PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1064. L« ter »d M ItCM^-tltM Mllw. Dm. t, I M?, •• Um ih»v cMIm »I CtitcM*. !».. Hi* Act «1 Cm|'**i «f Matck 1. UN CHICAGO 23, ILL., 2. M UA (May 2), 1945. Publisbed Weckly at 2301 S. Lawnd»le Ave. ••• LETO—VOL. XI. ITALIJANI V SEVERNI ITALIJI so se dobro postavili. Osvobodili so Milan in precej drugih krajev in tudi s smrtnimi kasnimi niso ste-dili. Mussolinija so ustrelili in veliko drugih njegovih tovarišev ter s leni maščevali smrt, ki je pod Mussolinijevlm nasilnišivom doletela socialističnega voditelja Matteottija in nešteto drugih. Gornje predstavlja skupino takosvanih italijanskih patriotov, ki se imenujejo "maquis". V boj proti Mussoliniju so se organizirano podali leta 1927, a so imeli malo sreče, ker takrat je "duce" slovel tudi v demokratičnih deželah, ker je napravil "red in mir" v Italiji ter komunizem satrl. Zbor združenih narodov obeta veliko uspeha ZASTOPNIKI 46 DRŽAV ZATRJUJEJO, DA SO RES ZA TRAJEN MIR IN S TEM ZA PRAVIČNO UREDITEV SVETA. - 18 DRŽAV NEZASTOPANIH. - POUSKO VPRAŠANJE BILO NAJTRŠI OREH. MOLOTOV USPEL O konferenci združenih naro- no deželo, kar v resnici je. dov, ki se je pričela koncem Churchill se je s tem tolmače-aprila v San Franciscu v Cali- njem zadovoljil in pokojni fomiji, pravijo, da je najvaž- i Roosevelt je soglašal, nejša v zgodovini, kajti od nje Italija torej v San Franciscu je odvisno, ali bomo imeli po nima zastopstva, a je možno, tej vojni mir, ali pa le pre- da ga dobi, predno bo konec mirje. konferenco. Kajti italijanska vlada, in njeni podporniki v Zastopnike poslalo 46 držav Zed. državah trdijo, da je bila Na tem zboru je zastopanih po strmoglavljenju Mussolinija okrog 46 držav, oziroma vse, ki bolj v vojni proti Nemčiji, kašo napovedale vojno osišču, pa kor pa Francija. In ako se Fran-če so aktivno v nji ali ne. Toda cijo priznava za zaveznico, ki glavne sile, ki ta zbor zares vo- je nekaj postala šele ko so jo dijo, so Zed. države, Sovjetska osvobodile ameriške, angleške unija in Velika Britanija. Fran- in kanadske čete, čemu ne tudi cija in Kitajska sta prišteti k Italijo? njim, a za enkrat se še ne moreta uveljaviti v veliko trojico toliko, da se jih bi lahko nazva- Napadi v ameriškem tisku na Rusijo prilivajo olje na ogenj za novo vojno Mnogo listov v Zed. državah — med njimi najbolj razširjeni, je urejevanih veliko bolj fanatično proti Sovjetski uniji, kot pa so pisali proti Hitlerjevi Nemčiji. V kartunih, v člankih in novicah delujejo na vso moč, da bi javnost pridobili v večje sovrašto do U. S. 5. R., kot pa ga je kdaj imelo do Hitlerja ali Mussolinija. t Ameriški komunisti pri tem niso brez krivde, ker se delajo za važnejše kot so. Ampak oni niso vzrok temu ščuvanju, pač pa, kar v tem listu zmerom poudarjamo, vzrok je različen ekonomski sistem. Ne demokracija, pač pa načelo privatne svo-jine, ki ga je USSR zavrgla, ves ostali svet pa je še posest privatnikov. Na mednarodni konferenci v San Franciscu je bilo skozi vse prve dni očitno, da zastopniki deiel, ki verujejo v kapitalistični sistem, nimajo zaupanja v zastopnike Sovjetske unije in Vjačeslav Molotov je to dobro razumel ter priložnost izrabil Sovjetski uniji v korist. Sovjetska unija deluje, da se po tej vojni ne osnuje kak nji sovražen blok, kot so ga v Versaillesu po prejšnji vojni. Zato hoče okrog sebe prijateljske, ne sovražne države. Nič več Aleksandrove Jugoslavije, fašistične Rumunije, Beckove Poljske, Borisove Bolgarije in Hortijeve Madžarske• Uspela je, kar je v veliki meri tudi zasluga pokojnega predsednika Roosevelta. Kar se imperializma tiče, se s sovjetskimi najbolj križajo angleški interesi. Toda Churchill je rajše sklenil s Sovjetsko unijo prijateljski pakt, kot pa da bi angleškemu tisku dovolil hujskati v vojno proti Rusiji. Koliko so taki pakti vredni, je seveda znano iz stare in novejše zgodovine. A v Zed. državah in v latinski Ameriki pa je hujskanja proti Sovjetski uniji toliko, da ne obeta bodočemu miru nič drugega kakor odmor, ali pa še toliko ne. Predmet ščuvanja je sedaj najbolj Poljska. Ves svetovni klerikalizem je uprežen v tej propagandi. In pa vsi tisti, ki žele, da si zavarujejo sistem izkoriščanja za privatni profit s tem, da Rusija znova postane lastnina privatnikov namesto ljudstva. Dobro je, ker je pred-sednik Truman obljubil delovati po Rooseveltovih potih. Ampak konflikt bo ostal, dokler tudi v drugih deželah ne zmaga ljudstvo nad izkoriščevalci. Kontrola nad cenami vsled podkupovanj popolnoma strta Bodoči mir odvisi tudi kaj bomo storili z Berlinom POZORNOST SVETA NI OBRNJENA SAMO V SAN FRANCISCO, AMPAK TUDI V GNEZDO NACIZMA. - POROČEVALEC ČASNlSKE AGENCIJE ONA, SELIGMAN, O SVETOVNIH PROBLEMIH Kongresne preiskave glede živilskega trga so dognale, da sicer v tej deželi ničesar ne manjka, vendar pa potrebščin ni toliko v izobilju, da bi kon-zunienti lahko rekli, češ, ako mi ti ne prodaš po taki ceni, pa grem v drugo prodajalno. Največji švindel je v poslednjih mesecih nastal na mesnem trgu. Polastili so se ga ljudje, I ki na postave in vladne odred-1 V času, ko so se zbrali v San che, Zedinjene države, ker so be nič nc dajo, ker pač mero- Franciscu zastopniki združenih pošiljale železo in petrolej na dajne uradnike lahko podkupi- narodov, je bila pozornost sve- Japonsko. |o in potem trgujejo po svoje, ta obrnjena tudi na Berlin. Samo Poljska je čista, pravi- Tako je prišel ves ameriški me- Teoretično bomo ustvarjali jo. Vsa ta literatura pozablja sni trg iz reda. V male kraje tukaj v San Franciscu temelje na kršitve poljske konstitucije mesa sploh niso več pošiljali, v bodočega sveta, toda odločitve med obema vojnama, na pogro-velikih mestih, v letoviščih, v praktičnega pomena bodo pa- me in na diskriminacije napram dragih hotelih in prezimovali-1 dale v Berlinu. Tam se bodo pr- j židovskim dijakom, na krivično ščih pa si dobil in dobiš mesa1 vič, odkar se je začela vojna,' zatiranje ukrajinskega prebi-— najdražjega, najboljšega se- sestale armade Velike Britani- valstva. Tukaj v Ameriki so veda. kolikor hočeš. Seveda, j je, Amerike in Sovjetske Rusi-1 oni, ki podpirajo te poljske kroje O zasedanju premagane ge, širili na vse pretega pogu-Nemčije ne bodo mogli izme- j bno sovraštvo napram Rusiji, njavati teoretičnih naziranj. To svojo gonjo so tirali tako da-Odločiti se bodo morali takoj, leč, da bo vsaka rešitev tega na mestu. - vprašanja, katero bi Rusija mo- Prcd svojim odhodom v San g^ sprejeti, označena kot kri-Francisco sem v Washingtonu vična, brezsrčna, brutalna in govoril z osebo, ki ima dobre j nedemokratična, informacije na razpolago glede Jasno je, da ne morejo zrna-načrtov za okupacijo Nemčije, gati. Toda očividno jim je na Ta osebnost je prepričana, da tem, da tudi nikdo drugi ne bi ni pričakovati nobenih težkoč zmagal. Da bi to preprečili so v pogledu skupne administra- čisto pripravljeni zastrupiti o-:ije Nemčije. zračje konference v San Fran-. Verjetno je torej, da vlada ciscu. obed v takem kraju stane najmanj petak. povprečen delavec pa komaj toliko zasluži na dan. Mesni trg ni edino raketir-stvo. Predstavimo si, koliko sedaj "ekstra" zasluži tobačni trg, pred tem pa žganjarski trust, pa špekulanti s sladkorjem, maslom itd. Nedavno pa je prišlo na dan, kako se spodrivajo druga drugo *ovarne, ki izdelujejo milo. Dve taki kompaniji sta dali Atlantic and Pacific, ki ima prodajalne Širom dežele, blizu milijon do- tega imamo. Mi je žal, ampak zagotavljam, da je to prav tako dobro." Imamo protitrustno postavo. ki se tičejo okupacije Nemčije stalo skoro nemogoče in neraz-kot teoretičnega razumevanja rešljivo. Toda obstojajo tudi še glede osnov za delo v San Fran- druga vprašanja, ki niso manj ciscu. težka, niti manj nevarna. Jasno je videti, da ni nobene Zelo zapleteno je vprašanje j možnosti, da se bo našla soluci- mandatov. Kako naj najdejo šitev problemov otokov na Tihem oceanu, katere bomo odvzeli Japoncem, ki so jim bili deloma mandatirani po prvi svetovni vojni? Ista formula mora biti primerna tudi za Ko- in Etbin Kristan ugotovil, da so bili nasprotniki SANSa v napačnem lo v "veliko petorico' Poljsko vprašanje Dočim italijanske zahteve na konferenci v San Franciscu ni- Vsc evropske države, ki so so ustvarile nikakršnega težke- bilc v vojni z osiščem, so zasto- ga problema, je bil pa toliko pane na konferenci. Načelnik večji glede Poljske, jugoslovanske delegacije je mi- Poljska sc ponaša, da jc bila nister zunanjih zadev v Titovi prva v tej vojni, ki jo jc Hitler vladi Ivan Subašič. nasilno napadel. A v San Fran- Ncvtralnc vlade zunaj ,cifcu' ko fV* *onferenca otv°- rila. je bila brez zastopstva. Nevtralne dežele na ta zbor Molotov je hotel, da se ga ji niso bile povabljene, namreč prizna. Ameriška in angleška V nedeljo 29. aprila so imela skupna slovenska društva v Chicagu priredbo v prid relifa za Jugoslavijo, ki je zelo dobr.o uspela. Edini govornik je bil Etbin Kristan, ki je v svojih izvajanjih poudaril, kako v napačnem so bili tisti naši rojaki, ki so nas svarili pred partizanskim gibanjem, kajti če bi tega po-kreta ne bilo, kdo ve, kaj bi bilo s Slovenijo in ostalo Jugoslavijo! tudi ako so bile res nevtralne. Med te se štejejo Švica, Švedska in Irska, ii\ pa tudi Portugalsko se lahko prišteje k njim. Španija, ki se tudi smatra za nevtralno, je bila z osiščem do zadnjega. Vodila je propagando zanj v latinski Ameriki, na Filipinih in kjer je še zmogla kaj poseči vmes. Na vzhodno fronto je pošiljala svoje čete Hitlerju v pomoč, v obliki "prostovoljcev", v povračilo za Hitlerjeve in Mussolinijeve "prostovoljce",.ki sta mu jih dala za zrušenje španske republike. Sedaj je Francu žal, kajti s padcem Mussolinija in Hitlerja so tudi njegovi dnevi že do kraja sešteti. Italija ni bila uslišana Dasi se je Španija zelo prizadevala, da bi bila povabljena v San Francisco, ji ni uspelo, četudi ji je i Vatikan pomagal pri tem. Veliko bolj odprto pa je zahtevala Italija, da se jo povabi, Tako pa so partizanske čete vlada sta mu odvrnile, da polj- j zasedle, kot poročajo časniki, ska (lublinska) vlada, ki jo Mo- že tudi Trst in vse ostalo jugo-skva sponsorira, ni prava za- slovansko Primorje. stopnica naroda, torej naj sc jo Kristan, ki navadno dolgo go-reorganizira. V ta namen je bi- vori, je na tej priredbi govoril (Nadaljevanje na 6. strani.) le kakih 25 minut. Navzoči so ga poslušali z največjim zanimanjem in večkrat je bil prekinjen z aplavzom. Spored je vodil Anton Kra-penc, pevski zbor France Prešeren jc zapel pod vodstvom F. Kubine več pesmi, nastopil je Možina trio in pa pevski zbor Slovenske ženske zveze. V dvo-spevu pa sta peli AliCe Kosmcrl in Angela Rokavec. V drugem delu je bila vpri-zorjena drama v enem dejanju "Mati", ki jo je spisal Mile Klopčič. V nji so imeli vloge Helena Kušar t mati), Ant. Kra-penc (sin Peter), Alice Kosmerl (hči Mincal, Milan Medvešek (partizan Andrej) in Joseph Oblak (partizan Marko). Občinstvo je bilo s priredbo larjev subvencije pod označbo. mn0g0 ve£ soglasja v zadevah, Poljsko vprašanje je torej poda na} s tistim denarjem oglaša njuno milo. Ponekod, kjer so prodajalne A. & P. izpodrinile že vse druge, sta tako samo tisti dve kompaniji dobile monopol. Trgovina ima milo — in če vprašaš za tega ali onega ti pro- J ja poljskega vprašan ja^ kf bi zedinfeni' narJdf prikladno"re~-* : . 8 . bila sprejemljiva za vse. Pred- šitev oroblemov otokov na Ti- stavniki poljske vlade v Londonu so prišli na konferenco (neuradno) polni fanatične ne- spravljivosti. V propagandi, kaki pa včasi v raznih preiskavah tero so širiU v poSebnih vlakih. __________ _______________ _ in tožbah bolj pomaga trustom ki ^ vozili časnikarje v San' rejo, kateri bo treba zaščite i., kot postavi. Kajti gre se, koliko Francisco, na shodih, katere so j vodstva, predno bo mogla pre-sc lahko napravi dobička na en prirejah v poslanicah, s kateri- vzeti samovlado V to vrsto pro-ali na drug način. In tisti, ki o- j mi ^ prepiavili kongres, v pis- blemov spada tudi Palestina, ki beta največ profila, jc oMržan mih nasiovljenih velikim dnev- je pereč problem britanskega in pn tcni so dostetc tudi pod- nikom, vsepovsod udarjajo na carstva, žarišče pritiska zioni-k u pni ne mcrodajnim uradni- slruno neizprosnega sovraštva stičnih zahtev in zahtev musli-kom m pa subvencije časopisju do krimske konference, do So- manskega sveta v obliki oglasov in plačanih vjetov do Churchilla Kolonijalne velesile — Veli-člankov. SaJ so cel° tako daleč, da i ka Britanija. Francija, Belgija Ameriški ' black market K so obtožili vse štiri velesile, da in Nizozemska — se bodo pro-oestal samo zato tak kot Je, kw prihajajo v San Francisco z u-itivile vsakemu zmanjšanju svo-oblast ni storila ničesar izdat- mazanimi rokami __ Francija.: jih posestev ali svojih preroga-nega. da hi mu stopila na prste. ker je vičijski rcžim sodeloval tivov. Naš State Department pa Pac pa dopustila, da njem "po-j z nacislif Britanija radi Mona- bi rad videl, da pride do usta-iticm najemniki dobe od ra- ^ovega Cehoslovaška radi Ha- o pomlad že enkrat prišla. Ob zatonu Tri in pol leta je minulo, ko io stale Hitlerjeve legije pred Moskvo Mesec prej je dr. Diet-rich, ki je bil tedanji minister propagande, sklical vse tuje-zemske časnikarje in jim v imenu Hitlerja in na svojo častno besedo kot zastopnik nem-^krgn naroda povedal, thr JeTtf ska armada kot bojna enota prenehala; in da bo vzelo samo SLIKA MORDA N K POVE DOVOLJ, a je s Pacifika. , otoka Iwo Jima. kjer se ni hotel podati noben še nekaj tednov, ko bo popol-Japonec, zato je bita borba do skrajnosti, ker je bilo treba vse pokončati. Nad 39,tat ameriških marinov nnrriH ..nlAmi« ie bilo v borbi z njimi in veliko jih je padlo. Japonci pa vsi. . IS, 1 t , , _• _______' I o je bilo takrat, ko je vsa ostala Evropa ležala pod peto KATKA ZUPANČIČ: IVERI Ne vec spati Ne več Nemčijef Takrat, ko je bila spati - ha Vsa brez potnega Amerika skoro neoborožena in listka se znajdete na vlaku. med Anglijo ter porazom pa sa- Vlak drči z rastočo naglico, dr- mo malo vode čl z brzino, da vam zastaja sa- Nihče ne ve t ^ kot pa. Spredaj je lokomotiva in sužnjena Evropa In pa Rusiia Sicer je bilo v vojnah in pod tirani že veliko brutalnega po-! Moje ' počitnice" obležite brez moči na hrbtu, vrsta vagonov, vendar vidite katera je položila na oltar zma stopanja s prebivalci, mučili so jih s sekanjem rok. z žarečim Dva tedna ^ trajale Ampak jTedaj vam začne v prsih šele natanko kako se je lokomotiva ge kot trinajst milijonov I kratko'^m iz^zbirke! o klte- ogljem, z zapiranjem v mrzle kleti, z žejo in lakoto, z odsekava-j kakšne so bite! PfaV tipati. Dihate težko in ločila od vagonov ,n ddbezljaia žrtev ' na R>m ^^ njem ušes in še nešteto drugih načinov je, s katerimi je barbar Navadnemu prehladu se še "I"1"' ko ****** V*g°'" T«1^ V"T' I tekla pred Moskvo; prj*snfi številki mučil ujetega zasužnjenega in podjarmljenega človeka Posilje- kako upirate, čeprav vam je;ni ™dno' ce pomislite, da v*m črti dalje in vse hitreje in hi-j in v ved kot v dve in { , - uu,— a™ _____________________influenca sedi na prsih in se t reje Bogsigavedi. kdaj smo obleganju Leningrada v Kiie- kratkočasi na primer z vašimi skočili s tira j vu odesi in Sebastopolu. na Gola skalnata ---- --------. "Kar te je potem zgodilo je bilo še strašnejše kot pa njih grozoten ooložaj. Na njegov klic so vsi skočili na noge in bili kot prirastli k tlom. S prestrašenimi obrazi so stali' kot odreveneli. "Moje tovariše, ki so izkušeni v strahotah, je to zelo pretreslo. Ti mali otroci niso bili več otroci, amnak starci. Srce in duša je bila strta v njih. V zdravniški preiskavi smo ugotovili, da je imel vsakdo tetovirano številko, ki jim je bila utisnjena na levi rami. Mnogo je bilo tako oslabljenih, da se niso mogli premakniti. In njihni starši so bili večinoma sežgani v nacijskem krematoriju Maidanek, in to brez kakih pogrebnih ceremonij. O naših ljudeh Sarajevo. Sušak in nato je prišla na vrsto Reka. In tako dalje. Korak za korakom pada slovenska zemlja nazaj slovenskim ljudem. In kot pravi pisatelj Louis Adamič: "Sami so šli na delo osvobojenja, brez da bi čakali, da drugi kaj napravijo zanje." Ne bo dolgo, ko bo njihova tudi Ljubljana in Zagreb. Ali pa sta morda v teh dneh, ko bo to natisnjeno, že v njihnih rokah. Ne morem, da ne bi omenil val mu je hčere in žene, zažigal hiše, odvajal druge v suženjstvo! glava svinčena in imate velike in plenil. Ampak tisti, ki so to počeli, so bili barbari, kot jih ime- neprilike s pipo sredi obraza, ki nuje urednik dnevnika "Detroit Press" Malcolm W. Bingay. On j* »h neprodušno zamašena ali Pesnitev je od Franceta Kosmača in se glasi: Pred pomladjo je v družbi večje skupine ameriških časnikarjev bil od naših vo-|Pf kaplja iz nje nepretrgoma j J*JT" *v^'* £St* tli jaških oblasti povabljen v Nemčijo, da si ogleda, kaj so počeli J J L^ uklaS odp^ ker naciji z ljudmi, ki so si jih zaznamovali za sužnje in v mučenje, da jih uničijo. Videl je in sedaj ve, da je tisto, kar smo prej čuli le od Židov in iz moskovskih poročil, kruta resnica. Zavezniški vrhovni poveljnik general Eisenhovver se je prepričal v svoji invaziji v Nemčijo na lastne oči o nemških barbarstvih in je želel, da se enako prepriča čimveč drugih Američanov in Angležev. Prebivalstvo Ukrajine, Bele Rusije, velik del Rusije, Poljske, Jugoslavije itd., pa se je o njih prepričalo s svojo krvjo in trpljenjem. Med Slovenci so iz prejšnje dobe ostala najbolj v spominu mučenja in druge brutalnosti, ki so jih uganjali Turki. V krščanskem svetu je mnogo povesti o mučenjih, ki so jih uganjali paganski mogotci nad kristjani v * ta trn Rimu. In o upornikih v takratnem rimljanskem imperiju, ki 30 jih sežigali s smolo namazane na križe pribite v tisočih naenkrat. V naših povestih in v zgodovini sta znana za krvoloka tudi Atila in Džingis-Kan. Ampak še nikdar v zgodovini ni bilo hujših - beštij, kot so bili skozi Htlerjevo dobo "nadljudje" tretjega rajha. V barbarstvu, v mučenjih vseh sort, v uničevanju narodov in opozicije jih skozi vso zgodovino nihče ne prekaša. Posebno zato ne, ker je treba pri tem upoštevati, da starodavni roparski glavarji, sultani, razni Džingis-Kani, Atile itd. niso bili ne "civilizirani", ne "krščanski" ljudje, ampak nepismeni "barbari". Nemce pa se smatra za vzvišen, civiliziran narod, za prvenstvenega v literaturi, glasbi, kulturi v splošnem, v vse sorte znanostih, v industriji, v tehniki, v zdravstvu — sploh, veljal je čeprav imate v hiši 74 Fahren- » *™rom na stavki. S klesča-heitovih stopinj toplote in vam mi in sllom in brez koka»na udje postajajo trudni in boleči, j P^iskuje vase zobovje kakor da ste se baikar vrnili s Natanko P™šče celo luknje, ki svetih Višarij, kamor ste za ek- Jlh J« *>bopuk že pred leti i*-stra pokoro nesli južino petnaj- Praznil Vi si P8 ne morete postim romarjem, tedaj smete bi- zagati. r«2*n <*• postokate. če ti uverjeni, da se navadnemu ste "M**"0 Mmi' Ce Pa ie kdo prehladu pridružuje še kuma. "»ven, in vas ta kdo plašno ki nosi tuje, vendar blagodone- *leda ~ kakor Je «ledal mene če ime: influenca ~ tedaj se morate m z 1 ' 1 1 i premagati in se pomirjajoče na- Ta ne pozna sale. Kaj kmalu J^^JV J J vas prisili v vodoravno lego In smehniti. Cez enajsto roma kazalec na uri. Nočne ure bodo dolge, strašno dolge. Ali oči vas ščemijo ko vas ima tako v popolni oblasti, tedaj se, ljubi človek, pripravi na njene norčije. Najprej vam .razkuri in razpali telo ta- in ugasnete luc. ko, da vam je kakor goreč škop- I*ahna dremavica vas obje-nik in vam je grlo suho in žgo- ma Napol bede, napol spe si gora zraste | dolgi Napoleonovi cesti proti pred nami. Navpična je in sega, Smolensku, Revu in Moskvi in!Sk«" «'ooen "i se nam smehlja do samih oblakov Tunela ni- pa pri Stalingradu, kjer so v? kjer S peklensko naglico se obrambi hriba Mamujev Kor-blizamo koncu. Od nepopisne groze otrpnete: zdaj zdaj bo če, kakor da ste se gostili z živim ogljem. Nato jemlje v roke svoje mu* domišljate, da vas vabi Morfej v svoje mehko naročje, Morfejevo naročje, kaj še! čilno orodje. S kleščami vas; Influenca vas posadi na visoko prime zdaj med pleči, zdaj v skalo. Pred vami zija prepad, križu, pa zvija in vleče kožo, ki mu ne vidite dna. Polni gro- kakor da vas namerava na ži- ze se čvrsteje oprimete skaline, vem odreti. Z dolgim šilom vas ta pa oživi in hiti z vami v pre- zbode v uho in prevrta glavo pad. Tik preden treščite na skoz in skoz. Razbija vam na dno. se zdrznete in zbudite. Je- za resnično prvenstveni, v civilizaciji današnje dobe za najbolj i senca in svedra v očesne ja- zik si bi bili pregriznili, če bi ga vzvišen narod. mice. slučajno pozabili med zobmi, s Hitler je to po svoje razumel in zahteval, da le temu "izvo- Telo vam zmrcvari tako, da lako sil° in naglico so se bole-Ijenemu" ljudstvu spada bodočnost, in da mora postati vsa Evro- se bojite kihniti, kajti kihanje če čeljusti v hipu smrtne groze pa njegov "življenski prostor". Ker ni mogel tega doseči zlepa, se vam odmeva po vsem trpe- sklenile. je vtaknil vžigalico v slamo in Evropa ter potem ves svet je bila čem mišičevju in po vsem, kar In žeja vas, S težavo poseže-v ognju. Hitler je bil prepričan bolj kot Napoleon, da bo zmaga Je P0*1 nJim- Težk<> j* ležati na te po ohlajenem čaju in ga izce-njegova. Vse mu je šlo gladko in po načrtih. levi' težko na desni strani, pa dite do dna Se ob svojem 56. rojstnem dnevu v aprilu to leto je zagotavljal, da ga ne bo konec, ne njegovega tretjega rajha, čeprav že "azijatski barbari" (Rusi) in armade "židovske plutokracije" (Američani in Angleži) razsajajo v njemu. Nekaj dni pozneje je poveljnik nacijske "elitne garde", Heinrich Himmler ponudil ameriški in angleški vladi, da se Nemčija poda pogojno, ako skleneta z njim separatni mir in Nemčiji pa se i v bodoče prepusti nadaljevati vojno s Sovjetsko unijo. "Hitlerju je živeti le še kakih 24 ur," je dejal v svoji smešni ponudbi skozi posredovalca švedskega grofa Bernadotta. Namignil je, da je Hitler "bolan" in da bo živel le še en dan. Himmler in Hitler sta morilca prvega reda. Eden kot drugi je ubil vsakega, ki ga je smatral za nevarnega ali pa nezanesljivega. Himmler, kot načelnik "elitne" garde, je ubil s svojimi "entniki" nič koliko ljudi. Sedaj, ko mu teče voda v grlo, in ker Je on poveljnik nacijskih rabljev, je Angliji in Zed. državam po nudil "brezpogojno predajo", ako se hočeta združiti z njim za vojno proti "azijskim barbarom" (Rusom >. Tak je bil smisel njegove ponudbe. Predsednik Truman in Churchill sta jo odklonila. Sedaj, ko je Nemčija vojno izgubila, kaj z njo? Razumljivo je, da bi bil zločin, ako bi ameriška in angleška vlada sklenila s kakim Himmlerjem, ki je bil poveljnik vseh rabljev v tretjem rajhu, "separaten mir". Nihče ni pričakoval, da to storita, dasi se je Hitler s svojimi tovariši Rudolfom Hessom, ki se je v ta namen pripeljal z letalom v Anglijo, z Georingom, z Goebbelaom in Himmlerjem vseskozi prizadeval, da ju omreži v pomoč svojih namenov. Sedaj je tem nacijskim glavarjem odzvonilo, a nemški narod jc ostal. Tisti, ki nočejo razumeti, da je ta narod zastrupljen z nacijskim fanatizmom vzlic porazu, in da je moral biti vendarle "es narod s Hitlerjem saj dokler je zmagoval, kakor je bil italijanski z Mussolinijem, dokler je bil na višku slave, zahtevajo za Nemčijo tak mir, v katerem ne bi bila za svoje grehe nič kaznovana, češ, mi ne smemo nalagati pokore narodu zaradi Hitlerjevih zločinov. Strašne reči, o katerih minule tedne pišejo uredniki ameri ških listov in drugi časnikarji ter nečasnikarji, so dokaz, da je bil Hitler zmožen podivjati ves svoj narod. In kolikor je bilo takega, da ni hotel v njegov fanatizem, je bil pokončan. Zavezniki so morali v okupirani Nemčiji zapreti vse šole, ker je vzgoja v njih tako fanatično nacijska, da jim ni kazalo drugega kot zabiti šolska vrata. Predno se bo moglo šolstvo v Nemčiji znova pričeti, bo treba novih učnih knjig, ki bodo Nemce učile civilizacije, ne pa vere, da so oni nadljudje. Problem je težaven, kajti Nemci imajo vzlic svojim zloči nom po sve^u veliko prijateljev. Boje se edino Rusov. Le oni jim vračajo zob za zob. Poročajo, da v mestih, ki so jih zasedli Američani ali pa Angleži, ne kažejo nobenega strahu. Sploh še posebno napram Američanom se prijateljsko vedejo. Ampak če jim kdo reče, da se bodo iz tega ali tega mesta Američani ali pa Angleži umaknili in ga prepustili sovjetski armadi, jih prešine groza. Vedo, kaj so počeli po Poljskem in po sovjetski zemlji in se boje maščevanja Tisti Američani, ki so bili v nemškem ujetništvu že v prejšnji vojni, in spet v sedanji, so po osvoboditvi rekli, da je bil kajzerjev rajh civiliziran, a Hitlerjev ni. Nerazumljivo je, kako je mogel svoj narod tako podivjati. Ampak resnica je, da je narod kriv in neglede, kako znosen mir mu zavezniki dajo, za svoje grehe sc bo zelo pokoril. treščilo — pa se zdrznete in zbudite. Srce vam tolče v vratu. Mrzle potne srage polže s čela Telo se kuha v neznosni vročini. Ah. kako se noč vleče! Saj ne more več biti dolgo do jutra. Na omari tiktaka ura budilka. Zelenkasto se svetlikajo njeni kazalci in številke. Vendar se trudne oči dolgo mučijo, preden jih raA>erejo Kaj* Se pol-noč ni...? Glava omahne nazaj na priskutno vlažno blazino. Počakate. da se nekoliko oddahnete in odpočijete. Vnovič naperite pogled na uro. Ne pomaga nič. Kazalec se ni dosegel polnoči in samo deset minut je minilo, adkar ste prvič zadremali. Ali teh deset minut je bilo dovolj, da ste. doživeli že dve strašni katastrofi... Jezik in usta so suha. in grlo trnasto. Izpili bi pol jezera, toda kozarec na mizici je že prazen Ne za roke, ne za noge si ne morete najti pravega mesta. Pa hrbet... Postelja, zmerom prožna in udobna, kakor se za|ho z mečem pokončan", dobro posteljo spodobi, je zne-nada zgubila vso prožnost in u- Ka naie hišo teče voda nitka, iz brega zelenecefa te vriska trobentira, cvetica naših nad. gan padli tisoči borčev gard-skih regimentov, prav tam, kjer so stali, kajti za njimi je bila j po hribih v belih lisah sne* kopni. Volga, in Nemec je mogel le do wvi svod blešči ne svod tja in ne daije. Tam se je odločilo. Tu je bil zlomljen hrbet fašizmu. Le kdo bi mogel premagati Nemce, če bi prebredli Volgo in si podvrgli Kavkaz! A sedaj pa grme ruski topovi v Berlinu in morda, predno bo to pred očmi čitateljev, bo Berlin že miren in udan rdeči armadi. Grmeli so kot prej v Varšavi, Budimpešti in na Dunaju; In druge zavezniške čete pa so medtem pomikale proti Mo- T T" ^asniKar- nakovu in Bershtesgardnu Spo- Skegfl P°r<**valca Teodora Fo- toma so pobrale več kot mili- jasnine. gnjijoče listje pušča v korenine od teikih vej drseči sok rasti. Sko« droben dei koraka mlada četa. po dolgih, po razmočenih poteh rre t nje pomladi blaženi nasmeh; gre komisarka mlada poleg nje, raigret ta tadnji, zmagoslavni naš napad. Skoz droben dež se nam smehlja pomlad. Cital sem poročila časnikar- jon nemških vojakov v svoje ujetništvo. Tako se je Hitlerjevo solnce dorja, ki se je nahajal v Beogradu v Jugoslaviji, kako so se ljudje tam pripravljali na pro- — sc je nmerjevo so.nce g^.!m*>» ž'v! nagnilo v »ton. Takšnega ^ifTftJgj," * glaS,h n«P'sl hajanja človeštvo še ni videlo. A kot so mu (Hitlerju) sledili nemški Mihelni v času njegovih zmag. tako so mu sedaj sle- i^u « , . . . dili v poraze in v sramoto kot ^ k° kda) preJ" In tako * Da. to naj bo tudi naše geslo. Prvi maj mora postati simbol pravice, svobode in bratatva jo je še kdaj osvetilo solnce od začetka sveta. Nekje je zapisano. da "kdor se z mečem bori. dobnost. Nikoli ni bilo čutiti vzmeti. Zdaj jih hrbet čuti, čuti tudi na rjuhi vsak zgib posebej. Obrnete blazino in skušate rjuho zgladiti. Prime vas sunkovit kašelj, suh, vendar hro-peč. Muka so ti sunki za glavo in vse telo. Prsna in trebušna mrena se razbolita in zbada vas kakor z nožem. A kašelj ne popusti. Vsak las na glaVi ima svojo kap. Vi pa se davite dalje "Zdravnika, treba je po zdravnika!" slišite ob postelji in luč vam udari v občutljive oči. Spomnite se, da je noč in da je čez dan hudo zaposleni zdravnik nočnega počitka neobhodno potreben. Oklenete se upanja, da vam bo odleglo. Popi jete žličico ogabno sladkih zdravilnih kapljic, ki so že mesece in mesece pozabljene stale na polici, in dobite toliko sape. da mukoma hripavo odše-pečete. "Ne nocc^j. Jutri ,. Kar na lepem ste namreč izgubili tudi glas O, influenca' Hvala ti za take počitnice! ■Ako vam Je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej. Naročite si Ameriški družin« ski koledar 1945. Stane $1.25. Razkritja grozot V par zadnjih tednih je imela ameriška publika priliko se od blizu seznaniti s strahotami v nemških jetniških ter koncentracijskih taborih. Dokler so o njih pripovedovali le Jugoslovani, Cehi, Poljaki in Rusi, se ameriška javnost ni veliko zmenila, češ, to je le propaganda. A sedaj, ko je te grozote pri znal in jih dokazal časnikarjem in ameriški kongresni komisiji sam ameriški vrhovni poveljnik general Eisenhovver, pa je stvar tudi za nevrjetne Tomaže popolnoma verjetna. Eno najstrašnejših poročil je iz osrednje Poljske. Tam so imeli Nemci v bližini mesta Lodz otroško taborišče. Ruski vojaški zdravnik Sokolenko pripoveduje med drugim: "Ko so udrli ruski vojaki v to utrjeno poslopje, smo začuli otroški glas: Ne streljajte! Mi smo sovjetski otroci!' "Poslopje, v katerega smo udrli, je bila velika trinadstrop-na tovarna z razbitimi okni in vse na okrog opredeljena z bodečo žico. Tu je bilo otrok od štiri do petnajstega leta Pogled nanje je bil strahovit. Izčrpani, sestradani, oblečeni v trohnele cunie. Nekaj izmed njih je bilo obl&enih v razpadle, zavržene uniforme nemških vojakov. Ko tudi praznovan. Fašizem je nam skušal prvi maj ukrasti za svoj praznik in ga praznoval po svoje. Ali v svoji ostudnosti je pozabil, da je prvi maj praznik samo tistih ljudi, katerih cilj je vesoljno človeštvo, kjer ne bo ne razredov in ne pomanjkanja. In to more prinesti le socializem. In ob tem minulem prvem (Konec na 3. strani.) Tole mi ne gre v glav o? *akaj je vladam 'oliko lag-Ije ttfčvti vojne kot pa ustvarjati mir, to ml nikakor ne gre v glavo. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jn^ovaBib D«Uv«ka TUkma Dr nik«, Chicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drlavaa sa celo lato I3.0U; sa pol leta 9l.1t; ta čatrt leta $1.00. Inozemstvo: sa calo leto $3.601 sa pol lata 9S.00. Vsi rokopisi in oflaai morajo biti ▼ naAem uradu najpozneje do pondeljka popoldne ta priobčit«v t itavilki t«ko*ega tedna. PROLETAREC Pubhshed every Wednesday by thc Jufoslav Workmen's Publishin* Co., In«. Establiahed 1906. Editor Biuineaa M a nage r........ ... T Frank Zaiti ...Charles Pogorelec 8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: On« Year 13.00; Six Months $1.75; Thr«« Months $1.00. Fortlfn Countries, On« Y«ar $3.50; Six Months $2.00. proletarec 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Kupi trupel v jetniških taborih živa priča nacijskih 'nadljudi" Bilo bi za bodočnost sveta silno koristno, ako bi tisti, ki propagirajo v prid Nemčije "znosen mir" zanjo — "soft peace" — pogledali v jetniške tabore tretjega rajha — na kupe trupel, na mučilnice, v katerih so na tisoče in stotisoče žrtev trpinčili do smrti polagoma, da so imeli sadisti toliko večji užitek. Dokler so o teh žrtvah poročali le židovski, poljski in ruski viri — posebno slednji in prvi, si je anglosaški svet v veliki meri mislil, "ah. nekaj je morda res, a drugo je le boljševiška propaganda proti Nemcem." Sicer je bilo v vojnah in pod tirani že veliko brutalnega postopanja s prebivalci, mučili so jih s sekanjem rok. z žarečim ogljem, z zapiranjem v mrzle kleti, z žejo in lakoto, z odsekava-njem ušes in še nešteto drugih načinov je, s katerimi je barbar muci! ujetega zasužnjenega in podjarmi j enega človeka Posilje-val mu je hčere in žene, zažigal hiše, odvajal druge v suženjstvo in plenil. Ampak tisti, ki so to počeli, so bili barbari, kot jih imenuje urednik dnevnika "Detroit Press" Malcolm W. Bingay. On je v družbi večje skupine ameriških časnikarjev bil od naših vojaških oblasti povabljen v Nemčijo, da si ogleda, kaj so počeli naciji z ljudmi, ki so si jih zaznamovali za sužnje in v mučenje, da jih uničijo. Videl je in sedaj ve, da je tisto, kar smo prej čuli le od 2idov in iz moskovskih poročil, kruta resnica. Zavezniški vrhovni poveljnik general Eisenhower se je prepričal v svoji invaziji v Nemčijo na lastne oči o nemških barbarstvih in je želel, da se enako prepriča čimveč drugih Američanov in Angležev. x Prebivalstvo Ukrajine, Bele Rusije, velik del Rusije, Poljske, Jugoslavije itd., pa se je o njih prepričalo s svojo krvjo in trpljenjem. Med Slovenci so iz prejšnje dobe ostala najbolj v spominu mučenja in druge brutalnosti, ki so jih uganjali Turki, V krščanskem svetu je mnogo povesti o mučenjih, ki so jih uganjali paganski mogotci nad kristjani v starem Rimu. ln o upornikih v takratnem rimljanskem imperiju, ki so jih sežigali s smolo namazane na križe pribite v tisočih naenkrat. V naših povestih in v zgodovini sta znana za krvoloka tudi Atila in Džingis-Kan. Ampak še nikdar v zgodovini ni bilo hujših - beštij, kot so bili skozi Htlerjevo dobo "nadljudje" tretjega rajha. V barbarstvu, v mučenjih vseh sort, v uničevanju narodov in opozicije jih skozi vso zgodovino nihče ne prekaša. Posebno zato ne, ker je treba pri tem upoštevati, da starodavni roparski glavarji, sultani, razni Džingis-Kani, Atile itd. niso bili ne "civilizirani", ne "krščanski" ljudje, ampak nepismeni "barbari". Nemce pa se smatra za vzvišen, civiliziran narod, za prvenstvenega v literaturi, glasbi, kulturi v splošnem, v vse sorte znanostih, v industriji, v tehniki, v zdravstvu — spToh, veljal je za resnično prvenstveni, v civilizaciji današnje dobe za najbolj vzvišen narod. Hitler je to po svoje razumel in zahteval, da le temu "izvo- JOSKO OVEN: RAZGOVORI 2e ves dan pada mrzel spo-: mladanski dež. Tista lepa po-nlad, ki nam jo je prinesel me->tc marec, je izginila sam bog-| /e kam. Solata in drugo sočiv-;e, ki sem ga posejal v tistih ! .oplih marčevih dneh, je zgodal ! >ribrstelo iz zemlje, a v mimi-i lih hladnih, deževnih, mrzlih | cdnih pa je samo životarilo in j ii zraslo skozi ves tisti čas niti , «a četrtino palca. Ali kadar )pazujem razne ptice, katere so si vilic vlažnemu vremenu gra-lile svoja gnezda ter pele ob tgodnjem jutru, tedaj vem, da nelanholija ni na mestu in da K) pomlad že enkrat prišla. Oh zatonu Tri in pol leta je minulo, ko jo stale Hitlerjeve legije pred Moskvo Mesec prej je dr. Diet-rieh, ki je bil tedanji minister | »rnpagande, sklical V9e tuje-semske časnikarje in . jim v menu Hitlerja in na svojo častno besedo kot žastopnik nemškega naroda povedal, da je ruska armada kot bojna enota prenehala; in da bo vzelo samo SLIKA MORDA NE POVE DOVOLJ, a je s Pacifika, s otoka Iwo Jima, kjer se ni hotel podati noben se nekaj tednov ko bo poool-Japonec. sato je bila borba do skrajnosti, ker je kilo treba v*e pokončati. Nad St.tOt ameriških marino* nnm„ ..niA^n* ' Je bilo v borbi s njimi in veliko jih je padlo. Japonci pa vsi. " uniccna. > To je bilo takrat, ko je vsa ostala Evropa ležala pod peto KATKA ZUPANČIČ: Ne vec spat, . Ne več Nemčije Takrat, ko je bila spati _ ha Vse brez potnega Amerika skoro neoborožena in listka se /najdete na vlaku. med Anglijo ter porazom pa sa-Vlak drči z rastočo naglico, dr-mo malo vode či z brzino, da vam zastaja sa M E R M " 1 ua van| zaslaJu sa" Nihče ne ve tega bolj kot z.- .„ . u u. PL Sprcdaj Je lok°m°tlva.sužnjena Evropa In pa Rusija, oblezite brez moč, na hrbtu vrsta vagonov, vendar v,d,te katera je položila na oltar zma- ... ________ _ ... „. ........ Dva tedna so trajale. Ampak; Tedaj ,z,c"e. v, p's'h„ kak° se lok»mf? več kot trinajst milijonov kratko pesem iz zbirke, o kate kakšne so bile! Pf"V sk.np?U D.'hate ,te?k° ,n loi> * ^ Va*0n°V m rtaali "P"*- Va^ "sla *> P* £?J*"1? Tun.ela ni" P* pri Stalingradu, kjer so v Kadar se pa stresate od zime, f *ako *?J« tfiLj f™^ ^rambi^hriba ^ Mamujev Kor čeprav imate v hiši 74 Fahren- 86 ***** »tavki. S klešca-heitovih stopinj toplote in vam mi in ,n brez koka»na udje postajajo trudni in boleči, i P^iskuje vase zobovje kakor da ste se baškar vrnili S; Natanko Poišče celo luknje, ki svetih Višarij, kamor ste za ek- Jlh J« »bopuk že pred leti iz-stra pokoro nesli južino petnaj- Prazni1- Vi 81 P41 ne morete postim romarjem, tedaj smete bi- ma«atl- razen da P^tokate, če ti uverjeni, da se navadnemu ste ^ Pa i« prehladu pridružuje še kuma., ™ kdo plašno ki nosi tuje, vendar blagodone- «,eda ~ kakor J® «ledal mene če ime: influenca. — ted*J Se morate „ . ^ . . . premagati in se pomirjajoče na-Ta ne pozna sale Kaj kma u ^mehnft, vas prisili v vodoravno lego. In| ko vas ima tako v popolni obla-i Cez enaJsl° roma kazalec na sti, tedaj se. ljubi človek, pri-; Nofne u/f bodo dol«e' stra" pravi na njene norčije. Najprej sno doI«e AU vafi vam .razkuri in razpali telo ta- in u«asnete luc-ko, da vam je kakor goreč škop- Lahna dremavica vas obje-nik in vam je grlo suho in žgo- ma- Napol bede. napol spe si če. kakor da ste se gostili z ži- domišljate, da vas vabi Morfej vim ogljem. v svoje mehko naročje Nato jemlje v roke svoje mu-1 Morfejevo naročje, ' kaj še! bližamo koncu. Od nepopisne; gan pBdh tisodi ^Kev gard-groze otrpnete, zdaj zdaj bo skih regimentov, prav tam, kjer treščilo — pa se zdrznete in zbudite. Srce vam tolče v vratu. Mrzle potne srage polže s čela. Telo se kuha v neznosni vročini. Ah, kako se noč vleče! Saj ne more več biti dolgo do jutra. Na omari tiktaka ura budilka. Zelenkasto se svetlikajo njeni kazalci in številke. Vendar se trudne oči dolgo mučijo, preden jih morejo Kaj? Se polnoč ni...? Glava omahne nazaj na priskutno vlažno blazino. Počakate, da se nekoliko oddahnete in odpočijete. Vnovič naperite pogled na uro. Ne pomaga nič. Kazalec še ni dosegel polnoči in samo deset minut je minilo. so stali, kajti za njimi je bila Volga, in Nemec je mogel le do tja in ne daije. Tam se je odločilo. Tu je bil zlomljen hrbet fašizmu. Le kdo bi mogel premagati Nemce, če bi prebredli Volgo in si podvrgli Kavkaz! A sedaj pa grme ruski topovi v Berlinu in morda, predno bo to pred očmi čitateljev, bo Berlin že miren in udan rdeči armadi. Grmeli so kot prej v Varšavi, Budimpešti in na Dunaju. In druge zavezniške čete pa so pomlad. £a naše hišo teee voda niska. is brega zelenečega ie vriska trobeatira, cvetica naših nad. Po hribih v belih lisah snet kopni. Skoti sivi svod blešči se svod jasnine, fn ji joče listje pušča v korenine od težkih vej drseči sok rasti. Skot droben des koraka mlada četa, po dolfih, po razmočenih poteh rre s nje pomladi blaženi nasmeh; ffre komisarka mlada polef nje, rasfret za zadnji, zmagoslavni naš napad. Skoz droben dež se nam smehlja pomlad. se medtem pomikale proti Mo- ^ ""nikar- nakovu in B^rshtesgardnu. Spo- porwevalca Teodora Fo- toma so pobrale vIč kot moT ^ k'.S° nahaJa' v jon nemških vojakov v svoje T Ju8oslav'J'. kako so se ujetništvo "iudJ° ,am pripravljali na pro- Tako se je Hitlerjevo solnce J^JTT ""j? ^ živ! i - - odkar ste prvič zadremali. Ali Jt- nmerjevo soince its^i " - •--- čilno orodje. S kleščami vas Influenca vas posadi na visoko teh deset minut je bilo dovolj, nagnilo v zaton Takšnega za ! 80 86 glasili naPisi prime zdaj med pleči, zdaj v skalo. Pred vami zija prepad, da ste doživeli že dve strašni hajanja človeštvo še ni videlo 00 BeoOTftHn križu, pa zvija in vleče kožo, ki mu ne vidite dna. Polni gro- katastrofi... a kot so mu (Hitlerju) sledili kakor da vas namerava na ži- ze se čvrsteje oprimete skaline, - - ' — vem odreti. Z dolgim šilom vas ta pa oživi in hiti z vami v pre-zbode v uho in prevrta glavo pad. Tik preden treščite na skoz in skoz. Razbija vam na dno, se zdrznete in zbudite. Je- po Beogradu. Da, to naj bo tudi naše geslo. Prvi maj mora postati simbol pravice, svobode in bratatva Jezik in usta so suha. in grlo nemški Mihelni v času njego- trnasto. Izpili bi pol jezera, to- vih zmag. tako so mu sedaj sle-.^i, Vr% . . . . . , —- da kozarec na mizici je že pra- d»li v poraze in v sramoto, koti™' ^ In Uk0 je bil __. . . . . . . . .... , ... . . . ,zen Ne za roke, ne za noge si! jo je še kdaj osvetilo solnce od , x , senca in svedra v očesne ja- zik si bi bili pregnznili, ce bi ga ne morete najU prav mesta. i začetka sveta. Nekje je zapisa- Fas,zem skušal prvi mlce slučajno pozabili med zobmi s Pa hrbet Postelja< 2merom no. da "kdor se z mečem bori ™J ukrastl za ^voj praznik in Telo vam zmrcvari tako, da tak<> »»o in naglico so se bole- prožna in udobna, kakor se za | bo z mečem pokončan". Ijenemu" ljudstvu spada bodočnost, in da mora postati vsa Evro- se bojite kihniti, kajti kihanje ce čeljusti v hipu smrtne groze dobro poSteij0 spodobi, je zne- pa njegov "življenski prostor". Ker ni mogel tega doseči zlepa,vam odmeva po vsem trpe- sklenile. na(ja z^ubila vso prožnost in u- je vtaknil vžigalico v slamo in Evropa ter potem ves svet je bila mišičevju in po vsem. kar In žeja vas, S težavo poseže- dobnost. Nikoli ni bilo čutiti v ognju. Hitler je bil prepričan bolj kot Napoleon, da bo zmaga Je P0*1 nJim Težk° je ležati na te po ohlajenem čaju in ga izce- vzmeti. Zdaj jih hrbet čuti, čuti njegova. Vse mu je šlo gladko in po načrtih. ,evi' težko na desni strani» Pa dite do dna- i tudi na rjuhi vsak zgib posebej. Se ob svojem 56, rojstnem dnevu v aprilu to leto je zagotavljal, da ga ne bo konec, ne njegovega tretjega rajha, čeprav že "azijatski barbari" (Rusi) in armade "židovske plutokracije" (Američani in Angleži) razsajajo v njemu. Nekaj dni pozneje je poveljnik nacijske "elitne garde", Heinrich Himmler ponudil ameriški in angleški vladi, da se Nemčija poda pogojno, ako skleneta z njim separatni mir in Nemčiji pa se i v bodoče prepusti nadaljevati vojno s Sovjetsko unijo. "Hitlerju je živeti le še kakih 24 ur," je dejal v svoji smešni ponudbi skozi posredovalca švedskega grofa Bernadotta. Namignil je, da je Hitler "bolan" in da bo živel le še en dan. Himmler in Hitler sta morilca prvega reda. Eden kot drugi je ubil vsakega, ki ga je smatral za nevarnega ali pa nezaneslji vega. Himmler, kot načelnik "elitne" garde, je ubil s svojimi "elltniki" nič koliko ljudi. Sedaj, ko mu teče voda v grlo, in ker je on poveljnik nacijskih rabljev, je Angliji in Zed. državam ponudil "brezpogojno predajo", ako se hočeta združiti z njim za vojno proti "azijskim barbarom" (Rusom >. Tak je bil smisel njegove ponudbe. Predsednik Truman in Churchill sta jo odklonila. Sedaj, ko je Nemčija vojno izgubila, kaj z njo? Razumljivo je, da bi bil zločin, ako bi ameriška in angleška vlada sklenila s kakim Himmlerjem, ki je bil poveljnik vseh rabljev v tretjem rajhu, "separaten mir". Nihče ni pričakoval, da to storita, dasi se je Hitler s svojimi tovariši Rudolfom Hessom, ki se je v ta namen pripeljal z letalom v Anglijo, z Georingom, z Goebbeltom in Himmlerjem vseskozi prizadeval, da ju omreži v pomoč svojih namenov. Sedaj je tem nacijskim glavarjem odzvonilo, a nemški narod je ostal. Tisti, kl nočejo razumeti, da je ta narod zastrupljen z ~'----: Obrnete blazino in skušate nacijskim fanatizmom vzlic porazu, in da je moral biti vendarle rJuho zgladiti. Prime vas sun-"es narod s Hitlerjem saj dokler je zmagoval, kakor je bil itali- k<>yit kašelj, suh, vendar hro-janski z Mussolinijem, dokler je bil na višku slave, zahtevajo zaipe*' Muka so il sunkl za 8lavo Nemčijo tak mir, v katerem ne bi bila za svoje grehe nič kaznovana, češ, mi ne smemo nalagati pokore narodu zaradi Hitlerjevih zločinov. Strašne reči, o katerih minule tedne pišejo uredniki ameriških listov in drugi časnikarji ter nečasnikarji, so dokaz, da je bil Hitler zmožen podivjati ves svoj narod. In kolikor je bilo takega, da ni hotel v njegdv fanatizem, je bil pokončan. Zavezniki so morali v okupirani Nemčiji zapreti vse šole, ker je vzgoja v njih tako fanatično nacijska, da jim ni kazalo drugega kot zabiti šolska vrata. ^Predno se bo moglo šolstvo v Nemčiji znova pričeti, bo treba novih učnih knjig, ki bodo Nemce učile civilizacije, ne pa vere, da so oni nadljudje. Problem je težaven, kajti Nemci imajo vzlic svojim zločinom po sve^u veliko prijateljev. Boje se edino Rusov. Le oni jim vračajo zob za zob. vse telo. Prsna in trebušna mrena se razbolita in zbada-vas kakor z nožem. A kašelj ne popusti. Vsak las na glaVi ima svojo kap. Vi pa se davite dalje. "Zdravnika, treba je po zdravnika!" slišite ob postelji in luč vam udari v občutljive oči. Spomnite se, da je noč in da je čez dan hudo zaposleni zdravnik nočnega počitka neobhodno potreben. Oklenete se upanja, da vam bo odleglo. Po-pijete žličico ogabno sladkih zdravilnih kapljic, ki so že mesece in mesece pozabljene stale na polici, in dobite toliko sape, da mukoma hripavo odše- O, influenca! Hvala ti za take počitnice! Poročajo, da v mestih, ki so jih zasedli Američani ali pa Angleži, ne kažejo nobenega strahu. Sploh še posebno napram p^^jo "Ne noet^j Jutri Američanom se prijateljsko vedejo. Ampak če jim kdo reče, da Kar na lepem ste namreč izgu-xe bodo iz tega ali tega mesta Američani ali pa Angleži umaknili bili tudi glasj in ga prepustili sovjetski armadi, jih prešine groza Vedo, kaj so počel! po Poljskem in po sovjetski zemlji in 9e boje maščevanja. Tisti Američani, ki so bili v nemškem ujetništvu že v prejšnji vojni, in spet v sedanji, so po osvoboditvi rekli, da je bil, Ako vam je naročnina poteku, kajzerjev rajh civiliziran, a Hitlerjev ni. Nerazumljivo je, kako prosimo, obnovite jo čimprej. je mogel svoj narod tako podivjati. Ampak resnica je, da je na- —■ -...... ................ rod kriv in neglede, kako znosen mir mu zavezniki dajo, za svoje Naročite ai Ameriški družin-tfrehe sc bo zelo pokoril. *ki koledar 1345. Stane $1.25, Razkritja grozot V par zadnjih tednih je imela ameriška publika priliko se od blizu seznaniti s strahotami v nemških jetniških ter koncentracijskih taborih. Dokler so o njih pripovedovali le Jugoslovani, Cehi, Poljaki in Rusi, se ameriška javnost ni veliko zmenila, češ, to je le propaganda. A sedaj, ko je te grozote priznal in jih dokazal časnikarjem in ameriški kongresni komisiji sam ameriški vrhovni poveljnik general Eisenhowcr, pa je stvar tudi za nevrjetne Tomaže popolnoma verjetna. Eno najstrašnejših poročil je iz osrednje Poljske. Tam so imeli Nemci v bližini mesta Lodz otroško taborišče. Ruski vojaški zdravnik Sokolenko pripoveduje med drugim: "Ko so udrli ruski vojaki v to utrjeno poslopje, smo začuli otroški glas: Ne streljajte! Mi smo sovjetski otroci!' 4 Poslopje, v katerega smo udrli, je bila velika trinadstrop-na tovarna z razbitimi okni in vse na okrog opredeljena z bodečo žico. Tu je bilo otrok od štiri do petnajstega leta. Pogled nanje je bil strahovit. Izčrpani, sestradani, oblečeni v trohnele ga praznoval po svoje. Ali v svoji ostudnosti je pozabil, da je prvi maj praznik samo tistih ljudi, katerih cilj je vesoljno človeštvo, kjer ne bo ne razredov in ne pomanjkanja. In to more prinesti le socializem. In ob tem minulem prvem (Konec na 3. strani.) To/e mi ne gre v glav o? , « ^ . |e vladam toliko laa- cunie. Nekaj izmed njih je bik»;lj* z*č*ti vejiie kot p« unt^Mr ob^enih v razpadle, zavržene jati mir, t« m\ nikakor ne cre uniformo nemških vojakov. Kol«-glavo. VESA KVONNEZIN: Tok—tok (Konec.) Divjal sem. Toda tok — tok je držal z menoj korak. Začel sem lahneje teči. Tista pošast je napravila isto. Obračal in vrtel sem se, poskušal vse zvijače, ki me jih je naučilo življenje, zaman, hudičevega spremljevalca se nisem mogel otresti. Zdaj sem v vsej resničnosti spoznal neizrečen strah človeka, ki ga preganja pošast. —. Zdaj sem bil jaz zasledova-nec. Gnal me je neki človek ali neko bitje, ki je videlo vse, ne da bi ga jaz videl in ki je v naprej spoznalo vsako mojo namero. Gozda, v katerega bi pobegnil, ni bilo več. Za menoj, zdaj na tej, zdaj na oni strani, sc je igračkal z menoj ta peklenski tok — tok in me podilj pred seboj, kot da sem bik, ki ga žene pred seboj spreten cow- j boy. Opotekal sem se dalje, ker zdaj sem se bal, da srečam ti-j stega, ki sem ga v začetku tako trdovratno zasledoval. Skoro | brez zavesti od strahu sem ho-: tel držati razdaljo, kolikor so mi dovoljevala poledenela vo-, dina pota. Imel sem sicer orožje, toda kaj mi je to koristilo proti sovražniku, ki se je tako očitno režal v obraz naravnim zakonom! Ves sem bil prepoten. Na misel so mi prišle zgodbe, . ki pripovedujejo o lovcih, ki so jih našli, mrtve in razmesarjene. Strašne zgodbe, ki jim doslej nisem verjel, o Vendigu, ki žre ljudi, o pošastnem volku so mi rojile po glavi. Strah pred stvarjo, ki sem jo imel za nadnaravno, mi je jemal vsako moč, da bi se za nekaj odločil. Obupal sem nad tem, da bi ušel tej pošasti. V svojem obupu sem skušal samo kolikor mogoče za vleči trenutek, ko me bo pošast pograbila. Izgubil sem smer, vedel sem samo še, da me goni vedno globlje v barbarsko divjino, kakršne še svoj živ dan nisem videl. Vendar me je strah pred neznano močjo za mojim hrbtom podil vedno dalje in dalje, kam, me ni brigalo več, samo da bi se izmaknil tej skrivnostni nevarnosti. Oprijela se me je misel, da bom ušel zasledovalcu, samo če se mi končno posreči, da pridem z ledu. Toda noka skrivnostna sila, na katero nisem imel nobenega vpliva, mi je zavirala tudi to. In hipoma sem z neizrecnim strahom zagledal, da sem na koncu ledene površine, da pa štrle pred menoj na desni in levi struge, nepremagljive pečine. Ob koncu potoka, ki se je izlival v jezero, mi je zapirala ozek prehod pregraja iz posekanih dreves. Zdaj sem vedel, da sem pri koncu, da bom moral pogledati v obraz tisti stvari, ali človeku, živali, hudiču, ali čemu. Nisem se upal ozreti, temveč se s svinčeno težkimi nogami spotikal dalje. Z zadnjim, obupnim naporom moči sem dosegel cilj in iskrica upanja sc je hipoma vžgala v meni: v motni svetlobi sem odkril ozko stezo, ozek prehod v naloženem in razmetanem vejevju, ki je moralo biti še pred kratkim posekano. Od tukaj se je moralo priti k nekemu človeškemu prebivališču ali vsaj proč z ledu, po katerem me je preganjal moj zasledovalec. Požu-ril sem se. Olajšanja, ki sem ga čutil, ko sem postavil nogo spet na dobro zemljo, se ne da popisati. Prepozno sem pa videl, da vodi vzporedno s stezo poledenel potok. Nisem ga takoj odkril ker je ob izlivu ležalo posekano drevje. Moja napačna strategija je dala nov adut mojemu sovražniku. Medtem ko sem se premočen od znoja, skoro pri kraju s svojimi močmi, loveč sapo opotekal- po stezi, je večni tok — tok — tok udarjal v moje zmedene čute. Poleg steze, po ledu potoka je udarjal nevedni spremljevalec. Nisem se mogel izogniti ne na levo ne na desno —• vedno je bila ta stvar poleg mene, kot da me spremlja sama smrt. Naenkrat sem zagledal pred seboj v posekanem predelu go- Nerabljeni električni čistilci so nujno potrebni! Izdelovalci so zaposleni z vojno proizvodnjo, zato vsak mesec bolj primanjkuje električnih priprav. Čimdalje več žensk, ki opravljajo vojno delo pa še gospodinjstvo doma, resno potrebuje električne čistilce, pralne stroje, likalnike, priprave za pečenje kruha in druge priprave, ki prihranijo delo. Zato patriotično delite svoje z drugimi. Zberite vse električne priprave, ki jih ne uporabljate, in jih zamenjajte za vojne znamke pri svojem električarju. Vzel bo celo stare in potrte stvari, ker jih navadno lahko popravi in prenovi. Zapomnite si, da boste pomagali nekomu, ki potrebuje tako pomoč... Vojne znamke pa bodo pomagale dobiti vojno. fances Swap PRIPOMBA: Commonvvealth Edison Company ne kupuje rabljenih električnih priprav, da bi jih spet prodajala, pač pa i veseljem pomaga čikaikim trgovcem pri tem domoljubnem načrtu. COMMON WEAL T H EDISON COMPANT zda nekaj lesenih koč. Ob bregu potoka, ki je tja zavil, je sta- l lo nekaj mož okrog neke stvari, ki je ležala na tleh. Podvizal sem se k tej skupini z občut-| kom, kot da sem se prav v zadnjem trenutku rešil na robu| prepada. Glas, pred katerim j sem bežal, je bil zdaj prav te- j sno ob meni in opozoril sem lju- j di na mojo stisko. Toda ti so me | premerili z mrzličnimi pogledi;, kot da mojih besed niso slišali. I Končno je spregovoril neki j mož in s prstom pokazal name: i "Tu je! To je tisti! Pokažite mu, kaj je napravil!'* Možje so stopili korak nazaj in na tleh sem videl truplo mladega človeka. Bilo je strašno razmesarjeno. "Kdo je to napravil?" sem vprašal, burovi obrazi lovcev in j kopačev zlata so strmeli vame, I obrazi, ki jih še nikadr nisem videl. Mrtvaški mir, vse obnašanje teh ljudi je izdalo, da me čaka nova nevarnost. Skušal sem razbliniti sum,] — ---------, -- - povedal sem, kdo da sem, kje sem živel zadnja meseca. Možje me niti poslušali niso, temveč so samo še dalje gledali vame z ledenim mirom. Z njihovih obrazov sem bral trden, neizpremenljiv sklep Človek, ki me je prvi obdolžil, je spet povzel besedo: "Stvar moramo še pred nočjo opraviti. Saj tu prihaja fantov oče. On naj odloči." V tem trenutku se je tok-to, ki me je priganjal semkaj, ustavil tik ob mojem komolcu. Ozrl sem se in prvič videl zasledovalca: strašno star mož je bil. Nosil je obledelo obleko iz jele-njega usnja, v desni roki je držal težko, z železom okovano palico iz trdega lesa. Bil je suh. skoro brez mesa in se je zdel tako strašen, kot da je pravkar vstal iz groba ali kot da je bitje z drugega sveta Snežnobeli kodri so mu padali do ramen; gosta, polna brada je zakrivala večji del obraza. Iz tega bradatega obraza je strmelo vame dvoje gorečih oči tako hudobno in sovražno, da me je zazeblo do kosti. Kajti dobro sem vedel, kako bo odločil. Ne da bi zinil besedico. Je dvignil palico, orodje njegovega pravičnega maščevanja nad nepravim morilcem. Komaj sem še spravil besede iz sebe: "Čakajte možje! Počakajte!" Nisem več kričal, hropel sem: "Jaz nisem tisti!" Razburjen sem iskal s prsti, ki so mi odpovedovali, po žepih po kakršnemkoli dokumentu. Toda dva moža sta me pograbila in trdno držala,« da se ne bi mogel izmakniti težki palici, ki bo udarila AMERI6KA VOJNA LADJA, naložena s letali, v manilskttn šaliva na Filipinih. Chicago. III. — Moj dopis in kritiko nad takrat še podpredsednikom Trumanom sem napisal ie meseca marca. V Proletarcu št 1961 »dne 11. aprila* zanj še ni bilo prostora. Ko je bil objavljen, po smrti predsednika Roosevelta, tisti dopis ni imel več kaj pomena, čeprav so bili stavki v njemu predrugače-ni. Trumana sem kritiziral še ko je bil podpredsednik, in ne od kar je postal predsednik. Pogrešam v tistem svojem spisu tudi mal stavek, ki apelira na ljudi, kateri verujejo v molitev, da naj molijo, da bi predsednik Roosevelt preživel ves svoj četrti termin. in Bili so časi. ko so se člani v različnih klubih in društvih potegovali. da bi bili izvoljeni v odbor. V onih dneh je bilo od-borniško mesto v resnici čast in v ponos izvoljenemu. Tudi ako si bil izvoljen za vratarja, je bilo izvoljenemu že v ponos. Ampak na take časti smo že zdavna pozabili. O. yes, je še zmerom na tisoče različnih časti na razpolago in mnogo tistih, ki so najbolj leni, jih največ uživajo. t -k Se se spominjam, ko sem na vrtu Centra rože sadil, a za hrbtom sem čul zbadljivke, češ, "samo za čast muje!" Seveda, tudi prijaznih komplimentov ni manjkalo. Ampak res nisem željan časti. V Proletarca dopisujem iz svojih vzrokov. Verjemite, to mi ni škodovalo. S tem veseljake. Tega se danes za^e- dovoljen z nami. Najbrž se je da nedvomno posebno Charlie zavedal, da ima pred sabo osem Chaplin. Na njegov 56. rojstni dan ga je porota obdolžila, da je on oče 18 mesecev starega otroka Carol Ann, in tožila ga je njegova bivša ljubica Joan Bar-ry. Priznati je moral, da je bil res večkrat z njo, ampak da je imela tudi druge. Porota je izjavila, da je otrok njemu podoben, torej naj plača. Samo ena porotnica je ugovarjala. Ampak sodnik, ki je imel odločati o odškodnini, je določil, da mora Charlie Chaplin plačevati za svojega (po poroti določenega njegovega) otroka po $75 na teden, dočim je mati zahtevala po tisoč petsto dolarjev na mesec. In njeni advokati so zahtevali za svojo tožbeno službo od Chaplina $50,000, a sodnik je Charlesu ukazal, naj jim plača le pet tisoč. Taka je v Ameriki ta stvar, ako imaš denar. Ko je sodnik prečital obsodbo nad Chaplinom, se je odvetnik njegove tožiteljice, 77 let star Joseph Scott zjokal. Le čemu se je toliko mučil? Mar njegovo delo ni vredno $50.000? Tudi Joan Barry je plakala Chaplina je zmagala, ni pa dobila denarja, kot ga je pričakovala. Kako naj ubogo dete živi s malih in velikih Janezov. Za naslednji dan sva se Lukom Groserjem domenila, da se peljeva v "ameriško Vrhniko" — v VVaukegan. Vlak, ki vozi tja v Gorici in tudi vsa Istra je ; e pod njeno oblastjo. In v od zaveznikov ^osvobojeni" Italiji pa dijaštvo Ali je socializem mogoč brez socializma? Čudno vprašanje na prvi po- 'nje izvojevalo več svojih za gled Pred dvajestimi leti ga ne htev samo radi manjšega odpo bi postavili. Medtem pa je napredovala zmedenost duhov. Prej je veljalo, da socialistično gibanje predstavlja združitev vseh gonilnih sil, ki nastajajo iz odpora proti kapitalističnemu sistemu. Politični nasprotni pol je bilo socialno-konservativno meščanstvo Pojav fašizma je to sliko spremenil. V mnogo evropskih POMAGAJMO SVOJEMU NARODU Detrot, Mich. — Narod v stari domovini je še vedno v skrajni stiski in naša pomoč zelo potrebna. Za WRFASSD je naš relifni odsek že precej storil z nabiranjem denarnih prispevkov, obleke in živil. Uspehi bi ra drugih. Po zunanjosti se ne sme meriti stvarnosti. Neke vrste državni kapitalizem smo poznali| že v prvi svetovni vojni In če;vgi ki j|mljo srce „ nai t « danes drugi, v stiski posnema-■ ^ Storite tudj y, svojo ta....vf«led Pr°5_laV.ljai° ia; dolžnost, ki jo do sedaj Se niste. Naše sestre pridno šivajo in bili še lepši, ko bi se izkazali NAC IJSRI VOJAKI PRIMOItANI odvažati razvaline, kar je veliko trije delo kot pa Jih napraviti. Gornje Je slika is rasbitega mesta Ba-stogne na sapadni fronti. ko ureditev, nikakor ne smemo videti v tem "delnega uresničenja" socializma. To so samo dokazi, da se prizadeti hočejo iz deželah je postal najmočnejši in stiske rešiti s tem. da si izposo-najhujši politični nasprotnik so- dijo nekaj iz socialističnega pro-cializma nasilni pokret vseh grama Tudi tako imenovano vrst in oblik. In ta nasprotnik se načrtno ali dirigirano gospodar-po potrebi kaže na zunaj revo- stvo ni nikako delno uresniče-lucionarnega. protimeščanskega,j nje socializma. Bat'in sistem ie protikapitalističnega. zato ne more pomeniti nobene- Prav to pa zahteva razčišče- ga uresničenja socializma, ker nje pojmov v socialističnih vr- ga vodijo popolnoma drugi na-stah. gibi. Italijanski pisatelj Ignazio Si- Vsa ta "racionalizirana", "na-lone, ki je za to dobo napisal črtna", "avtarkična", birokrati- RoP' Lla Menton, skupno 312 dve najpomembnejši deli v sve- zirana ali kakor vse se še ime- funtov tovni socialistični literaturi nujejo ta razna hvalisana gospo-Kruh in vino" in "Sola dikta- darstva po svetu so si za svojo torjev", je nekje zapisal: reklamo izposodila gesla iz so- "Mi nismo stranka frizerjev, j cialističnega idejnega sveta za-Mi ne delamo za videz. Sociali- to, da bi se laže borila proti res- krpajo obleko v jugoslovanskem centru. V februarju so delale Mary Rant, Lia Menton, Uršula Grum, Kat. Krainz, Ag-nes Sonc, Mary Naprudnik. Ana Kos, skupno 102 ure. Imenovane so pomagale tudi pri kampanju ruskega vojnega relif*. Obleke so darovali: Stefan-čič, Mike Gregorič, Uršula Grum, Josephine Božič, Frank Kruleč, Lester Germany, Joe V marcu so delale sestre Ma-ry Rant, Uršula Grum, Agnes Sonc, Frances Kapel, Marv Naprudnik, Lia Menton, Mimi Strosberger, Kat. Krainz, Mary zlodejstvih niso izmišljene. In glije Sedanji "maršal" Am. j zem ni prevara ali spretna ča- ničnemu socialističnemu giba- Jurca, skupno 145 ur. tako se šele sedaj piše o tem s Slovenca je Rev. Trunk. Tudi rovnija, temveč je resnica, nič nju. To je podobno kakor v voj- T ... demonstrira stališča resnice, dasi je bila vsa- v Vatikanu se razumejo že od- drugega kakor resnica Cesar ni: postojanke, ki jih sovražnik proti Jugoslaviji, oziroma proti kemu. ki jo je hotel videti, zna- davna na razdajanje "titelnov", i pred vsem potrebujemo, je drug med dvema svojima umikoma njem zahtevi za pridruzenje na ^ početka nacijskega divja- ampak tam le takim, ki tudi način gledanja na življenje in gradi za svojo fronto, so lahko trsta zaruzeni Sloveniji. Le da nja v Nemčiji in v ostali Ev- kaj prispevajo, ne samo delajo ljudi. Brez tega drugega načina izhodišče za lastne čete pri no- r°pi- <*a cerkev). j gledanja na življenje in ljudi bi vem sovražnikovem umiku. La- funtov. . .. , * • . r*. . .,;sami postali fašisti.moji dragi stne čete se bodo tedaj dobro Živila Japonski časopis Asah. v To- -Materialističnega naiiranja prijatelji — namreč rdeči faši Obleke so darovali: Mary Naprudnik, Albert Kirin, Frank Nagel, Anton Anžiček, Anton Homec, Anton Semec, Kaitner st., Kat. Krainz, skupno 770 pada nic, dasi bi mu marsikdo lni ali pa Angiežit pa ^ dobro v Washington zelo rad ustre- )za Xrst in Slovenijo). gel. ' j , Vjaeeslav Mol oto v se je v prila dejal" ^A^HČ^zato ske uniJe križaJ° toliko' da jiH; baš proti njemu toliko zaklel in San Franciscu izkazal za dobrega diplomata, dasi se izven Rusije ne počuti "toliko kakor doma", kot se je prejšnji komisar vnanjih zadev Maksim Litvi-nov. Litvinovu v prid je to, da je živel veliko v inozemstvu in da zna več jezikov, med njimi angleškega, dočim Molotov govori le po rusko, kar je na mednarodnih zborih popolnoma nov jezik, uradna jezika na zboru v San Franciscu sta samo angleški in francoski. Nekoč je bila le francoščina uradni jezik diplomacije. Sedaj je potisnjena drugo mesto. A dokumenti na zboru v San Franciscu pa se prevajajo v pet jezikov: v angleškega, francoskega, ruskega, španskega ter portugalskega (v slednjega zaradi Brazilije, ki si na konferenci želi svoj del veljave.) - o Rusija bo imela v društvu združenih narodov tri glasove. To ji je bilo v San Franciscu soglasno odobreno, na priporo-čHo angleške- in ameriške vhr* de. Enega bo imela kot USSR. dva ostala pa bosta zastopala eden Ukrajino in drugi Belo Rusijo. Ko so Molotova časnikarji vprašali, čemu ne zahteva po enega zastopnika za vsako republiko Sovjetske unije. niso zasedli Berlina, ker so Rusi zahtevali to čast zase. Sovjetska casniška agencija Tass je » . . . i - . Za nekatere je že državni ka- ti streli v našem primeru zade- Kapel, Agnes Sonc ne bo mogoče usoglasiti Tretja naj prvo uničil marksiste, po- pitalizem - socializem Dru-j vajo ljudi, ki hočejo socializem Dne 16 marca smo združeni svetovna vojna se bo tore, po tem sele - Nemčijo. dasi ji je gim je socializem nacionaliza- Socialisti so pa edini ljudje, ki detroitski Jugoslovan" odnosVa- rST f;s r 1 Pr'nestl Rlori- cija produkcijskih sredstev, pr-, morejo uresničiti socializem. Ii 210 vreč- obleke in obuval ter dne 25 aprila ugotovila, da je ?" ' dT'0 J° T t ,"*? ,VetT" ^ J* vhn in dru«im J* «*»"*«»» Socializem je treba hoteU in nekaj zabojev živil v skupni te- bila njegova trditev iz trte iz-1£ ^ ' . T"! * m° vprašanje, sa- zato je prvi pogoj za uresniče- ži 5 ton v glavno skladišče vita. To se pravi, da je popolno- f"/™ „ po i milnice. In milijone življenj je mo vprašanje želodca. Na to, nje socializma, da so socialisti WRFASSD v New Vork Peta ma neresnična Američani bi '^aJapa men., da se bosta uda- ugonobil vsled teh svojih sanj. pravimo mi: tudi podružablje- tu. Svobodna odločitev, volja pošiljka 117 vreč- obleke in ne- nedvomno prišli prvi v Berlin. ."'l.JT . h", ,, V "oskv,!nje produkcijskih sredstev je do samouprave, želja po izpol- kaj čevljev je bila odposlana ako bi bili tako blizu njega kot prmej? ™J<\da jih je nekaj pobegni-, socializem, kakor je treniranje njevanju pravične zahteve, po 19. aprila. ------, Jsfi IZed države na pomoč. Never- lo na spanski otok Minorca. ne- telesa pogoj za zdravo in dolgo, uresničenju neke nravne idejej American Committee for Tu- je bila rdeča armada, in bržkone bi ga dobili z veliko manjšim trudom, kajti Nemci se za svojo bodočnost boje Rusije veliko bolj kot katerekoli druge dežele na svetu, tn bitka za Berlin je stala tisoče življenj ne samo na nemški, ampak tudi na sovjetski strani, kajti napadalec v mestih je bolj izpostavljen nevarnosti, kot pa so tisti, ki mesto branijo. Narijska grozodejstva so nekaterim šele sedaj postala novost. Dokler so o njih poročali jetno je, koliko ljudi se ukvar- kaj na Portugalsko, drugi da so ja z vsemi temi možnostmi za si spremenili imena in način tretjo svetovno vojno se predno { življenja ter1 da žive kjer že smo z drugo končali. Samuelson S. Silverman je v ko nacizem odpraviti. da je dobe zavetje. Ampak ni važno, ljenje ljudi", ali kakor pravi W. kam beze naciji. Važno je, ka- Schlamm: življenje, toda socializem je še vse to manjka despotskim re- goslav Relief priredi banket v nekaj več, je predvsem tisti žimom in zato pomenijo vsi nji- Webster Hali (Cass in Putnam) drugi način gledanja na živ- hov i dekreti nadaljnje omeje- v sredo 9. maja ob 7. zvečer v .i: i—. . vanje in utesnjevanje človeške-j počast Jugoslavije. Nastopili ga življenja. Vsak ukrep — ka- bodo odlični ameriški govorni-Postali smo socialisti, ker ne kršenkoli, bodisi v enem obra- ki. Dolžnost je posebno dobro- angleški zbornici dejal, u« .r „ i r u- • i- i * • . ■ bilo angleški vladi od vsega za- Predsednik Truman je v vseh ™>remo prenašati tega. da bi ;tu; drzavl ™ ?*>cini — ki orne- stoječih rojakov in organizacij, četka nacizma dobro zi,ano svojih uvodnih govorih zagoto- človek človeka., Postali J^ samoodločbo ljudi, pa je vida s primernim prispevkom po- kakšna grozodejstva so se u- vil nadaljevati po Roosevelto- ^ »cklMtl, ker ne moremo nasprotju s socializmom ker j kažejo Amerikancem, da se zaganjala proti Hitlerjevi opozi- vih potih Ce bo uspel, bo po-, uničevanja človeške socializem stremi po odpravi nimajo za svoj narod. Vsa ime-ciji in Židom, da je molčala v kazala konferenca v San Fran-!kulture- PosUli smo socialisti, zatiranja človeka po človeku, na darovalcev bodo poslana na veri, da se ga bo s tem "apizar- ciscu. Walter Lippman je mne- ker smo sP°znali svobodo, do- ker socializem pomeni svobodo, posebni poli v Jugoslavijo, stvom" laglje pridobilo za nja, da državni tajnik Stetinius »tojanstvo in odločanje človeka Socializem je nadaljevanje idej. Seja podružnice št. 1 SANSa mir" kot pa če bi rohneli zo- ne bo kos nalogi, in mnogi sma- « 5amem najvišje živ- Jlh J^ proglasila velika fran- bo v nede jo 6. maja ob _ ob 3. pop. le Zidje in pa Moskva'ter Po- per njega. Silverman ni preti- tr.jo. da Truman še manj,. A Uenjske vrednote Potem smo ^ TT^ ^ ljaki. io ameriški listi tiste ve- ™val. kajti Anglija ima v Ev- nedvomno oba želita, da ne za- *t>°zn»U< ««« SttSi P J n zastnnnikl^ Hr " V° sti objavljali a brez poudarka ropi i zborno "inteligenčno" toneta v zgodovini kot polomi- tonase hotenje uresničiti, ako ............,n z^topniki društev so prose- in publika, ki jih je čitala, si jih je .veei Mma -predstavljala zar išpijonsko) službo A sedaj je Ja. P*č pa, da jima bo dala pri- najvažnejša sredstva za ustvar- ----- človeških dobrin .pridejf nekaj privilegiranih dru Znan marksist je rekel: ni, da se seje gotovo udeleže vendarle tudi ursdf^ irvedela "znanje is prispevek na-predka vJanje človeških dobrih.pridejo.) -rAko K^^l1zadeve na dnev-propagando. Sele ko se je ogla- o nacijskih pokoljih. Grozno je,; nji. Ako bosta uspela, bo njuno f rok nekaj privilegiranih dru-j prežim "vaja neki socializem,, nem redu. Kdor še ni plačal sil vrhovni zavezniški koman- kar je počela "elitna garda" z delo dobro opravljeno. Toda v roke solidarne družbe dant general Eisenhower in po- bolniki, jetniki, političnimi jet- vabil v nacijske mučilnice de- niki, z Židi. Poljaki, Jugoslova- putacijo ameriških kongresni- ni n drugimi, ki jih je zaznamo- kov, je začela tudi naša javnost Vflla za mučenje v smrt. verjeti, da storije o nacijskih -1 Mussolisni je bitko v drugič da bi ga božja previdnost drža S SP PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnin* um Zdruien« drftave (livtn Chica(a) I« Kanado $6.00 na leto; $3.00 >a pol Ift«; $1.50 sa £«trt lata; a« Chicago i« Cicn« $7.SO m celo leto} $3.75 aa poi letat sa inoumitv« ft.OO. Noslov zo list in tajništvo je: 20.17 So. Lnnndale \vcnne Oifiengo 23f Illinois izgubil. Prvič, ko sta ga kralj1 la v previdnosti, in vatikanska diplomacija, z i _ uvaja neki socializem, nem redu. Kdor potem sem neizprosen nasprot- članarino za 1. 1945, je vabljen njuna naloga "je silno težavna 1* tega jasno sleoi, kaj je na- ."ik te.?a. Soci,al,zma' Uko da to stori na Vsi prispevki - težavna zato. ker zastonata »Protje socializmu, ali kdo so sw,«l'*lr<>™ gospodarstvo je posameznikov za SANS in .za tako važno, bogato in mogočno nasprotniki socializma. j kakorJ "rlva,no ^apitali- relif se čitajo na seji. Skupne deželo. Ni čudno. je Truman " Marx je zapisal: "Socializem st,cno R^podarstvo z vsemi svo- vsote pa objavlja SANS v svoji rekel, -molite zame' Namreč, "i stanje, ki se mora upostaviti. i'™ .kaj" to ne za: koA'"n' 1Se7nam darovalcev za : temveč je resnično gibanje. ki b"njuje človeku da si proti ^ANS bo objavljen polletno. .. . O J n ipmil • alrr% ci tn(nlitnt mu ljudje bite nove člane. Naše delo še ni imeli socializem" ali "Pod socia- ko"*no veljavno, brezupno iz- končano. Pomagajmo lizmom bi bilo tako in tako" r°Cem Z VSem kajti socializem ni giba- ""''T--------JVV" | '^"j — iiMjt-n m pravičen mir _ . vsi, da svojim življe- skoro dosežemo, za kar je bilo f neko Trpno|nJem T° moja ^»alistična žrtvovanih toliko milijonov Živ listano giba- "V™* In ^ovo Je to Spoved ; ljenj — trajen in pravičen mil vsakega socialista, ki srce in razum."—rk. ima še'ter lepšo bodočnost našemu na rodu. — Lia Menton. ningrad. In k nam v Chicago pa ga je napravil v imenu Musso-linija s svojo zračno floto Italo Bal bo, ob priliki, ko smo imeli tu svetovno razstavo. A sedaj, kdo še kaj da na "11 dučeja"? Edino, kar zaveznike skrbi je, če ga bo njim treba obsoditi kot vojnega zločinca. Rajše bi, da to nalogo izvrše Italijani sami, kar bodo tudi storili, če pride njim v pest — namreč v pest protifašističnih Italijanov. Kajti tudi takih, ki so še za Musso-linija, je veliko v Italiji. John Jerič se ne more odvaditi aristokratskih titelnov, pa ustvarja v vsaki kampanji za svoj list nove maršale, princtze. in oddaja tudi druge manj važne plemenitaške naslove, česar se je naučil menda od An- njimi, papa?*'* zamudo opravičil. Nato se je obrnil k drugemu učencu, češ, da se naj opraviči. Dečko je bil v zadregi Pa si je mislil, da je najbolje, če stori tako, kot ljubljenec in odgovori: "Prosim, gospod učitelj, jaz pa sem počakal tako dolgo, da sem videl Tomaža odpotovati." Mnogokrat se zgodi, da česa ne vidimo, ker je preveliko. "Poglej vendar, moj sin, kako je vse lepo uredila božja previdnost. Ta ptič leže jajca, primer lahko ustvari za stro-v svoje gnezdo. Cez čas, ko bo- kovne in pom^ne socialistične do črvi in muhe. bodo vzleteli organizacije tako neugoden po-ic gnezda in se hranili z njimi ložaj da izgube že prej pribor-Zapeli bodo zahvalno pesem v jem» pravice in postojanke; to-siavo stvarnika, ki je svoje napetost, ki s tem nastaja, stvarstvo obsipal z dobroto." iahko resnično moč socialistične "Ali tudi črvi pojejo z ideje dvigne višje, kakor pa je . bija v boljših časih, ko je giba- raža v socialističnem smislu. Vplivanje socialističnega gibanja na ustanove družbe je mnogo bolj zamotano in polno na-sprotstev, kakor bi si človek predstavljal pod )istim starim izrekom, da se kapitalizem polagoma razrašča v socializem. Nasprotno, mnogo bolj se izraža v naraščajočem nasprotstvu med silami, ki predstavljajo socialistično hotenje, in drugimi silami, ki se razvijajo v nasprotno smer." Težka gospodarska kriza na SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah J Pišite po cenik PROLETARCU ■MMHHMHHiMMM 2301 S. LAVVNDALE AVENUE .. CH/CAGO, 23, ILLINOIS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicogo 23, ILL. Pomoč iz Amerike prispela v Slovenijo Pred nekaj dnevi smo zopet prejeli nekaj listov iz stare domovine. Prinesel jih je g. Stane Krašovec. Slovenec iz Ljubljane, ki je član jugoslovanske delegacije na zavezniški konferenci v San Franciscu. V "Ljudski pravici" z dne 3. aprila 1945 najdemo na prvi strani sledečo vest: Ameriški Slovenci pomagajo svojim rojakom Naši izseljenci v Ameriki so poslali glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije deset vreč čevljev. To je le majhen del velike zbirke, ki čaka v inozemstvu za prevoz. Enote Rdečega križa v posameznih krajih so sprejele te čevlje za takojšnjo razdelitev. Poleg tega je prejel Rdeči križ tudi nekaj konden-ziranega mleka, ki ga bo preko civilnih ambulant razdelil za dojenčke in bolnike. Pošiljki je bil priključen tudi sanitetni in-strumentarij, ki ga je prejela vojna bolnica in dva posebna šivalna stroja za ortopedično delavnico. To je dokaz, kako napačno je bilo stališče onih, ki so trdili, da od takojšnje pomoči Jugoslaviji Slovenci ne bodo ničesar deležni ter da naj nabrani denar rajši čaka v Ameriki, dokler dežela ne bo osvobojena. Razvidno je ti^di, da je razdeljevanje relifa v oskrbi Rdečega križa ter da pri delitvi pridejo najprej v poštev mali otroci in bolniki Razen UNRRA je naš Vojni relifni fond Amerikancev južnoslovanskega porekla edina organizacija, ki pošilja relifne potrebščine naravnost v jugoslovanska pristanišča na Jadranu. Od tam se prevaža v notranjščino v tovornih avtomobilih in v tovornih letalih. Danes bi ne smelo biti vzroka, čemu se naj bi nabran denar še nadalje zadrževal v Ameriki, ko je mogoče kupiti najnujnejše potrebščine in jih poslati v staro domovino. Pomoč, ki je namenjena izključno le Sloveniji, bo poslana v Slovenijo. In to se že izvaja. Ta teden nas jc .prijetno iz nenadil blagajnik podružnice št. 39 v Clevelandu, odbornik SANSa John Pollock, ki nam je poslal ček za tisoč dolarjev. Marca meseca smo pa prejeli dva tisočaka. V šestih mesecih je ta podružnica nabrala za našo relifno akcijo $9,768.22. Cle-velandčani so pač lahko ponosni na ta lep uspeh. * Iz Littfe Fama iT V. ndm je poslal brat Frank Gregorin znesek $49, kar sta z bratom Frankom Masletom nabrala od sledečih: mrs. Mary Lenarčič $25 John Jacob. Joe Ujčič, John Je-rina in Tony Martinovič vsak po $5, dve rojakinji sta pa darovali po $2 vsaka. V tej naselbini se je nabralo za pomožno akcijo že nad tisoč dolarjev. Od društva št. 472 SNPJ v Harmarvillu, Pai, je poslala tajnica Amalia Sorch lep znesek $196.30. Od te vsote sta s sestro Ano Flišek nabrali med člani v Oakmontu, Verbni in Indianoli $100.50, Matt Langus in Flori-jan Hudika sta pa nabrala v Harmarvillu $95.80. Po $10 sta prispevala Matt Langus in soproga. po $5 Anton Sorch, An- ton Flišek, Louis Flajs, Jack Ja-kovac, Louis Fabec, Frank Mi-kol, Martin Slivšek, Andy Flajs, Anton Kaus, st.. Frank Dollas, Antonia Kaus. Fr. Sokol, John Gasparič, Andy Hrovat, John Kaus, Florijan Hudika in Jos. Flajs. Tri osebe so darovale po $3, šestnajst po $2, 51 po $1, 20 posameznikov pa po manj kot en dolar. Za podružnico št. 33, Bridgeport, Ohio, je poslal tajnik John Vitez $12. Federacija SNPJ za vzhodni Ohio je darovala $10, dve osebi po pa $1. Do 26. aprila smo prejeli za skupno jugoslovansko pomožno akcijo $82.428 63 Obletnica Maja meseca lanskega leta so i prinesli slovenski listi pri Os-1 vobodilni fronti drobno pesmico, ki jo je zložila mlada par-tizanka Vojka. Glasi se: Pismo Ne joči, mama. saj me rana več ne skeli. Verjemi, še enkrat rada bi dala za veliko stvar svojo mlado kri. Ne joči, mama! Poglej: iz tisoč oči J iskra, ki sem jo vžgala, kot kres gori! Ne joči, mama, ker le to me boli. Badi, kar smo mi vsi, in tudi stisni pesti. To mlado dekle so gestapov-ci ubili 1. maja 1944 nad Zagorjem ob Savi. Poročilo, ki opisuje kako so v Zagorju lansko leto slavili delavci Prvi maj, omenja tudi Vojko. Tole reče: "Takšen prvi maj smo morali letos praznovati v Zagorju. Da se ne bi naši hitlerjevci blamirali pred Steindlom s prazno dvorano in da se mu ne bi kaj pripetilo, je dobil vsak delavec kontrolno številko, katero je moral pred "apelom" oddati. "Bundes-firer" nas je kriče prepričeval o nemški zmagi, da bi Zagorja-ni š? bolj garali in dajali življenja za naše valpete in krvnike. nam je zatrjeval, da je Štajerska bila in bo nemška, hkrati pa je grozil onim, ki z eno roko . pozdravljajo "Heil", v drugi pa drže revolverje. Popoldne so pripeljali SS-ovci v Zagorje tri mrtve partizane. Obstrelili so jih nad Zagorjem, nakar so si partizani tovarišica Vojka in tovariša Ivo Levstik-Gojc in Mijo sami pognali krogle v senca, da bi ne padli v roke SS-ovcem. Gledali smo na počez na voz naložena trupla — glave in noge so jim visele preko lestev, — ki so jih švabški krvniki pobili in napol slekli. Voz se je ustavil sredi Zagorja, SS-ovci pa so silili ljudi. da bi hodili gledat "bandi-te". Priti je morala zagorjan-ska godba in zaigrati koračnico. — Na Zeleni trati pa so ta dan pobrali več kmečkih družin. Naš odgovor na vse to je bil že predpoldne na "apelu", kjer ni padel niti en "Heil" iz rudarskih ust in se ni dvignila niti ena roka v pozdrav." "Prospect for 1945" To je naslov enega članka v 16-stranski brošurici, ki jo je pred kratkim za angleško javnost izdal Slovenski narodni svet. Drugi članki so "Jugoslavia and Trieste", spisal dr Drago Marušič, "Problems of nastaja velika razlika med Slovenci ter Srbi in Hrvati; ti sled-i nji tedaj še .niso doma pričeli izvajati zaključke kongresa v Jajcu. Ko je delegacija odpotovala proti jugu, je bila zelo za-( dovoljna. kajti prvi parlament in demokratično politično delovanje je bilo zapričeto v Hitlerjevi Evropi. In to v Sloveniji! V Ameriki so se nekateri elementi norčevali, ko je Sans poročal o prvih volitvah in prvemu slovenskemu parlamentu. Isti ljudje se lahko danes posmehujejo tudi zaključkom "velikih treh", ki so na konferenci v Jalti pritisnili odobrilni pečat na demokratično delo, ki ga razvija Osvobodilna fronta v Sloveniji in Jugoslaviji. (Dalje prihodnjič.) m i/JF IN BLIŽJE JAPONSKI m pomika amrrtftka bojna mornaric«, ki postaja jačja teden za ted nom, dočim Je Hlrohitovo Drodovje vsak dan šibkejše. Gornje je slika s Pacifika. Nemiki ujetniki velik problem V ameriškem ujetništvu je precej nad milijon nemških vojakov, ki pa so za naše oblasti velik problem zaradi nadutosti, ki se je mnogi Hitlerjevi "nadljudje" niti v ujetništvu ne morejo otresti. Večinoma so v vojaških taborih v Franciji, in ______________ ___Francozi se čudijo, ker so jet- _____ - ■■ " * niki deležni tako dobre hrane. South-Eastern Europe", spisal I se v doglednem času ves sestav goslaviji, bi moral prečitati to Oni žive veliko slabše, čeprav dr Jure Koče, "Tasks for the i Jugoslovanske države poruši in knjigo Pisana je srbo-hrvašči- j so svobodni, kot pa ujeti nem-Peace" in "British-Russian Co- razsuje. Članki obenem razkri- ni, tiskana v latinici tne cirilici) ški vojaki. Ni čudno, da se Nem-operation" od profesorja A, J. kajo politične mahinacije in za- in za povprečnega Slovenca la- j ci pAdajajo v takih množinah P. Taylorja iz Londona. Vse po- kulisne aktivnosti srbskih šovi- hko razumljiva. Naroča se pri: i Američanom, ne pa Rusom in družnice bodo prejele nekaj iz- nistov v Ameriki (Amerikanski Slobodna Reč. 1916 East St.. j Angležem, vodov, Prosimo, da jih v prvi Srbobran. Fotič. Srbska narod- pittsburgh 12 pa. Cena knjigi vrsti razdelite po knjižnicah, j na odbrana. Ruth Mitchell itd.) , 30 šolah in drugih važnih krajih,, Kdorkoli se zanima za raz- J da jih čitajo ameriški ljudje tvoj političnega položaja v Ju- Mirko G. Kuhel, tajnik SANS je razposlal več tisoč teh ■ brošur važnim osebam sirom Amerike. Anglije in v drugih MIRKO O. KUHIL deželah. L^ ' . aa JL^SiSra -s Razvoj Slovenije v ključitvi Trsta in slovenskega, Primorja k Sloveniji. Očividnoj V-bombe ubile 8,436 ljudi Nemške V-bombe, ki so jih naciji spuščali v Anglijo, so ubile 8.436 oseb, 25.101 pa je bilo ranjenih. je, da vodijo to kampanjo one osebe, ki bi rade italijanske na-petneže odvrnile od kritiziranja politične situacije v Italiji in obrnili njhovo pozornost na "zgubo" slovenskega in hrvaškega ozemlja. Celo Italijani it Istre so poslali svojo delegacijo v Belgrad in izrazili svojo željo za pridružitev Istre k federativni Jugoslaviji. Umetno ustvar-iene demonstracije italijanskih študentov v Rimu in v Palermu proti zahtevam Jugoslavije so nepobitno znamenje, da italijanske imperialiste fašistična naporih za svojo svobodo Bodoči mir odvisi tudi kaj bomo storili i Berlinom (Nadaljevanje s 1. strani.) rod dela ljudstvo načrte že da- j novitve mednarodnega varu-nes in svojo pravico do demo- štva, ki bi moglo iti v mandati-.. kracije si pridobiva potom svo- rane kraje preiskovat razmere Nekaj dni kasneje so se vrsi-! . ^^ v administraciji, le volitve v Petrovi vasi. Za i Najbrže ne bo mogoče najti volišče je služila vaška šola, Ali je jnarod zrel za demo- splošne formule. Najbrže bodo kjer je bil na steni obešen se- kracijo? ostale vse stopnje kolonijalnih znam vseh volilcev. Pravomoč- Pismenost naroda je dobro sistemov in varuštva. Saj #ima nih volilcev v normalnih časih kazalo, če je ljudstvo zrelo za tudi nasa mornarica trdne* na-bi bilo 151, toda sedaj se je it- demokracijo ali ne. V Sloveniji mcne glede pacifiških otokov, med teh 33 borilo v partizanski razen malih izjem vsaka odra- katere smo si morali osvojiti za (Nadaljevanje.) Volitve v Petrovi vasi vojski. Cez dan, opoldne in zve- sla oseba čita in piše. Danes je čer gredoč s polja so se vaščani tam težko najti normalnega in vaščanke vrstili eden za dru- i človeka, ki bi bil nepismen, kaj- mor« n. n .cesar iZtiU teTZ \ «lm in vo,lli. Cim je pr*jf « osnovna * t**k, vzlic vsem zločinom ki flasovnlco- J« n)eR°vo ime bll° sirjena in skoraj je ni vasi. ki iih ie italijanska 'obI im izvriila Predrtano. na Hsli; v sosednji bi ne imela ljudske šole. In tojblemi. o katerih se gre v San nad našim narodom v Jugoslo- ""j>' bi,a "»la "ajica. kjer je kljub dejstvu, da je mnogo vasi Franciscu. Toda "veliki trije" « tre a Lr •otnomntro na ei I a cn ur\i rr\ Um« ii.ntnlian in ii/>i(nliir> in 1.__1 ~ «»J . »l>,mn, i tako visoko ceno krvi in materi-jala, in ki bodo tudi po vojni ohranili ono strategično važnost, katero imajo zdaj. To so nekateri teoretični pro- vanskem Primorju. zahtevali, da jim bo i v bodoče dovoljeno izkorisčevati Slovence in Hrvate. Podobna kampanja se vrii vsak zaznamoval na glasovnico brez učiteljev in učiteljic in bodo med tem delali skupaj v kandidate svoje stranke, jo pre- morajo starši in drugi člani obi- Berlinu. Kje bo padlo več vi-gibnil in spustil skozi ozko od- tel ji otroke učiti. talno važnih odločitev? prtino v zaklenjeno shrambo.. V Sloveniji ne gre za vpraša-Ko je bila lista volilcev izčrpa- nje, ali se dovoli demokracija na. je lokalni števni odbor pri- nevednemu narodu, temveč ali Zbor združenih narodov obeta eUAxreV e ^ Radl !ega je šteti glasove. Izmed 118 gla- se demokracija dovoli ljudstvu, SANSov pamflet potreben in!^^ jih je bUo ^ prekriža- ki čita in razumeva. Za sloven- " ... , ~ vreden dp^re razmnožitve. nih brcJi OXfračbe • kapici* tov ikMisrod ^ btta-vt>jr.a- tn1vTTr~ - V-etikO-^SrpOha Stavim, da bi se tem Itali- To je bilo znamenje, da teh šest okupacija velika politična šola. (Nadaljevanje s 1. strani.) volilcev ni simpatiziralo s par- Slovenci bodo sigurno znali ce- lo v smislu zavezniškega dogo- tizani. Dejstvo, da so ti najbrž niti pravo vrednost demokraci- vora na Jalti storjenih že veli- belogradistom naklonjeni lju- je, kajti s svojo lastno krvjo so, ko poskusov, ampak Moskva __ 1 f _ 1 •___J _ .. a „ S _ ^ 11 „ — i . . « 4 m >% * n /-] r« ■ t i Lr /\« * 1 /i 4 _ janom pridružili tudi naši "hitlerjevci" v Ljubljani in Clevelandu, če bi na ta način mogli diskreditirati Titovo vlado in preprečiti združitev vseh slovenskih pokrajin. Pomagala bi jim tudi Fotičeva velesrbska klika in vsi oni, ki želijo uspo-staviti v Jugoslaviji "stari red". "Uredniku" pri A D., ki rajši pomaka.svoj britki meč v črnilo v borbi proti svoji lastni roj- Poljski, ki je razmeroma velika dežela in se Je pred sedanjo vojno ponujala za velesilo. A skoro gotovo bo v tej igri zmagala Rusija, ker sovražne poljske vlade v Varšavi ne bo več trpela. Za Anglijo in Zed. države je le vprašanje, kako se iz te zagate častno izmuzniti. Tolovaji odsotni Dve državi, ki sta bili do te vojne vodilni velesili, sta na zboru združenih narodov v San Franciscu smatrani za zločinki. To sta Nemčija in Japonska Sanjali sta zavladati nad svetom, pa sta se ukanili. Fašisti seveda s tem niso vse izgubili. Zastopani so v vladah mnogih dežel. V latinski Ameriki je njihova trdnjava Argentina, ki je sicer na papirju poslednji moment napovedala vojno osišču, a vodi še vedno staro protidemokratično politiko in simpatizira s Hitlerjevim evangelijem. Tudi precej drugih dežel je na konferenc^ združenih narodov, v katerih se vlada kitator-sko ali pa povsem fašistično. Toda proti njim ni nobenega odpora, pač pa največ proti Sovjetski uniji. A po nekaj dneh so se diplomati velike trojice sporazumeli, da je najboljše, ako delajo skupaj za mir in za bodoči svet. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) maju, ko že žari solnce svobode na razoranem. s krvjo in s plameni pokritem evropskem nebu, stegamo naše roke našim izmučenim, junaškim bratom v Jugoslaviji v pozdrav, zagotavljajoč jim, da bo vse naše delo in da bodo vse naše sile posvečeno njim v pomoč. In da je njih geslo, "smrt fašizmu, svoboda narodu!" tudi naše geslo. Pri nas Mirovna konferenca v San Franciscu, odhod časnikarjev m kongresnikov na ogled nemških koncentracijskih zaporov, poljska kriza, Fotičeva oporekanja pred državnim tajništvom itd., bi dalo priložnost za precej opisovanja. Ali za sedaj sem svoj prostor napolnil. Zato več o tem prihodnjič. Naše gibanje Ttistoteri napredujejo. Še malo, pa bo kvota polna. Danes, ko to pišem, sem prejel zelo zanimivo pismo od našega starega, zvestega delavca za Proletarca. s. Antona Zorni-ka. Nedavno je bil na agitaciji v Detroitu. kjer je v danih razmerah zelo dobro uspel. Med drugim je poslal vsoto $10, ki jo je daroval za ruski relif moj dober prijatelj Lojze Urban. Obema iskrena hvala. (Drugi prispevatelji bodo omenjeni v urniki ^tčVHfliT-~ d je vseeno prišli na volišče in pokazali svojo nezadovoljnost, je živ dokaz njihove vere v tajnost Volitve, sicer bi se ne pri- plačali zanjo visoko ceno. Par-j vztraja, da sovražnikov Sovjet-tizansko gibanje se zaveda, da ske unije, ki dominirajo v polj-gredo naši ljudje skozi težko: ski zamejni vladi v Londonu, ne šolo in vsled tega jim skuša nu-lbo priznala. Angleški in ame- stni deželi (ne proti Hitlerju in tih Zmagovalec je prejel 94 kazali. Te glasovnice so bile diti vsako priliko za najširše] riški vladi pa se zdi lublinski proglašene neveljavne, ker niso udejstvovanje naroda pri kra-| režim (ki je sedaj nastanjen v dajale prednosti ali felasu nobe- jevnih upravah in pri narodni Varšavi! preveč komunističen nemu kandidatu, ostale pa so vladi, kakršno si izbirajo sami. in proruski. bile porazdeljene po kandida- ^ . , _____Molotov, ki je napravil na Mllllllll............... PRISTOPAJTE K J I SLOVENSKI NARODNI t ; PODPORNI JEDNOTI j NAROČITE 81 DNEVNIK PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL ! Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CANAL 7172—7173 njegovi svojati, ki pleni in mori po naši Sloveniji) bi bilo seveda bolj všeč, če bi se jugoslovanski del Slovenije pridružil italijanskemu in postal neodvisen "pro-tektorat", recimo — Vatikana ali Otonove Avstrije. "Naša Istra, naše hrvaško in slovensko Primorje, naša Koroška in vse pokrajine, ki so ločene od naše dežele, bodo priključene edemokratični* in federativni Jugoslaviji pod zastavo naše velike domovine!" (Maršal AVNOJ obiskal Slovenijo Narodni odbor Antifašistič- DRŽITE CENE 2IVILOM NIZKO Grocerije in odjemalci morajo sodelovoti v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljenje določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF WAR INFORMATION glasov, drugi najbližnji kandidat pa 21. Rezultat je bil takoj ne8a ve*a narodne osvoboditve zapisan na tablo, nakar se je Jugoslavije (AVNOJ) je poslal odbor vrnil v vas in ga razgla- po»«*no delegacijo v Slovenijo, sil. V tej vasi so navzoči vašča- da opatije ravnanje slovenske-ni glasovali skoraj 1007r in to 3a parlamenta in ljudske volit- dejstvo potrjuje izjave parti- Mod temi <*ele8ati so b'!i dr zanskega časopisja, ki je nava- Ivan Ribar- Edo Kardelj, dr jalo enako visoko udeležbo po Kocbek, Moša Pijade, Vujačič, vseh volilnih okrajih. Filipovič, Zečevič in drugi. To- da prišli so tudi kot svetovalci. Volitve za višje urade V Sloveniji so se mudili od fe- . .. , , , bruarja do maja I»44 in v tej Izvoljeni kandidati iz malih dobi so imcli prvovrstno priliko Tito na proslavi 27. marca v| {VaS', S°.b,li P0"1*"1 ^ <*«nilu opazovati delovanje demokra-Belgradu.) okraJ"a središča, da tam za- cije v Sloveniji. Potovali so 45 __t g°r SVOjih volilcev ! dni peš in s konji predno so do- "I>a smo na čisto" je naslov dele«atl 80 P°tem *«voltli iz speli v Črnomelj. S svojim pri-nove knjige, ki jo je izdala srb- P08^"011 M slov*n" hodom so tudi počastili ves slo- 9 J ~ narodm parlament (skupaj venski narod, kajti jasno je, da 180 poslancev). Vsi izvoljeni — -kandidati so zavzeli takoj svoja upravna ali zakonodajna me- ! sta ska Slobodna Reč v Pittsbur-ghu. To je zelo važna knjiga, ki jo je spisal urednik omenjenega lista Mirko Markovič. Fakti-čno je to ponatis člankov izpod peresa Markoviča, Hi »o izšli v S lobod ni Reči in ki se pečajo s sodobnimi političnimi vprašanji in problemi Jugoslavije z konferenci v San Franciscu zelo dober vtis, je izjavil, da se poljskega vprašanja ne more rešiti brez Poljakov, kar pomeni, da mora biti kakršnakoli rešitev glede Poljske sklenjena ne z zamejno poljsko vlado v Londonu, ampak z lublinsko (v Varšavi). Gre se seveda za vpliv v POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj-stareišo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postaje Vodi jo George Marchan WGES, 1360 kilocyclev Stan« m celo leto $6.00, pol loto $3.00 ) Ustanavljajte nova društva. | Deset tlanovdc) je tfeba «a ! novo društvo. Naslov za list in ta tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. i ♦ f t ....................»I Ta proces volitev seveda še ni popoln in ne more biti, dokler je sovražnik še vedno v deželi. Vseeno pa pokaže, da je demo- Tol. MOHAWK 4707 vidika liberalnega srbskega člo- mestu veka To je neke vrste retro- krači ja na delo, kjerkoli je mo- spekt pokreta srbskih vprogre- goče, in čim U sovražnik po- | 1838 N HALSTED ST. sivcev v Ameriki, ki so v deli v i gnan čez meie hn Um^vn ° politiki jugoslovanske vladne lo že "akt*^ PROLETAREC SE TISKA PRI NAS velesrbske klike nevarnost, da | mokraciji. Za svoj povojni na* i ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO ; < }Mi umnim ii mm ii i ! ADRIA PRINTING CO. ITEKTj * — ■ uaii t itrv i^A« i . . . CHICAGO 14, ILL Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SUROEON 3724 West 26th Street Tol. Craorford 221S OFFIOE HOURS: 1:30 lo 4 P. M. <£xcept Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Re,. 2Zlf S«. RMftvmj Av«. Tol. Croorford 8440 If mm o»swor — CmM Aottin 5700 POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yu gosi a v Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION s CO-OPERATIVE COM MON W E ALTH Stili Believe in Free Labor IN THE WIND Front THE NATION Horror Stories Are Confirmed ♦tih lOftA Of Df MOCRACV IS tTIRNAl... DtMOCftACV VVISHIS TO RAISt UP MAM-KINO, TO 61VI IT F Ril DOM, ANO ITS OfUATIST STRCMOTH LIC* IN ITS OC|f SPIRITUAI ANO MORAL Stlf-CONSOOUS NtSS . # m r mm (^T llASf 20% 00 iMORTIMft IOST fttCAUM Of SICKNCM AMD ACClOfHT COOtO tt MNtO NOW 8Y sactnnc coitmoi. op in-dotfrlai hazaros anp §v f Weimar ha« been a center of German culture for many generation«. Goethe. Schiller, Li«zt and countlesa other men and womcn who contributed to the artistic and intellectual glory of Germany. spent iruitful years tliere. It vvas at Weimar. after the last war, ihat a con-Uitution vvas drafted which it was hoped would transform Gcrmany 'rom an autocracy to a democracy. , Unfortunately, that dream did not materialize, and, as a consc-a resolution authorizing a referen- r Uence, dispatche« from Weimar relate one of the most shocking Ju m 011 repeal next year, and po- j siories of this global conflict in which horror has been piled on liorror. itical obscrver« on the scene think; General George Patton ordercd the burgomeister of Weimar to Governor Chauncey Sparks of Alabama is expected to a«k the »tate legislature, which convenc« May 1, to repeal the poli tax The South Carolina Senate has passed m «AR HOOUCTION 0*Y UOTIACN MO OMMOfO. A*>KTCP im«/ L ABEL UNDCR IMt SMBAT-BANDc* tbJR HAT IS YOUP- T GiMfc A*TW- OF MiG* QUAL»1Y AMO TM6 6C5T v**KMAN*«R . .e House will pass it soon. Mean-.vliile, T Grady Head, Attorney General of Georgia, has minimized the effect of repeal in his state by ruling that aH past-due poli Uxes must be paid before thc right to vote is granted. In fairness to Governor Amall, who fought for repeal, it .should be pointed out that Mr. Head vvas eleeted. not ap-pointed. H R. 1528. thc "G. I. assault bili," vvhich vvould provide for federal prosecution of any person assaulting or killing a member of : the armed forces, is languishing in the House Judiciary Committce. It vvas introduced Januarv 10. Thc good gray columnist: Radio Station WNYC, Nevv York, presented a half-hour reading from Walt Whitman's "Lcaves of Grass" by Eugene ONeill, Jr., on April riarch a thousand of the city'» residents, men, women and children. to the Buchenwald Concentration Camp, so they might see vvith their ovvn c yes hovv Hitler« agents had starved and tortured and killed hundred« of "slave vvorkers" drafted from other lands. Some fainted, some sought to shut out the drcadful scene by co ver ing their eyes, but the guards insisted they "take a good look." In another concentration camp, 1,100 political prisoners are dleged to have been burned to death so they vvould not fall into the lands of the approaching Americans. Because of their experience in the last vvar, inany Americans have been skeptical concerning atrocity stories. But evidence of the unbc-evable brutality of Nazis and Japs seems to be so vvell authcnticatcd hat doubt has been svvept away. Hovv are these erimes to be punished? The vvlping out of tlu-•ystem vvhich produced them seems the only sane ansvver. In Germany, Ihat means the destruetion of the Prussian militarists and the indus-rialists vvho supported them. To scourge the people of Germany and at thc same time permit the principal culprits to escape, vvould be a erime which might casily beeome an invitation to another vvar.—Labor. In rejeeting by a vote of 46 to 20* the compromisc labor draft bili, Ihe United States Senate vvas not tndulging in bultheaded obstruetion-ism. It was standing up for the democratic way of doing things. The arguments presented by sueh liberal Senators as'Morse, Murray and Kil gore shovv that they vvere not motivatcd by a ^esire to embarras.s the administration. Thus the effort to regiment American labor has been a failure t The original move for a complete draft measure' vvas backed by the President and by the Army and Navy. Then thc House passed a much j i«wdified bili vvhich vvould have given draft boards author:ty over m-n betvveen the ages of 18 and 45. The Senate gave its approval t > a nori | liberal measure placing authority in the hands of the War Manpovver Commission to deal vvith aetual shortages of labor. The bili cleVeatel , vvas the result of a compromise betvveen the. Senate an i t e IIuu«e 1 The Army and the Navy asked for complete regimenta tion. T^c Senate bas refused to authorise any sort of coercion. The defeat of regimentation vvas not primarily due to tinaing Some fevv votes may have been svvitched because thc vvar in Europe approaches its end. But the debate proves that the maJority of Senator: vvere opposed to the measure because they regurded it as undemjcratic and ill-advised—not just for this time, but for any time. Over an.l ovc" j;ain vve heard the sentence: ' Free labor can out produce slave labor any time anywhere.,, The Army and Navy vvere trying to put over something vvhich runs contrary to one of the deepest traditions of thc American people. It i« hard to believe that our soldiers on ali their j vvide-flung fronts vvill be disappointed to learn that this struggle has ended in this way—The Nevv Leader. Another Scrap of Paper j The Geneva Convention on vvar prisoners has long since proved a scrap of paper in Nazi Germany. The treatment of Russian and Polish prisoners has rivaled for sheer brutality the treatment of th* Jevvs of Europe. Recent reports from prison camps on the western front indi-r ate vvhat vve may expect as the vvar goes into its last desperate phasc In the German prison hospitals in Heppenheim 290 Americans lost an r-verage of thirty-five pounds each from undernourishment, aH vvere verminous, and several died of neglect. By contrast. vvithin thc Amer- j ican lines in France German prisoners have fared so well that the comparative luxury of their standard of living is provoking bitter re rentmen among French civilians In this country the army has lately refused to permit prisoners of vvar to be used in lumber camps because conditions are not fit for the Herrenvolk, and only recently has con- reded that the P. O. W. diet might reasonably bc brought into line vvith ■■ -----------------,-------- ------------ that of meat-short American civilians. It vvill be a pity if our guests authorized leaders of thc AFL and CIO and the U. S. Chamber of American economy and its mar iblc (or lhe deflnilive stlAdy of the American Negro. to raise the major return to Germany believing that Americans are soft of head as vvell Commerce. does not signify'the arnval of the millenium in our coun- kets are then suppoaed to suatainj uucstion of economic conversion. Almost disregarded by the govern-as soft of heart and that the symbol of our great free republic is the full try. It is. nevertheless. a document of first-rate importance It indicates a severe shock. Granting the Ja-1 mefU anaiystg have been the questions of a sharp decline in purchasing bellv Certainly there have been fevv if any attempts to educate Ger- s realistic acceptance by a large seetor of organized business and by panese are treacherous, and might powcr f0llowing the end of the war, the aevere rcgional contradictions, n an vvar prisoners in the basic principles of the democratic system vve ©11 of organized labor of a policy of mutual recognition of each other s suddenly throvv in thc sponge. vve tnat w4U oc€%tr whcn warlime 0rders are vvithdravvn and the major iutend to instal in their homeland, and it has been common practice to j prerogatives and responsibilities It paves the way for industrial peacc find it difficult to beeome depress- 1iff|culty of cffecting the transfer of labor from one area to another. leave Nazi non-coms in subordinate positions of control in thc camps and prosperity in the post-vvar period. , ed contemplatmg sueh a prospect. j Evcn morc is XY\e fact that American business interests ai-e We suggest that general improvement of the prisoners and heightened Encouragement of produetive efficiency; recognition of manage- Keljcy Ktr Company of Los 'ikcly to have their ovvn way in regard to the purchase of surplus vvar morale among our Allies vvould result from shorter food rations andjrnent s right to manage free from unnecessary governmental interfer-1 Angeles is "currently advertising supplies on their ovvn terms and in taking over large sectors of the nore liberal servings of democracy. labor s unabridged right to bargain coliectivcly; unemployment, ? th>t ^ wi|l incjude four cartons of government-ovvned plants and equipment'generally valuated at 15 cld-age and illness insurance; and a national business labor committec cig>rettes in thc price Df any used1 billion dollars As far as it is possible to prediet, capitalsm has no method of con-\erting from a vvar time to a peacctime basis vvithout major dislocation america'S potential ^ ^ ^ _______ __ ___ _ It is an ironic com men ta ry on American economists and of the 1*4 The NeYork Post listed "the morc popular publicist« that the most cogent analysis of America « i program as Reading of Walter postvvar conversion problems has come from a Swedish economist, i Lippmann s Leave« and Grass.' V C.unnar Mvrdal. It ha« been the practice of these economists—aside from occasional The weekly market letter of wtic|eg jn the more scholarly joumals—to by-pass completly. the more Paine, VVcbber, Jackson and Cur- tcmpcl)ing problems of the economy in favor of repeating, in academic ti«, stockbroker«. for April 7 con i jcrgon lhe giDgan« of Amcrica s capitalist« and of their publicity tained this cptimistic note: "If Ja agenU Thij is lrue not onjy of thcir refusai to challenge the basic pan should repudiate her con- capjtaii9t drives of American economy but also of Jheir failure to admit que«ts and meet Allied »urrender that any ttriou| immediate questions cannot be solved uner existing terms sooner than our military be-1 cfmditlong The "Labor Management Charter." «igned on March 27 by the licve«. and mayhap thi« year, the Thuf it ha$ remajne,. Myrdal vvho, has also been respons- THE NEVV LABOR-INDUSTRY CODE another grab Efforts of the povverful povver interests to force rural electrifica* tion into their nands must be blockod at ali costs. The Edison Electric Institute, front organization for the private povver trust, suddenly vvants control of ali rural electrification for the povver interests—and seeks to destroy the Rural Electrification Ad-ministration. vvhich {ias done so much to bring electricity to aH farms in the nation. REA vvas created in 1935. In less than ten years of its efforts. elec to promote better understanding—these are among the guide-posts ^ ^ buys oi the ne,w chartcr. • • • Charles M. Burgess, an indus- It is quite apparent that this nevv code covers more ground in cm- tnalist of Aurora, Illinois, put pioyer-iabor relations than ever before attempted in the annals of forth this plan for keeping the American industry. To the critic« vvho might be inclined to put this document on the same plane as the '•undersUndings'* Into which organized labor entered vvith big business" in the early 1920 « through the medium of the National Civic Federation—agreement« vvhich were honored by industry more in the breach than in the observance-^this much can be said: 1945 is a far cry from 1320 when the labor move- trification of farms rose from 740,000 to more than 2,550,000. This mcnt woakened numerically and covved in jpirit by the depression. mcans that• 1.810,000 farms vvhich had been in the dark days of thc Sintgh{ safety in sehemes on so-called class collaboration in order to past vvere brought into the electric fold. 1 „Vert collan?8e With nearlv ali l>asic industries organized and some For the ten years before that. the povver trust, vvhich novv seeks 1 J2.000.000 members in its ranks, organized labor faces industry in 1945 to gain control of REA, managed to get electricity to less than 540,000 a jevej of parity xhe trade union movement, by general admis- furms. and in most cases, these farms vvere electrified at tremendous jjon alands out today as the strongest single influence in American life. cost to the farmer who vvanted to connect on to existing powcr lines. A circUmstantial dravvback in the nevv management-labor concord Fr.ncaises The coal industry is vital!y interested in this field of broademng ^ contained pcrhaps. in the fact that it has not yet been accepted br) ^^Jlf* .if hv' use of power, and its principal hope for a greater expansion of the use tht like cepted), and Hfted thc censorship! thc currency fund." So says Uie on outgoing nevvs, vvhat more can! Fmancc Committec of thc U S. libcrals ask? Thev can and do ask ,Chamber of Commerce. In other a general amnesty for ali political words- lhc committee me-toos the I f/\ IAl\ V* # C 4 A A M f J fk • L A mm** * prisoners, a lifting of the intemal censorship, thc arrcst of Nazi vvar m It should be and no man in his criminal«. the restoration of civil right senses will object to this pro- HOLD ON TO 'EM! PUT A PADLOCK No one of us vvould hand a Sol- YOUR POCKETBOOK dier n bullet hc needed and then r _ 4 ti/^-u^. Thr report of the Amcrican Bankers' Association. Maybe ifs just a coin-cidcncc that Chairman Hancs of servers. Here is a guide to understand- tion of compromise on thc mam take it away from him. Wc do not l Lm)k out Mr vvorKer- ine afe among lhc first to object "high-pressure boys" ade out to stronuousiy tQ any attempt at cod • ____:_______ *_____f.... j^iin*. • . ing the spatc of headlines which spccific issues vvhich vvill have to ^ sP|®n time you m*y havc put away dur,ng entitled to ali rights and privileges these strcnuous *war days. A big which ylcy have earned by thcir Nevv York advertising concern has gin somerni ng u«e inis. — wir-i»i-i , «3 ra,hr«i it in wc are ^tcDDina ...... service. Francisco.—The United Nations, of the Big Five" should have the 'ca»^8 " ■ • »urelv as if ori8inated ' a now koncept of ad- Th|s loo is as u should be. No conference vvas deadlocked t od a v povver to prevent the security ^ ^bullcts away from soldiers vctL,.inxRT" , ^^li* j scrvicc man wants to ^ babicd- and rccallcd planeš and tanks. over vvhether it should .. . etc." council from taking jurisdiction Keep your eye open for the last and recommending a peaceful headline rather than fixed on the solution to a dispute; (b) vvhether first. There vvill, of course, be regional agencies. sueh as the Pan disagreements, dissents and con- American Union, can act ahead of conflicts. It takes only one __ ing." Never heard of that before, bul he doeR want the risht to go'Tet"u« hold onto our War did you? stand side by «ide vvith his brother Well, these adverti«ing men ex- toilers and to earn an honest Bonds, come vvhat may. If you cash in even one bond. you are chcating Pcct to make a lot of money out nation the security council to resolve di«- j df it. living. To union men in aH spheres of l to resolve dis- loM. money bv thi^but you Thcy are telling thcir respeetive, aetion, thi« presenU a real chal- to make vvar: it takes many tojputcs and repress aggression; (c^ i * cheatinK every man in our clients that "the bulk of America'« lenge. in fact, tvvo challenges: The make peace Honest disagreement; rcv.cw -vvhether the council shall h f And vvc cannot and war dollars saved-up billion« of, first is to sec that the returning bb equipped with specific author-j " .1_____ . ...... is the anvil on vvhich honest agree ment is forged Remember that San Francisco is not the peacc conference: it is ity to revievv and propose changes in the settlements grovving out of the present uar, (d) trustecships must not cheat those men of vlc- them—-are in the hands of the j service men get« that to vvhich he tory.—The Brewery Worker. vvage-earncrs,' and they are pre- j i« entitled. and secondly, to see pnred to make "Jobverti«ing" «0 that he geU hi« right« and priv-the conference against thc «ize of i convincing, "so confidence-build-1 ileges through the union in vvhich the peace machinery conference 1 — vvhether the council shall be| ^ mjt aKainsl a utopian ing." that you cannot resi.t your he should hold membership It is useless for thc sheep to pass resolutions ip favor of vegetarian-ism, vvhile the vvolf remains of a different opinion.—Dean Ingc. This 1« not a conference to liqui- given some mandate over certain makes this a bit difficult. He and No one knows vvhat vve can do his buddy aeross the border, Sala- IU1 hc irics —Publilius Syrus. zar, are tvvo of the most God-fear-j ing fascist s vvith vvhom vvc main- Several doaen more high-rank-tain fricndly relations. Together' »ng German officers are liquidated vvith their fellovv-dictators in Bra- h.v the Gcstapd. Give Himmler zil and Argentina thcy form a time and the Allies won't have any Catholic fascist bloc in Europe and vvar-criminal problem al aH to deal in America vvhich hopes to conti- with — aside from the pleasant nue its activities vvithin the frame- t»sk. to be sure. of liquidating vvork of the vvorld security organ- Himmler.—The Nevv York Times ization. It is not inconceivable that Magazine. they may yet be given the oppor- The Volkssturmer's family vvas tunity to do »cK-vvith State De- h]m off l0 lhc wars part ment help. Severance of rela- „„ave overything, Papa ion« vvith Spain vvould bc a mor- _ tal blovv to the Fascist Four. This cane yolir white fl step vvould also permit the Span- Qmaha World Heral(1 * date the last vvar; it is a conference to get ready to prevent another vvar. Bear in mind that San Francisco vvill in no way deal vvith the authority of thc American delegate on the sccurity council. This matter vvill be determined by Congress, probably by an act pased by thc House and Senate. Watch for Agreements on Specific Issues territory taken from Germany and Japan to sec that it is used in the ( common defen«e; (e) intermediate povvers — vvhether sueh countries as Canada, Australia, Brazil, the Netherlands and Svveden shall be given a larger voice in the deci-sions of the security council. Last lleadline to Be the Best Weigh thc »ettlement of aH spccific issues in the scale of the largest objeetive of the conference world. desire to buy it. Realize that San Francisco is not Thcy boast: "We have filled hi« the end; it is the beginning of the (the vvorker'«) head vvith idea«, pattern of vvorld co-operation.1 changed hi« opinion on important Never forget the fact that political questions. One reason—vve never Returning service men, by and j »sh people to achieve their ovvn ____ large, recognize that the cheap lies li^ratlon. Can it bc that vve 'tilll ' whirh havc been soread against fear a republic in Spain more than; tJCI/Vlt: PATb! vvhich have been spread against labor union« vvhile hc vvas in ser v ice vvere cheap lies. He recognize« Center attentlon on the easen-1 One test by vvhich to judge result* tial purpose of the conference. It* is that the organization must have essential purpote i« to transform some means to revi«e bad inter-the present Aliled coalition vvhich national law. to promote peaceful I« vvinning the vvar into a perma- change. nent coalition vvhich vvould act in Measure the end achievement of co-operation is an emptv house un- forget that he. and million« like the stabillty of un4on»«m, and he les« it is equippcd vvith economic., him, stili eat in the kitehen." vvill beeome a union man if pro-financial, commcrcial, intellectual Forevvarned i« forearmed. Don t pcrly approached vvith ,the educa-co-operation permit the«e advertising artisU to tion nece«sary to shovv him. Remember that this i« not some- separatc you frqm your hard-carn-l Unionism provides the strength body else"s peact vvhich San Fran cd dollars Thcy vvill go after you to help him to fight his future|COft of jiVing? vve fear fascism? The State De-| HARTFORD. Conn. — Further partment misrepresent« the Amer- proof that the maxim, "Črta* ican people if It ansvvers yes. — j doesn't pay." docrf not apply to Thc Nation ! black market operators: —————— VVilliam H Warren, president of Rale of Thumb a Hquor rcctifying vvholesalc com- Wife—Hovv can vve estimate our P®ny, eleaned up nearly a million ^ _ dollars by adulterating liauor and Is^orlTing towaVd,That* "i t" i s Ihrou^h "the"'nVwspa'pe7s and ma-1 peace ttnt battlfi«. and thi« coall" r"Husband-Thafs simple; take j °eihnK pri4cer -r Peace and mine - and the gazines and over the radio. Pricc« tion between ^T^Z^rl income and add 30 per cent. L.S^ JTSS?? fi^T members of Ihe American delrga- will be boosted to pay the fees of man and unionism vvould worK vvell for both. Get the returning • • • service man into your union, and After long experience in the vou ll find him helpful and a vvorld, I affirm, before Ood, that tion and your representatives H the diseoverers of "Jobvertising Congress are prepared to give Just stuff cotton in your ear« and heed to your de«ires. go on smokiUfe your pipe If you For myself. I believe that thc don t you may not be able to eat last headlines vvill he the best —even in the kitehen!—Labor strong asaociate.—The Progrt««ivc I never knew a rogue who vva« Miner not unhappy.—Junius virtually pleaded guilty and wa« sentenced to a year in jail and fined $3,000 Tvvo-fellovv consplr- ators escaped vvith lighter penal-ties.