«. Vildraic. avtor te komedije, spada med najbolj nadarjene novejše francoske dramatike. Režrio »Jakoba Rude« vodi g. Skrbinšek, »Ladx> Tenadty« pa g. Pugeli. Krstna predstava »Greha« na mari-fcArskem odru. V najkrajšem času se bo vr-(:':a v režffl ta inscenacijl g. V. Bratine druga krstna predstava v tei sezoni. Na eder pride A. Cerkvenika »Greh«, drama v šestih slikah z epilogom. V tem delu obravnava dramatik na zanimiv in duhovit način pojem greha. Sodelujejo ga. Bukše-kova, gg. Bratlna, Grom in Železnik. Naši slikarji na razstavi v Filadelfiji Ka letošnji mednarodni razstavi v Fila-<5e!fijl bo po zaslugi kiparja Ivana M e -i t r o v i č a zastopana tudi jugoslovenska upodabljajoča umetnost Meštrovič je raz-tavo organiziral na svojio roko in je pozval srbske, hrvatske in slovenske umetnike v domovini z osebnimi vabili, naj se takoj odzovejo njegovemu pozivu in naj nemudoma pošljejo natarfčen seznani del, kri pridejo po njihovi sodbi v poštev za etneriško prireditev. Od slovenskih upodabljajočih umetnikov »n biM vabljeni na to razstavo gg. Rikard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen, Fer-do Vesel in brata Fran ta Tone Kralj. Umetniki pošljejo v Filadelfijo vsega skupaj 30 slik (vseh jugoekrvenskih del bo 60). Rikard Jakopič razstavi 3 dela: Koncert, si ko, ki predstavlja damo, sedečo pri klavirju, katero posluša moški pri luč!; Dek> na polju m Pokrajino. S »Koncertom« se je mojster Jakopič vrnil k svojemu staremu motivu, ki ga je obdeloval že pred 15 leti. »Delo na polju« je zadnja leta ne-kzk vodiku motiv Jakopičevih študij. Jako-pli slika orače, kosce, nakladanje sena in podohne motive iz okolice Skofle Loke, ki k tako tesno zvezana z dobo oažega impresionizma. Kakor večkrat v Oroharje-rih časih, se tudi sedaj pri Jakopiču pojavlja griček Kameri!ttnik pri Skofji Loki, fc Je posebno privlačen radi barvitega kamnoloma. Istega slikarja »Pokrajina« pred-•tavUa motiv s Posavja. Matija Jame poŠti a v Ameriko itiri pokra; in sbe slike, vse stvari 4z novejšega časa. Nastale so, odkar stanuje Jama na Biedu. Dve med njimi predstavljate Blejal otok ter Bleisk) «rad z Jezerom. V sll-kaJi Matije Jame se bodo Američani lahko teinaniU tudi z lepoto naše zemlje. Matej Sternen razstavlja ženski polu-(kt »Talisman«. Druga slika, naslovljena «R-sao«, le silno zanimivo delo v toolori-ttičnem odru. Slikar Je skušal na njem Bbra.il prelivajoče se barve naše narodne ttoše v krepak harmoničen akord. »Roman« predstavlja zadnje Steraemovo podobo: deklico, ki je sklonjena nad knjig». To sliko edlkuje posebna noblesa baTvne harmon'Je. Ferdo Vesel razstavi 4 dela: Matijo Gubca, Rusko emigrantko, Proletarca ta Slovenskega kmeta. V Ameriki bo gotovo ▼zbudila posebno med fcnoffl višje družbe pozornost slika z imenom »Ruska emigrant-ka«, portre: 171etne hčerke ruskega emigranta Markova, deklice v beli bluzi. Slika napravlja vtis izredne nežnosti in je v dobrem pomenu besede resnično sladka. Primerjali bi jo lahko z istega slikarja nepozabno »Svetnico«. France Kralj razstavi 3 slike: Oljsko goro, Snemanje s križa In Magdaleno, Tone Kralj tudi 3 in sicer: Revolucijo, Getzemanl in Zadnjo večerjo. Brata Kralja sta znana modernista, pravcata prekucuha v najmodernejši slovenski upodabljajoči umetnosti, njuna zadnja dela pa kažejo, da sta se že precej staložila. Škoda, da Je — bržčas po pomoti in vsled velike naglice 2ramžmana — Izostal slikar Fran Tratnik, ki vsekakor spada k slovenskim reprezentativnim slikarjem in tvori prehod med starejšimi Impresijonistl in med najmlajšimi ekspresijonistL Dragotln Kette: Naši diiakL V založništvu mariborske knjigarne V. Weixl je izdal profesor dr. Pavel Strmšek Kettejevo burko v dveh dejanjih »Naši dijaki«. Rokopis je našel dr. Strmšek v ostalini svojega tasta vseučiliskega profesorja dr. Štreklja v Gradcu in ga objavil kot llterar-no-historičen prispevek ob pesnikovi 50-letnicl îîurka kot celota nima posebne literarne vrednosti, čeprav so nekatere misli prav originalne. Vsekakor pa ie literarna zanimivost, tn Kette zasluži, da se je Izdalo njegovo akoravno najzgodnejše de-io. Morda bo ta izdaja oživila spomin kakemu Kettejevemu sovrstniku, da nam pove, kdaj in ob kaki priliki ie napisal Kette to delo. Milan Marjanovlč na ameriškem odru. Milan Marjanovič. ki se že deli časa mudi v Ameriki, kamor ie odpotoval s kiparjem Meštrovičem. je napisal za njuyorško gledališče aktovko »Tlavata«, ki se daje z velikanskim uspehom. Igra ie šla že se-demnajstkrat čez oder in privlačuje vedno nove množice gledalcev. Sujet igre je zajet Iz predzsodovinske dobe stare Mehike, ko so divji Azteki uničevali Tolteke. Drama prikazuje samo štiri osebe, od katerih imata dve ntiimične vloge. Eno izmed teh mimlčnih vlog igra znana plesalka Labaaove šole Vera Milčinovičeva, ki je z elementi svoje plesne umetnosti popolnoma osvojila ameriško publiko. Gledališče je prosilo Marjanoviča še za kak sličen gledališki komad in pisatelj je obljubil, da ga napiše. Maserlčevi »Kozmlčni žonglejri« na odru. Ka. Mesaričevi »Kozmični žonglerji«, ki so že lani izšli v knjižni obliki, so prišli te dni na zagrebški oder. Režiral jih je Tito Strozzi. Lunaček konstatira v »Obzo-ru«, da pomeni predstava »Zoglerjev« nedvomen uspeh, kajti kar je postavil Me-sarič pred ljudi, niso bili simboli, temveč lmkarnaclja Ideje na sceni. Mesaričeva stvar Ima marsEkakšno skupno potezo z umetnostjo, zlasti s »Salomo« O. Wilde-a. Strozzijeva režija igre ie pokazala močno Invenciozno silo, med igralci pa sta se izvrstno obnesla ga. Vika Podgorska ter njen partner g. Lavrenčič. Velik usDeh Hudožestvenikov v Novem Sadu. Člani praških Hudožestvenikov so pred kratkim absolvirali svoje gostovanje v novosadskem Narodnem gledališču. Zeli so s svojo umetnostjo velikanske triumfe in so posebno vžgali z Ostrovskega dramo »Uboštvo ni greh«. Sarajevsko gledališče v provinci. Za časa gostovanja ljubljanske opere v Sarajevu je ondotni gledališki ansambel gostoval v provinci. Razdelil se ie na dve skupini, na opereto in dramo. Prva ie gostovala v Mostarju, druga pa v Tuzli. Dočim Je imelo gostovanje operete v Mostarju priličen uspeh, se ie morala dramska skupina vrniti lz Tuzle že Po prvih predstavah, кет ni imela poslušalcev. Zbori. Mesečna revija za novo zborov» sko glasbo z glasbeno književno prilogo (vsak drugi mesec). Urejuje Zorko Prelo» vec, izdaja pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. Četrti zvezek letošnjega letnika je izšel in prinaša 6 tro» oziroma če» tveroglasnih ženskih zborov a capella, red» kost v naši zborovski literaturi, ki je bodo veseli ženski zbori naših društev in poseb» no šolski zbori. Vsebina: I. Ocvirk «Sere» nada», M. Železnik «Nedolžnost», V. Vo» dopivec «Po slovesu», E. Adamič «Ave Ma» rija», «O gospod, kam gre tvoja pot» in «Gospod usmili se nas!». Uprava razpošilja tudi posamezne partiture po ceni 1 Din za 2 strani. «Zbore» naročajte po dopisnici na upravo lista, pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. Skrbno uTejevana, na» šim pevskim društvom prepotrebna revija zasluži uvaževanje in priporočilo. Iz gfas&eeega žfvljetifa Paccinijeva „Тш-andot* v Milanu Milan, r aprilu. V MIlanu {e dofge ni bilo talcega razburjenja ln pričakovanja kakor v zadnjih tedttîh. Operno gledališče Scala, ki Je že ponovno pripomoglo Pucctaljevim delom do velikega uspeha in svetovne slave, pripravlja namreč premijaro zadnjega skladateljevega dela «Turandot, ki Je, kaikor zna-no, ostala nedovrSena in katero je izpeljal do konca pokojnikov prijatelj Alfano. Za preimljero, Ici bo v soboto, dne 24. t. m. zvečer, vlada ogromno zanimanje. Gledališče je že davno razprodamo. Iz vseh ev. rapsMh držarv so prišli v Milan kritiki ln poročevalci, da sporoče pričakujočemu svetu. kaikšna Je Pucctotjeva opera. Uprizoritev sama Je skrbno pripravljena. Dočim bo bile prve skušnje poverjene pomožnim dirigeai tam liričnega gledališča, Je zadnje vaje vod-ll osebno Toscanini. sloveči najboljši operni dirigent sedanjosti. Glavno tenorsko partijo bo pel tenorist Michele Fleta, ostaili glavni ulogi pa bosta Izvajali pevki Rosa Raiea to Zambonl Kakor rečemo, je astavil Puccini delo nedovrSemo. In baS ta zagonetka smrti napravlja etvar še bolj privlačno. Pucotni je ekoanpanlral opero samo do pollovice tretjega dejanja. To dejanje je vzel s seboj, ko ee je odpravljaj na operacijo v Bruselj, kjer Je napisal zadnje akte in note. Po Puccinijevi smrti je izročil ekladaitelljev sin opero komponistu Francu Alfa.nlju s prošnjo, naj delo dovrši po skladateljevih intencijah do kraja. Alfano, eden izmed najbolj intimnih prijateljev pokojnika, se Je dolgo branil tega odgovornega dopolnila, slednjič pa je na podlagi predloženega ma. terijaia pristal na prošnje ln se je vdal Graidîvo, ki je bilo Alfanlju na razpolago, Je obstojajo iz kakih 40 opazk, iz dveh peeimi to iz klavirskih skic, ki obsegajo 20 do 30 taktov. Dalje je imel Alfano na raz-podlago tudi nekaj niodulacij, pair staccato v, en načrt za fanfare to par podatkov za toStruimentacijo. Njegovo delo pa Je bilo kljub temu izredno težavno. Puccini je namreč določil, da mora toončati «Turan-dot» s koralom, proslavljaj očim ljubezen. Ta koral bi moral biti po Pucctoijevem naziranju vroč to poln strastvenostl. Alfano Je stal tozadevno pred težko nalogo, ki se mu Je dobro posrečila. DovrSil Je Pucc!. mljervo delo ne da bi slepo posnemal mojstra ter je zložil zaMjučni koral v Pucctoijevem duhu, ne da bi gradivo obdelal na suh, akademičen način. Strokovnjaki pravijo, da je Izvršil Alfano svojo nalogo z veliko deliikatnostjo to da Je mogoče smatrati Pucctatjevo «Turandot» z njegovim dopolnilom za zaokroženo celoto. Vsi poznavalci opere, ki so slišali delo pri dosedanjih skušnjah, bo navdušeni za glasbo, ki predstavlja poslednje Puccini-jevo razodetje svetu. Kakor predstavlja «Madame Butterfly» japonski miljê in skuša posnemati japonske melodije, tako je posadil Pucciui «Turandot» na Kitajsko to ji skušal dati glasbeni kolorit kitajske deže-le. V partituri je celo ponovno irporab'1 motive kitajske muzike. Orkesterskl part je obdelam podobno kakor v «Butterfly». Besedilo se naslanja na starodavno kitajsko pravljico o primceztaji Turandot. Prve dejanje se vrši pred cesarsko palačo v Pekingu. V začetku nasitopi cesarski mandarin, ki razglaša cesarsko naredbo. vsebujočo odlolk o obsodbi perzijskega princa na smrt, ker ni rešil treh ugank, katere mu je zastavila kitajska cesarična. Turandot se pojavi čudovito krasna in medtem ko peljejo princa na morišče, pride novi reševalec uganke, Kalaf Drugo dejanje nas vodi v cesarsko palačo, kjer zastavlja Turandot Kalafu svoje uganke. Rešitev treh ugank pa Je v besedah: upanje, ljubezen Turandot. Od te rešitve zavisi rešev, življenje ali smrt, sreča al'1 pogubljenje. Kalaf zastavi prtaceztoji tudi sam uganko, ki mora prinesti na dam ime tistega srečneža. ki bo njem mož. Tretje dejanje ima dve sliki. Turandot ne ugane potrebne rešitve, nakar vdere Kalaf v cesarski vrt, kjer izda prtoceztoji ime — samega sebe. S tem je opera zaključena. V tretjem dejanju bo na mestu, kjer se neha Puccinljeva muzifka, zastor padel In z odra bo naznanjeno občinstvu, da Ja Puccini tukaj prekinil svoje delo. Nato se bo predstava vršila dalje Premijera opere bo obenem tudi žalna predstava za pre. zgodnjo smrt Giacoma Pucctoija. Uspehi Zlatka Baiokovlča v Ameriki Zagrebški virtuoz na violino Zlatko Balo-kovič živi že tri leta v Ameriki, kjer žanje s svojimi javnimi produkcijami prav lepe uspehe. Nedavno je koncertiral v Cleve- Marij Šimenc v Pragi Bilo Je kakor zmagovit spomladanski po» itdrav iz domovine... Kdor je imel priliko sliiati Šimenca v začetku njegove pevske keriiere v Ljubljani ali celo v Mariboru in kdor ga je čul te dni v Pragi, bo zmajeval i glavo in pošteno zadvomil o vseh pro» blematičnih teorijah o petju, o vežbanju R'asu, o izvestnem razdobju, ▼ katerem se £.as organsko razvija, raste in dozoreva in "■pioh o vseh pripovedovanjih, ki jih širijo s tajinstvenim učenjaštvom razni, ali vsi pevski pedagogi. O Šimencu danes z mirno vestjo smemo r.api3ati, da se ni nikjer učil peti. Vsaj ta« ko učil, kakor se uči danes velika večina, potem po «končanih študijah» završijo nivadno tam, kjer je Šimenc brez «napor« nega vežbanja» začeL Še nekaj takih slučajev, kot je Šimenc, Pa se bo strahotno zamajala vsa velika in na stari tradiciji zgrajena teorija o pouče» »anju petja in šolanju človeSkega glasu! Šimenc ie hotel postati dramski igra ve« — šel je h gledišču in je igrali Šimenc je hotel postati pevec — šel je k operi in je Pel! Da ni bil skok ravno pretežak, si je Medtem privoščil nekoliko operete. Imel jo odorte oči in ušesa — pa je šlo. šlo iz ne» rodnih, neznatnih nastopov mariborskih Preko Ljubljane čez Zagreb — v Pragol V Narodno gledišče Čehov! Šimenc hiti navzgor • tako neverjetno, neobičajno brzino, da se sme danes brez kake smelosti govoriti o fenomenu. Da se sme brez smešnosti pribiti pojav, Id je tako «Jementaren. tako velikanskih razvojnih «oinoed in sfi, kakorinefl* nam do dane« od časov Nollija, Trtnika, Naval»Pogačnlka itd. še ni poklonila mati slovenskih pevcev. In prišel je tudi v Prago. Prišel, zapel in zmagal. Zmagal tako brezpogojno, taKo te» meljito, da smo s ponosom in veseljem za» beležili njegov koncert in gostovanje v Nar. divadlu kot zgodovinski dogodek, ki ne more in ne sme utoniti v morju neštetih produkcij velikomestnega življenja! Šimenc s svojim nastopom v Pragi ni sa» mo obdržal vseh kvantitativnih točk svo» jega prednika in zadnjega našega pevca v Pragi — Rijavca, temveč si je z vdamo na» turnostjo in zmagovitostjo svojega bleste» čega materijala priboril celo nekaj točk preko števila zadnje veljave. Nepojmljivo težko je uspeti danes v pra» ikem koncertu ali gledišču, še težje pa je zanimati občinstvo, od premnogih priredi» tev zbegano in dezorijentirano tako, da v zadostnem številu poseti koncert pevca, ki ga ne pozna in o katerem razberemo samo z z letakov, da je junaški tenor zagrebško opere. In vendar je imel šimenčev koncert po zaslugi in neumornem prizadevanju «Ju» goslovanskega kola v Pragi» skoro polno dvorano, veliko dvorano Obecnega doma. O šimenčevem programu ne gre govoriti! Nevreden je takega pevca ln bi niti eden Izmed proizvajanih au<">rjev ne spadal na retrospektivno predavanje naše glasben« zgodovine, torej tem manj n» reprezenta» tivni koncert slovenskega tenorja v Prag!! Šimenc nI problematik, ni glasbenik pe» vec, temveč glasovni talent. Njegovo petje ni interpretacija tujih umetnin, temveč ve« eelo opevanje svojega zdravja, njegova umetnoet 1 borba za spoznanje, temveč ra« Janje veselega, od Boga bogato obdarjene» ga eoinčnega otroka. In takega smo videli in slišali tudi v kon« certu. Ni pel, ker nam je moral nekaj po» vedati, razodeti — pel je, ker nam je ho» tel zavriskati o svojem veselju nad nami in nad seboj. Tak je menda bil in je danes le še — Danilo! To je oni čudni, nepojmlji» vi čar, ki ustvarja, zbuja sanjajoče hrepene« nje, razkošno veselje in razposajenost — in vendarle ni ona velika umetnost, ki bi nam vsilila neposredno razodetje Ce Šimenc resnemu koncertnemu občin» stvu oredvsem radi programa ni dal prilike točne opredelitve njegovih kvalitet, je to storil v polni meri naslednjega večera kot Cavaradossi v Tosci. Imel je izredno dober dan in ob strani Scarpije slavnega baritoni» sta Novaka se je prepel do nedeljene zmage. Občinstvo ga je obsulo tako po prvi ariji z navdušenim aplavzom, ga obnovilo pri na» slednjem duetu in klicalo ob koncu opere Šimenca neštetokrat pred zastor. Njegov «Vittoria», potem arija v tretjem dejanju so bile točke, >gočno štrleče iz okvirja šablonskih interpretacij tukajšnjih tenorjev in Id so med nami zbudile upravičen ponos ln veselje. Tako je minil tudi drugi večer šim en če» vih nastopov v znamenju stopnjevanja, ki je pokazal dragemu češkemu narodu, da nam dozoreva v Šimencu po Naval»Pogačni» ku, Nolliju in drugih zopet pevec prav ve» lilcega formatai «Jugoalovansko kolo» jo priredilo v pO» častitev Šimenca v Meščanski beeedi intim« ni večer, ki je vzcvetel v eno najprisrčnej» Jih prireditev tega tako delovnega društva. Bilo je kakor zmagovit spomladanski po» zdrav iz domovine! Pavel Debevec. landu, kjer je kritika zelo laskavo ocenila njegov nastop. Dnevnik »Cleweland News, je ob tei priložnosti priobčil poročilo, v katerem imenuje Baiokovlča »novega Kreisleria»-, katerega smatrajo v Ameriki za enega na.večiih goslačev vseh časov. Balokovič svira na svojih koncertih tudi sonato grofioe Pe.iačevičeve in popularizira prav srečno iugoslovensko mu-ziko v tujini, ki re navadno o nas zelo enostransko in malo poučena. Ruska pevka Ada Poljakova. ki bo gostovala v beograjski operi, nastopi v Puccinijevi »Madame Butterfly« in v »Bohème« ter v Rimskij - Korzakovi »Snegul-čici«. V obeh Puccinijevih operah bo pel tenorsko partijo naš roiak Jos. Riiavec. Battistinl SOletnik. Sloviti italiianski baritonist Mattea Battistini ie nedavno praznoval 50Ietnico svojega rojstva. Battistini ie zadnji izmed velikih mojstrov bel-canta. Znan je po vsem svetu in njegov repertoar sega od Cimarose, preko Mozarta. Rossinija, Bellinija, Donizettiia. Verdija ter Wagneria do Pucciniia. Battistinijev bariton ie še danes čudovito svež, ohranjen m fascinira poslušalce z vsakim novim nastopom. Šaljapln vendarle nastopi v Zagrebu? V nasprotju z vestmi, ki so zadnje dni krožile po Zagrebu in Beogradu glede Šalja-pinovega gostovanja v obeh teh mestih, čifamo sedaj, da bo koncertiral ruski basist Saljapin meseca maia v Zagrebu, in sicer v prostorih Narodnega gledališča. Javna prireditev Glasbene akademije v Zagrebu. V petek se ie vršil iaven nastop gojencev Glasbene akademije v Zagrebu. Produkcija ie obsegala skladatelje: Bacha (koncert za dve violini s spremljavo orkestra), Bcethovenona Ah perfido. za sopran z orkestrom) in Mozarta (koncert v A-duru za violino s sodelovaniem orkestra). Nastopili so gojenci visoke šole za glasbo: Vera Dujmovič, Renata Schon-stein, Ljerko Spiller In Zinda Vifan-Kunc. »Rusalka v zagrebški operi. Zagrebška opera pripravlja Dvorakovo »Rusalko« z go. Zikovo v naslovni vlogi. Gostovanje ge. Čaletove v Zagrebu. Ga. Vika CaJietova, članica liublfenskega opernega gledališča, nastopi po enoletnem odmoru zopet v zagrebški operi. Gostovala bo dne 27. aprila v Puccinijevi »Tosci«. Češka filharmonija v Zagreba Češka filharmonija priredi pod vodstvom dirigenta Vaclava Talicha v Zagrebu dva koncerta. Prvi bo 7., drugi oa 8. maia. Jubilejna predstava Baranovičevega baleta »Srce Iz leta«. Prikupljivi balet »Srce iz lecta«, delo domačega skladatelja Krešimira Baranoviča, ki se ie izvajalo letos tudi y ljubljanski operi, ie učakal v razmeroma kratkem času svoj iubilei: dne 3. maja bo v Zagrebu njegova 25. predstava. Vsekakor časten uspeh skladatelja ln dobro spričevalo za okus zagrebškega občinstva. Espéranto Slovenskim esperantistom! Prvič se bo vršil letos »Jugoslovenski esperantski kongres« v Sloveniji. Liga je določila za kongresno mesto Maribor in pripravljalni odbor dela s polno paro, da ustreže vsem željam ta zahtevam udeležencev. Prihodnja številka našega glasila »Konkordo« bo posvečena kongresu in vse posameznosti bodo razvidne iz vsebne. Dolžnost slovenskih esperantistov pa je, da se v čim večjem številu priglasijo in udeležijo kongresa. Kdor le тоте. naj pohiti dne 22. maja v naš zeleni Maribor, ki bo zbral esperantske delegate iz vseh delov naše države. Naj se pri tej priliki manifestira posebno moič esperantskega gibanja v Sloveniji, k; pa se bo jasno pokazala le v čim večjem številu obiskovalcev. Jasno je, da bo esp. delegatom iz obale Jadranskega morja, iz zelene Bosne, iz slavne Šumadije, iz zelene Vojvodine itd. ljubo in drago, da prijateljski stisnejo roko čim več esperantistom — Slovencem. Saj je pre-značilno za naše razmere, če so tekom zadnjega kongresa v Splitu zahtevali vsi delegati soglasno kot prihodnje kongresno mesto »slovensko mesto« in iz dopisov je razvidno, kako se esperantisti vesele prihoda v najsevernejše mesto naše države. Maribor uživa radi svoje lepe okolice širom naše kraljevine tak ugled, da bi blo le želeti, da bi tudi Mariborčanom prišla lepota njihovega mesta do zavesti. Pa še drugi vzrok imamo, da se čim več slovenskh esperantistov udeleži kongresa. V zadnjem času zaznamuje esperantsko gibanje v naši ožji domovini lep razmah. Vsa ponočila kažejo, da je led prebk in da bo treba radi tega na mariborskem kpngresu tudii sklepati o enotnem in sistematičnem delu v Sloveniji in sicer tako v društvenih kakor propagand stičnih ozirih. Naj nam bo zadnje uspešno propagandno potovanje predsednika ICK v vzpodbudo, a tudi v opomin. Zato, slovenski esperantisti, agi-tirajte ta priglaSaj'te se za III. jugoslovenski esp. kongres v Mariboru. —ša. T vsakem tisočem komadu priznanega gospodinj skesa mila „Gazela" se nahaja zlatnik asa IO frankov. Pomnite pa tadl, da Je to milo nalboiiSe med nalboljSlmi. 14ILO GAZEIA Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (504 m. 10 kW), KONIGSWU. STERHAUSEN (1300 m. 20 kW), BRES» LAU (418 m. 10 k\V), DUNAJ (531 m. 7 k\V), RIM (425 m. 2 k\V), BRNO 521 m. 2.5 kW), BERN (435 m, 6 k\V). NEDELJA. 25. IV. BERLIN 20.30: Zabaven večer. (Orkester in solisti.) BRESLAU 20.25: Popularen koncert šlezij« skega Deželnega orkestra. DUNAJ 20: »Marta«; romantično»komična opera v štirih dej. RIM 20.40: Odlomki iz operete »Vesela vdova«. (Lehâr.) BRNO 19: Orkestralni koncert 1. Puccini: »Dekle iz zlatega zapada«. 2. Leonca» valio: »Bajazzo«. 3. Wagner: »Lohen« grin«. BERN 20: Waadtlandske narodne pesmi. (Prenos iz Lausanna.) 20.30: Curiške narodne pesmi. (Iz Cu« riha.) 21: Ženevske narodne pesmsi. (Iz 2e« neve.) 21.30: Bernskak narodna pesem. PONDELJEK. 26. IV. BERLIN 20.30: Orkestralni koncert: 1. Haydn: Simfonija z rogom. St. 31, dsDur. 2. Mozart: Koncert, d«MoL 3. Mozart: Uvertura iz opere »Čarobna piščal«. 4. Beethoven: Osma simfonija. BRESLAU 20.10: Oto Reutterjev večer. (Humor.) DUNAJ 19: »Figarova svatba«. Komična opera v štirih dej. (Iz Državne opere.) RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon« cert. BRNO 19.45: Orkestralni koncert. — Mo« zart: Simfonija. 20.30: »Poročna srajca«. (Dvorak.) BERN 20: Večer arij. (Vmes igra radio« fonski orkeskter.) TOREK. 27. IV. BERLIN 19.10: Uvod v opereto »Lepotica z obrežja«. 20.30: Rokoko»koncert. BRESLAU 20.25: »Beneški trgovec«. Kome« dija v petih dej. (Shakespeare.) DUNAJ 20.15: Koncertna akademija. Na sporedu: Doruzetti, Meyerbeer, Débus» sy, Brahms, Musorgsky, Rinaldini, Bach. RLM 20.40: Koncert lahke glasbe. BERN 20: Komorna glasba. 1. Vivaldi: So. nata e«moll za cello in klavir. 2. Franck: Sonata za klavir in vijolino. 1„ 3. in 4. stavek. (V pavzah svira ra« diofonjki orkester.) BRNO 19: Koncert Moravskega kvarteta. 1. Dvorak: Opus 105. as»Dur. 2. Dvorak: Pesmi. 3. Dvorak: Ciprese. SREDA. 28. IV. BERLIN 20: »Lepotica z obrežja«. Opereta v treh dej. (Dirigira komponist Viktor Hollaender.) BRESLAU 20: »Lepotica z obrežja«. (Iz Berlina.) DUNAJ 20: Popularen orkestralni koncert. Izvajajo se dela skladateljev: Adam, Jos. Strauss, Puccini, F. Kreisler, Wag« ner, R. Scheffer, Mozart, F. Lehâr, A. Czibulka, J. W. Gangelberger. RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon» cert. BRNO 19: Orkestralni koncert 1. Doni» zetti: «Lucia«. 2. Donizetti: Polkovna hči. 19.30: Arije iz italijanskih oper. 20: Orkestralni koncert. 1. Brahms: Dve pesmi. 2. Becce: Serenada. 20.30: Češke pesmL ČETRTEK. 29. IV. BERLIN 20: »Katastrofa«. (Nadaljevanje.) 20.30: Komorna glasba. 1. Schumann: Klavirtrio, d»mol. 2. Pomlad in vstaje» nje (Recitacija.) 3. Mendelssohn: Klavii trio, d«mol. BRESLAU 20.25: Orgije iz cerkve Sv. Ber. narda. DUNAJ 20.15: Orkestralni koncert Dunaj« skega simfoničnega orkestra. 1. Smeta» na: Uvertura iz »Prodane neveste«. 2. Rich. Strauss: «Don Juan». 3. Schu« mann: Klavirski koncert a»mol. 4. Schumann: Simfonija, b«dur. RIM 20.40: Odlomki iz opere »Orfej«. (Gluck.) BRNO 19: Smetana: »Dalibor«. Opera v 3 dej. (Iz brnskega Narodnega gledišča.) BERN 20: Violinski koncert (V pavzah vložki radiofonskega orkestra.) PETEK. 30. IV. BERLIN 20.30: Potpouri. (Recitacije, soli» sti.) 21.30: Filmska godba. BRESLAU 20.25: Večer uvertur. (Šlezijski deželni orkester.) DUNAJ 20.15: Dunajski večer. (Solisti in kvartet.) RIM 20.40: Simfonični in vokalni koncert radiofonskega orkestra. BRNO 19: Koncert Brnskega pevskega dru» štva. 1. A. Praus; koral Čehov. 2. Križ» kovsky: Rekrutova molitev. 3. V. No» vak: Pesem. 4. Kyjov. 19.30: Klavirtrio konservativnih profe« sorjev. 20: Koncert pevskega društva Foerster. — Janaček: Tri pesmi. — Narodne pesmi. 20.30: Klavirtrio. Dvorak: Uspavanke. BERN 20.30: »Madame Butterfly«. (Iz Grand Theatre v Lausaunu). SOBOTA. 1. V. BERLIN 20.30: Orkestralni koncert radio« fonskega orkestra. BRESLAU 20.25: Zborov koncert. (Moški zbor.) DUNAJ: 18: Koncert komorne glasbe. 1. Mozart: Godalni kvintet, g»mol. 2. Bee» thoven: Godalni kvintet, c«dur. 3. Mo» zart: Godalni kvartet, a*dur. 19.30: Goethe: »Egmont«. Tragedija ▼ petih dej. Godbo zložil Beethoven. RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon» cert. BRNO 19: Koncert. BERN 20: Bernski moški zbor. Našim rodbinam priporočamo KOUNSKO [itfii izvrsten pr'datek h kavi. i Gospodarstvo Tedenski borzni pregled Zasebne vrednote brez znatnih sprememb. — Živahno zanimanje za Vojno škodo, ki Je poskočila. — Mirno razpoloženje na de-viznem tržišču. — Dinar za malenkost slabši. » Zagreb, 24. aprila. Kakor običajno, so bančne in indu-«trijske vrednote tudi ta teden ostale brez večjega zanimanja. Tečaji pokazu-jejo pra7 m a j Ime spremembe. Do posameznih zaključkov pride le v glavnejših papirjih. Zanimanj« za državne papirje pa je bilo ta teden prav živahno. Vojna škoda Je beležila veMk promet in je bil njen tečaj v začetku tedna prav čvrst. Proti koncu tedna e sicer za malenkost nazado-таЛ na 314, a se je včeraj zopeft popravil na 316. Za Vojno škodo se zanima tudi inozemstvo, kar je baS povzročilo preokret v korist tečaju Vojne škode. Mnogo Vojne Škode se je prodalo v zadnjem času za Berlin, pa tudi za Dunaj in Prago. Povečan emu nakupovanju s strani Nemčije je gotovo razlog v reparacijah ln odškodnini, katero mora Nemčija plačati naši državi. Za Nemce je čtet račun, kesr z nakupovanjem in posedovanjem Vojne kode za ceno po eno tretjim o nominale znižujejo tudi svoje obveznosti za dve tretjin! zneska Voj ie škode, katero posedujejo. Devizno tržišče se je ta teden mirno razvijalo. V začetku tedna je bilo povpraševanje večje in slaba ponudba, da je mo-rala Narodna banka nastopati z večjimi količinami. Proti koncu tedna se je pojavilo več zasebnega blaga in eo se intervencije Narodne banke lahko zmanjšale. Zlasti Je bila slaba zasebna ponudba blaga na Švico, London in tudi na New York. Dinar je bil v Curihu za malenkost slabši. Peviza na Pariz se nI pri naa mnogo iskala zaradi stalnega slabljenja franka, ki pa ee je r sredo zc.pet popravil, gotovo na vest, da se bo vprašanje francoskih dolgov v Ameriki skoro uredilo in da dobi Francija večje posojilo v Ameriki. S francoske strani tolmačijo zadnje naglo padanje franka z zaščitnimi merami nekaterih držav, k! so se posluževale franka v obrani, bo lastne valute (Belgija, Italija). Mednarodno slabi so bili ta teden poljski zlatnik, belgijski frank in rumunaki lej. V današnjem svobodnem p r o m e -t n je bila tendenca v devizah nespremenjena. Promet precej zmeren. Za posamez-r.f- devize so zabeležene naslednje taksae!-j: : nuno j 802 in sedem osmink blago, Berlin 1352.5 blago. London 276.57 in pol de-7ia-, Italija 228 6 blago, New York 56.80 la po! blago, Pariz 191 blago, Praga 168.65 denar in Švica 1097 in pol denar. V privatnih papirjih ni bilo poslov. Vojna škoda je bila v glavnem nespremenjena pri tečaju 315.5—316 za denar. Caviza Beograd na ost2llh borzah: v Berlinu 7 39, v Londonu (popoldne) 276, v New Yorku (23. t. m po borzi) 1.75 ln tri četrti-ke. V obrambo proti hmeljski peronospcri Znano je vsem hmeljarjem, da se je Î. 1924. in 1925. pojavila na poznem hmelju nova bolezen, pero nos por a, ki ne okužuje ra uničuje ïe listov In poganjkov, nego tudi kobule. L. 1924. smo bolezen opazovali šele takrat, ko je rastlina tvo-ri!a kobule, lani že mnogo poprej, a. leto3 Fe pojavlja, ko so poganjki komaj prirasli iz zemlje. Potemtakem lahko sklepamo5 da bo učinek bolezni v tekočem letu znatno občutnejši kakor minula leta, zlasti če bo vreme bolj mokrotno. VseučiLiščni profesor gosp. dr. škorič iz Zagreba, ki je ugotovil peron os poro na hme lju. priporoča v obrambo hmeljarjem takojšnje škropljenje nasadov s tekočino, v kateri so -se na 100 litrov mehke vode raz-KtopHe tri četrtine kilograma baikrene ga-in poldrugi kilogram ugašenega apna. Hmeljarji, upoštevajte ta nasvet in poročajte o učinku obrambnega dela Hmeljarskemu društvu v 2alcu. Od Hmeljarskega društva v Žalcu smo prt-ieli tudi fotografijo okužene rastline poznega hmelja poleg neokuženega poganj-ka goldinga, katerega bolezen še ne napada. Zanimivo je, da tudi na sadežu poz. neg3 hme j a niso vsi poganjki okuženi. Slikal je okuženo rastlino v okolici }.o\c;i dne 20. t. m. gosp. Ing. agr. Josip Teržan iz Pe+rovč. Listi na okuženih poganjkih sc skrčijo, kakor Je razvidno iz flike. Podoba je, da bo treba pozni hmelj v Savinjski dolini opustiti, ako obrambna dt.ia ne bodo pokazala zadostnega uspeha. K;eer pa je na srečo poznega hmelja v Savinjski dolini malo in se pretežno goji gol-ding. čivje: ajserica 16, berivka 20, motovileč 5, radič 14, zgodnje zelje tržaško 12, kar-fijala 9—11, špargljd 30, šplnača 7—8, grah v stročju, goriški 9—11, čebula 3—5, česen 12—15, krompir, tržaški 10, stari 1.50 Din kilosram. Jajca: 1 Din za komad. Cene krmi: seno, sladko 75—80, polsladko 60, kislo 50, slama 50 Din za 100 kg. Javna zahvala O os podu med. uaiv. dr. Vilko Marina v Mariboru se čutim dolžnega, Izreči javno zahvalo ob priliki moje težke bolezni za njegov požrtvovahv trud za hitro ozdravitev. stefan renčelj, trgovec, Pobrežie pri Mariboru. Mariborski trg Včeraj je bilo na trgu že precej zelenjave. Cene ee v splošnem drže. Jajca so se nekoliko pocenila. Slaminarji so pripeljali na trg 26 vozov z 68 zaklanimi svinjam! ter prodajali meso po 11.50—27 Din kg na drobno in po 15—17 Din kg v celih komadih. Krompirja je bilo na trgu 6 voz po 0.75—1 Din za kg. Ostale cene: Perotnln a: kokoši 43 do 70. piščanci 20—25. gos! 60—80, purani 55—90 Din komad. J a g n j e t a (10 komadov): 70—150 Din komad. Domači zajci: 7 50—30 Din komad. Kozllči (25 komadov): SO—100 Din komad. Zelenjava in sočlvje: karfijola 4—8, česen 12—IS, čebula 2 50—5 Dim kg, ob rov t 1—4 Din glava, kislo zelje 2.50—3, kisla repa 2, glavnata solata 10, grah v stročju 10 Din kg. Sadje: Jabolka 6—12, suhe češplje 10—12 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 50—70. kuhano 50 Din kg Jajca: 0.75—1 Din komad Med: 86—100 Din kg. Fižol: 1.50 do 2.50 Din liter. Dalje so pripeljali kmetje 11 vozov sena, 4 otave, 8 slame in 10 vozov škopov. Cene: seno 70—75, otava 75—85, slama 40 Din za 100 kg. Skopi 2 Din komad. Tržna ooročšla Novosadska blagGvna borza (24. t. m.). Pšenica: baška, 2 vagona 305. Turščica: baška, za maj. Tisa, 3 vagoni 137.50; sremska, 10 vagonov 140; banatska. 4 vagoni 127.50. Moka: «0» kombinirana 480; «Os», 1 vagon 485. Otrobi: slavcu- ■ ski, v novih Jutastlh vrečah. 1 vagon 107. i Tendenca mirna. Dunajska borza za kmetijske produkte (23. t. m.) Znova padli tečaji na ameriških borzah so na dunajskem tržišču po- ; vzročili nerazpoloženje. Promet majhen Cene pšenici, rži Jn turščle! mestoma po- • pustile. Uradno notirajo v šilingih vkljnč- \ r.o blagovr.oprametni davek brez carine za ! 100 kg: pšenica: domača (Wiener Bo- j den) 43—43 50. madžarska potiska 47.25 do 49: rž: marchfeldska 28 25—28.75: turščica: 22—23; oves: domač! in ma. džarski 29.50—30. Najcenejši vir za nakup moških, fantovskih in otroških oblek, površnikov, g dežnih plaščev in drugih oblačil fe in ostane detajlna trgovina konfekcijske tovarne FRAN DERENDA & CSE v Uubljan; f Erjavčeva cesta štev. 2 in Gradišče stev. 4 3411 « g Predno kupite, prepričajte se o nizkih cenah naše trrioviae. | —MMHM Zdravilišče * поша$ка * Slatina. motorno kolo 5/7 HP s priklopnim vozom se ugodno proda. 34Q5-i Naslov pri The Rex Co. Llubljana, Gradiiže Stev. 10. PARK.HOTEL LAURANA (Abbazia) Prvorazredna hiša novo češkoslovaško ravnateljstvo, krasen pogied na morje Cena ,en pension" od Lil 45'— do 75'— 130-a Ravnatelj Frant. Vàiek «-s Najlepše in najbolj moderno urejeno Q " tO 1 к l,,„1!„„I„» «H«! H zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: 1 »T E »i P E IL«! »STYRI A« i j »DON A T« ! 1———i— 11 ВИИI — 1 Zdravljenje vseh eiodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Ponudbe za preâano konjsko seno, vagonski odjemi, pošljete na upravo „Jutra" pod „Seno". 40 • Sezona: MA3 - SEPTEMBER. Cene zmerne V pred in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba Največja udobnost - Rad.o. - Prometne zveze ugodne. - Zahtevajte prospekte. ajvecja 1622 a Ravnateljstvo zdravilišča EogaSfca Sieîîna. H B n H e Krapinske Toplice kral Zagreba, Hrvatska. «2° C termalna »oda in blato zčravilo revmo, prottn. ltchlas. tenske bolezni i. t. d Soba > polno oskrbo dnevno Din 50'— do 80'— za osebo. V pred- tn posesoal znatni popusti. Vojaška sodba in drage zabave. Ko-pe'ji v hi51, la.tna elektrlina razsvetljava Ltd. Pojasnile, obvcstUa In prospekte daje kopalUna 90-a eprava Krapinske Toplice. Najceniie in nabolie se nupiio moški štofi, različno moško perilo, bela in rjava kontenlna, gradi ?a m^droce in vse drugo manuakturno blago pri tvrdki 3393-a IVAN 8ШШЕМ Kette - Kurnova (Martinova) cesta štev. 15 Ljubljanski trg 7. blagom je bil ljubljanski trg v minulem tednu založen z običajnimi količinam!. Cene v splošnem čvrste. Malo so se podra-îiii količje meso. fina moka, pšenica, turščica. ječmen, čebula. Na zelenjavnem trgu beU ži majhno oslabitev con radič. Bile so v Ljubljani v minulem tednu naslednje cene; Meso in mast: goveje rrwo 15—19. telečje 17—20, evimjsfco 20 do 2". trebušna slanina 20, saSo 22, slanina na debelo 21, mast 25, šunka 35, koštrunje meso 14—15. kozllčje 23, konjsko 6—8, hrenovke 35, kranjske klobase, sveže 30 do 40, polprekajene 32—35, suhe 67, preka-Jena planina 28—30 Din kg. Perotnina: pi.-čane! majhni 12.50, kokoši tn petelini 30-10, neipitane gosi 75 Din komad. Ribe: karpi ln ščuke 30, klini 13.50—15, pečenke 8—12.50 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Dhi »ter, etrovo maslo 50, čajno 60, kuhano 50, bohinjski eir 36 Dni kg. Sadje: Jabolka 5—12, orehi 12, lu-ščtni 30—32, suhe češplje 10—12 Din kg ?pecerIjsko ln kolonijalu o b i a g o: kava 40—76, pral en» 52—100, в';:(:ког v kristaKh 1S.50, v kockah 15.50. т.Х 9—12, čaj 75—100 Din kg. Mleveki proizvodi: moka «0» Б.7Б, «1» 5.25, kaša 6—7, ješprenj 6—8, JeSpremJčeik 10 do 3 3. turščlčna moka 3.50—4, tnrščISn! zdrob 4—5. pšenični sdrob 8.50, ajdova moflta 8 do S. ržena moka 5 Dtn kg. 21 to ln stročnice: pšenica 855—365, rt 2S0 do ?vfi ječmen 230—260, ores 220—240, proeo ! 275^-300 nova snieM tarëâtea 185—200, j ajda 280—300, fižol 850, grah 400—600, leča «(•0 T>m za 100 kg. Kurjava: premog 41 Din 100 kg, drv« trda 100, mehka 75 j Din kubieni meter. Zelea|»T» Itt go. i — Uradni tečaji za maj: 1 napoleondor 218; 1 turška lira 274; 1 angleški funt 276; 1 dolar 56.60; 1 kanadski dolar 56.35; 1 zlata nemška marka 13.50 ; 1 poljski zlatnik 7; 1 avstrijski šiling 7.93: 100 švicarskih frankov 1093; 100 francoskih frankov 192: 100 Italijan sikih lir 228: 100 belgijskih frankov- 210; 100 nizozemskih forintov 2270; 100 rumunsfcih lejev 22.50; 100 bolgarskih levov 40; 100 danskih kron 1480; 100 švedskih kron 1520: 100 norveških kron 1200: 100 španskih pezet S00: 100 grških drahem 73; 100 češkoslovaških kron 168; 1 miliion madžarskih krom 795 Din — Razširjenje klirinškega prometa v Za. grebu. Iz Zagreba poročajo, da se je z 20. t. m. razširil kliring. ki je bil doslej same za obračunavanje efektnih poslov zagrebških bank, tud! ca ves denarni promet zagrebških denarnih zavodov To pomeni velik korak do orgamizacije brezgotovinskega prometa po modernih metodah Zagrebški obračunski zavod je organiziran po dunajskem vzgledu. — Potrdila o izvoru blsga za pošiljke žita v češkoslovaško. Kakor se nam iz pristojnega mesta Javlja, je z 21. t. m stopila v češkoslovaški v veljavo nova naredba. po kateri morajo biti vse pošiljke žita (pšenica, rž. ječmen, oves, turščica, proso, leča, grah, moka in m lovski proizvodi), namenjene iz inozemstva v češkoslovaško, opremljene s posebnim potrdilom o Izvoru blaga. Ta pordlla lahko izdajajo trgovske in obrtniške zbrnlce, v katerih območju se nha.ia pošiljatelj, in morajo hiti potrjene od strani pristonega češkoslovaškega za stopnika (konzulata). Izvzete so orne po- Ï šiljke, pri katerih bo iz transportnih dokumentov razvidno, da so bile izročene že-leznicl najpozneje 21. t. m. Ta naredba je bila izdana v čisto administrativne in statistične svrhe, posebno radi tega. da se natančno ugotovi v statistiki uvoz žita v češkoslovaško iz raznih pogodbenih in pri. Jateljskih držav. = Redni občni zbor lima Slovanska banka, d. d. v Ljubljani, dne 12. maja t. 1. ob pol 12. v družbenih prostorih. = Italijanski nacijonalni institut za izvoz. Italijanski kralj je podpisal uredbo, s katero se osnuje nacljamalni institut za Izvoz, čegar naloga je pospeševanje Izvoza kmetijskih tn industrijskih proizvodov potom aktivne propagande v inozemstvu in e epretno organizacijo v notranjosti. Institut ima popolno samostojnost v adminl. strativnem in finančnem pogledu ter je samo pod nadzorstvom države. Predvsem bo institut organiziral potrebno Informacijsko službo. Izdatki za ta zavod v znesku 4 milijonov lir pridejo na breme proračuna ministrstva za narodno gospodarstvo. Ali ne bi bilo nekaj sCiičnega umestno tudi pri nas, ker se naš izvoz ne razvija po tem, koliko Imamo pri nas izvoznega prebitka? 321S a z restavracijo, plavalnim basenom, družinsko kopeljo, zelenjadnim vrtom, vilo Valvasor in inventa'jem «зшаиаШЈКГЕШИ™^^ ^ Z: 7* v Ejubtiam пагпз^а___ | preselitev na KONGRESA "ШСЗ ŠTEV. 14 cd Nunske «.erkwe desno nasadil з«»а ter se priporoîa za n^daîje cenlenim odîamsScem Џ SESS...,.«.«.!.............................................................................................................................. Use nrMoMtne brone iBssrente ope ЈШ! аггистдгдгглвапдет.чву.1! na izredno razširjenost slov. tednika „DOMOVINA". I posebno s kmetskimi gospodarji in podeželskim liud- I stvom 1er ga opozarjati na svojo tvrdko, bo io I takoj dosegel z oglasi v „DOMOVINI". I Oglasni oddelek „Domovine*, Prešernova «lica štev, 4. I Telefon 492. 1 ............................................................................................................................................................ «цпквааодгнкјзбааввфааигагавг» : «авиввввишвиааевв«1^мввшваиЈ H 13 v« t t* s Sifon in platno za životno in posteljno perilo v najboljši kva liteti po najnižji ceni priporoča trgovina perila m* № i Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo daste kemično čistiti in likati samo prš tvrdki 150-a __ Proda se dobro ohran en koupé in kučitn: voz, eventualno se zamenja tudi za kako drugo blago, l'roda se po primerno zmern' ceni. — Dopisi na upravo Jutra pod značko „Koupé-voz 3372" Tvrdka izdelale oSiieke pO angleški in francoski modi, ima edno v zalogi «ešfco št amleško blago. .-20S:' в^тзвгвашшзавБвваавввававаавв mOOVSKQ ^GDSÎàTàZ na de- § belo v Ljubljani išče radi povečanja trgovine Potreben kapital Din 300 0001-n kredit Vstop takoj. Ponudbe na gospodarsko pisarno Dr LUKAN DuiaSka c«ta 29. 341*? 24. aprila. CURIH. Beograd 9.1175, Berlin 123.275, New York 517.75, London 25.1775, Pariz 17 40, MUlan 20 82, FVaga 15.34, Budimpešta 0 007250, Bukarešta 2.0050, Sofija 3.755, Dunaj 73.025. TRST Devize: Beograd 43.75—43.95, Dunaj 350—353, Praga 73.60—73.85, Pariz 83 60—84, London 120.82—120 92, New York 24 80—24.87, Curih 480—482 Budimpešta 0 0347—0.0350, Bukarešta 9 40—9.S0 Valute: dinarji 43.40—43.80, dolarji 24.70 do 24.85, 20 ilartJh frankov 94—9*1, zlata lira 479.72. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! *аавввваввваввввоаваашшаа«388 Тгдож iz Hemiije samostojen dopisnik In v vseh v široko spada-joiih poslih ver/iran, išče službo v Jugo-saviji, naraje v taki agenturni irtûvini. R^d svojih dobrih г-vez hhko preskrbi trajne poslovne stike z Nemč.jo. Ne ref ekt ra na povračilo polnih stroškov. - Ponudbe pod „K 6012" na Ogi sn zavad Kovstlî. Maribo', Slomškov .o IS. 34!I Selenburgova ulica 5. K ________ a ■ ■ ==- i Prima češki Sifon D'n 17'- m. ввааввававваавваакагкжашзш^Јегз? speeijatni obrat ssmo za fino čn elegantno pohištvo lESliaBlEStlSBB&aRC&BSBilZVlSDflSPliatlUiCftAfiKMi i Штт Sila lini ilia v Trstu, ulica C. Ghega št. 7, v neposredni bližini glavnega kolodvora Llubllsrsa, Poljanski nasip 4-6 FesMe in presenečeni bcîieîe csd iisjohom ■ £ s K il i: « L S G IÎ M ti a s: u Î3 t) U .1 3 v zelo dobrem stanju, prirejen za trgov- ska potovanja, naprodaj. Dopise poslati na upravništvo .Jutra* pod „Avlo 40,s. 3338 a B Î jjSpestrum" d. d. I !i. Eopists, 3iilii ie № j 1 tvornica ogledal in brušenega stekla jj LJUBLJANA VSI, r Medvedova ulica 38, leleion 755 > t ! 67 Zagieb, Beograd, Osijek. ■ . " S SrediSnjica Zagreb. i Zrcalno steklo, portaino steklo, mašinsko « I steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh ; S velikostih in ob! kah, kakor tudi brušene » 1 prozorne šipe. izbočene plošče, »stekle- J ! .mie med Fina. navadna ogledala j LASTNIK: WSGISW se priporoča potujočemu občinstvu. Iz-1 borna kuhinja, prvovrstna domača vina,1 kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se slovenski. 3016 a савввавеаие«- га^евсзавааегсазкз mieMt Kdor hoče spoznati mesta In kraje ? Brvatskl, 8osnl. Vojvo-11 8 iz boljših hiš se sprejmejo na štajerskem veieposestvu v lepi in zdravi legi ; priložnost za priučevanje vrtnarstva, gospodinjstva, kuhe pod strokovnim vodstvom veleposestnikove hčere izp.ašane učiteljice v Švici. Praktični in teo-ret čul pouk. Tudi kratkoročni 'ečail. Cene za penziio po dorovoru. — SCHLOSS RABENSTEIN BEI FROHNLEiTEN Steiermark. ззј.' i, gcstUso, kavarno i i mesarl;> er moderno hlcdiïa co пз eiei-'rféni pogon. — H te! ie enonad stropna nova stavba z 9 sobami 7Л tuje 2 gostilniškima sobama tel vel ko kavarn vse novo si:kano"in z električno razsvetljavo. Celo rodjetje se proda z opremo ali brez nje. — Vab'm interesente na og'ed in ponudbe. — Upravltel konkurzne mase : -139 3r Grosroann Gaston Leroux: v 26 Prikazen v Operi 0 Raoul, kako grdo se ta severna vila norčuje iz tebe! Čemu naj ji bodo cvetoča lica in plaho čelo, vedno pripravljeno, da se pokrije z rožno kopreno sramežljivosti,, ko pa se v zaprti, razkošni kočiji vozi s tajinstvenlm ljubčkom skozi samotno noč? Kajneda bi morala imeti hinavščina in laž svoje neprestoipne meje?... In da ne bi smela imeti svetlih, detinskih oči ženska z dtršo kurti-zane? ... Odšla je, ne da bi odgovorila na njegov klic... Zakaj ji je siploh hotel križati pot? S kakšno pravico se je iznenada vstopil pred njo, ki si želi samo pozabi jenja?.... — Pojdi odtod!... Zgubi se!... Odveč si mi! — Na smrt je mislil, pa mu je bilo šele dvajset let!... Drugo jutro ga je presenetil strežaj sedečega na postelji. Bil je oblečen in slugo je skrbelo, da se je morda zgodila nesreča, ko je videl njegov razdejani obraz. Raoul mu je iztrgal pošto iz rok. Zakaj spoznal je bil neko pismo, papir in pisavo. Kristina mu je pisala: »Dragi prijatelj! Pričakujem Vas pojutrišnjem o polnoči na operni maškaradi v salonu, ki leži za kaminom velike dvorane. Stojte pri vratih, ki vodijo k Rotondi. Ne govorite o tem sestanku z živim krstom. Oblecite se v bel domino z dobro masko. Za božjo voljo pazite, da Vas nihče ne spozna. Kristina.« X. Na maškaradi. Kuverta je bila vsa zamazana z blatom in brez znamke. Naslov je bil napisan s vinčnikom s pripombo »Naj se odda vikontu Raoulu de Chagnyju«. Očevidno je vrgla pismo na tla v upu, da ga kdo pobere in odnese naslovljencu. Res se je tako zgodilo. List je bil najden na hodniku Opernega trga. Raoul ga je mrzlično prebiral. Zadostovalo je, da mu oživi nada. Mračna slika Kristine, ki se izpozablja nad samo seboj, se je umaknila prvotni podobi nesrečne, nedolžne deklice, ki je žrtev neprevidnosti in prevelike čustvenosti. Do kod je segla že dozdaj ta žrtev? Čigava jetnica je? V kakšno brezdno je strmoglavila? Tako se je spraševal s kruto tesnobo. Vendar se mu je ta bolečina zdela znosna v primeri z blaznim obupom, ki ga je bil zbudil v njem sum, da je Kristina hinavka in laž-nivka! Kaj se je zgodilo? Kakšnemu vplivu je podlegla? Katera pošast jo je ugrabila in s kakšnim orožjem?____ S katerim drugim orožjem, ako ne s čarom glasbe? Da, da! Bolj ko je razmišljal, tem jasnejše mu je postajalo, da mora v tej smeri iskati resnico. Saj ni pozabil, s kakšnim tonom mu je razodela v Perrosu, da jo je obiskal nebeški odposlanec! In tudi skrivnostna Kristinina usoda zadnjega časa bi mu morala pomagati, da posveti v temo negotovosti. Ali je morda prezrl obup, ki se je je lotil po očetovi smrti, in njen prezir živijenja in lastne umetnosti? Konser-vatorij je izdelala kot ubog pojoči stroj brez duše. Iznenada pa se je zbudila, kot da je božanstvo dihnilo vanjo. Prikazal se je angel glasbe! Pela je »Faustovo« Margareto in dosegla nepopisen uspeh! Angel glasbe!... Kdo vendar se ji izdaja za čudežnega duha?... Kdo pozna pravljico starega Daaéja in jo izrablja tako, da je zdaj deklica v njegovih rokah le še orodje brez obrambe, brez lastne volje? Raul je prevdaril, da tak dogodek ni nič nenavadnega, nič nemogočega. Spominjal se je zgodbe kneginje Belmonte, ki je zgubila moža in iz obupa popolnoma otopela... 2e mesec dni ni mogla kneginja ne govoriti ne jokati. Ta telesna in duševna otrplost se je vsak dan hujšala in oslabljenje razuma ji je polagoma ugašalo življensko moč. Sleherni večer so nosili bolnico po njenih vrtovih; ta pa se ni zavedala, kje se nahaja. Največji nemški pevec Raff, ki je potoval skozi Neapelj, je želel posetiti njene vrtove, slavne po svoji krasoti Neka kneginjina družica je zaprosila velikega umetnika, naj zapoje, ne da bi se pokazal, kraj ga]a, kamor so prinesli knegmjo. Raff je privolil in je zapel preprosto pesem, ki jo je kneginja slišala iz ust svojega moža prve dni po poroki. Napev je bil izrazit in ginljiv. Melodija, besede, čudoviti umetnikov glas, vse se je združilo in pretreslo kneginjo v globino duše. Solze so ji privrele na oči... zaplakala je in je bila rešena. Zakaj trdno je verovala, da je tisti večer prišel njen mož iz nebes, da ji zapoje pesem nekdanjih dni! — Da, da! En večer, je razmišljal Raoul, en sam večer... Toda večkratne poizkušnje ta lepa domišljija ne bi prestala____ Idealna, bolestna kneginja Belmonte bi navsezadnje gotovo odkrila za gajem skritega Raffa, če bi zahajala tja vsak večer tekom treh mesecev... Angel glasbe je poučeval Kristino že tri mesece____O! Bil je vesten učitelj!... In zdaj se vozari z njo po Bulonjskem gozdu!... Neizkušeni in ljubosumni Raoul se je spraševal z grozo, s kakšnim namenom ga ta gospodična vabi na maškerado in do katere mere se more dekle iz Opere šaliti z novincem v ljubezni? Tako so tavale Raoulove misli od skrajnosti do skrajnosti. Ni vedel, ali naj obžaluje Kristino ali naj jo preklinja. In tako jo je zdaj obžaloval, zdaj preklinjal. Vendar si je za vse slučaje nabavil bel domino. Končno je napočila ura sestanka. Z obrazom, zastrtim s krinko, našemljen z dolgimi in gostimi čipkami se je beli domino Raoul zdel zamemu sebi neskončno smešen, da si je nadel to nošo romantičnih maškarad. Človek iz boljših krogov se vendar ne sme pretvarjati, kadar gre na operni bal. Vse bi se mu smejalo. Vendar je vikonta potolažila misel, da ga gotovo nihče ne bo spoznal. In ta kostum in ta krinka sta imela še drugo dobro lastnost: Raoul bo mogel skrivati razdejanje svoje duše in tugo srca. Ne bo se mu treba hii-niti! Pet minut pred polnočjo je hitel Raoul po velikih stopnicah Opere. Ni se zadrževal, da bi opazoval razkošni prizor mnogobroj-nih kostumov, ki so vrveli po mramornih stopnicah. Ni se dal ustavljati burkastim maškaradam, ni odgovarjal na nobeno šalo in otresei se je podjetne familijarnosti preveselih parčkov. 'V veliki dvorani je jedva ušel provansalskemu kolu, ki ga je za bip že zajelo. Končno je stopil v salon, naznačen v Kristininem pismu. Na tem tesnem prostoru se je gnetla gosta množica. Zakaj tu je bilo križišče, kjer so se srečavali vsi, ki so hodili večerjat v Rotondo in ki so se vračali na čašo šampanjca. Bil je ognjevit, radosten hrup. Raoul je mislil, da je Kristina nalašč izbrala za sestanek to gnečo: tu bosta pod krinko.bolj skrita nego na samotnem kraju. Naslonil se je na vrata in čakal. Ni čakal dolgo. Mimo je prišel črn domino in mu v naglici stisnil konce prstov. Razumel je, da je ona. Sledil ji je. »Ali ste vi, Kristina?« je vprašal med zobmi. Domino se je živo okrenil in položil prst na ustnice, hoteč mu brez dvoma zabičati, naj ne izgovarja tega imena. Raoul je molče stopal za njo. Bal se je, da se mu ne izgubi zdaj, ko jo je na tako čuden način zopet našel. Nič več ni čutil sovraštva proti njej in bil je prepričan, da »si nima ničesar očitati«, čeprav je bilo njeno obnašanje še tako nerazumljivo in nenavadno. Pripravljen je bil za sleherno straho-petnost, za sleherno odpuščanje. Ljubil je pač. črni domino se je večkrat ozrl, da vidi, če mu beli domino še vedno sledi. Ko je Raoul vnovič prekoračil za svojim vodnikom veliko dvorano, je opazil v splošni gneči gručo, ki se je prerivala okrog neke osebe, ki je s svojim kostumom, čudaškim ponašanjem in pogrebnim izrazom vzbujala senzacijo... Ta oseba je bila oblečena vsa v škrlat; ogromen klobuk, na katerem je vihralo perje, je pokrival giavo mrliča. O, kako čudovita posnema mrtvaške glave je bila to! Zvedavci, ki so se stiskali krog njega, so mu peli slavo in mu čestitali na vso moč. Spraševali so ga, pri katerem mojstru, v kateri delavnici, ki jo poseča Pluton so mu izgotoviii, naslikali, pobarvali to krasno mrtvaško glavo! človek z mrtvaško glavo, s perjanico za klobukom in s škrlatnim oblačilbm je vlekel za seboj ogromen plašč iz rdečega bar-žuna, čigar plamen se je kraljevsko iztezal po parketu. In v ta plašč je bil uvezen z zlatimi črkami stavek, ki so ga vsi čitali in ponavljali na glas: »Ne dotikajte se me! Rdeča smrt sem, ki gre mimo!...« Originalne poMčlne za OPALOGRflPH. Preservat in Fixât in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. LUDVIG BARAGA 112 iv LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 6. Telefon št. 980 2 sobi, kuhinja, soba za služkinjo in pritlkline v sred' mesta se zamenja za večje v bližini Kongresnega trga proti nagradi. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod ,S A 3*. .:347-a ................................. \r il ïli HARLEY- DAVIDSON motocikl. svetovno znani champion 3 «/2, 7/9 in 10/12 HP. — Radi jake konstrukcije sposoben za najslabše poti. — Izdelek v kvaliteti in izvedbi neprekosljiv. — V uporabi naiekonom čneisi a poleg tega v ceni danes brez vsake konkurence. — Oglejte si najnovejše modele 1926. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo : . 13 a O, ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 11. Zastopstvo za Celje Dpago Gams, Gaberje. ob deželni cesti, pol ure od postaje —— Št. Janž na Dolenjskem —— II Je okrog 40 oralov krasne bukovine za sečnjo in okrog 70 oralov zasajenega gozda s okrog 20—30 let starimi smrekami ter okrog 60 oralov zemlje posekanega gozda. Vse to je skupno ena parcela. Natančnejša. pojasnila daje iz prijaznosti tvrdka Fr. Prijatelj, Tržišče. 32so a i « SV. : i /S ■J? ftcrsko kopališče Baška na otoku Krku Divno ležeči hotel „Velebit" z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarnera — Prvovrstno slov. kuhinja — Eiektrična razsvetljava — zdravnik v hiši. Komoditeta v vsakem oziru. Cene od 50 do 60 Din — — za hrano. Pijače ohlajene na ledu. — — Priporoča se Slovencem ter daje brezplačna pojasnila lastnik hotela Ante Tudoi*. Preselitev trgovine Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem premestil svojo trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami iz Gosposke ulice štev. 8, v lastno hičo v isti ulici štev. 6, kjer sem trgovino znatno povečal ter se cenjenim strankam tudi za vnaprej najtopleje priporočam. Z odličnim spoštovanjem Anton Hofbaner trgovina x usnjem in čevljarskimi potrebščinami CBLJE. Gosposka ulica itev. 6. 3289 a Trisoda prednosti nudi Tpi i ns razkroji sam od sebe vso nesnago ter vsled tega olajša pranje, prištedi 30% mila in 50% časa. podaljša za 30"/о trpežnost perila, mencanje in drgnenje, ki pokvari perilo, postane nepotrebno, je za najfinejše perilo neškodljiv, zajamčeno ne razjeda tkanin, ker je produkt nafte! Tvornice ZLflTOROG Maribor Restavracija, pivnica in delikatese KASINA" BEOGRAD Terazlje 25 Servira v restavraciji v zimskem vrtu, v pivnici In v bloskopu izborna jedila domače in tuje kuhinje, izvrstne pijače, slaščice in delikatese. » > Godalni koncert vsak večer ob 6. uri. 151t Nagrada novo dvokoto ali otroSkl Športni voziček. Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdka deset novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pneumatlko aH otroški športni voziček. Zahtevajte cenik Prodaja na obroke. Največje skladišče dvokoles, otroških vozičkov in p.neumatike. .TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovska 4. Manufakturna veletrgovina v Ljubljani sprejme samostojnega korespondenta ki perfektno obvlada slovenski, srbohrvatski, nemški in italijanski jezik. — Cenj. ponudbe je staviti do 30. aprila na upravništvo .Jutra" pod „Korespondent" z navedbo dosedanjega službovanja in reference. Reflektira se le na prvovrstno moč. 3276 Malinsho na Krbu. ■■■■BiimiiHeiBii Prvorazredno pjeskovito morsko kupallšte za odrasle I deco. Klima vrlo blaga. Kraj šumovlt I prljazan. 3389-3 Od Sušaka udaljeno samo 1 I pol sata parobrodom. Veza svakodnevna. Potanje Informacijo daje : 360! gdje so može dobiti prvorazrednu hranu. Toči dobro krčko in razna dalmatinska «ina. Pension dnevno SO Din, stan do 18 Din. Kdor oglašuje, ta napreduje! liHloviii kreditni zavod v Murski Soboti registrovana zadruga z omejeno zavezo ima svoj 2. redni občni zbor v četrtek, dne 13. maja 1926 ob 10. dop. v zavodovlh poslovnih prostorih v Morski Soboti. Dnevni red: 1 Čitanje in odobrenje zapisnika o ustanovnem (prvem) občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjehje računskega zaključka za prvo uprav- no leto 1925. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva. Z. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Glasom §-a 20 pravil je občni zbor sklepčen, če je zastopana vsaj '/s vplačanih deležev. Ako bi ob napovedanem času ne bilo zastopanih toliko deležev, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki sme polnoveljavno skle.iati ne glede na število prisotnih zadružnikov oz. zastopanih deležev. 3394 Za načelstvo: SLAVKO VESNIK 1. r. predsednik. Л A Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1"—» Najmanjši xne«ek Din !9'—w Stražišče pri Kranju V Sokol, doma gostuje v nedeljo, dne 25. aprila ob 4. ari pop. Gledališki oder Kar. čitalnice iz Kranja z Igro «Vrtinec» drama iz kmetskega življenj» v treh dejanjih, spisal Janez Žagar. Iz prijaznosti sodelnje orkester Narodne čitalnice v Kranju. Številne udeležbe pričakuje odbor lUosu Radovljiška podružnica Slov. planin, društva r Radovljici ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek ». Ч^1; ' ob 7. uri zvečer v Soko - Bkem domu v K^'f-fi-t običajnim dn.vnto redom in volitev odbora za dobo S let. 1067- Plodonosna obrt ti jO more izvrševati vsakdo brez posebne prediz-obrazbe, se odda P™" „odkupnini 15.000 Din. Keflek-tanti naj pošljejo ponudbe ia priložo znamko za o Um odgovor, na upravnistvo «Jutra» pod šifro «Sijajen zaslažek». I0762 Dober zaslužek se nudi gospodom in damam pri razpečavanju dobro idočega predmeta, ki ga kupi vsaka dama. — Vprašanja na naslov: Kla-genfurt, Aastria, Postfach 87. 8322 Stroj za izdelovanje cementne opeke (Falzziegel) po nizki ceni prodam. Naslov pove upr. «Jutra». 10434 Damski slamniki najmodernejši, v vseh modnih barvah se dobe od 90 Din naprej pri Z. Mahnie-Gorj-tnc, Kopitarjeva ul. 1. Preoblikovanja in popravila izvršuje ' hitro, skrbno in kar najceneje. 10316 Za v Prago priporoča podpisana tvrdka vse telovadne oblačilne potrebščine za člane, članice, naraščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. Zahtevajte cenike. —-Brata Capuder, Ljubljana, Wolfova ulica l/II 10440 Vajenca išče slaščičarna Sopper v Novem mestu. 10644 Učenka se sprejme za strojno pletenje. Naslov pove uprava «Jutra». 10624 Krojaške pomočnike za damsko delo sprejme v stalno nameščenje «Elite», Ljubljana, Prešernova ul. 9. Restavr. kuharica dobro izvežbana in samostojna, se sprejme za sezono v Rog. Slatino. Plača dobra, po dogovoru. Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Samostojna kuharica» 10C55 Gospodična katera je zmožna nekoliko v šivanju in domačih del, z znanjem nekoliko nemškega jezika, se sprejme. Pismene ponudbe na podružnico «.Tutra» v Mariboru pod šifro «Krojaštvo» 10656 Damske slamnike Vam najlepše prebarva in preoblikuje modni Sluchly-Maske. salon 10752 Plstilke in pripravne učenke za pletenje sprejme stara t..varna pletenin Franzl ^sinovi. Privoz 10. 10740 Gostilna n.-i zelo prometnem prostoru (iia-proti vojašnice) se od-V mestu na Štajerskem. \a - iov nove uprava «Jutra» 10861 Gospa izobražena v kavarniški in gostilniški obrti, s kavcijo, želi dobiti kavarno ali gostilno v najem ali na račun. — Prijazne ponudbe pod šifro «Primorka» na upr. «Jutra» 10717 Avto vožnje i osebnimi in tovornimi avtomobili prevzame Franc Kristan, mehanična delavnica, Ljubljana, Dunajska cesti 47. 10206 Lekarna na dalmatinskem otoku, dobro idoia, se proda ali odda v najem pod ugodnimi pogoji. — Naslov: A. Bucchich, Trieste, Piazza Obleke po meri izdeluje po 150—200 Din f. Stanovnik, pod Smreko štev. 43 (ob Tržaški cesti). — Za prima delo se jamči. 10044 -Ari Postrežnica zanesljiva, se sprejme blizu kolodvora. Naslov v upravi «Jutra 10760 Plačilna natakarica katera je vešča dela v baru, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, se sprejme. Pismene ponudbe na podružnico «Jutra* 1 Mariboru pod «Samostojna 10657 Likarice izvežbane v damskem perilu. se sprejmejo takoj v večje podjetje. Naslov v upravi «Jutra». 181 Kuharica z dobrimi spričevali, ne čez 35 let stara, ki bi tudi vsa domača dela opravljala, se sprejme k dvema Osebama. Naslov v upravi «Jutra». 10772 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejme takoj ali po dogovoru Dragan Lisac, Hrastnik. 10779 Strojepiska zmožna slovenščine in nemščine. se išče. -Natančne ponudbe na upravo «Jutra; pod «Resna in zmožna». 1(802 Slaščičar dobra moč. ki jo izvežban tudi v pekovski obrti, se išče za stalno. Naslov peve uprava «Jatra». 10784 Učenec poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje za trgovino z mešanim blagom, se takoj sprejme. Naslov pove upr «Jutra». 10749 Brivskega pomočnika vojaščine prostega, sprejme takoj M. Podkrajšek, Sv. Petra cesta 12. 10753 2 avtomehanika se takoj sprejmeta. Vprašati v Slomškovi ulici št. 6 garaži. 10767 S. Caterina 4. 9466 Zlato, srebro in .-rebrne krone kupim ter plačam po najvišjih cenah. F Čuden. Ljubljana, Prešernova ulica 1. 135 Zahtevaj sam^ «I des» črnilo » korist Jagoslov. Matice. 128 Gospodično „ilno, mlado, lepega nastopa, ki ima veselj'e do potovanja po mestih in deželi z avtom, takoj sprejmem kot partnerico. Gospodična zmožna kavcije vsaj 6000 Din in vsaj nekoliko trgovsko naobražena ima prednost ter sigurno lepo bodočnost. Takojšnje ponudbe se prosi na upravo Jutra» pod značko «Lepi stalni dohodki». 10711 Agilnega potnika Vulkanizira »se vrste gumija parna Tulkanizacija P. Škafar » Ljubljani, Rimska c. 11. 270 T. RABIČ Ljubljana gûyoRSKxJ^ Gumijeve nogavice in gumijevi pajsOTi pravkar došli pri tvrdld G. Besednik ia drag, LJubljana, Prešernova 5. 10427 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon nibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg. 168 Gostilno iščem v najem ali na račun Naslov pove uprava «Jutra» 1078T Gostilno na deželi ali v mestu, samo v kakem prometnem kraju vzamem na račun ali v najem. Imam osebno pravico. Naslov peve uprava «Jatra». 10806 Tečaj strojnega umetnega vezenja priredi prva konoeeijoni-rana strokovna učiteljica ročnih del Slovenije. Justl-na Pavšer. Celje, Ooepe-ska uiïca 25. — V to svrho priporoča šivalne stroje za umetno vezenje v мкир na obrok«. sprejmem : avtom: ako podjetnega, opotovanje že nima svoj vpeljan predmet, dobi istega, če je kavcije zmožen, obenem z menoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takojšnji nastop 711». 10712 Sprejme se nekaj dobrih mehanikov in navadnih delavcev «Tribuna», Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. 10733 Učenec zdrav in krepak, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, se sprejme v trgovino z mešanim bla-om. — Anton Vodenik. 'etrovče pri Celja. 10590 Kot Slugo sprejmem 16—lïletnega poštenega fanta, ki mora biti vešč vseh domačih del kakor pospravljanja sob itd Naslov pove uprava «Jutra? 10648 Zaslužek Iščeio se za vse večje kraje Mariborske oblasti za- 7547 25 minerjev in težakov sprejme v delo kamenolom Verd pri Vrhniki. 10721 stopniki. Vpokojenci imajo majhni nagradi, ozir. pro-prednost. — Ponudbe na stemu stanovanju v boljšo naslov: Ptuj. poštni predal hi5o. Razume se nekaj na 6. 10659 hišna popravila in v vrtu. ____ I Dopise na upravo «Jutra» - j j0 i maja pod «Redoljub» Šivilja I Gospodinja in obenem prodajalka v pekovskem lokalu, se išče za takoj k samostojnema gospodu na deželi. Zahteva se kavcija; pogoji po dogovoru. Ponudbe z navedbo kavcije pod šifro «Ugodnost 26» na upr. «Jutra». 10678 Prodajalka ali prodajalec, prvovrsten, papirne -stroke, dobi stalno službo. Prepis spričeval in slika. Istotam se sprejme prodajalka ali prodajalec (prvovrstna moč) galanterijske stroke, za sezijsko trgovino, t. j. od 15. maja do 15. septembra. Istotako prepis spričeval in slika na papirnico «Flora», Lager-Neckcrmann, Celje. 10701 dobra, se išče takoj za na dom. Dopise na upravo i . .___„*:„:„ jutra» pod šifro «2 137». Laborantmja 105941 vešča lekarniškega dela, pridna in zanesljiva, z do- brim spričevalom, išče me-Gospodična Sto laborantinje. Ponudbe ki je zelo izurjena v kr- pod «Sigurna 584» na upr panju in likanju, želi po I «Jutra». 10584 domih krpati. Naslov pove uprava «Jutra». 10576 , Kontorist vešč vseh pisarniških po-Trgovski pomočnik I slov, z znanjem slovenske-star 28 let, verziran v vseh srbohratskega, nem- strokah, zmožen poslovod- «kfg» lj, TaV™ skega mesta in pisarniških ?'ka, z večletno prakso, del, išče mesta. Ponudbe £če odgovarjajoče mesto. pod «Zmožen 601» «Jutra». Fotogr. pomočnika oziroma poslovodjo, sprejme takoj D. Rovšek, fotoatclje v Ljubljani. 10497 Kuharico pridno in pošteno, ki bi znala tudi gospodinjska dela, iščem s 1. majem. Starost od 30 let naprej. Flača po dogovoru. Naslov pove podružnica «Jutra» v Celju 10487 10001 ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Vesten 591». 10391 Čevljarji! Radi opustitve obrti se od- I JVÎaSerka da čevljarski vajenec, ki se ma s je učil že 2 leti, za 1 leto prvovrstna, se priporoča za v nadaljnje učenje. Intere- celotno in delno masažo po sentje naj pustijo svoj na- сетш; ~ Nasl°7 P0,.™ slov v npravi «Jutra» pod uPrav» .. „ Prodajalka spretna in dobra moč, vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v špecerijsko in delikatesno trgovino v kopališča. Ponudbe ;!e poslati na naslov: Kari ^oibner, trgovec, Celje. 10433 Kleparski pomočnik dobro izvežban v stavbnem delu, priden, se sprejme. Ponudbe z navedbo pomočniške dobe na: Franjo Doi-žan, Celje. 10400 Strojepiska popolnoma izvežbana, vešča tudi srbohrvaščine in nemščine, so sprejme. Ponudbe pod «Stalno'mesto 398» na upravo «Jutra». 10398 Kontoristinjo z večletno prakso, sprejme večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Večje podjetje». 10337 Frizerko in trizerja iščem za Zagreb proti dobri plači. Ob nedeljah je delavnica zaprta. Jakopčic, Preradovičeva ulica št. 17. 10359 Agi! ne zastopnike po deželi in mestih, kot prodajalce srečk proti visoki proviziji išče banka. Ponudbo na upravo «Jutra» nod «Zmožen kavcije». 10461 Krojaški pomočnik nad 24 let star, dobro izvežban velikih del, posebno usnjatih Izdelkov, ee takoj sprejme. Pismene ponudbe na n ajdov: Pregled, Ruše nri Mariboru. 10791 (šSčejo) Inteligentna gdč. želi mesta kot vzgojiteljica v nemškem jeziku k otrokom ali kot blagajničarka v kakem letovišču. Najraje izven Ljubljane. Nastopi tudi za kratko, event. samo za sezijsko dobo. — Sprejme tudi mesto družab-nice k starejši dami. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na apravo «Jatra» pod značko «Inteligentna». 10754 Knjigovodkinja z večletno prakso, išče slažbo. Ponadbe pod šifro «Perfektna 759» na upravo «Jutra». 10759 Mlinarja samskega, poštenega, sprejme dobro idoč mlin na 4 tečaje. Plača po dogovoru. —■ Ivan Zagrajšek, Dol. Boštanj pri Sevnici. 10680 Služkinja za vsa hišna dela, se sprejme. Naslov pove uprava «Jutra». 10719 Šofer spreten, trezen in zanesljiv želi premeniti mesto. — Naslov pove uprava «Jutra» 10747 Starejša vdova zmožna vse kuhe in šivanja išče mesto gospodinje. Naslov pove uprava «Jutra 10763 Hišnik se sprejme na posestvo na | deželi. Pojasnila daje Stare, Tavčarjeva ulica štev. 12. 10310 Mesto sobarice pri kaki boljši rodbini, išče izurjena šivilja perila, stara 19 let. Naslov v upravi «Jutra». 10765 Delovno moč solidno gospo ali gospodično srednjih let. iščem oskrbe potrebnemu gospodu, ki mora vsled bolezni ostati v bolniškem stolu. Obenem bi opravljala tudi hišna dela. Znanje nemščine zaželjeno, a ni pogej. Gospodinji se za 2 »sebi. V oskrbovanju bolnikov izvežbane osebe imajo prednost. Obširne ponudbe je poslati na naslov: Stevan K. Teedorovid. Pan-Sevo, KamanovSka ulica 8. 10632 Sprejme se učenec poštenih staršev, ki je dovršil ljudsko lolo z dobrim nepehom v trgovino z meš. blagom. Ponudbe na aaslov It. MaleSič, Metlika. »617 Potnik U je debro vpeljan v trgovini za železo In posodo, te [Ke, da bi vzel seboj primeren predmet v razpečevanje. «Drava», d. d. v Mariboru, Melje ka cesta 91 vtisi Kuharica z dobrimi izpričevali, samostojna, se išče za takoj. Ponudbe na naslov: Dr. Arnold Pulgram, kr. javni bilježnik i odvjetnik v Ko-privnicL 10060 Zobotehnik in praktikant se sprejmeta takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Ljubljana 14». 10039 Trgovski pomočnik vojaščine' prost, soliden, se sprejme kot poslovodja samostojna moč v podružnico trgovine z mešanim blagom — Prednost imajo tisti, ki imajo kavcijo. Pogoji ugodni. Ponudbe je nasloviti na Franc Majdič, Kranj. 9905 Mehanik za popravljanje pisarniških strojev, se takoj sprejme. Ozira se le na prvovrstno moč. Nastop službe takoj. Ponudbe na poštni predal št. 76, Ljubljana I. 106S9 Poštena natakarica želi mesta kot začetnica. Naslov: Marija Blažalin. Ljubljana, Stari trg št. 11. 10732 Industr. podjetje v Ljubljani sprejme perfektno elovenske-nemško korespondentinjo z znanjem stenografije in strojepisja. Reflektantinje, staaujo&e v severnem delu mesta, Imajo prednost. — Ponudbe na poštni predal št. 144, Ljubljana. 10704 Nadžagar (preddeiavec), dobro verziran, se Išče za večjo žago v SI aveniji. Predneet imajo tisti, ki eo bili sami Žagarji in so delali pretežno v smreki. — Ponudbe na: Dolenc Hndovernik Javor-nli, LJubljana, Beethovnom ulica St. «. 10723 Prodajalka ešča samostojno voditi tr-ovino, prevzame filijalko li mesto prodajalke z garancijo. Dopise na upravo Jutra» pod značko «Zanesljiva 737». 10737 Dober računar zmožen pisarniških del, išče primemo službo. Ponudbe pod «Dežela» na upravo Jutra». 10728 Trgovski pomočnik in carin, "eklarant železninar z večletno prakso. mlad, Ieli v Isti ali primerni stroki mesta, v kaki boljši trgovini ali podjetju. Zmožen slov., hrv. in nem-Skega jezika. Večletno spričevalo na razpolago. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Potnik 304». 10713 Prodajalka začetnica, dobra računari-ca, z lopo pisavo, išče službe v mesta ali na deleli, Gre pol leta brezplačno. — Ponadbe na upravo «Jutra» pod šifro «Zanesljiva 702» Uradnik z dveletno prakso in prvovrstnimi referencami, išče stalno mesto. Zmožen vseh pisarniških del, kakor tudi vodstva pisarne. — Položi kavcijo. Cenj. vprašanja pod «Uradnik 589» na npr. 1 «Jutra». U»® Krojaški pomočnik I išče dela. Naslov v upravi I «Jutra». I0581 Za administratorja gre vpokojen uradnik proti na npr. Gre tudi na deželo. Cenj. 9844 10441 Kleparska delavnica dobro uvedena, prometna, v bližini postaje ležeča in v središču 3 večjih trgov, se takoj proda. Poleg tega se odda tadi večje delo. Naslov pove aprava «Jatra» 10673 Kolo poceni proda Rožanc, Sv. Petra cesta 2,'II (komisija). 10706 Modern. pohištva nudi veliko zalogo pO znatno znižanih cenah Matija Andlovic, Vidovdanska c. št. 2. 10724 2 pletilna stroja št. 8 in 10 proda Marija Anžur, Selo 46. 10669 Moško kelo dobro ohranjeno, se proda. Poizve se v Komenskega ulici 36, pritličje. 10236 Pozor «Motor» Vsled vpoklica k vojakom prodam svoje izvrstno motorno kolo, znamke Frera, J> HP, prostotek, 3 preme-njave, skoro nova pnevmatika, vozi vsak klanec. Din 9500. Preizkašnja se dovoli na znameniti Ljubeljski cesti. Rob. Stransky, TTžič, Gorenjsko, Slovenija. 10158 Suinlslio most zajamčeno б i e t o domačo SLANINO soljeno in sušeno SALAMO prvorazredno SIR razne vrste KONZERVE mesnate, od sadja in zele-njadi, kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini Ms štiimiia i Zagreb Preradovičevaul.24 Zahtevajte cenike Bukovih pragov _,60 m dolgih, za železnico, kupim večjo množino. — Interesenti dobijo potrebna pojasnila pri gosp. Josipu Kapla, Trnovo, pošta Sv. Jedert. 10587 Voz z motorjem 4—6 K. S., kompleten in cirkularko za žaganje drv, novo ali rabljeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene in stanja na naslov: Mihael Medenica — Kolašin, Črna gora. 10533 Sodarsko orodje kompletno, za 3 pomočnike in 72 sodov, barel za olje, novih in starih popravljenih, prodam. — V najem oddam tudi dobro vpeljano delavnico. Naslov pove upr. «Jutra». -ллпл 500 kg ježlc irvovrstnih, proda Mirko Stefanovič, Celovška c. 49 10664 2 čevljarska stroja levoročni in cilinderco, le malo rabljena, prodam. — Naslov pove uprava «Jutra» 10527 dopise na unravo «Jutra» , - . pod značko «Soliden in do-1 uPrlT0 'Jutra>-jer računar». 10400 Kmetski fant Službe i«čem I pošten, išče službo pri ko- kot trgovski pomočnik, p^|^^k^ïd^rvpn0engudbтe zajamčeno prvorazr. blago v poštnih omotih razpošilja proti povzetju po tvorniških cenah stara speci-jalna veletrgovina Jul. Schmidlin i drug Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte cenike! 7962 amunnuiiniin Dražba pohištva, knjig etc. Dne 29. aprila ob 8. dop. se vrši na Marijinem trgu št. 2 dražba raznovrstnega boljšega pohištva in opremo za trgovski lokal, na kar se Interesenti opozarjajo. 10521 sarniški uradnik ali pomoč- nik carinskega posrednika. Ponudbe na upravo «Jutra» ' •Julra>-pod «Oženjen». 10476 pod- «Pošten 468» na upr. 10468 Kontoristinja blagajničarka Prodajalka mešane stroke, želi službe I dobro rafunarka, izvežbana takoj; gre tudi nekaj časa T modernih ročnih delih, že-brezplačno. — Ponudbe pod j; primerno službe. — Po-šifro «Marljiva 448» na upr. DU(jbe na upravo «Jutra» «Jutra». 10448 poa «Takoj 484». 10484 Službo sluge I Prodajalka _ š č e 27 let star fant pri s prima referencami, išče kakršnemkoli podjetju. Ob- nameščenja v trgovini mei vlada slovenski, češki in blaga — gre tudi na de-srbohrvatski jezik v govo- želo. Cenjene ponudbe pod ru ter nekoliko nemški. — šifro «Vestna 805» na npr. Ponadbe na upravo «Jatra» | «Jatra». 10805 pod značko «Marljiv 68S». 10688 Kontoristinja n . . I zmožna vseh pisarniških po- Postreznica slov, išče primerne službe. ki je neumorna, ljubi či- Cenjene dopise na upravo stost in snago, izredno «Jutra» pod značko «Zavestna in marljiva, se pri- nesljiva 5». 10804 poroča pisarnam, uradom, event. tudi privatnikom, ker opustimo naš urad. — Gdč. knjigovodkinia Kdor bi jo potreboval za г теб]е1п0 prakso, vešča nekaj ur dnevno, naj po- stroier>isla. nemške in slo-šlje svoj naslov na upravo твп(Љв koresp0ndence, išče «Jutra» pod značko «Red za tatoj flužbo _ Cenjene m čistoča». 1068o I 110ппЛ1 e пч и,„.ато «Jetra» ■ - - - 10807 Lesna industrija kompletna, stroji malo rabljeni in skoro novi. Proda se v celoti ali po komadu in to: motor na sesani plin z orig. generatorjem, dina-mo, stroj za oblanje tavo-let (Dichtenhobelm.), prlre-evalnica (Abrichthobelm.), trožna oblalnica (Rundstab-hobelm.), 3 eirkularne žage, 2 tračni žagi (Bandsi-ge), 2 skobelnika (frezi), 8 strojev za vrtanje deSčic za krtače itd. Cena 65.000 Din — tudi na obroke. — Več sve «Perun», Križevci — rvatska. 10403 pod «E. R.» Mesto natakarice želim premeniti, prevzamem I pa tudi gostilno na račun. Naslov pove uprava «Jutra» 10262 Knjigovodja bilancist, korespondent slovenskem in nemškem jeziku, išče stalnega mesta. Ponudbe na upravo «Jutra» Mariboru pod «Sposobnost». 10402 Pisarno z vsem inventarjem, oddam v souporabo, event. so ista odproda. Ponudbo pod šifro «Prometna cesta» na upr. «Jutra». 10750 Dama ki bi hotela poučevati gdč. Mesta šivilje I angleščino pomočnice išče v Celju ali naj pošlje naslov na upr, Ljubljani zdrava in močna «Jutra» pod «Angleščina». 171etna deklica poštenih lu(" staršev k šivilji, kjer bi se---——--- še lahko izpopolnila v svoji ..... ,.. i , • . stroki. Plača po dogovoru. Uciteljica klavirja Ponadbe na naslov: Upra- se sprejme za 2 uri teden-viteljstvo osnovne šole Dol j sko. Naslov pove podrui-pri Hrastniku. 10540 ] niča «Jutra» v Mariboru. 1 10794 Vpokojenec išče službo občinskega taj- I nika, paznika, vratarja pri kakem industrijskem podjetju, sluge ali kaj sličnega Dopise na upravo «Jutra» pod «Orožnik». 10682 Mesta gospodinje k boljšemu samcu ali vdovcu, želi dama srednjih let. Dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Skupna trgovska obrt». Dvocevko petelinko, poceni proda Prinčič, Sp. Šiška, Medvedova (prej Kolodvorska) št. 34/11. 10776 Čevljarski stroj 107051 Cilinder, dobro ohranjen, i po primerni ceni proda Jenkovi ulici 16. 10742 Šofer-mehanik išče mesto. Naslov poslati I цдп£кл knln na upr. «Jutra» pod šifro MOŠKO »010 Šofer». 10709 dobro ohranjeno, se proda. «Jatra» 10764 Naslov pove uprava ■ «Ford» avto z Izvrstnim strojem, bosehe-vim pogonom in razsvetljavo ter več rezervami, se proda ali xamenja za les. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «20.000» 10350 Dinamo 220 volt, 1% HP, najnovejše konstrukcije, вкого nov, se poceni proda. — Ponadbe na apravo «Jatra» pod «5000». 10332 Stara skrinja lepa, narodna in 1 oljnata slika od B. Senoa, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra». 10314 Lepa jedilnica dobro ohranjena, iz hrastovega lesa, se po ugodni ceni proda. Ietotako tudi mostna tehtnica z natezalom, v dobrem stanja. Informacije v restavraciji Legat, LeBce. 10518 Pohištvo Zaradi preselitve prodam salonsko garnituro, pisalno mizo, posteljo, več omar (pripravne za pisarno), kredenco, ogledalo itd. — M. Bohinec, Dunajska štev. 17 (Medjatova hiša), II. nadstr., 2. stopnice. 10619 Pozor, mizarji! Več mizarskih strojev, naj boljše nemške znamke, popolnoma novi, se skupno ali posamezno prodajo. — Vprašati pod šifro «Mizar-ski stroji» na npr. «Jutra» 10615 Spalna oprava za eno osebo, se proda. Istotam se odda soba Rožna dolina, cesta XIX, itev. 8. 10598 Moško kolo dobro ohranjeno, zamenjam za žensko kolo. Naslov upravi «Jutra». 10660 Dekle z dežele staro 20 let, želi vstopiti I . ,_„„„•„ v boljšo kuhinjo kot po- Stafa trgovina moč gospodinji, da se pri- na prometnem prostoru v uči kuhanja. Gre 2—3 me- Ljubljani, dobro vpeljana sece brezplačno. Naelov v na debelo in drobno, s e upravi «Jutra». 10677 proda. — Ponudbe pod «300.000 Din» na upravo «Jutra». 10729 Voziček (ciza) nov. za mesarsko obrt, ee proda. Naslov pove uprava «Jutra». 10739 Gospod z daljšo plaarnlSko prakso, želi primerne ilujbe v kakem podjetju aH kot oskrbnik na kakem veleposestvu Cenjene poandbe na upravo «Jutra» poà «Vesten 661». 10661 Gospodična (začetnica) zmožna vseh pisarniških del, Išče mesta. Gre tudi brezplačno. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Začetnica 675». 19S7S Tri sestre I, 21 in. 18 let) z dobrimi spričevali iščejo službe kot kuharice, sobarice ali kaj sličnega, v mestu ali na deželi. Vajene so vseh '^Ll.0^ I Inventar konkurzne , mase «Juhana» «Pridne in zanesljive». z regiBtrirano marko vred 106911 ,e bo prodal t petek, dne 30. t. m. ob 8. uri popoldne Mladenič I na javni dražbi star 26 let, t enoletno zim- P" «Kameniti mizi» v Zg. ko kmetijsko šolo, Izurjen Šiški 8t. 17. NajvišJ. ponu-lesnl manipulant, Ieli slil- dek se mora izplačatl ta-be pri lesnem podjetju. _ | koj pri dražbi. 10738 Vstopi tudi v kako drugo primerno službo. Gre tudi i n. , t Srbijo ali Orno goro. - Pisalni StTOj Ponudbe na upravo «Jutra» «Mercedes», naprodaj. — pod značko «Orna gora». Naslov pove uprava «Jutra» 106881 10720 Trgovski potnik | Motor 18 HP za vse stroke, zlasti za I na surovo olje, popolnoma elektrotehnično, agilen, išče j nov, se proda radi preure-mesta. Ponudbo na upravo ditve obrata na vodno silo «Jutra» pod «Agilen 602». Naslov se poizve na Rimski 1060! I cesti It. 16. Proda se: električni motor, 4% k. s.. 220 voltov, enakomerni tok, cirkularka, dvigalo (Fla-schenzug), voz za težke vožnje, zložljiva decimalna tehtnica ter kotel za kuho prašičem. Izve se natančneje v Ljubljani, Prečna ul. 8t. 6. 10501 Tovorni avto enotonski, znamke «Ford», se radi nakupa drugega poceni proda. Ogleda se ga lahko do 28., ozir. 30. apr. v avto-garaži Barešič, Dunajska cesta. 10778 Otroški voziček dobro ohranjen, se poceni proda na Celovški cesti 78. pritličje. 1053d Gospodje, pozor! Radi opustitve klobukov in slamnikov prodajam iste 25 % cenejše Modna trgovina Pete S t e r k, LJubljana, Stari trg 18. 510 Elegantna spalnica svetla, v baročnem slogu se proda. Naslov v uprav «Jutra». 10588 Voz samec v dobro ohranjenem stanja, se proda. Naslov pove upr. «Jutra». 10443 Krompir lep in zdrav, štajerski, nudim od 1000 kg naprej franko Ljubljana, à 1 Din. — Naslov pove aprava «Jutra» 10770 Hišo v Ljubljani manjšim vrtom, kupila. Pogoj pro6to stanovanje 2 do 3 sob s pritikHnami. Cena do 130.000 Din. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na upravo «Jutri» pod «Takoj 714». 10714 Plahta se kupi Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Plahta 801». 10801 Benthley Code kompletne Phrase, se kupi. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Ugodno 803». 10803 Tovarno kovinske stroke, kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod «Ključavničarstvo» upravo «Jutra». 10771 (I Parcela pri Sv.Križu se ugodno proda. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šilro J?eca». 107U6 Velika šupa za 50 vagonov blaga, odda na Dunajski cesti. Poizve se na Vidovdanski cesti 14. 10602 Gozdno posestvo večjej se proda. Glej današnji inserat v «Jutru.. 10444 Kupim stavbišče majhno Ponudbe nasloviti na upr. «Jatra» pod šifro «Hišica 500». 104H Hiša v Sp. Šiški z vrtom, so radi družinskih razmer poceni proda. Naslov pove uprava «Jutra» lOtjuS Jajca za valjenje od pristnih, importiranih velikih rumenih angleških «Orpingthon» kokoši po 10 Din komad, se prodajajo pri M. Janež, Poljanska cesta 17. Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu in stane vsaka kokoš 500 Din. 10640 Ponudite povzorče- n o zaostanke gob Fructus-u — LJubljana. 10731 •t Realitetna pisarna družba z o. z. Sv. Petra cesta št. 24 proda: VILO, novozidano, visokopritlično, komfortno, Sest sob, pritikline, vrt, tik tramvaja — 225.000 Din; HISO visokopritlično, 3 sobe, elektrika, vodovod, parketi, vrt, v Ljubljani — 115.000 Din; VILO, novozidano, 2 lepa stanovanja, delavnica 40 m1, v predmestju. Din 165.000; TRG. Ш50, najprometnejša cesta Ljubljane, 250.000 Din; HISO, hlev dvorišče, vrt, t Šiški — 60.000 Din; TRGOVINO meš. blaga i visokopritlično hišo, prometno, predmestje Ljubljane — 120.000 dinarjev; VILO, visokopriUično, komfortno, 6 sob, v Sp. Šiški — 180.000 Din; VILO, novozidano, na Mir-ju, 6 sob, lep vrt — Din 200.000; HISO, enonadstropno, z gostilno, prometna cesta, center Ljubljane — Din 250.000; KMETSKO POSESTVO, 70 oralov, 1 uro od LJubljane, po ugodni ceni; LEPO STAVBISCE tik kolodvora v Ljubljani, po 85 Din; o d d a : u 450 Din stanovanje treh sob v predmestju v nov! hiši, proti plačilu 10.000 Din vnaprej. 10730 Proda, ev. tudi odda se ▼ najem pod ugodnimi pogoji skladišče 10 m dolgo, 4 Ц m široko, s vodovodom in elektriko. Ker je skladišče suho, je pripravno za vsako svrho. Proda se tudi parcela 2000 ms pod Rožnikom. Več se poizve pri Mariji Jančar, posredovalnica Selo štev. 28, pošta Moste pri Ljubljani. 10735 Majhno posestvo proda Franc Zupančič, Smihel, Novo mesto. — Vsa poslopja v dobrem stanju. Kraj priporočljiv za šolanje otrok. 10583 Hiša л um. ii no trgovino v promeut i.i kraju, prostor tu-ii za [.« kлi LO. ki je okolici potrt i :.a. M' ugodno proda Pouu-11,4' na upravo «Jutra» Mariboru pod značko Doiioiii.u». 106.08 Vinograd, posestvo 3 orale vinograda, 5 oralov sadonosnika. veliko polje, 8 hiàe, v okolici Maribora, ee ugodno proda. — Ponudbe na upravo «Jutra» r Maribora pod šifro «Lera lega». IOC-jO 1500 kg sena prvovrstnega, proda G. PeČnik, Gosteče pri škofji Loki. 10699 Došlo! Došlo! Vrtnice, dalije in gladijole ravnokar doSle v različnih barvah. Lepoti Čno grmovje, sadike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. 9442 Gostilniški paviljon na Ljubljanskem velesejmu ee poceni proda. Pripraven kod Bufet skozi celo leto, ker leži na zelo pripravnem prostoru- — Pojasnila daje M. Derfel, Mestni trg St. 12. 10798 Vrtnice lepe: visoke, vsakobarvne, različne cvetlice in 6adike ima na razpolago po zmernih cenah Ivan Piber, vrtnar, Bled. 10783 Elektro-motor za vrtilni tok, lâ—15 PS., napetosti 380 voltov, kupimo. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Elektromotor». 10703 Pisalni stroj «Underwood», novejše tipe, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upr. «Jutra» pod šifro «Underwood». 10671 Kože ▼ eeh vret divjih živali kupuje D. Zdravič2 Ljubljana, Florijanska ulica St. 9. 91 Vinske sodčke dobro ohranjene, rabljene, od 60—140 1 vsebine, kupi A. SuSnik, Ljubljana, Zaloška cesta. 10323 Brivske stole ima y zalogi Mariborska lesna indusmja, Maribor. 10789 Nova žaga tračna, cirkularna. stroj ta oblaaje, solidno strokovno sestavljeno, ee poppni proda. Andra Koren, Maribor, Vojašniška ulica štev. 3. 10788 Okrogel les smrekov in jelkov raznih mer, kupi po ugodnih dnevnih cenah gradbeno podjetje G. TOnnies, dr. z. o. t. v Ljubljani, Dunajska ceeta 25. 10605 Pisalni stroj dobro ohranjen, ee kupi. Ponudbe z navedbo znamke pod «Stroj 14» na upr. «Jutra». 10G00 Knjižnična omara fBflcherschrank) temna, se cupi. Ponudbe pod «Z 137» na upravo «Jutra». 10595 Kupci, ozir. proda jalci realitet, pozor Kdor hoče kupiti pod ugodnimi pogoji trgovsko hišo, hišo z gostilno, stanovanjsko hišo ali vilo s takoj prostim stanovanjem, v mestu, na periferiji ali na deželi in kdor ima kaj podobnega naprodaj, naj se obrne do mene, ki posredujem pri nakupu kakor Si prodaji najkulantneje. arija Jančar, Selo, pošta Moste pri Ljubljani. 10734 Hiša z vrtom na lepem eolnčnem kraju, oddaljena 10 minut od mesta Celja. Hiša je visoko-pritlična, enodružinska, 5 zelenjadnim vrtom in trav. nikom. Obstoji iz 3 sob, kuhinje in pritiklin v visokem pritličju in 2 pod strešnih sob — v popolnoma dobrem stanju. — Cena ugodna. Pismena vprašanja na podružnico «Jutra» Celju pod «Hiša z vrtom» 10700 Enonadstropna hiša z večjim vrtom, ee proda v Radečah pri Zidan, mostu po zelo nizki ceni; event, tudi s pohištvom. — Samo pismene ponudbe pod šifro «Ugodnostni nakup 697» na npravo «Jutra». 10697 Majhno posestvo vse novo zidano, v prijaznem kraju, 15 minut od mesta (postaje), se proda po zelo dgodni ceni. — Schneider, Devina, Slov Bistrica 10286 Majhno posestvo 6 sob s pohištvom, se radi selitve proda — Hoče 46 pri Mariboru. 10026 Lepo posestvo ležeče v Slatini-Marno, občina Do! pri Hrastniku, obstoječe iz 3 hiš, gospodarskega poslopja in kozolca, obsežnega, lepo urejenega sadonosnika, travni kov. njiv in gozda, proda. Več nove lastnica gospa Marija Frero, posest-niča v Celju, Prešernova ulica št. 14 Posredovalci izključeni 9978 Vilo ali h!šo eno ali dvodružinsko. kupim v Ljubljani, če je stanovanje na razpolago. Ponudbe Zagreb I. Pošt. prctinac 222 9604 Enonadstropna hiša z vrtom, pripravna 7a vsa ko obr'., tik glavne ceste, m tako i po ugodni ceni proda Knpcu stanovanji takoj na razpolago Pojpp nila daje Karolina Plaser Radeče 153 pri Zidanpm mostu. 9512 Prodam posestvo blizu Ljubljane ob glavni cesti v vasi Ježa Štev. 22, postaja Črnuče, proga Kamnik. Nova, zidana pritlična hiša, klet, 3 sobe, kuhinja, velika delavnica pripravna za vsako obrt, trgovino ali gostilno. Poleg gospodarsko poslopje s svinjaki, skednjem, šupo in hlevom. — Okrog hiše vrt, njive in K)lje, 1 oral in 36 sežnjev. tfa željo se dobi Še 7 oralov zemlje. — Naslov pov« uprava «Jutra». 10442 Hiša s pekarijo na prometnem kraju, ee U-koj kupi. Ponudbe na upr. «Jutra» pod «Pekarija 28». 10428 Proda se vila na najlepšem prostoru pod Rožnikom, velik vrt in i vsem konfortom izdelana. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Moderna vila». 10499 Iščemo več tisoč držajev za krampe in lopate. Ceno in vzorce prosimo na naslov: «Vila» d. d.. Zagreb, Primorska ulica 12. 10489 Lepo posestvo 1 uro oddaljeno od Maribora, nad 50 oralov zemlje, gospodarsko poslopje, vini-čarija, stiskalnica, zidani hlevi, se z živino in mrtvim inventarjem proda za Din 400.000. Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» f Mariboru pod šifro «Pkačil-ni pogoji». 10793 Gostilna s trgovino in lepim posestvom, se pro-trešno, išče akademik. 'oi.ii'iue na upravo «Jutra» (où «1. maj». 10744 Sobo » moïnosti s prostim vho-opremljeno ali prazno, z elektr. razsvetlja-fo, . mlad gospod. —■ :be i ceno na upravo dtttra» pod značko «In-Irajer 741». 10741 Sobico frr.co ali opremljeno, Uče i 1. majem gospodična. — Poi.'j' b^ na upravo «Jutra» fed «.Majnik». 10756 Stanovanje l i&Jtrkom, išče v centru E" a gospod. Ponudbe ca ечјго «Jutra» pod značko «Center». 10727 Prazna soba krasnim razgledom in po- ' in: vhodom, se odda 2 l'.a. Vprašati ob Tr-i'»sti, \ rtna kolonija • ii ia dom», druga hiša. 1 io. 10715 Velika soba •••■nijnna, s posebnim vho-' v sredini mesta, se ?r. ali brez hrane. — ■1 r pove uprava «Jutra» 10687 Majhno sobo hrn'o dobi gospodična '-i gospe po nizki Naslov pove uprava '"ra». 10604 Soba r«ia ali opremljena, se ■ za 2 osebi e 15. majem " pove upravi «Jutra» 10716 Opremljeno stanovanje ■ sob in kuhinje, pol ure L.di jane, ob gorenjski se s 1. шајет » 'amo mirni stranki. ' ■ - i.a staviti pod šifro "v 1!. 1000» na upravo f»»». 10718 Opremljena soba J P1.- hr.im vhodom, se od-" - spodiînl. — Istotam * i : ni proda Singerjev valni stroj - Kcina ulica itev. 81. 10620 Mirna gospodična p s.'bo s posebnim vho-v sredini mesta. — ■t» ponudbe na 'mr. '■"•t pod «Mirna 667». 10667 Mirna zakonca ' " )liO s hrano. Naslov .ip-ava «Jutra». 10690 Stanovanje «nh r komfortom. t *J» »ii v Milini Sv. : '*■• Plačam dobro Zagreb I, Poštni 222 9503 Sobica čedno opremljeno, oddam i 1. majem mirni gospodični Naslov pove uprava «Jutra» 10485 Stranka brez otrok Išče 1—2 sobe in kuhinjo, event. prevzame mesto hišnika (hišnice) za takoj ali do 8. maja. Posredovalcu dam dobro nagrado. — Ponudb« na upravo «Jutra» pod snačko «2 osebi». 10460 Lepo stanovanje 2 sob in kuhinje T pritličju ee odda s 1. avgustom stranki brez otrok, ali c majhno druiino. Naslov v upravi «Jutra». 10613 Išče se opremljeno stanovanje 2 sob ln kuhinje po zmerni ceni. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «St. 1318». 10583 *' 3 î 2 posteljama *»•'<«» V Rožni dolini, '»I. It. 26. 10422 ,'^'s çe stanovanje . in kuhinje, ali sa-; 1 prazne sobe v mestu. "ra ponudbe na npr. 4» po,! iifro «Virna 577». 10577 , Stanovanje *'jK oddaljeno 5 minut .. '»»tne železnice, dobi mima stranka. — . 'Ja* na upravo «Jutra» 'Mirna stranka 799». 107Î9 Opremljeno sobo 16 2 e zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Mir 639». 10639 Velika zračna soba z električno razsvetljavo, se ■ 1. majem odda v bližini kolodvora in todnije. Naslov pove uprava «Jutra» 10618 Kot sostanovalec se sprejme gospod takoj aLi > 1. majem. Naslov v upravi «Jutra». 10623 Sobo v Mariboru ali v bližnji okolici, lepo, prazno, iščem za takoj. Plačam dobro. Naslov poslati na podružnico «Juti a» v Mariboru. 10654 Stanovanje 3 sob, kabineta in kuhinje se išče, ali zamenja, četudi v novi hiši. Ponudbe pod «Lepo stanovanje 610» na upravo «Jutra». 10610 Opremljena soba s posebnim vhodom, v sredini mesta, se odda boljšemu gospodu. Naelov v upravi «Jutra». 10543 Stanovanje 3 sob, kopalnice in pritiklin, se odda v novi stavbi, 15 minut od centra, za mesečnih 1500 Din. «Posest», Ljubljana. 10491 Svetlo sobo solnčno, najraje blizu Pod-rožnika, išče s 1. majem gospodična. — Oferte pod «Mirna 800» na upr. Jutra. 101 ■ Stanovanje S sob in jrritiklin v novo zidani vili v sredini tukajšnjega mesta, se odda takoj onemu, ki plača za 2 leti naprej. Ponudbe na upravo «Jutra» pod zaiiko «Solnčno stanovanje 795». 10795 Stanovanje solnčno, 2 sob, kuhinje in pritiklin, najemnina 650 Din odstopim proti povračilu selitve ali odkupu pohiltva. Naslov r upravi «Jutra». 1C7S6 làiSskJl Družabnik se sprejme k donosnemu obrtu z najmanj 25.000 Din Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Družabnik 25» 10755 Posojilo 20—25.000 Din išče obrtnik proti varstvu in visokim obrestim. Cenjene ponudbe pod «Varno 3d» na upravo «Jutra». 10757 Gospodinjo drožahnico za dobičkanosno fostilno v večjem mestu lovenije, sprejme sodno ločeni, gospodiino ali vdovo. Starost do 85 let, premoženje do 20.000 Din. — Biti mora vešča gostilne, kuhanja, čedna, ljubeznjiva in čiste preteklosti. Dopise pod šifro «Sreča te išče» na upravo «Jutra». 10743 Družabnika s 25—35.000 Din iščem za dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v večjem kraju na Štajerskem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Poštenost je «lato». 10679 Kateri kavalirskl, velikopotezni zasebni finančnik bi posodil po zmernih ob-restih podjetni dami 200 do SOO.OOO Din ta razširjenje in moderniziranje stalno aktualnega, krasno vpeljanega podjetja Absolutna varnost brez vsakršnega rizika Ponudbe in dopise na upravo «Jutra» pod «Fortuna štev. 8640». 9817 Družabnik (ca) se sprejme za prevzem trgovine i mešanim blagom na zelo prometnem kraju, tik farne cerkve. — Pogoj primeren kapital. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Lepa bodočnost 588». 10586 Elektrotehnik i kapitalom, pristopi k zdravemu podjetju. Ponudbe na družnico «Jutra» v Mari-10651 pot boi Družabnik s 100.000 Din se ! ! S e u specialno mehanično delavnico. Delavnica stoji ln ves potreben Inventar ie nabavljen. Po mogočnosti • sodelovanjem. — Ponudbe pod «Mehanik» na npr. «Jutra». 10488 Orehi ix Вабке. — Bubikopfu prisrčen in iskren Bubi-poidrav. 10782 V upr» «Jutra» naj se dvignejo pisma pod naslednjimi šiframi: Absolventinja 9681, Allemand, Bački mlin, Biljard, Brez otrok, Cavaleria ru-sticana, Oari, Delaven 83, Družabnik S06, F. L.. Etna, K. Z., Kontoristinja 19, Kapital 300, Knfigovodja-bilancist, L. A., Mirna 29, Mirno življenje, Mirje 19, Mož beseda, Nad 80 let, Njiva, Politika 85, Poštenjak, Priložnost, Praina soba, Poštena 83, Бгеба 1120, Sigurnost 232, 8talen 45, Soliden 12, Spreten 4, Spe-cijelna obrt, Trgovec 233, Tovariš 35, Takoj 8, Trgovina 8807, Ugoden nakup, Vedno eama, Vesten 14, Zamenjava 4, Zmerna cena, Zanesljiva 6, Zoran Ratko. Mladenk! iz Julijske krajine, v samoti, želita dopîaovati s dvema inteligentnima Jugoslovanoma. Brinetka in blondinka. Naslov v upravi «Jutra». 10725 Juna Esperantisto dezirae korespondadi kun fraulinoj pro pliperfektigo en lingvo internacia eub šifro «Verdastelano» ali re-dakcio de «Jutro». 10707 Mladenka prijetne zunanjosti, ee želi seznaniti z brhkim mladeničem. Dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Pija 10» 10680 Dama s rumenim klobukom, ki Je bila dne 22. t. m. v družbi starejše gospe v restavraciji Ljubljanski dvor — se prosi v svrho poznanstva za naslov na upravo «Jutra» pod šifro «Diskreten slučaj». 10578 Dama ki je poslala modro pismo na ineerat «Tihi družabnik 40» in бака premestitve, se prosi, da dvigne odgovor v upr. «Jutra», ker poštno ležete nemogoče. 10785 Samostojen obrtnik samec, star 30 let, išče znanja s premožno deklico ali vdovo brez otrok, v starosti 19—24 let, v svrho Ženit ve in povečanja obrti. Event. se tudi priženim na posestvo, primerno moji obrti. Naslov pove uprava «Jutra». 10674 Vdova stara 85 let, brez otrok, pridna in poštena, čiste preteklosti, z lastnim stanovanjem v Ljubljani in nekaj premoženja, ee Želi po-roSiti z dobrim in znafaj-nim gospodom, event. vdovcem v drž. službi ali kaj slifinega. Dopise na upravo «Jutra» pod «Značaj 668». 10668 Kateri trgovec bi poročil mlado, simpatično, trgovsko naobraženo mladenko brez premoženja? Dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Večna ljuba v». 10675 Kateri gospod dobro situiran, ali premožen posestnik, tudi vdovec do 46 let star, bi se hotel v svrho ženitve seznaniti z vsestransko izobraženo, ljubeznjivo gospieo z inteligentnim poklioom. Samo resne, neanonimne dopise pod «Car pomladi» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 10653 Sirota brez doma, želi spoznati bodočega moža, pridnega, poštenega, starejšega, varčnega. s premoženjem in dobro službo ter lastnim domom. Dota 2U00 Din. — Dopise s poinim naslovom pod značko «Zlato srce 35» na uoravo «Jutra». 10574 Kateri starejši inteligent poroči simpatično, izobraženo gospodično, ki mu hoče biti prijetna in zvesta družica v življenju? — Dopise pod «LJubljana 26» na upravo «Jutra». 10483 Sričar § Mejač eamo : šelenburgova ulica št 3. Najsolidnejša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija. in â Resna ženitna ponudba Trgovec-posestnik v bližini Maribora, 34 let star, zdrav, z dobro idočo trgovino, se želi v kratkem primerno poročiti. Samo resne, neanonimne ponudbe naj se pošljejo pod šifro «Zasigu-rana bodočnost, na oglasni zavod Kovačič, Maribor. Slomškov trg. 10777 Harmonika ehromatična — zelo dobro ohranjena, ae proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 10748 Koncertne citre dobro ohranjene, s« kupijo Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Citre». 10746 Klavir (Salonflflgel), dobro ohranjen, se proda za 3000 Din " »slov pove uprava «Jutra» 10695 Pozor, tamburaši! Proda se dobro ohranjena berdt In 1 nov I. brač. Cena 1100 Din. Pojasnila daje Tamburaško društvo »Kolo», Trbovlje. 10684 Harmoniko (Lubas) iu dobro v i o 11 в o proda (A 1500 Din) Puh, Kopališka ulica itev. 2. 10698 3vrstno harmoniko skoraj novo, prodam. — Naelov pove uprava «Jutra» 10452 Psico volkuljo staro 1 H—2 leti, kupim. Naelov pove uprava «Jutra» 10722 Kanarčke dobre pevce, kupi pekarna Vinko Vidmar, Zelena ja- ma it. 197. 10597 Perilo in obleko prevzamem v popravilo in krpanje. — Hrenova ul. 19, pritličje. 10773 Mlinarji, pozor! Prvovrstni mlinski kamni «Moschaling-Natinsteine» za koruzo, zmes in oves, se zopet izdelujejo. Pojasnila dajo Ivan Hutter, parna žaga, Dolnja Briga pri Kočevju. — Istotam se lahko ogleda garnitura 85tih kamnov v obratu. Pri normalni hitrosti zmelje v eni uri 100 kg žita. Za vsak komad garancija. 10768 Boljšega otroka vzamem k evojemu triletnemu sinčku v dobro oskrbo in fino vzgojo. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «H. M. 726». 10726 Zobozdravniško opremo E oceni proda dr. Geiger, iurska Sobota, Prekmurje. 10696 Divje peteline in druge živali gači Skrem, Ljubljana. Breg štev. 20/1П. 10519 Več gospodov se sprejme na dobro domačo hrano. Naslov pove uprava «Jutra». 10666 Kopališče Gradež (Grado) pri Trstu Hotel-Pension «Vlila Flora» v najlepši legi, nasproti obali. Izborna dunajska kuhinja, meseca maja znižane cene. Na željo prospekt. — Vera Vidmar. 10607 Zlatnike so našle v Zlatorog - ter-pentinovem milu: Marija Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta; Marija Hvala, Ljubljana, Jenkova ul.; Janša Vida, Ljubljana, Ahacljeva cesta; Mar. Baj-želj, Ljubljana, Beethovnova ulica 16; ga. Merja-вес, Ljubljana, Aljaževa nI. t Angela Vrtadnik, Sinkov turn pri Vodicah; Marija Span, Laške; Tončka Bukovec, Semič; Stanko Kušljan, posestnik, Bt. Jernej; Frančiška Voite, Ljubno; Josipina Zupančič iz Papreč; ga. Centrih, Trbovlje; Ana Trstenjak, Zagreb; Ljubica Strmecki, Zagreb. Sijajna eksistenca se nudi gospodom In gospodičnam finega nastopa, "a obisk privatnih strank, kakor tudi trgovcev za okr. Maribor, Celje itd. Reflek-ta-nti se naj osebno ped-stavijo v ponedeljek, torek in sredo od 9.—1Î In S.—6. ure v Mariboru, hotel «Zamorec», soba 10, z dokumenti. 10796 Trgovski lokal z inventarjem in delav-n:co ozir. skladišče se odda v najem. — Zelo ugodno se tudi proda zaloga čevljarskih potrebščin, čevljarski stroji in nekaj usnja. M. BLAZNIK Škofja Loka 3408 i J. 111 StjepuSin Sisal* prtporoia boljše tam-burice. strune, partitO' re, iule in Ostale potrebščine za tu glas bila S e. Nainoveiia izna dba Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek Anton Boc Ljubljana Šelenburgova ulica 6/i Glince - Vič 46. 120-a Kralj, zemaljsko lečillšče Topusko Hrvatska, postaja na železniški progi Caprag—Kar-lovec. — Najradioaktivnejše toplice na Hrvaškem Znamenite močvirnate kojpelji Zdravljenje z elektriciteto Velika Žanderjeva dvorana. Čist vzduh. krasna okolica Koncerti, vojaške godbe, plesne zabave, tenis — Indikacije: revmatične bolezni, protin, iscbias, ne-vralgija, ženske bolezni. — Sijajni uspehi. Sezona oâl.mafa do 30. septembra Državni uradniki in častniki, aktivni in vpokojeni, kakor tudi njihove rodbine uživajo od 1. maja do 20. junija in od 21 avgusta do 80 septembra 50 % popusta na stanarini, kopeljžh in taksah, a od 21. junija do 20. avgusta 50 % popusta samo na kopeljib in taksah. Radi velikega navala je treba jobe vnaprej naročiti. — Na vsa vpra-Sanja daje najtočneje pojasnila uprava kopališča 1946-a POZOR 115 ženini Sn neveste! Žimniie matrace, posteljne mreže, železne postelje izio-žljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan. tapetnik Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma Sozastopnlka za dvoje avtomobilskih tvornic, ki poseduje nekaj strokovnega znanja in kapitala ter ima dobre zveze, iščem Ponudbe pod „Za 8341'* na Pusli-citas d d., Zagreb, Oun dulčeva 11. 2345a El. FISCHER. Zagreli. Jurišičeva 6. Sudnička ul. 3, dobavlja privatnikom dvokolesa (bidklje) in dele za iste, šivalne stroje, nogometne žoge, tehnične potrebščine po najnižjih cenah. Športna društva, mehaniki In obrtniki dobe popust. 79 Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik. ČISTO LICS dobite cajam-čeno s medi tinsko- biološkim sredstvom « Venus» ter ee te s prvim dnem uporabe izgube vee gu-oe, zajedalec. solnčne pege, mozolji, pike itd., kola lica dobi mladostno Bveiost in roinat videz — Garnitura 110 Din. — Azijski sok aa rast obrvi in trepalnio, 45 Dia. — Wlbra pospešuje tudi rast obrvi in trepalnic ter jih pobarva Istočasno v temni barvi, 60 Din. — Al-bula najboljša frano krema za negovanje polti, 85 Din - «Cl larmeresse» francoski tekoči puder, nenadomest-ljivo za plese. 50 Din — Diamant daje motnim očem krasen in sijajen blesk, 50 Dia — Preparati, zajamčeno neškodljivi — SchrOder-Schenke. Paris, Curih Zastopnik Milan S. Hojka v Zagrebu, Kukovičeva ul 8a Zahtevajte brezplačne cent ke in navodila. 47-« Nagrada novo dvokolo ali športni otroški voziček! Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdka 10 novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pnevmatiko ali otroški športni voziček. Zahtevajte cenik. — Prodaja na obroke. Največje skladišče dvokoles otroških vozičkov in pneumatike. — „TRIBUNA", tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovska cesta štev 4. 151 ffîoûne hamgarne in šeoijote v veliki izbiri po ugodni ceni dobite v obče znani, nad 50 Let obstoječi manuf. trgovini M. Miklanc ,.&TI Škofu", Ljub liana-Zunanjim naročnikom se pošilja tudi vo pošti. l27-a teddelavec za samostojno delo pri rutah in resah (iranžah) se išče. Ponudbe naj se pošljejo pod ,,Dobra moč" na Oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16. 3281 a ; ;! Radi ugodnega nakupa surovin nudi po izredno zniianih cenah vse t; /T POZOR! POZOR! vrvarske lastne izdelke iz ôolgs konoplje kakor vrvi z3 stavbe, perilo itd Strange, uzde, eun» gelce, Oprti, trtne, tesarske in zidarske vrvice, imis, motvoz (špago) itd. Prva kranjska vrvarna In trgovina s konopnino LJUBLJANA, Sv. Petra c. 31 Telefon 441. I Na debeio ! 3226 MARIBOR, Vetrinjska 20 Telefon 454. Na drobno! Tiskarna in litografični umetniški zavod J. Blasnlka nasledniki v Ljubljani javlja žaiostno vest, da je dne 2i marca preminul njega dolgoletni, marljivi in vestni sodelovec, gospod arman tiskarniški strojnik v p. Pogreb pokojnika se vrši v nedeljo, dne 25. marca ob '/J 4. uri popoldne i i hiše žalosti, Ižanska cesta št. 27, na pokopališče k Sv. Križu. Možu neumornega dela bodi ohranjen časten spomini Ljubljana, dne 24. aprila 1926. M"-« Bret posebnega obvestila. Tužnim srcem jav.jamo prebridko vest, da nas je naša ljubljena žena, mati, hči, sestra, teta in svakinja, gospa Mula GM roj. ШШШ danes po večlemem mučnem trpljenju, vdana v božjo voljo v 26 letu starosti za vedno zapust.la. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 26. aprila pop iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. V Rogaški Slatini, dne 24 aprila 1926. Albert Gabrič, poštni uradnik, soprog. Pavlica, Bertl, otroka ter vsi ostali sorodniki. Zahvala. 3380 Za vse dokaze toplega sočutja ob bolezni in smrti, kakor za darovane vence, za obiino udeležbo ob pogrebu našega nepozabijenega Iskreno ljubljenega soproga, odnosno očeta, gospoda Ferd. Rfllineri£a posestnika in gostilničarja izrekamo svojo najorisrčnejšo zahvalo. Posebna za-zahvala pa bodi izrečena tukajšnjemu in St. Lenart-skemu gasilnemu društvu, gostilničatski žadrugi, posojilnemu društvu, prečast duhovščini, pevcem in godbi ter g. dr. Weixlu za njega neumorni trud ob priliki bolezni. Sv. Trojica, Slov. gor, dne 25 aprila 1926. Žaluješ Emilija Blinerif in otnei. LEPO POSESTVO сл. 40.0000 m, obstoječe Iz vinogradov, njiv, travnikov in sadnih vrtov, s še novimi gospodarskimi poslopji, ležeče ob cesti, 4 km od kolodvora, v sredini Industrijskega kraja v Sloveniji se ugodno proda. Ponudbe na upravo Jutra pod 225. 8406 a „Kmečki punt" Pravkar je Izšla ta krasna povest hrvatskega romanopisca A. Šenoa v lepem slovenskem prevodu dr. Joža Glonarja. — Cena broš. Din 25—; vezane Din 30 — brez poštnine. V naši založbi so izšle doslej še sledeče zabavne in poučne knjige: Dan in a Povest- Nemško spisal G. Keller, KEgilldt poslovenil dr. Joža Glonar. — Cena Din 5 —. Roman dojenčka. Stbsko spisal Bra-nislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena Din 15 — 7nlnm karier Povest iz viharnih dni Lclcill KoDcia našega narodnegaosvo bojenja. Spisal Ivan Zoreč. Cena Din 14 —. Povest o Robinsonu «.Ta mladino, v anglešč ni spisala K. Fitzgerald. V slovenščino preložil Bog. VdoviČ. Cena Din 15-—; vezani izvod Din 20'—. Politika in zgodovina. K: govorov na dnevna vprašanja. Spisal dr. »ragotin Lončar. Cena Din 15'—. Vse tu navedene knjige se dobe po vseh slov. knjigarnah. Naročajo se lahko tudi pri podpisanem založniku. Tiskarna In lltograflja 3264 . 3. BLÂSNIK nasl.d. d- LJUBLJANA, Breg it 12. Občinsko dete. NAJBOLJ! UK ZA KURJE OÙ SMRT ZUtlEYIM' Zahtevajte samo originalni „Smrt ialje» vima"! U apotekama in drogerljama 1 zavoj 10 Dinara. LABORATORIJA LAMKO, Beograd Kondlna U. 159- JDDUUl JUUUU! J1 JULJLO JUUl JŒJODQJl JL .. J — Izredna novosti —— Patentna preproga-postelja ki ne potrebuje modroca in jo vsaka osoba lahko nosi na rokah in ki |e potrebna v vsaki hiši in hotelu, kopališču n ladji stane samo Oln 300*« po poštnem povzetju. Nadalje imam veliko skladišče perja: za zglav-nike in blazine kg Din 60'—, pol-belo kg Din 100- 152-a Josip Brozovit kemička čistlona perja Zagreb, Boškovlčeva ulica itev. 10. ^□□□□□□□□□□□шартиапопашасп »♦♦>M«M»M»>Mt»«»WH>m»M»>»MtMtii Mestni stavbenik Pavel Bren Novo mesto se priporoča za vsa nadtalna in k temu sorodna dela. Cene zmerne. Pisarna Gradac! icio Manufakturna trgovina Rogelj Ljubljana, Sv. Petra o. 26 priporoča svojo krasno blago: Stol, cajg, klot, kamrik, delen, etamin, šifon, belo, plavo in rjavo kotenino. Storjene obleke domačega izdelKa, perilo za dame in gospode, potrebščine za krojače in šivilje. Blago dobro, cene nizke. 47-' • Edino največje in najmodernejše podjetje te vrste v Sloveniji. MEZNftRlé RADO. Maribor. Glavni trg štev. 21 Tel. interurban 478 Brzojav Slleznapič Nlartbor. Trgovci, zahtevajte ponudbe NE POZABITE, da je tvrdka B. VESEUMOVI« t dr. v Mariboru sa praznike znižala cene aa 20 vo in uvedla novost, da vrne denar tatetkom ™aja naza, se le kupilo pri nas meseca aprila 11. Kateri dnevi so določeni v to, se je to strankam ie sporočilo, zate shranite *opirS blokov naie blagajne, da iih pozneje vpoiliete. Poglejte si naio zalogo. «Iste obvezani ris kupite ............4 blago, ki Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovan ju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Telefon itev. 16 Ustanovljena 1.1889 Po&tnl ček 10.533 Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) LJUBLJANA, Prešernova ulica. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker iamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denai nedoletnih, župnijski nradl, cerkveni in občine občinski denar. 39 Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica dale uosoiila po nlzk. obrestni meri na posestva in menice Zubna ôetkica mora biti malena mvn^^fkli ustft tahitjtfo tcurlm milil' tiaB mtdmpnsnta. mitanietl» tBchJniUa швИЈи- god csefcht ji.-гмш г»љгв » аиваџ ахЛ Ugnati (zriijènjlva 2Ubna ôefkîc» „Dentclalr" tm»fš (Boft.no »чЛ^Ли» IctoCù» m&ti ЛевеЧЛец» .„001, nai,ga im^ao t шМе) «вЖЛоА» etlXiat tocle «M/. tittle» JDenlchlr" oropisuja lije£rfl& xttbazt* Oeoot га dugosle*©» - Vztrajne Palma-kaučuk pete in potpiati napravljeni so iz najbolje surovine, varujejo Vaše obuvalo, trikrat so trajnejši kakor usnje in omogočajo Vam elastičen hod. Ni razkošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka. 158 a uCosmochemia" k. d, Zagreb, Račko&a ut Z. Uspešno zdravljenje golše Eno najvažnejših odkritij e zdravilo proti golii г zdravilno soljo, ki vsebuje jod. Znameniti dunajski učenjak vseučiUščnl piefesor dr. vitez Wagner pl Jauregg in mnogi drugi zdravniki sklicujejo se na odnoroa izkustva in prlobčujejo mnogoštevilne uspehe Tako so n pr. v Švici celi kraji ozdravljeni .d te nepriletnosti Je to popolnoma neškodljiva uijača, ki izvanredno deluje. Naie učinkovite zdravniške soli so odstranile že na tisoče ljudem golšo Zahtevajte naša poročila o zdravljenju in uporabi, katera odobrava vsak zdravnik. Mi smo ustanovili v vseh državah zastopstva katera Vam bodo zastonj poslala naše opise, ki Vas bodo gotovo zanimali Pišite še danes in dobili boste takoj 3214—a Vjtjusi MSrzke, Berlin, Wllmers-Jorl, Bruchsalcrstr. 5, Abt 926. Najboljša so še vedno lavese Madras I i i Posiliatve po povzatiu ! Blago, katero ne konvenira, se v 14 dneh izmenja ali denar vrne. „\VEKA" ekspottna hiša za praktične stanovanjske potrebe. Maribor I. Cankarjeva ulica ite*. 2. z MICHEL IH pnevmatiko. Solidne cene! Plačljivo na obroke Ï Bgn* Ljubljana HMm Novo mesto. LUMINI мшаМ kolesu kompletna garnitura 12 kom. kakor na sliki franko dom Prati predplačilu ali povzetja. Cerweni zuonovi, armature m surovi odlitki LEVER BROS. LTD, Port Sunlight. ENGLAND. Zahvalna izjava. Veleučenetnu g. doktorju 1. Rahlejevu Beograd. Čast mi je prositi Vas. da mi nakažete do danes najbolj preiskušeno zdravilo proti revmatizmu. Glas o Vaši sposobnosti in trudu se širi na vse strani; ker /e v našem mestu zelo trpela trojica (2 moška in 1 ženska) na revmatizmn. a jih vidimo danes, z Vašo pomočjo, popolnoma zdrave. Zato Vas lepo prosim, da mi kar najhitreje pošljete to izborno zdravilo, ker moja rodbina težko trpi na revmatizmu v nogah Vir-Pazar. 5. oktobra 1925. (Črna Gora). Vdam in hvaležni Niko Crnčevič. Zdravilo „Jtadio von Ungarn) Wien, i. Schu-.erstrasse 10. - Tekoča voda in telefon po sobah. Sobe s kopel io Ke odtegnite volni toplote! Pere brez pogodbe vse fine tkanine. ИШШИИтИИ) Penzija 55-60 Din Milo podnebje, izleti v okolico, kopanje, solnčenje itd. Priporoča se 173 DInko Radič, vtasnik in.oški, iz močne angleške gumirane tkanine Din 220. double 350, impreg. cover coa' 500, dei jopa *00, us-njati suknjič S60, otročja gumi pelerina 100, damski gum nlašč 250. kakoi tud hlače, obleke, površnike tei sploh vso koniekciio raz-.K)šilj(> po zelo znižani ceni veietrgovirw k. STERMECKi CELJE i> T EV 2 ( Vzorci manufacture se po?!jejo v pogled ilustrirani cenik s čez 1000 slikami p: ■castonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. - ' rgovci engro cen p .. ovino in industr ernova ulica S® lastnem poslopju). vrstnih vrednostnih paniriev devu in valut borzna naročila, predujm i» uredit. v?ak--vrste, eskomni n nkasn me»n e; пакггЈЈ: v tu- in no/emstvo sit5 te. it' irwante Itredr. uuanan- ireto- > . n. « . fa: