Uto IVII1. itni 282.
V UoMlml, o soboto 12. decembra 1925.
Cena om 1*30
Otmi« tuk dan pojoldn«, imiatl Milili im prasalke. — Mmmrali: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst D 50 p, večji taterati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklane, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — tnseratni davek pcsebei. — „Slotmkl Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
OprmtmUtto: Kaattova ali ca stav. S, pritličje. — Talalan stav. 304. Vradatatvo: Kaallova allea a t. 9t I« aadatrapja. — Telefon star. 34.
BV"     Poilnina platana v gotovini«
Za obrambo in obstoj naše industrije
(Iz govora zb. svet Lenarčiča.)
Že v plenarni seji dne 5. junija 1923 ie Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani razpravljala o nazorih in pred. logih, ki so zastopani v knjigah, ki jih je izdal pod naslovom »Naša industrija i zanati« šef industrijskega oddelka trgovinskega ministrstva Savič kot publikacijo ministrstva trgovine in indust-::" V teh razpravah se propagira ideja, da bi se iz Slovenije, ki ima glavni vir dohodkov v industrijski delavnosti, morala evakuirati velika industrijska podjetja, Češ da so preveč na meji ter za slučaj vojne preveč eksponirana.
Prvi korak za praktično izvedbo stremlieni. ki so opisana v citiranih knji. gah. pomeni ominozni člen 137. finančnega zakona za leto 1924—J925. s katerim se je proti veljavnim določbam obrtnega reda na popolnoma izjemen način uvedlo ko jesiioniranje industrije, ki naj služi za narodno obrambo. Niti finančni zakon, niti kaka druga naredba, ki bi bila v to svrho potrebna, pa nima določil, kako se ima tolmačiti pojem industrije za narodno obrambo, pod katerim se lahko v širšem pomenu besede podrazumevajo vse panoge nase industrijske produkcije.
Posledice tega sistema vidimo v tem, da se v letošnjem letu ni osnovalo niti eno novo podjetje v Sloveniji, kjer imamo v ostalem za industrijo naiboliše pogoje, pred vsem premog in električne daljnovode ter zadostne rezerve kvalificiranih delavnih sil.
Toda niti s tem se ni zadovoljilo ministrstvo trgovine in industrije, marveč je Šlo Še dalje in porabilo vsako nri-liko sklepanja trgovskih pogodb in tarif nih konvencij z inozemstvom, da ie postavilo našo industrijo v težji konkurenčni položaj.
Tako se je v trgovski pogor1bi z Italijo dovolil carine svoboden Izv z okroglega bukovega lesa, ki ga predeluje domača lesna industrija, posebno pa industrija upognjenega pohištva.
Nadalje se je carina na laneno olje znižala od 30 na 20 zl. Din in s tem prizadejalo lepo se razvijajoči oltarski industriji v Sloveniji, ki je reprezentirana po štirih tovarniških in 16 obrtniških podjetjih, tako težak udarec, da ie danes izločena iz konkurence. Bati se je zategadelj, da se opusti tudi kultura lanu, ki prinaša kmetskemu prebivalstvu v hribovitih krajih dober dohodek.
Pri trgovski pogodbi z Avstrijo se je težko oškodovalo interese domače industrije lesene embalaže, ki je do voj. ni investirala znatne vsote, da se v tej važni stroki osamosvojimo od budimpeštanskih in dunajskih industrij embalaže. V carinskotarifni pogodbi z Avstrijo se je znižalo uvozno carino za dele lesene embalaže na 1 tretjino, to je na 3.40 zl. Din, kljub temu, či je uilo merodajnim faktorjem dobro znano, da je naša industrija v stanju izdelati zadostne množine kvalitetno enakovrednega blaga.
Znižala se je tudi uvozna carina za tehtnice, za katerih izdelavo imamo v Sloveniji šest večjih podjetij!
Nova avtonomna carinska tarifa je uvedla za našo železarsko industrijo znatno težje obratne pogoje, ker se je uvedla carina na surovo in staro železo ter carina na črni premog.
Obenem obsega nova carinska tarifa določbo, da se sme dovoliti uvoz žice v debelini preko 4 mm za izdelavo žičnikov proti polovični carini, dokler se dovolj te vrste blaga ne bo izdelava lo v državi. Industrijskemu oddelku ministrstva trgovine in industrije je le predobro znano, da so železarne v Sloveniji v stanju z izdelavo žice v valjar-nah z lahkoto pokriti celokupno potrebo tuzemstva ter da bi pri polni izrabi svoje kapacitete lahko izdelovale še znatne množine preko potrebe tuzemstva.
V trgovski pogodbi z Avstrijo pa «o se znižale uvozne carine na železo, železno pločevino in žico, dočim so se obdržale uvozne carine na surovine tako, da je našim podjetjem pri vedno močnejšem dumpinpu od strani nemških železarn, ki hočejo dobiti za vsako ceno naša tržišča nazaj, konkurenčen po. stal nevzdržen.
Ne upošteva se dejstva, da je z usodo teh podjetij neposredno zvezana usoda cele Gorenjske. Največ težave se dela podjetjem za nabavo starega železa v tuzemstvu, vzdržuje visoko tarifo za prevoz, ki dosega do 66 odstotkov od vrednosti blaga, a tudi vse t r fe za ukinienie uvozne carine na surovo
Narodna skupščina
Odobritev mednarodne poštne konvencije« — Razprava o Poštni hranilnici. — Vprašanje uradniških prejemkov in pokojnin« —
Blamaža posl. Pnclja.
— Beograd, 11. decembra (Izv. ob 12.) Plenarna seja narodne skupščine je bila danes ob 10.50 otvorjena. V dvorani je bilo navzočih nekaj nad polovico poslancev. Za seje je vladalo zelo minimalno zanimanje. Živahnejše je bilo v klubih in kuloarjih.
Po sprejetem zapisniku ie skupščinsko predsedstvo sporčilo zbornici, da je finančni odbor predložil poročilo k predlogu posl. dr. Bazale (hrv. zaj.) glede izvršitve člena 249 ;:^:ona o uradnikih in ostalih državnih Uslužbencih civilnega reda in dede prevedbe kronskih pokojnin na dinarske. Skupščina je vzela poročilo na znanje. Obenem ie finančni odbor predložil predloge raznih narodnih poslancev o nujni pomoči popi p. v-Ijencem. Oba predloga sta bila povsem iluzorna, ker je uradniško vprašanie in vprašanje pomoči poplavTencem nezadovoljivo sicer rešilo finančno ministrstvo s sprejetjem proračunskih dvana>stin. v katerih so bili ustavljeni delni krediti za uradnike in pa 6 milijonski kredit za poplavijence. katera vsota pa ie zelo mala, če se upošteva kako ogromne škode so napravile zadnje pc plave v vseh krajih nase države. Samo škodo v Prekmur?u uradno cenTjo na 5 m'-Hjonov d'naHev. Pomisliti pa je treba, da so pri poplavah prizadete lavne od države vzdrževane naprave kakor mostovi, železniški tiri Itd.
Skupščinsko predsedstvo je dalje naznanilo, da se je konstituiral odbor za proučavanje zakonskega predloga o razveVav-ljen"u glede prepovedi nošnje orož'a. Za predsednika je bil izvoljen radikal Milorad Vujlčlč. j
Pos!. Čeda Kokanović* (zemli.) ie vpra- I
šal skupščineskega predsednika zakaj minister za agrarno reformo ne odgovarja na razna vprašanja, ki se nanašajo na agrarno reformo. Minister konstatira, da se minister za agrarno reformo g. Pavle Radič — namenoma izogiba odgovorov na interpelacije. Poslanci opozicije imajo dolžnost, da strogo in točno kontrolirajo delo vlade ter imajo pravico potom vprašanj In Inter-peiacii zahtevati od vlade točna pojasnila Poslanec zahteva, da takoj minister za agrarno reformo odgovori. (Posl. Moskov-Ijević ''e ironično vzkliknil: Saj to so namere sel laške vlade!) Nastal je nemir med radi^vci in zemijoradniki.
Zbornica je nato prešla na dnevni red: odobritev v Stockholm« sklenjene In podpisane mednarodne poštne konvencije. Govorila sta minister poŠte in brzo?ava dr. I. Šupertna in pa pos!. Fran ŠkuH (SLS. Pogodba .te bila v načeta in v podrobnostih soglasno odobrena. Glasovali so vsi navzoči poslanci. 184 po številu. Seia ie bila na to zaključena. Prihodnja seja jutri dopoldne z dnevnim redom:
razpravn o zakonu glede Poštne hranilnice.
— Beogr2d. 11. dec. (Izv. ob 12.) Za nopoldne je sklicana sea tarifne sekcije finančnega odbora, ki nadaijuje z razpravo o avtonomnem carinskem tarifu. Na včerajšnji seji te sekciie so doživeli radičevcl s posl. Pucljem vred veliko blamažo. Pu-celj in radičevci so kot zagovorniki in branitelji interesov sel«aškega ljudstva zahtevali, da se ohrani carina na pluge. Opozicija ?n radikali oa so rpre;eli predlog Ju-raia Demetrovlča (sam. dem.) da se uvozna carina na pluge snlnh odpravi
Konferenco Male nniante u Dubrovnika
Priorave za konferenco«
— Beograd, 11. decembra, (Izv.) le skoraj mesec dni se Sirijo najrazličnejša vesti o prihodnji konferenci Male antante Prvotne vesti so javljale, da ee bo ta konferenca vršila že koncem tega me^oa ali začetkom januarja v Beogradu. Te vest! so bile na merodajnem me^tu demantirane. Današnje »Vreme*, ki je glasilo zunanjega ministra, pa Javlja, da se vrši prihodnja konferenca Male antante v drugi polovici-
odnosno koncem januarja v Dubrovniku. Cehoslovaška, romunska in jugoslovanska vlada so že naročile apartementa v hotelu Imperial . Novinarji bodo nastanjeni po drugih hotelih.
V Dubrovniku baje že pripravljajo vse za dostojen in časten sprejem državnikov Male antante Sestanek bo trajal po dosedanjih dispozicijah štiri dni.
Kritika francoske zbornice u Ameriki
Razprava o locarnski pogodbi. - Zbornica ne odobrava napade komunističnega poslanca proti Ameriki. - Amerika zasužnjuje
Francijo.
— Pariz, 11. decembra. Poslanska zbornica bi imela danes razpravljati o odobritvi locarnskih pogodb. Zato je vladalo za se!o napeto zanimanje. Nepričakovano pa je Briand izposuoval. da se Je razprava o teh pogodbah odgodila. Briand skuša poprži sprožit! debato o proračunu. V petek 18. t. m. se prične v zbornici velika politična debata o Maroku in Siriji. Komunistični pos!. Cachin je v tej zadevi stavil obširno interpelacijo. Obenem je Cachin porabil priliko, da je zahteval pričetek debate o francoskih dolgovih in njih ureditvi. Cachin je strastno napađal Zedinjene države Severne Amerike. Zahtevo nekdanjih zaveznikov Francije po izplačilu 150 miljard frankov Je označil za nemoralično. Amerika očita Franciji, da se noče razorožiti, dočim daje ravno v tem vprašanju Amerika vsem ostalim državam najslabši vzgled, ker dnevno povečava 6voje brodovje in se mrzlično oborožuje na suhem, na vodi in v zraku. Izdatki za vojsko znašajo v Ameriki za leto 1925 17 milijard. Francija Je pripravljena s«? razorožiti, toda Severna Amerika naj prva prične.
železo, ki ga v primerni kvaliteti ni dobiti v tuzemstvu, so ostale brezuspešne.
Tako se na eni strani s tako prakso dosledno in načelno ter namenoma pri vsaki priliki oškoduje interese že obstoječe industrije, na drujri strani pa se delajo težkoče pri snovanju nove industrije.
Pri teh razmerah se nam odpirajo zelo temne in nevesele perspektive za bodočnost Zato je pa Trgovinska zbor, niča kot zakonita zaščitnica gospodarskih interesov Slovenije poklicana, da vloži najodločnejši protest proti demon-tažni politiki, ki ogroža gospodarske interese Slovenije.
V- tem nastopu ima za seboj našo javnost brez razlike strank.
vso
Napade komunističnega poslanca Ca-china proti Ameriki je večina zbornice, tudi desn*ca, sprejela z najiivahnejšlm odo-bravanjem. Posl. Cachin je že pripomnil: Bati se je treba, da bo Amerika spravita v denarno sužnjost ne samo Nemčije. Bel glje, Italije in Poljske, ki to ie itak od Amerike zasužnjene, marveč tudi Francijo.
Zbornica je nato sprejela proračun zunanjega ministrstva.
Intervencija italijanskega poslanika pri Radiću
— Beograd, 11. decembra. (Izv.) Italijanski poslanik Bodrero je včeraj po-setil prosvetnega ministra Stepana Radića ter se ž njim del j časa razgovarjal. Ofici. Jelni krogi trde, da se je ta poset tikal »ta. tijanskih šol v Dalmaciji. Na drugi stran! pa zatrjujejo politični krogi, da je bolj ver. Jetna verzija, ki trdi. da se je Italijanski poslanik Bodrero razgovarjal z Radičem o znan) izjavi na ljubljanskem shodu glede Italije,
Minister ver proti katoliškemu episkopatu
— Beograd. 11. decembra. (Izv.) Konflikt s katoliškim episkopatom se še vedno nadaljuje. Trezna katoliška duhovščina sama je mnenja, da so katoliški škofje prekoračili meie dostojnosti in taktike. Verski minister MiŠa Trifunović je Izdal in objavil posebno uradno izjavo z ozirom na znano izjavo djakovskega škofa dr. Aksamovica. V tej izjavi pravi: Lahko sem z izjavo objavljeno v «Politiki» z dne 7. t m. oovsen zadovoljen. Tu se ugotavlja, da so bili gospodje od treh čla-no vlade sprejeti, da so v treh ministrstvih s kompetentnimi gospodi ministri
tmeH konference, na katerih so bila dana pojasnila, in na katerih je bil dosežen sporazum v vseh obravnavajočih vprašanjih. Ta izjava g. škofa jasno zavrača trditev nekaterih listov, da člani vlade niso hoteli škofov sprejeti. To je zlasti trdil g. Janko šimrak, profesor in bivši narodni poslanec. Češ da je to slišal od škofov. Nekaj nejasnega pa je v izjavi g. Aksamovica. Gre za avdi-jenco pri Ni Vel. kralju. Tu pravi: Ni res, da so škofje prosili za avdrenco pri kralju. Res pa je, da je privatno minister ver obveščen, naj posreduje za avdijenco pri kralju. To je bil tudi najbrže vzrok, zakaj ni prišel minister ver na 24. novembra določeno sejo. Te trditve gosp. Aksamovica niso resnične. Škofje niso niti z eno besedo izrazili želje za avdijenco.
Narodna skupščina in afera
Thurn - Taxis
— Beograd, 11. decembra. (Izv.) Včeraj dopoldne je bilo povsod v narodni skupšči« ni, zlasti v anketnem odboru, ki je preisko* val afero Th!:rn;Taxis, splošno razpoložen nje, da se bivši pravosodni minister doktor Edo L u k i n i ć ne izroči sodišču, ker ni za to kazenskopravnega tcmlja. Tudi opoziv ci ja je soglašala s tem nazorom. Popoldne pa se je pojavil nenavaden preokret. SIo» venski klerikalci in za tem Davidovićevi demokrati so započeli akcijo, da se ima bivši pravosodni minister dr. Edo Lukinić pozvati pred sodišče na odgovornost radi dviga sekvestra nad posestvi ThurnsTaxisa. Današnji beogradski listi komentirajo za* devo dr. Lukinića ter vsi soglašajo v tem, da ne bo mogoče dobiti v skupščini dve tretjinske večine zato. da bi se dr. Lukinić izročil sodišču. Poročilo anketnega odbora pride 14. . m. pred plenum skupščine.
Barbuss o bolgarskem terorju
— Dunaj, 11. decerjjbra. (Izv.) Na povabilo dunajskih komunistov je pisatelj Henry Barbusse priredil v rotovški dvorani da!jše predavanje o svoih vtisih s potovanja po Balkanu, zlasti po Romunskem in Bolgarskem. Barbusse je zelo obširno govoril o takozvanem belem terorju, ki po njegovem mnenju vlada v vseh balkanskih državah. Glede terorja na Bolgarskem je kratko pripomnil, da ie beseda »teror* za nasilia, ki jih izvaja bolgarska vlada, premlla In nepoplsljivo je vse ono, kar dela Cankova vlada. Potreba je pozvati na pomoč ves civilizirani svet, ki naj vstane proti balkanski sramoti. Treba je iztrebiti to pego sraTrote na Balkanu. V svojem predavan tu ie nadalie Barbusse dvignil oster protest proti zatiranju romunskega proletarijata od strani romunske vlade. Svoje predavani pa ie zaključil z vzklikom: »Živela sovjetska Rusija!«
AEDEL-KRIM PONUJA MIR
— Pariz, 11. decembra. (Tzv.) lia-vas javlja iz Tangerja: Stotnik Cunn-vvg je prinesel od Abdel Krima oficijelno
pismo glede novih mirovnih pogojev. Abdel Krim priznava duhovno suvereni te to sultana in zahteva le politično avtonomijo za Rifovce.
MRAZ V JUGOSLAVIJI PONEHUJE
— Beograd, 11. decembra. (Izv.) Nad pet dni trajajoči strogi mraz sedaj po vsej Jugoslaviji ponehuje. V Beogradu jc danes toplo. Maksimum mraza se še vedno nahaja v Kragujevcu, kjer je še tudi nocoj bila temperatura — 24° C, dočim le na Spitr* bergh le — 22° C. V Moskvi znaša mraz
— 4° C, v Curihu — 5, v Bukarešti — 5, v Sofija — 10, v Varšavi — 6, v Krakovem
— 7 in Kijevu — 8°. V Parizu, Londonu, Hamburgu, Stockholmu, Rimu in Atenah je temperatura nad ničlo.
PODELITEV NOBLOVE NAGRADE
— Stockholm, 10. decembra. Profesorju Sieghana. Švedu, je bila podeljena Nob-Iova nagrada za njegova raziskovanja na polju fizike.
VELIKA RUDNIŠKA KATASTROFA
— Newyork, 10. decembra. V rudnikih pri BirminKhamu je nastala strahovita rudniška katastrofa. Mrtvili je bilo 40 rudarjev, 80 rudarjev pa so tefko ranjenih izvlekli iz rovov.
SPREMEMBE V NAŠEM POSLANIŠTVU PRI VATIKANU
— Beograd, 11. decembra. (Izv.) Vas dopisnik doznava iz dobro informiranih krogov zunanjega ministrstva, da se v kratkem izvrše gotove spremembe pri poslaništvu v Vatikanu. Poslanik dr. S mod laka se res ne vrne več na svoje mesto kljub temu. da vživa pri vladi največje zaupanje.
NESREČE V BEOGRADU
— Beograd, 11. decembra- (Izv.) V Beogradu je nastalo toplejše vreme. Začelo je deževati. Po ulicah so se radi leda dogodile danes večje nesriče. Tako se Ie ponesrečil radikalni posl. MKa Mdtič. spodrsnilo ma je pred naredna skup^čiro ter ja tako nesrečno pade!, da si je zlomil nogo. Na Savskem pristanišč i e v sled opolz-kosti zdrčal neki avtomobil v Savo. Šofer je se pravočasno skočil z a vt >m« ■bila.
Snoči okoli 19. se ie dogodila tudi večja nesreča. £ofer minlstrskeza predsednika Nikole Pašića Je vozil s Pas>u5/im avtomobilom št, L. 241. Na Terazilah Je povozil profesorico 3. ženske gimnazije so. Zorko Mihajlovič, soprogo podUti'ka dražbe »Slavlja*. Ga. Mihajlović *e bl.'a «ia '.len n-esta takoj mrtva. Zanimivo je, da ie za-Mihajlovlč vložila tožbo za !oči*2v zakoca in le bil včeraj pri sodišča r:aro*<.
SESTANEK ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA
— Praga, 11. decembra, (Izv.) Ce5ko«j slovaški parlament (narodna skupščina in senat) se sestanete prihodnji četrtek 17. C m. Funkcije skupščinskega predsednika oe prevzame več socijalni demokrat Toma« i e k, marveč agrarec in bivši minister M a* 1 y p e t r. Dosedanje petka se razširi v dvaj najstčlanski odbor, v katerega odpošlje vaa* ka stranka po dva člana. Ker ima vlada le 18 glasov večine, bo skušala opozicija, ki ni kompaktna, deloma razdvojiti, deloma pa gotovim opozici jocalnim strankam ugo* diti v njih zahtevah.
Borzna poročila
Ljubljanska borza
Les.
Deske smrekove is jelove paralo!. II mm od 11—32 cm, 4 m frc. v.« n. p. —, 540, —» desko smrekove !n jelove paralelne 20 mm od IS—35 cm frc vagon nakT. p. —. 500, ,—. bukovo oglte vjL frc vagon n. p. —, 80, —> bukovi hlodi prvovrstni od SO pr. napr. ot3 2 m dolž. frc m. 2 vc«ronn. 290. S90. 390.
Žito.
Pšenica 7€ kg frc vagon nakL p. —% 293, —, pšenica &!avonska 77, 78, 1—2 odstotka par. mlin LJubljana —, 320, —, koruza nova čas. pr. 6nha frc. B» p. 1 vagoa 133, 133. 133. "koruza nova čas. frc vageo
Novi Sad —, 145, _, oruža nova gark. frc
bačka p. —. 130. —, koruza nova gar. frc šid —, 135, —, koruza nova umetno suAetii Postojna trs. —, 205, —, koruza dom. v peči sušena frc. vagon slavonsko, trs. —, 180, —, ajda domaČa frc. vagon slav. p. —, *50, —-s proso frc vagon slav. p. —. 210, —, krom-pir beli vagon slav. p. —, 80, —, seno alaJ. ko vagon slav. p. —, 75. —. riž st. 346 frc. vag. Trst —, 580.75. —. riž It 345 frc. vag.
Trst —. 564.65. _, riž £t 347   frc vagon
Trst —. 543 25, —. rižev zaTob frc vagon Trst —. 391, —, mast gar. svinjska nette frc. sod po 50 kg rrc vagon ban. n. p. —-» 2100, —. slivovka gar. 50 odstotkov frc vagon aremska post. —, 2000. —. polenovka Lave 2 tret. mali 1 tre*, srednje v balah po
60 kg frc. vagon Postojna _, 1023.50,
čebula v vrečah, frc vapou ban. po&t. «■> 105, —,
EtektL
2 in pol odsL drž. renta za voino škodo 322, 324; 7 odst. in vest. pos. Iz L 1°21 78 ta četrt, 79; Celjska posoMrnica d. d. 300, 304; Ljubljanska kreditna banka 210; MerkantH-na banka 100. 105; Kreditni zavod 175.185; Slavenska banka 50; Strojne tovarne in livarne 125, Nihag d. d. 35; Združene papirnice 120, 125; Stavbena družba d. d. Ljubljana 100, J10; 4 in pol odst. kom. zad. dež. bke. 20, 22; 4 iu pol odst. zast. L kr dež. bkc 20. 22.
Zagrebška borza.
Devize: Curih 10.8520—10.93220. Prttfa 166.4080—168.4080. Pariz 56.10—56.70. New. vork 56.10—56.70. London 273.93_274.93, Milan 2.2621—2.2»61, Berlin 13.3880— 13.4880. Dunaj 7.9060—8.0060,
Valute: dolar 55.50—56.10.
Efekti.
7 odst Invest posoj. 1°21 76 m četn do pol; 2 in pol odsL drž. rettte za ratnu sretu 32J—321; Ljubljanska kreditna 210. Hrv. eskomptna banka 119 in pol do 120; Kreditna banka, Zzb. 133—135; Hlpotekar* na banka 64 in poi do 65; Jugobanka 107— 108; Praštedlona 945—947 In pol; Slavenska banka 50—52; Eksploatacija 45; šećerana. Osijek 460; Tsis d d. 60; Nfhag 38; Gutman 350—360; Slaveks 140—155; Slavonija 44 nI pol do 45; Trboveljska 335; Unfon, paromlin 380—410; Vevče 12°; Asr. 45 ta poj
Inozemske borze«
— Carin. 11 decembra. Borza: Beograd 9.175. Pariz 19.575, London 25.1625, New. york 518.75, Milan 20.8c, Praga 15.375, Dunaj 73.12.
— Trst, 11. decembra. Beograd 44— 44.10. Pariz 93 80—94. London 130.50__120.TQ Newyork 20.80—20.90. Praga 73.50—7*76, Čarih 479—481, Dunaj 847—851
stran 2.
•SLOVENSKI  NAROD« Qm 12 decembra 1925
Štev '82
Redna fauna sefa
Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
Dane« dopoldne te je vršila redna jav-ea teja Zbornice 2a trgovino, obn. is industrijo v Ljubljani, ki jo je vodil zbornični podpr. g J. Ogrip v zastopstvu obolelega |>rodf>ednika g. L EEnesa* n.oznanil je, da je dolgoletni, nadvso /n-lužni zbora, tajnik In predstojnic zb. urada, g. dr. V. M u rn i k, vstopil v pokoj, zakar mu izreka po pred logu »draženih Odsekov za mnogoletno zvesto in požrtvovalno službovanje hvaležno ■priznanje Vodstvo zbora, tajniških poslov lo predstojcištvo zbora, urada je nato povzel 13. junija t- L g. dr. Fran W i d d I -iClter, s čimer se je to nadvse pomembno mesto zasedlo z najholjSo strokovno močjo v Sloveniji
Po teh naznanilih predsedstva je zbornični tajnik, g. đr. W I n d 1 s c h e r poročal o zborničnem pospeševanju obrti in trgovine. Opozoril jo na uspele informacijske tečaje v Mariboru in Ljubljani, ki se prihodnje leto nadaljujejo s točaji v Celju, Ptuju, §ootajijup Ljutomeru in dr. Nadalje priredi Zbornica skupno z državno prosvetno upravo poseben trsovskoobrtni tečaj za učitelje na strokovnih šolah. Zbornica je izdala dva zelo važoa naslovnika za Slove-aljo In dvo nadaljni strokovni učni njigi prof. Pod kraj sira (Obrtno računstvo za kovinske tn oblačilne obrtH. Prav kaj- se do. tiskuje se tretja knjiga (Obrtno knjigovodstvo za oblačilne obrte). Temu jedrnatemu referatu je sledilo sumarno poročilo o zbor. ničnem delovanju, ki ga prinašamo v nastopnem izlečkn:
{"Poročilo   o   zborničnem delovanjUi od L maja do 10- decembra 1925.)
V preteklem poletju so se med ztnia-Kjepcntiimrai dogodki, kojlh posledice posesajo oa ljubljansko zbornično področje,
dogodili nastopni- zakijučitev gospodarskih pogajani glede Roke s kralevino Italijo, 2&ktjuČitev trgovinske pogodbe in rasnih gospodarskih konvencij z Avstrijo, nadaljevanje cospodarskih pogajanj 2 Madžarsko- Odnosaji napram Reki so urejeni z nettunskimi konvencijami. Pravkar se vrše cadaljna pogajanja za ureditev prometnih in tarifnih vprašanj z Italija Zbornica fe protestirala proti nadaljnje m a podel e-vanja preiereočoih carin avstrijski repub-flkL
V notranjem gospodarskem ozira je važen porast dinarja (1925 za 42% in s tem ogrožena konkrenca domače produkcije napram inozemstvu. Razun tega nas gospodarski položaj sila neizmerno izterja-vanje davkov m davčna preobremenitev, ki je dosegla vrhunec. Za naše gospodarstvo sta koiKino važna nova carinska ta-rlla (od 19. junija 1^35 dalje in žclezniško-rartfna reforma (od 1. oktobra t. L dalje). Ra<3 teb dve dogodkev sledi za naše gospodarske kroge potreba nove orijentacije. Nova caxinska tarifa jeml'c naši industriji h» obrti znatne ugodnosti carine prostega uvoza, orodia, surovin iu obratnih potrebščin, kar podraiuje domačo produkcijo. Avgusta se ie sklenila carinska tarifna pc-sodba z Italijo.
V tem času so se obnovila pogajanja Za trgovsko pogodbo z Avstrijo. Zbornica ?e pogajanja zasledovala z na:živahne£Š!ni Interesom, ker ie bila tu v vprašanju celokupna industrija Slovenije. Kljub zborničnemu prizadevanju se je 16- septembra sklenila carinska tarifna pogodba z Avstrijo. V tej pogodbi je naša država popustila pri uvozni carini na proizvode železarske-, lesne, papirne ic kemične industrije, kjer smo ravno z lastnimi produkti vstanu kriti domače potrebe. Skupščinska razprava o zakonskem načrtu splošne carinske tarife je v teku. Pododbor, ki proučuje načrt, je že dovolil nad 50 izpre-memb (delno ukittjenje carin na poljedelske potrebščine, delno povečanje carin na Izdelke čevljarska obrti in industrije!). Eventuelna vzratna veljavnost od 23. junija t 1. pa bi pomenila veliko nesigurnost za naše trgovske kroge.
Z definitivno vzakonitvro carinske tariie v narodni skupščini dobimo bazo za sklepanje trgovinskih pogodb z inozemskimi državami. Predvidevane so po sledečem vrstnem redu: trgovske pogodbe s Ceho-slovaško. Francijo, Anglijo, Nemčijo in Albanijo. V svrho zaščite interesov produ-centov In trgovcev na zborničnem področja Zbornica že nabira potrebno gradi, ▼o In pripravila predlogo za te pogodbe. Takisto nabira gradivo za naznanjeno revizijo carinskega zakona in carinskega po-
stopka ter za nov komentar k carinski tarifi. V se vedno trajajočo borbo glede carine na sorovo železo, ki je za nadaljnje obratovanje naših železarn žrvljenskega pomena, je posegla zbornica z raznimi sporrerncami iu nnen\ ^»cijamL
V carinsko administrativnem oziru Je Zbornica dosegla znatne reforme: osnutek centralne carinske blagajne s carinskimi komiteji in carinskimi Inšpektorati, nov pravilnik o carinskih posrednikih.
Z železniško tarlino reformo smo dobili edinstven sistem računanja tarif za celo državo, kar je dalekosežne važnosti za našo obrtno in Industrijsko produkcijo. Tudi v blagovni klasifikaciji se ie upoštevala večina zborn!čn!h predlogov In smo se na ta način povečini približali miro-debni razvrstitvi blaga. V teku je še ena pismena anketa za nacialjnc kiasifikaci!ske predloge. Znižani so baremi železniških tarif za brzovozno blago. Zbornica je anketnim potom nabrala še drugo gradivo, ki ga predloži tarifnemu odboru ministrstva saob raČaja
Nova triia predvideva izjemne tarife za dovoz žita v naše mline, kar jim bo omogočilo konkurenco z mlini v žitorod-nejših krajih
Kvarne so postavke nove železniške tarife, ki predvieevajo vozarinske ugodnosti za Split in Šibenik. Tovornina za rezan les Ljubljana - Spi't (541 km) za 10 ton znaša 1120 Din, dočim zraša tovornina za isto pošiljko preko Postcme do Trsta (125 km) po sedanjem tečaju lire 1100 Din. Hudo je oškodovana rudi domača cementna industri a, ker stane prevoz splitskega cementa do Ljuhliane 1460 Din. dočim plača Trboveljska ceircntama za prevoz do Ljubljane (52 km) 5C5 D! splitski cement — Maribor — 404 km — 162J D, Dovje cementarna — Maribor — 234 km — 1190 D! Zbornica je takoj priredila ankete in opozorila merodajne faktorje na težak konkurenčni položaj cementne Industrije. V že-lezriiškoprorr-etnem oziru so obnovljene re-presa 1 ne odredbe, ležarina povišana na štirikratni iznos, stojr.lna za nes tovor jene vagone na še višje iznose.
Vsled intervencije Zbornice se ie oblačila Jeseni kriza radi pomanjkanja vagonov za eksport lesa. Zbornica e intervenirala proti novi naredbi o pristojbinah za industrijske tire Zaključke tozadevne ankete ie Zbornica predložila ministru saobraćaja Od poštnega ministrstva je zahtevala otvoritev mednarodnega poštno - paketnega prometa s povzeti, dalje otvoritev poštno-r.akazruenega in poštno - Čekovnega vir-mantskega proir.eta. Dograjen je drug telefonski vod Ljubljana - Zagreb, še to zimo se bo montirala avtomatska telefonska centrala v Ljubljani. Zbornica je opozorila ministrstvo na potrebo sklepanja železniško - tarifnih konvencij z Inozemstvom, da se domačemu izvozu olajša dostop na inozemska tržišča in poceni uvoz industrijskih surovi n.
Zhomična akcija za zgradbo železnice Rogatec . Krapina "e Imela uspeh. Zgradba ie že v proračunu za leto 1925-27. Nova železnica bo ogromnega pomena za razvoj letovišč in gospodarstva na Štajerskem.
ETJjlib zborničnemu prizadevanju je finančni ir.inister odklon1! ns*anOv*tev samostojnega oblastnega inšpektorata za Slo-veni;©. Nov? pravilnik gl&de dobave dena-turiranc soli znatno škodi obrtništvu, proti čemur je Zbornica intervenirala pri upravi monopolov. Takisto je zahtevala, da se ustanovi samesiolna podružnica državne Hipotek arnc banke za Slovenijo. Upravni odbor banke je odgovoril, da ne namerava ustanoviti podružnice v prečanskih krajih, clokier se v ta zavod ne bodo stekali vsi javni fondi in popularni papirji.
Zbornica je zahtevala ustanovitev popolne bančne podružnice Državne obrtne banke v Llubljanl in Mariboru, ker predvideva zakonski osnutek le ustanovitev zastopstva v Ljubi ani.
Obrtni odsek se ie peča! z cHspenzni-mi in koncesijskimi prošnjami, odobril številne načelne izjave in proučil načrt zakona o pobijanju alkoholizma, pravilnik glede ogleda klavni:i živali in mesa, vprašanje zaščite obrtnikov pred šušmarji in nedopustno konkurenco, pravilnik o nošenju strojnega orožja, pravilnik o gostilnah in kavarnah In vprašanje zopetne uvedbe o omenjenih stavbnih koncesijah.
V Ljubijani in Mariboru sta se vršila po en tridnevni poučni tečaj za zadružne
fonkcijonarje, na katerih se ie predavalo o vseh semkaj spadajočib problemih. Tečajev se je udeleži! d m zadružnih funkcljo-narjev.
7bornica je intervenirala, da se strokovno tn nadaljevalno šolstvo kot doslej podreja trgovinskem ministrstvu In da se proračunski krediti za to šolstvo izdatnejše votirajo. Sprejeto je osnovanje posebnega oddelka za strokovno in nadaljevalno Šolstvo v trgovinskem ministrstvu, kar ie že uzakonjeno v dvanajstinskem zakonu. Zbornična anketa o stanju tn potrebah strokovnonadalievalnega šolstva fe ugotovila: I.) nezadostne finančne podpore od strani države. 2.) Pomanjkanje kvalificiranih učiteljev In 3.) nezadostna oprema z modernimi učili. Pokrenjena je akcija za prireditev tritedenskega poučnega tečaa za učitelje na strokovaonadalievalnlli šolah.
Trgovski odsek je proučeval vprašanje inozemskih trgovskih potnikov in načrt vinskega zakona za celo državo. Podal je številne iziave glede dovolitve novih sej-nrov, glede odobritve seimskiii pristo bin in prostovoljnih ' razprodaj. Trgovski seznam kaže, da je Število odjav še vedno znatno prekašalo šievilo prijav v vseh trgovskih strokah.
Gospodarski propagandi je Zbornica posvetila stalno pozornost in dostavljala vse mednarodne gospodarske adresarlc z adresnim iratcrijalom domačega gospodarstva. Zbornica organizira vzpostavitev trgovskih stikov z Južno Ameriko In Španijo in pripravlja udeležbo našega gospodarstva na veliki mednarodni razstavi v Phi-ladelphijj v drngi polovici 1926.
V socl'alno - političnem oziru je Zbor-rlca pazno premctrlla položaj socijalnega zavarovanja vsed veKkh zastankov na vplačilih zavarovalnih premij- Izvedla je pismeno anketo o ne del skem počitku, o vprašanju odpiranja in zapiranja trgovin fn obrtniških obratov. Velik uspeh ie dosegla Zbornica pri izdelavi novega pravlhVka O zaposlovanja inozemsk-n delavcev.. ki )c že znan ra .mosti. Pravkar Intervenira glede prisilnega zlčarCa stanovanjskih hiš, ki je po novem stanovanjskem zakonu obvezno. Posredovala je pri krajevnih oblastih slede določevanja ravnalnih cen za razne živ-ljenske potrebščine, kjer se nepravilno per-sekvirajo trgovci In obrtniki
Število prijav trgovskih obratov radi težkih poslovnih prilik še vedno nazaduje. Osnovano ni bilo niri eno novo industrijsko pod'et'e. Na dnevnem redu so še vedno konkurzi in poravnave.
Poleg štev'm'b pismenih je Zbornica Izvedla 22 ustmenlh anket. Anketo o položaju železarske in cementne industrije, o zrižaniu krušnih cen, o znižanju carinsko-posredniških pristojbin, o pristojbinah za industrl'ske tire, o carinah na antracit in železniške tarife za les, nadrJ;e anketo za borzne uzance. Sej predsedstvene^a odseka »e bilo 10. Zbornica se je udeležila kongresa Zbornic v Sarajevu, gospodarskega kongresa v Beogradu, na katerih ie podala referate o reformi železniških tarif, o povzdigi hmeljarstva, pospeševanju izvoza suhih gob, anketo o valorizaciji, o obdacitvi družb z javnim polaganjem računov itd Od L maja do 10. decembra :e izdala 1059 o voznih potrdil, 951 izvoznih spričeval, 159 potrdTl o dobavni sposobnosti ui 143 razn'b potrdil
Zbornica pričakuje, da se bodo upoštevali n>ni predlogi pri bodcč'h trgovinskih pogajanjih, cadaf.'e predlogi za detlniilvno ureditev železniških tarif ter predvsem ptedlogi glede novega iinančnega zakona, ker je današnja preobremenitev Slovence tako velika, ca moramo tu z gotovostjo pričakovati definitivno remeduro od strani flua-^nega ministrstva.
Temu stiiizirancmu poročilu zbornične* ga tajnika g. Iv. M o h o r i č a jo sied.lo po* ročilo o prezidavi zborničnega poslopja od strani g. Iv. O g r i n a, podpredsednika, ki je navajal razne potežkoče, dobave, način nadzorovanja in gradnje ter naznanil, da bo poslopje dogotovljeno do junija 1926. t oročilo o važnejSih akcijah na davčnem polju, kaker tudi predloge k načrtu jinančs nega zckona za L 1926127 je stavil zbornični konzulent g. Žagar z zelo preglednimi iz* vajanji. Sledla je interesantna debata o ta» kozvanem demoniacijskem vprašanju slo* venjkega gospodarstva, v katero sta po» segla gg. Lenarčič in Jelačin ml., na* vajajoč pri tem zelo prepričevalne argu« rnente proti industrijski politiki načelnika Savica v Beogradu. O tem vprašanju po» ročamo v uvodniku. Poročilo o stanju pris spevkov za bolniško zavarovanje je podal zbornični tajnik g. dr. I. Ples s. K nj-go* vemu referatu so se oglasili 3c gg. O g r i n, Lenarčič, Franchetti,  Hafner in
Bonač, ki so z ilustrativnimi navodili po« jasnih načelne zahteve, izražeod v referatu g. dr. Pleasa- V pogledu tega vprašanja, ki je danes vprašanje brezdušnega razmeta* vanj« socijalnim namenom določenega de* narja v čisto pogrešne akcije, se bo pod* vzela še širša protiakcija. O vprašanjih, po* stavljenih v teh referatih, prinesemo se podrobna poročila.
Zbornični tajnik, g. dr. VVinđischer je podal glavne postavke proračuna za leto 1923.: potrebščina 2.943.410 Din. pokritja 3.437.710 Din s prispevkom 494.300 Din kor blagajniško rezervo. Za trgovske in obrtna nadaljevalne žele je predvidena podpora 175.000 Din. Za prezidavo zborničnega poslopja se proračunava znesek 500.000 Din. Ob povišani skupni potrebščini s© zbornic-na doklada zniža od 25 na 22%
Sledila je kopica predlogov zborničnih članov, izmed katerih navajamo najvažnej* še g. Franchettija cd odpisu davčnih zns stznkov, g. Lenarčiča glede izenačenja posredn h davkov, g. Bučarja glede troša« rine proste količine ra obrtne stranke, go^ spoda Hafnerja gleds točilnih taks, g.Je* lačina ml. radi izdajanja koncesije Ljub' Ijanski borzi za trgovanje z devizami in valutami itd., ki so bili vsi sprejeti eno-glasno.
V popolni enodušnosti vršečo se sejo, je zaključil ob 12. popredsednik g. 1. O^rin z nagovorom, v katerem se je zahvalil zbor* ničnim članom, kakor tudi uradništvu Zbora niče in novinarjem za sodelovanie pri reše*
vanju eks'stenčnih gospodarskih \mrasanj naše pokrajine.
da eden par nogavic z žigom 'tj 'n *-n3ClJc-° (J<3c^°» tne-dro ah
zlato)
'raja k.ikot Štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste ve* rovali.   Nrgavicc brez Žiga .ključ* so ponarejene.
Prosveta
Repertoar N*»*-odne£a gledališča v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob Zl zvečer Petek, II.: »Profesor Storicin«. E. Sobota, 12.- Zaprto.
Nedelja,   13.:  ob  20.:  «Proi"csor Storicin«. Izv
Ponddjek, 14.* «ZapeIjivka». C. Torek, 15.: Zaprto,
Opera.
Začetek no pol JO. zvečer Petek, H : Zaprto.
Sobota, 12.: «K golcttoi*. Gostovanje gospe
Olge Olg nc. Izv. Nedelja, 13.: ob 15.: «Netopiri>. Ir«'. Pondeljek, 14.: Zaprto.
— Slov. MarJjonetno g!eaa!lšče »Atena«. V nedelo 13. decembra »Ravnateljev sen^. (M. Jarc.) — ^Začarani princ« (Poc-ci.) Predstavi se vršita ob pol 15., In pol 18. popoldne v mali dvorani Narodnega dema. — Predproclaja vstopnic pred malo dvorano v nedeljo od 10. do 12. dopoldne in pol ure pred začetkom predstavo.
— Pri vprlzeritvi Verdijeve opere »Ri-goletto* dne 12. t m. gostuje kot Gilda gospa Olga Olglna, ki ;e pela to vlogo na vseh večjih poljskih odrih z najlepšim uspehom. Gospa, ki živi sedaj ko: soproga poljske;;a konzulu v Zagrebu, jc gostovala koL Gilda tadi v zagrebški operi ter dosegla velik uspeh. Pri sobotni vprizoritvi Rigoletta v Ljubljani bo nedvomno občinstvo izredno zanimal tudi nastop našega pivovrstnega in pril:iibljene£a baritonista g. Pavla Holcdkova. ki poje vlogo Giidine-ga oieta Rigoietta. Znano je, da je Rigo-letto tako v pevskem '.takor tudi v igralskem oziru ena r.a boljših partij tega od-lienesa pevca. Pri vprizoritvi bodo sodelovali nadalje ga. Thierrv - Kavčtilk, g. Be-tetto, g. Dannvec in drugi. Predstava je izven abonmaja.
— UTetniška razstava Bužart-U'urić-Marč!č v Zagreba bo otvorjena jutri v soboto 12. t. m. ob 18. zvečer v Oficirslcsm demu (Bi;raiti;cva palača) na Zrin!evcu št. 3. Za. razstavo vlada veliko zanhnanje.
— Slavnostni koncert. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I-
N • odre 'h e^-dr^Kča v l jubljanl in pevski zbor O^bene Matlcs v Ljubljani v petek, dne 18. t. m. ob 8 rveč :r v veirki dvorani hotela tUnkia« slavnosten krncert na katerem se bo lzva.r.o pni* v naši državi veliko In krasno delo čiskv^i >kladatelja Vltesb.va Novaka »Vihar« Oe-'o nosi naslov simfonične pesnitve ter la napisano za moSki, Ženski in mešani zbor. za soli In za velik! orkester. Pod vodstvom rhrlgenta Stritofa bedo Izvarali to delo solisti B~sc opere ca, Lovm :ova ter ZZ- Borovec to Bcietto. dalje celotni zbor Glasbo ne Matice, operni orkester ki jc pomnožen po čL.nlh orkestralnega draševa Glasbe-.k-Matice in muzike dravske divi/i>kc oblasti- Vsega skupaj bo sodelovalo nad 160 oseb. Delo je Izredno impozantno ter se prišteva k ca večjim in na;znarr.eniteJSini delom češke giasbene literainre. Vstop, za koncert bodo od p^ntferka dalie v pred-prcdaii v Matični krH.7arni na Kongresne:;) trgu. Občinstvo opozarjamo, da izide tfafca no besediio zbora in solistov kakor tudi kratek uvod k deba.
— Umetniki užitek prvega reda bo imela ljub'ianska publika brez dvoma na komornem koncertu, ki se bo vrsjl v sred > dne 16. decembra ob 20. url v Filhannon!.-ni dvorani. Na koncertu nastopita brat.s Rihard in Ladislav Zka v zvezi s konser-vatorijskim profesorjem Jankom Ravnikom. Izvajajo tri komorna dela. ki l!h d isedai še nismo ču!! v Ljubljani in sicer VIu Novaka trlo Quasl una ballata, dalje Rib. Straussovo soriaio v es-duru 2a gosi! !n klavir, kot »klepjo točko pa Smetanov trto za gosli, čelo m klavir. Spored le skrbno sestavljen, dela pa, čeprav nekatera popolnoma moderna, vendar tako krasna po svojem slogu in melodiji, da morajo osvojiti srca poslušalcev, ne slede na to, da Jfh bodo vsi trije umetniki tudi v resnici umetniško podali. Koncert priredi nasa fjihar-tnon.:čn2 druiba, ki si je v letošnji koncertni sezoni nadela mesto abonma - koncertov to nalogo, da omogoči nekatere koncerte, ki bi Jih sicer ne ćuli v Ljub'jani. Opozsr. jamo tudi, da so cene ca koncert Zikovcev. ki se bo vrsfl v Fllharmoničrri dvorani v sredo, dne 16. t m. znižane. Predprodaja vstopnic v Matični knjigaroi-
— Gostovanje šent'akobčanov v So-fcelskem domu na Viču. V nedeljo dne 14 decembra gostujejo šentiakobčani v So kolskem domu na Viču 1 irborno veseloigro *Maskarada*. b katero so želi na svojih gostovanjih v ZagTebu tn Novem mestu velike uspehe. Kdor se rad zabavn In od srca nasme.^. naj poseti predstavo.
— Šentjakobski gledal'skl oder v Ljub* Tani. V nedelo dne l«t decembra -MaŠka-rsda-*. Gostovanie na sokolskcm odru na Viču._
Samo dva dni!
14. in 15. decembra proda'a popolne fine opreme za otroke od 1. do 12. leta, kakor: perila, obleke, pla^čev klobučkov itd. v trgovini perila
Hed. Sare.
Ljubljana Selenburgova ulica 5
Politične vesti
—O. Ivan Hrihar a- umakne Iz politič-neya življenja. Prejeli smo in priobčujemo: Radi izredno ostrega mraza sem dobil hud bronhijalni kutir. Zato se, dokler bo trt* jala zima, ne bom mogel udeleievati nr sej nc shodov. Pa tudi sicer mi visoka sta. rost nalaga paziti na svoje zdravje. Glede na to sem se odločil stopiti v popolno za* tišje in sem iz tega razloge danes odložil preds-d-stvo Mestnega odbora Narodne radikalne stranke. — V Ljubijaui, dne 11. de* cembra 1925. — Iv. Hnbar
— Fašizem v sol1. V Ria,u so je vrSil kerigres Šoinikov, katerega sc jc udeležil trdi Mussolini. Imel jc govrr. v kat^rr.m je učil navzoče, da šola ne srne poznati delitve ljudstva v razrede. Zato pa mor.1, med učitelji nainiŽ.ih otročkih vrtcev do najvišjih sol vladati najožja solidarnost, ker je cilj vseli us^nov isti. to je vzgo'.. ljudstva. Fašizem 'e odpravil vse kaste med italijanskim ljudstvom. V veliko zadoščenje mu jc dejstvo, da Je italijanska šola danes že iašistovska. Vlada hoče dalje, da si šola prisvoji iašistovsko idealnost in VS4; sole morajo vzsa'ati mladino k razumevanju ia5i>ma In življenja v nJem. r--~iif-i— i   ;r-.r:--JLjr: -jjjl__zr*i -J__-_____u - .a.'»
V. L Križanovska:
12 2
V Kraljestvu nesmrtnih
P t> m a n.
— Kaj? Ti poznaš Ebramaria? — je vzkliknil Strpramati.
— Njegov učenec sem in pod njegovim vodstvom sem spoznal prve skrivnosti kraljestva nesmrtnih. Samo neprestanemu delu in strogemu življenju se imam zahvaliti, da sem polagoma rasel. Zdaj mi pa dovoli, da te pozdravim z veselo novico, da nas učitelj pričakuje.
Supramati je začudeno gledal sina. V njegovem spominu je bil Sandira še vedno dojenček, ki ga je nekoč tako navdušeno pestovaL Sin, ki ga vidi sedaj, je pa čuden neznanec na videz dete, v resnici pa mislec, ki se že zanima za velike probleme svetovja.
Supramati ie sedel na divan ter posadil kraj sebe Nurvadl in Sandiro. Začel se ie pogovor o minulosti in bodočnosti
Ko se Je stemnilo, je izjavil, da ju hoče seznaniti z bratom in sestno. Spremil je Nurvadi in sina v jedilnico, kjer sta že čakala Nara in Danir. Nurvadi ni niti slutila, da je Nara Supramatijeva žena. Tudi Sandira ni vedel, koga mu je predstavil oče v osebi dozdevne tete. V prijetnem pogovoru le hitro minil večer in Nurvadi se je vrnila s si-
nom v svoje sobane. Težko ji je bilo pri srcu, ko je voščila Supramati ju lahko noč in se spomnila, kako srečna sta bila oba v prvi ljubavni opojnosti, toda Supramatijev pogled jo je prepričal, da je treba dati ljubavnim nasladam za vedno slovo.
Cez nekaj dni so odpotovali vsi k Ebramarju. Na Himalaji so jih menda že čakali, zakaj vrata razkošnega dvorca so bila na stežaj odprta in isti oskrbnik, ki je pozdravil Supramatija pred štiridesetimi leti, jih ie z veseljem sprejel. Sandira je spremil goste naravnost v magovo delavnico.
Ebramar je sprejel prišlece na pragu. Objel jc Supramati ja in Dahirja, nato pa podal z očetovsko ljubeznijo roko Nari, ki je bila vsa srečna, da vidi zopet svojega plemenitega pokrovitelja. Čestital je Supramatiju, da je tako lepo napredoval v spoznavanju večnih resnic, Dahirju pa, da se je rešil vseh posledic mračne preteklosti. IzjavU je, da so zdaj vsi nekaj tednov prosti in da lahko počivajo, dokler jih ne pokliče k novemu delu. Naposled se je obrnil k Nari, rekoč:
— Tebi, draga sestra, sem pripravil Vaj rami no mesto. Vajrami se hoče posvetiti posebnemu kultu magije. Ti boš torej vodila žensko šolo ter skrbela za Nurvadi In Loro, ki sta še novinki v našem kraljestvu,
Ebramar je poslal Sandiro po vrbovno sveče-
oico
— Poklical sem te, Vajrcnii, — je spregovoril mag, ko je stopila v sobo rnbda, krasna ženska v beli obleki, — da ti povem, da se tvoja želja kmalu izpolni. Na?a sestra Nara bo skrbela za tvoje učenke. Za enkrat ti izročam novinko Nurvadi. Vzemi jo in poskrbi, da se čim prej seznani z življenjem in običaji naše bratovščine. Ti pa, draga hči. se poslovi od sina. Videla ga bcŠ samo ob praznikih Za njegovo usodo se ti ni treba batL
Nurvadi jc zardela. V njenih očeh so se zale-sketale solze, vendar pa Je možato premagala svojo razburjenost Objela je Sand!ro in Naro. podila roko Supramatiju in se poslovila od Ebramarja.
Vajrami se je iskreno zahvalila učitelju. Nato je snela svoj pajčolan, ga položila Nurvadi na glavo in odšla z njo s terase.
— Povej ml, dragi učitelj, je-ti mnogo žensk v šoli, ki si io poveril Nari, — je vprašal Supramati.
— Okrog dvesto gojenk je v šoli in vse so nesmrtne. Zato jim tudi razodevamo višje znanje.
— Dvesto nesmrtnih! Kdo je bil tako neprevi den- da Je spravil v kraljestvo nesmrtnh toliko žensk? Kdo je tako lahkomiselno ravnal z življenjskim eliksirjem? — je vzkliknil Supramati.
Nara je zmajala z glavo.
— Pozabil si, drafirf moj. da so bile vse te go-Jenke navadne Ženske, predno so postale nesmrte. Tu so ženske, ki so jih moški strastno ljubili. Med
njimi so matere, hčere in sestre. Njihovim otrokom, oditeljem, bratom in sestram jc bila strašna misel, da jim ugrabi smrt najdražja bitja. Spomni se, kako rad bi bil dal Življenjskega eliksir ja vikontu Lor-meilu kot svojemu dobremu znancu. Kdo ve, koliko takih grehov bi težilo tvojo vest, če bi bil dolgo živel na tem svetu. Seznam Narajanlnih žrtev je vsekakor zelo obsežen.
— Pride čas, ko se nam ne bo zdeVo, da je nas prevtč. Caka na> mnogo dela in ^apor >v Kadar bo vse okrog nas mrtvo, bo članov .uše bratovščine komaj toliloo, da ustanovimo eno mesto, — je dejal Ebramar.
XVIL
Supramati in Dahir Doselita v čarobnem dvorcu Narajano« — Pravljica o te^cu, ki fe *-o'el oriti v nebe~a«
Od prihoda naš h znancev k Ebramarju ie mi-t-IHo kakih deset dni. Spočetka je bilo življenje v dvorcu podobno čarebnim sanjam. Harmoniia, ki je vladala vsepovsod, je blagodejno vplivala na vse. Pogovori z Ebramarjem so jim bili največji užitek.
Nekega dne se je Ebramar umaknil v svojo delavnico, češ da mu jc potreben mir. Tudi Nara nI več zahajala v družbo, ker se jc morala priprav-pravljati za predstojnico ženske šol«- Tako sta ostala Dahir in Supramati sama.
stev ?8?
fTV r n s K I N a r o d« Cm 12. decembra 19^5,
Stran 0
Dnevne vesti.
V LmbuanL dne 1
— Vse cenjene naročntfce, katerim smo meseca novembra priložili poštne položnice in doslej še niso poravnali naročnine za tekoče leto, ponovno opozarjamo, da isto z eventuelnim zaostankom čimpreie obnove, ker sicer se bo vsem zamudnikom z 22. decembrom letos pošiljanje lista ustavilo.
Uprava »Slov. Naroda«.
— Notranjt minister v Zagrebu. Boža Maksimović, minister notranjih del, je vće» raj prispel v Zagreb svoji gospe soprogi nasproti, ki se je vračala iz dunajskega sa» c a tori j a po prestani težki bolezni. •
— iz državne službe. Imenovani so za šefe srezke uprave finančne kontrole dosedanji komisarji: v Osijeku Iv. Repoluk, komisar finančne kontrole v Šoštanju, v Ljubljani II. Ivan š k e d e 1 j, v Trebnjem Franjo Kuhar, v Gornji Radgoni Franjo Doba j, v Krškem Ivan T o r k a r, v 5o= stanju M*»tlja Pa vlovič, v St. Ilju Fra= njo Gabcrščik, v Mariboru 1 Anton P u c. v Celju Dragotin Kos, v Zagrebu za mesto dosedanji komisar v Lukovici Ivan Papež, v Ljubljani Ivan Florjan* čič. Vpokojcni so: upravnik državne dre* vesnice v Ljubljani Martin Hui&ek, vete* rinar šmarsko * rogaško * kozjanskega sreza Ivan F i s c h c r in železniški uradnik v Sa* rajevu Anton A Ž m a n. — Za stalnega ra> Čtmskega asistenta v Ljubljani je imenovan računski ?s*srent Tvan Zgonc.
— Iz učiteljske službe, V četrto skupi? no L kategorije so pomaknieni: Ljudevit V a z z a z, profesor državnega moškega uči* teljišča v Ljubljani, v I. skupino 2. kat.: Herma Pelan. učiteliica v Ljubljani, Fran Samec, učiteli v Dev. Mar. v Polju, Erna Schott, učiteljica v Šmarj"*Sap, Iva Orel, učiteljica ravnotam, Josip Bohinc, cčitelj v Brežicah, Eg?dij Scbiffrer, Šol* ski upravitelj v Breznici pri Radovljici. Ju* stina Trobiš« M odi c, učiteljica v Buč* ki pri Krškem, Matilda Aničič*Ropan, v Polšniku, Olga S a v o i k v Kranju, Fra» nja Završio v Dopličah, Josipina Trdi* n a, strokovna učiteljica v Ljubljani. — V L skupino 2. kat. so pomaknjeni: Fran K a r b a š, sreski šolski nadzornik v Ljuto* meru. Ljudevit V a r i a v Poljčanah, Fran Ferjančič v Mariboru, Robert I v a n u S v Kozjem, Viktor Schweiger, učitelj petja in glasbe na drž. moškem učiteljišču v Mariboru, Antonija Fe r j a n čič v Mieth^dorfu (Apaška kotlina), Marija Rozma v Mariboru, Mihael Plaš v Vele* nju, Josipina V e rč k o v Kamntci. Za stal* no učiteljico v Ribnici je imenovana Marija HorvatsNosan, 2. skup. II. kat.
— Iz prosvetne službe. V višjo skuoino so pomaknjeni: profesor gimnazie v Kranju dr. Simon Dolar, profesor II. državne gimnazije v Ljubljani Ivan š k e r I ], profesor III. realne gimnazije v Ljubljani Fran Ko bal, profesor realke v Ljubljani Andrej V e r b 1 č In profesor gimnazije v Mariboru Karel T r I b n i k.
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni sta Luclla Cuderman Iz Ljubljane 1 v Sl Vid nad LJubljano Id Frančiška T u r k iz Maribora v Cel'e.
— Na konferenci za redukcijo vseučilišč 3ri jo jo sklical prosvetni minister Radič, bodo zastopa1! ljubljansko univerzo profe. sorji dr Dolenc, dr. G r i v e c, dr. Šer. i o fn dr. R. Zupančič in seveda tudi rektor L. pita m ic.
— Amnestija političnih obsojencev. Ka* kor poročajo beogradski listi, podpiše Nj. VcL kralj Aleksander I. za božične prazni* ke velik ukaz o amnestiji političnih ohso* jencev in krivcev, zlasti onih, ki so obso= jeni, oziroma preganjani po tiskovnem za* konu.
— Proračun mesta Zagreba. Za leto 1926. sestavljeni proračun mesta Zagreba iskazuje 84,834.624 Din na izdatkih in 84 ml* lijonov 9S8.648 Din na dohodkih. Proračun je torej aktiven.
— Kartel pivovare«. Kakor je znano, so pred leti pivovarne v Jugoslaviji sklenile med sabo kartel, ki je izključeval vsako medsebojno konkurenco. Ta karte! poteče koncem tega leta In se, kakor poročajo iz Osijeka, ne obnovi več. Po tem kartelu so bile pivovarne rek • rane, kar le imelo za posledico, da je moralo občinstvo piti pivo, kakršno se mu je pač nudilo, in po cenah, ki jih Je svobodno narekovala pivovarna v dotični pokrajini. Povsem razumljivo je, da so posamne pivovarne izrabile ta položa* In varile pivo. ki je po kakovosti daleko zaostajalo za enakimi proizvodi v Inozemstvu, in je prodajale za neupravičeno visoke cene. Zato smo v zadnjem času pili v Jugoslaviji razmeroma najslabejše In obenem tudi najdražje prvo. S prenehanjem kartela se zopet vzpostavi svobodna konkurenca, kar bo brezdvoma vplivalo tako na kakovost, kakor tudi na cene piva. Nadejati se je torej, da bodo z novim letom iele padati cene pivu !n da bo tudi kakovost piva boljša Doslej je bila Slovenija glede piva v najneugodnejšem položa{u. ker je notorič-no znano, da je bilo pivo pri nas, ker je bilo slabe kakovosti, najdražje v vsi državi.
— Nove petdlnarake noveaniee. Narodna banka Je naročila nove 5 dinarske novčanice, da jib zamenja s starimi, ki bo že v skrajno slabem stanju. Naročila jih jo v Parizu, odkoder prisno še ta mesec. — Kaj ?a Je z izdajo ^ in ^ dinarskega kovanega drobila? Zadnji čas je te. da se »pravi r promet tndi ta drobiž. Kakor čujemo, daje finančna uprava v promet kovinske novce po 10 to 5 para. Dobi se jih labko pri fJnančnl delegaciji. Nadejamo se, da bo ta drobiž ugodno upltval tudi na cene, ker ne bo več najnižja plačilna enota % dinarska novčanica.
— 7 met. stotov dvodinarskih novcev na cesti. To dol so peljali po pafiJčevl ulici v Beogradu na tovornem poštnem vozu 53 vreC dvodinarakib novcev v teži nad 7 sto tov Valed nekega defekta se Je voz pre vrnil ter bo vreče med močnim zvonke toni aietele v enez. ori čemer so se nekatere
! decembra 1925.
vreče rs zvezale. Prihitelo je pet stražnikov.
ki &o obkolili ulico, dokler ni bil zaklad po bran in zopet naložen na voz.
— Prekinjene telefonske zveze. Terenska tehnična sekcija v Ljubljani naznanja: Rgdi preureditve kabeljskih prevodnih naprav v centrali Ljubljana 1 je neobhodno potrebno, da se v poštev prihajajoči telefonski naročniki prekinejo. Prenosi kabljev se bodo za enkrat izvršili dne 11., 12. in 13 t. m. In bode prekinjen je trajalo od 18. do približno 24. ure. Dne 11. t. m. bodo v orrenjeni dobi prekinjeni sledeči naročniki: 4. 53. 59. 60, 63. 85, 107, 110, 175. 216, 234, 244, 245, 2-18, 278. 337, 351, 356, 363. 368, 415. 446. 447, 449, 500, 526. 555, 569. 594 in 930. Dne 12. t. m. sledeči naročniki: 23 28, 43. 46. 111, 121, 129. 138. 153. 193. 221, 226, 227, 286, 317. 325, 358, 388, 4C8, 4f9. 410, 411, 451, 517, 530a, 552, 582. 586a, 733a in 948 Dne 13. t. m. sledeči naročniki: 5. 13, 103, 106, 114, 137, 144a. 168, 180, 2D3. 207, 207a. 223, 230. 246. 263. 256. 31!. 366, 3f>9, 374. 376. 462. 5?5. 557. 565 in 599.
— Zamude vlakov so sedaj, kakor je umevno, na dnevnem redu. Današnji brzo-vlak iz Beograda oziroma Zagreba je Imel več kakor 3 ure zamude.
— Družba sv. Cirila in Metoda je pre jela po podružnici T,aško Din 100, katere Je daroval g. Jos. Osolin, trgovec v Laškem mesto cvetja na grob pok. g. dr. Jos. Kol-Šeku. — Enako je darovala rodbina dr. Stur-mova v LJubjani Din 50 mesto cvetja pok. g. Viktorju Zalazniku, pošt. kontrolorju. — Po ženski šentpetr?ki podružnic! v Ljubljani je prejela družba Din 1500. katere Je darova! neimenovan prijatelj družbe ob roj stvn prve hčerke, — Vsem darovalcem iskrena hvala!
— Vlom v ©rezko oblast v Zomboru. V noči na 8. t. m. je bilo vlomljeno v poslopje zomborske oblasti. "Vlomilci bo se spravil! nad težko železno bTasajno, v kateri eo bile velfke svete denarja, torta blacra'ne n-so mogli odpreti, niti razbiti. Vlomilci so zato prečkali vse preiale uradnikov ter odnosi! okrog 15.000 Din.
— Umor zaradi hazardne ifJre- V rui niku Gucekovo pri SkopHu sta igrala urad. nik Mane Dfkovlč in rud. Inž. Nikola Sve. đorsl hazard no igro. Pri tem sta se sprla ter jo Diković ustrelil inžen'erja.
— Japonka v Sarajevu. Nedavno je gostovala v Osjekn Japnnska   operna pevka HatFtis Yuaka?a ter se zarobila s kompo. nistorn Valterjem Mustrom. Te dn1 je Ja ponka prispela v Sarajevo ter izjavil* no vinarjem, da je Izredno zadovoljna s svojo turnejo po Jugoslaviji, kjer jo obč'nstvo z** lo mnzika^čno ln hvaležno.    Naša mesta Japonki zelo ugajajo, tudi evropska ženska noša ji ugaja, le s kratkimi krili ae ne mor« spoprijaznfti. ker se preveč vidijo noge
— Hiša s trgovino naprodaj. Glej in-serat*
— Redka usodna prIPka nudi se vsakomur pri nakupu čevltev. ker tovarna čevljev Peter Koz'na Ko« Trž'č. razpro-da"a več t'soč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago ie garanrlrano naiboTiše kvalitete, proda'a se pa samo v lastni podružnici Ljubljana. Breg 20.
Iz Ljubljane
— Predavanje o čepkih kopaPščib s skioptičnimi slikami priredi češkoslovaška-j-iigoslovenska Liga v Ljubljani v torek dne
15. t. m. ob 20. zvečer v nanovo urejeni balkonski dvorani društva Kazine v I. nadstropju. Predava g dr. Avramovič. Vstop prost. Opozar amo na to veiezanimivo predavanje naše ljubljansko občinstvo, ker je redkokdaj dana prilika slišati In videti v
slikah svetovnoznana češka kopališča.
— Varstvo ptic. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o varstvu ptic. ki Je nabit po mestu.
— Narodna knjigarna v Ljubljani, Pre* šernova ulica St. 7, razprodaja vsi cd po* manjkanja   skladščnih   prostorov zalogo
«Ljubljanskeva Zvona*, in sicer letniki: 1892, 1902, 1903, 1904, 1095, 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1913, 1914 in 1915. Cena za vsak letnik Din 60.—. Pri naročilu vseh 14 letnikov 25 % popusta. Razproda se t* di zaloga Prešernovega albuma. Cena Din 20. Po znižanih cenah se oddajo tudi vse kni"ge lastnega* založništva. Na zahtevo se pošlje cenik. Kni:žn!cam in knrgarnam se pri več* jih naročilh dovoTijo Se posehni popusti. Pri zunanjih naročilih se računa poštnina posebej. 20S0/n
— Mraz v Ljubljani ponehuje. Mraz v Ljubljani je danes snatno odnehal. Zjutraj ob 7. je termometer zaznamoval —to C, da nes opoldne pa že plus lo C. Po poročilih Iz Zagreba vlada tam Južno vreme. V Zagrebu jo bila zjutraj temperatura —o« C, ob 11 dopoldne pa —20 C. Pričakovati je popolnega preokreta v vremenu. Nastopa južno.
— 8mrtna kesa. V najlepši moški dob 42 let Je danes ponoči po kratki bolezni umrl g. Davorin S 1 a d o n j a, — ^-nate.j »Slovenske banke* v Ljubljani Pokolnfk je bil vesten rn upofoben uradnik, vežčak v svoji stroki, priljubljen in spoštovan v krogih, v katerih Je občeval. Zapušča so-progo Marijo, rojeno Pavesic. in dva sin ka. Pogreb bo jutri ▼ soboto 13. t. m. ta Leonišča. Blag mu spomin!
— Narodne Galerf'e redni občni zbor
se vrši v soboto dne 12. decembra ob pol
16. popoldne v Narodnem domu v pritličju, desno.
— Sankallšce, V nedeljo 13. L m. ob 14 (2. uri) popoldne otvori Olepševalno drtiStvo Iz Rožne doline na Strelišču pod Rožnikom novo sankališče. Sankallsče. ki se prične vrh Rožnika, !e nad 1 km dolgo In prirejeno po najnovejših in najmodernejših športnih predpisih. Pri slavnostni ot» voritvi bo Israla godba.
— Loterija na Taboru. Srečke se dobe Še po vseh trafikah In v pisarni na Taboru. Razpečevalce srečk orosimo,   da slgurn« *
Samo še 2 dni!
se predvaja krasno tilmsko delo, ki nam pokazute pot k zdravju, pot k večni mladosti, pot k lepoti.
Pri predvaj-nju t g« filma sv ra no nnr>
žrn orkester sledeče komade: Spored: Mmielssohn: Sen kresne noči; Delibes: Balet M Svlvia; Massenet: Sce es pittoresq;fes; Popptr: Ga volte; Newin: Narcissus; Kreissler: Bolest l ubenl.
Predstava se vrše točno ob: 4 9 7*6., Va8.. 9. Prednrodaja vstopnio vsak d*n ort 13- - SI. lil od 3 ura naprej.
drjjb
MOČ IN LEPOTA
ELITNI KINO MATICA
vodilni kino v Ljubljani (Teleioo 124)
oddajo tekom petka In sobote denar, od-nesno nerarprodane srečke. Pisarna na Taboru posluje dnevno od 4. ure dalje. — Zdravo! - L^rliski odsek. 2076
— Občni I or Automobilskesa kluba kraljevine SrL sekci?e Ljubljana, se vrši dne 13 decembra 1°25 ( v nedeljo) ob 10.30 dopoldne v lastnih prostorih, Kon-giesnl trg l-l.. Kazina. Prosimo p. n. člane, da se istesa sigurno udeležijo, oziroma nam poš^ejo pooblastila, priložena zadn'e-mu Informativnemu listu, ako jim bi ne bi-Jo moco*e icteTnu prisostvovati.
— Tvrdlca Iv. Perdan nas!, v LJubljarr Je nakazala dmsbi ev. C!ri!a In Metoda Din 11 000 na račnn prispevka od vžigalic za leto 1925 Cenjeno občinstvo opozarjamo na ta lep prispevek s profinjo, da 6e veflno poslužuje C. M. vžfsallo. katere prinašajo družbi tako znatne vsote.
— Razne tatvine. Dne 7. t m. je nekdo s ponare:enim kl'učem odklenil stransko sobo (gostilne »Pod Hpo« ter odnesel nata-Varici An-reH ?toian 1o"to Din denarla. — Koncem m. m. sta MTa v neki ljubljanski trgovini ukradena 2 para nsn-atih dokole-nlc. Tatvine je sumljiv neki vo*ak. ki le v Istem časa Izbiral v trgovini dokolenice. r>oko!en;ce so bile vredne 400 Din. — Tz stanovanj Ivane Jen^n na Dunajski cesti j * dne °. t. m. ukradla neznana mala Je-tVfica 1 w sivih Ženskih čevljev v vrednosti 2^> Din
— SM-s'enar. Dne 5. t. m. le prlse! v trgovino J. Blas v Ljubl;ani neki 16-J* fernl "-ladenič ter zahteval 1 par lakast;h *iml-čevflev. češ. da ga p^'il'a ^1n trgovca .los. O'una. Porne'e se *e do^naTo. da le bil ne-rnanee navden slepar, ki je oškodoval tvrdVn       ^o Din
«— Božične razglednice !ms v zalogi »Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Opozarja.to na to vse trgovce In rodoljubno občinstvo, da s! preskrbi za praznike doma fin razglednic. Naročajo se v pisarni C. M. družbe v LJubljani.
Iz Celja
—c Sarcmcmba posesti. Hišo odvetnika dr. Schurbija v PreS^movi uliei je knpll tr. gcvec An*on Petek iz Konjic.
—c Posipanje hodnikov v zimakem ea-eu. Mestni magistrat opozarja z razglasom hišne lastnike, da morajo biti hodniki prei hišami aH nezazf:*an!ml zem!115č1 do 7. ur« ziutraj pometeni in posuti s pepelom, žaganjem ali peskom. Lastniki hift odrovarjaJo v vsakem ozira za poškodbe, ki jih zadob) kaka oseba radi padca na neposntem hod. niku
—e K posipan hi hodnikov v rimskem
času. V našem mestu Je opaziti, da se mnogi lastniki h is za toza^^vne predoise ces* nobolioljskega reda ne menijo. Gotovo je nad polovico hiš v m^tu. kojih hodniki nI so niti osnaženi niti posuti. 7~odPa se js vfled te«ra tudi že ena nesreča. Mestn! ma gistrat sicer Izdaja tozadevne razglase, zdi se nam pa   da se na rzva^anje Istih pre malo ali nič ne gleda. Bog ne daj, da bi sv.ijt* čase mestni stražnik naštl pozimi ne posut  hofnik.  poleti    pa    neškrop'" takoj je čakala malomarnega bi3n»ga last-n'ka eksemplačlna kazen. Danes pa se za take »malenkosti« kljub zadostnemu *t.erl. lu stražnikov nihče ne meni. Kaj za ».o. če ?i kdo zlomi nogo ali roko, kakor *e b*l slučaj pred kratkim. Prosimo tor«»J. da *e za tarno^t pasantov stori nekaj več.
—c Mostni kino se otvori, kakor čuje-iro. v soboto 12. decembra.
Iz Maribora
—m Premijera   Sumljive osebe   v Na.
rodnem gledališču. V kratkem se vr§i v Narodnem gledallžčn premiera Nušičeve »Sumljiva oseba«. Branislav Nušić se narr Je prikupil s svojim komedijami, v kateri!) 6 silno jedko satiro šiba nezdrave razmere. V sumljivi osebi si Je privoščil korumpirano in n^iiko uradnlštvo raznih »sreskih« po glavarjev. — V treh dejanjih komedije polne silne komičnih zapetljajev. pri katerlb pridejo gledalci sigurno na svoj račun, nam plastično predoči primitivne razmere, ki so nekdaj vladale v provincijalnih uradih V osebah kapetana Jerotije. obeh sresklh pi. sarjev, vedno pijanega žike, lakomnega In zvitega Viče naslika značaje, katere Često-krat srečamo tudi danem. — Rešijo vodi a> Železnlk Sodelujejo: ga. Buklekova, ts Sa vinova Gosnodjet Grom, Rasbergsr. Plr. nat, P. Kovic. Urvalek, Želesntk. Harsjjto. J vIč, Tovornik, Tomšič ta Krit.
—m Gostovanje ga. Pavle Lovsetove v operi Gorenjski slavček . V najkrajšem času se vrši gostovanje te znane, izvrstne prve sopranisTke ljubljanske opere v vlogi Mlnke. Ker bo takrat gotovo velik naval na blagajno; opozarjamo že sedaj občinstvo na to, da si pravočasno preskrbi vstopnice.
—m Avtomobilsko vožn?o okrog Pohorja je priredil dne 8. t. m. mariborski avto.Tobilski khib. Zanimive vožnje se je udeležilo 12 avtomobilov raznih znamk. Vozili so Iz Miribora skozi Dravograd, SJovemgradec. Velenie Celie. Konilce, Slovensko Bistrico, nazaj v Maribor. Vkljub ledenim cestam se ni pripetila nobena nezgoda.
—m Zimsko norotno zasedanje se je
pričelo 9. t. rn Dasi so porotno dvorano tri dni poprej kurili, i.e bil v dvorani tako sfTen mraz. da so morali razpravo prekinit?, ker je postalo dvema porotnikoma vsled mraza slabo. O poroti sami poročamo na d'^eT mestu.
—m Prcr*avan?e o Ivami Cankar*u. Dne 10 t. m. ie predaval v Ludski univei* zi z- Prof. dr .Maks Kovačič o pokojnem pisatellu  Ivanu Cankarju.
—m Planinski p'es priredi / riborska oodružriei SPD dne 1 tebraar.a 1926 v Gotzovi dvorani
—m Stebel ee#? V Pobrežju ie konja-čev hlapec Schrpmpf lnvll » zan'ko nekega psa. ki se ie klatil po vasi. Pri tem je pes popade? hlapca za roko. Ker le bil pes surriliiv stekline, so Schrumpia takoj od-peliali v Pastemiev zavod v Celie
—m Zaradi ponare'an'a denarja ;e v •*»3<*fb~-«-,-«t, -—■•-fS r^»^en sjlavrca krivca Potočnika še 27 sokrivcev. Vsi pridete n-e-J p**-n**> a ra"7r>rp\"» bo taJna. da bi se se poslušalci ne naučili kažnjive tabrika-cije.
—m Nalezljive bolezni. Zadnji tedensk, izkaz navaja 12 slučajev š!vrl-itlnke in 3*? slučajev oSpic. Za 5krlatinko je ena oseba umrla.
—m Politična šola SDS za mariborsko okrožje se vrši 28.. 2&. !n 30. t. m. v Mariboru. Za celjsko okrožje bo enaka šola meseca januarja ali februarja.
—m Izgcn madžarskega novinarja *z naše države. lT red nik v Novem Sadu izhaja Jočega madžarskega časo-*~a »Delbacska«, neki Geza Csaszar, je grdo zlorablja! naSo gostoljubnoFt. zato mu je policija ukazala, da mora v dveh nrah mesto zapustiti. Taj nI policaj ga je spremil preko Maribora v Avstrijo, kjer ima Csaszar domovinsko pravico. *
Sokol
— Ljubljanski Sokol. Zdravniški odsek opozarja članstvo na predavanje br. dr. E. Misa o «H*g ieni telovadca«, katero se vrši v soboto 12. t. m. ob 8. zvečer v drvštveni čitalnici. Udeležite se ga polnoštevilno.
— Loteriiskl odsek Sokola I. v L;ub-lianl ponovno opozarja vse razpečevalce srečk, ki so prevzeM srečke na Taboru direktno od odseka, da zanesljivo oddajo denar za razpečane srečke rn pa vse rerazpečane srečke vrnejo do 13 decembra t. 1. samo v pisarni Sokola 1. na Taboru, vsak dan od 4. ure popoldne do 10. zvečer. Nevrnene srečke se bodo smatrali kot prodane. — Loterijski ods^K Sokola f. v f .'nitrati*. 2n77n
— Sokolsko društvo v Metliki ie priredilo dne 6. decembra svečano akademio v proslavo ujedinjenja našega naroda. Pred akademijo Je nagovoril brat starosta Dako Makar Številno občinstvo, .i ie napolnilo sokolsko dvorano do zadnjega kotička, poudarjajoč pomen svečane akademije ter na to zaobliubil številne nove brate in sestre. Po dovršeni zaobjubl je nastopil pevski odsek sokolskega drusrva, kf Je lepo In vzneseno zapel neka! pesmi. Pevski odsek društva )e pokazal, da Ima vse pogoje za lep razvoj, zato je tudi niegov nastop navzoče občinstvo navdušeno in a veselem pozdravilo. Po pevskih točkah so se vršili Številni nastopi članov. Članic, naraščaja in dece, ki so bi'i zliti > lepo celoto In iz katerih je bil simbolično prikazan boj natega naroda za osvoboditev. Posamni na* stepi so bili tako dovršeni, da ie občinstvo zahtevalo ponovitev vsake točke. Nastopi članov In članic so pokazali, da so sodelovali pri tej prireditvi z veliko ljubeznijo In da so z veliko pridnostjo In požrtvovalnostjo pripravljali ta nastop. Llubkl so hill rastopi naraičaia In dece. zlasti odločen
je bil nastop možke dece v »Napreju«. Med posamnimi nastopi so bile uvrščene različne žive slike, ki so tvorile del celotne prireditve ter so tudi predstavljale rob-stvo in osvoboditev na>ega naroda. Akademija »e bila končana s prisrčnim nastopom Članov In Članic v Seliančlcl, ki nal bi predstavljala vesel'e naroda po težki borbi za osvoboditev. Po Seljančici sta nastopila se vi!a (Anica Ivec) In deček (Slava Meliakova) v dvogovoru; »Do-novina«. katerega sta Izvedla zelo prisrčno in navdušeno. Številno navzoče občinstvo je zadovoljno zapuščalo to lepo sokolsko prireditev, kar nal bo v zadoščenie vsem so-delovalcem za njinov trud In požrtvovalnost. Vse točke za nastop članov je priredil požrtvovalni in idealni načelnik Prane-VV e * s. k' le Žrtvoval ves prosti čas ta delo v telovadnici. Uspehi njegovega dela so vidni Dobra pomoč pri tem delu mu je načelnica članic s. Marija Ga n g! ova, ki istotako z veliko požrtvovalnostjo posveča ves svoi prosti čas uspehu sokolskega dela v društvu.
Spori
— Smučarski tečaj T K. Skala V Ljub ljani.   V   nedeljo dno 13. t. m. celodnevni smučarski tečaj za vso udelstnlke nedeljskega in med tedenskega tečaja. Zbor toepo
ob 7. zjutraj pred »Narodnfm domom«. Odhod po Večni poti proti Podutiku. Smuk! Smučarski odbor. 2083-r
— Smučarski tečaj na Pohorju. Mariborska podružnica SPD. v Mariboru priredi s zimsko - športnim odsekom S. S. K-Maribor 7.3 božične praznike od 24. decembra do približno 2. ianuarja 1926 pri Mariborski koči na Pohorju (1080 m prvi smučarski tečaj za začetnike, kakor tudi za že izvežbane Smučarje in to za člane kakor tudi nečlane. Tečaj vodi brezplačno znani smučarski strokovnjak g. Rudo!! Badjura iz Ljubi"ane. Kompletna oskrba s prenočiščem In kurjavo vred stane za udeležence tega tečaia prilično SO dinarjev dnevno. Reflektanti se naj pismeno javilo najkasne'e do 18. decembra 192o pri mariborski podružnici SPD v Mariboru.
— Stanje prvenstva II. razreda v Julij.
ski BenečJI: OHmpia (Reka) 7 5 1 1 15 8 11, Petraroa 8 4 1 3 11 9, Venezla 7 U 2 11 7 9. Tn-viso 6 3 2 1 14 7 8. Gioria (Roka) 7 3 2 2 18 9 S. Monfalcone 7 3 1 3 11 d 7. Pro Gorizia 6 1 4 1 7 10 6, Dolo 6 3 i
3 13 15 5 Vicenza 6 3 0 4 8 16 4, Edera (Trst) 7 1 1 5 4 12 3, US Trleetlna 55 1 0
4 6 12 2.
— »Planinskega Vestnih a 12. številka ie
pravkar Izšla. Prinaša tole vsebino: Dr. H Turna: Razor. — Bruno Rotter: Pc nepoznanem Pohorju. — Vladimir Topolov ec: V burji in snegu. — Dr. Pra3 Ogrin: V osrčju Kamniških - Savinsklli planin. — Bruno Rotter: Čez zimsko Pohorje. — Kotiček: Obletnica v Triglavskem pogorju. — Vesuvio: dr. g. Tarczav. — Ce2 hrib in dol — Na Velem poliu. Janko Si-cher!. — Obzor In društvene vesti: Dr. Jiilius Kugy. Hrvatski turistički klub »Sljeme« v Zagrebu. — Poset planinskih koč SPD izven sezone. — Aljaževa kapelica sv. Cirila In Metoda v Vratih. — V pojasnilo. — Naše slike: Sv. Ambrož pod Krvavcem.
— Nov trener Gradjanskega. Po dolge .n prizadevanju ?e uspelo Grad danskemu v Zagrebu, da pridobi primernega trenerja. Je to znani internacijonalec Pozconv, ki je Igral centerhalia pri slovitem budlm-reš"tanskem moštvu MTK. Pozconv Ima dolgo trenersko kariiero za sabo. Poučeval 'e nogomet že v Newyorku. pri raznih poljskih klubih m na španskem, kjer Je treniral FC Barcelono. V zadnjem času je treniral moštvo matičnega kluba MTK. Pozconv dospe v Zagreb koncem jamiaria In nastopi trenersko mesto pri Oradlanskem s 1. februarjejt. Nastavljen bo kot sportn. učitelj z mesečno plačo 121 dolarjev, prostim stanovanjem in s posehno prerrljo v slučaju zmag. ki znaša 15 dolarjev. NI čuda če Građanski napreduje, ako mu zagrebški spojni navdušenci omogočajo take drage soprtne učitelje.
— Stanje prvenstva na Dunaju ie sledeče: Amateurl (9 tekem, 13 točk), VVAC (5 12). Slovan («, 11), Admlra (9, 10) Sp«»rt-kluh (7, 0), Vlenna (8, 8). TAC (8, 8), Ra-pkJ (8, 7). VVacker (7, o); Hakoah (7, 6); SImmrring (6. 4): Rudolfshugel (7, 4); rfer-tha (8, 2.) *
Stran 4.
.slovpnsk i narod« dne 12 decembra 1925.
MibaU Arcibašev;
Kako zna ženska lagati
Luna se je dvignila visoko nad rfprese. Restavracija se je praznila. Bveče so trepetale v steklenih pokrovih pod roji nadležnih veš, ki so pokrile tla med mizami. V našem kotičku je bilo prazno. Natakarji so se bili že naveličali hoditi okrog; gostov, ki niso ničesar naročali, in zato so nekam izginili. Midva sva si sedela nasproti tako, da Dri luči ni bilo mogoče razločevati potez na sosedovem obrazu. Z •leprijetnim občutkom sem poslušal njegovo povest.
— Da, — je dejal in me pogledal s svojimi motnimi očmi, — ker že govoriva o ženski lažnivosti, naj omenim slučaj z nekim gruzinskim knezom. Ta knez je ubil svojo ženo iz ljubosumnosti, ko jo ie zasačil na Lcu mesta... Sodišče ga je sicer oprostilo, ker je ubil iz ljubosumnosti in sicer povsem utemeljene. Ko sem se seznanil z njim, ~a ni več mučila zavest, da mu je po-i\ fa žena nezvesta in da jo je ubil... *a. zaceli vse rane. Minila so leta, ibita je že davno s'rohnela v grobu, tisto . ;eno telo, zaradi katerega je Mlo to* ko trplienja, se je spremenilo v prah, in menda se niti spominjal ni več, kasen je bil njen obraz, postava tn glas... Toda ostala je strašna flganka; je-li bila nezvesta? Ni-li ubil po nedolžnerir? Kaj pa če je ubil namesto nezveste čisto, ljubečo in nedolžno ženo? Kaj če je ubil namesto tvoje sramote svojo srečo?
To ga je mučilo in zato se je postaral, dasi mu je bilo šele šestintrideset let. Mučil se je strašno, to sem spoznal po drhtečem glasu, po vnetih Dčeh, v katerih vidim še vedno tisto Usodno vprašanje. Pomislite, čez toliko let!
Zgodilo se ie tako-le: njegovi ženi, ki io je knez strastno ljubil, je dvoril neki častnik, menda tudi oriiental-ske krvi. Bil je eden tistih krasnih dečkov, o katerih  si mora misliti vsaka
ženska, k! drž! kal nase:
— Tako lepi fantje mi niso všeč! In vsaka zadrži skrivaj  vsaj za
hip nejasen občutek, napol misel, napol željo:
— In vendar bi bilo zanimivo!
Ta častnik je že davno dvoril njegovi ženi. Celo javno si je prizadeval... Toda knez ni bil ljubosumen in se je Ie dobrodušno smehljal. Verjel ie ženi in ljubil jo je na vso moč. Ona ie koketirala... Vidite, to je tudi nodla poteza v ženskem značaju: če lazi moški za žensko, ima pred seboj strogo opredeljeni cilj samca... ženska mu je všeč. Ženska pa koketira, draži domišljijo, razžiga čustvenost moškega celo takrat, kadar splch ne čuti ootrebe. Ženski ugaja, da jo »hočejo«. No, in tako je koketirala tudi ta... Toda koketirala je z vsemi enako. Kavaliri ev je imela mnogo, ker je bila zelo lepa in pikantna.
Takrat sta bivala v nekem kav-kaškem zdravilišču, če se ne motim v Kislovodsku. Ona ie bila vesela in razposajena, zato pa še bolj privlačna. In mož jo je še bolj ljubil. Morda mu je prišlo kdaj na misel, da je njena razposajenost in živahnost baš zato tako zapeljiva, ker jo draži družba zaljubljenih moških, ki so kar koprneli do ni enem telesu. Morda mu je bilo to malce neprijetno, morda se je Čutil Donižanega, zato pa je bila ona lepa in strastna, da nikoli tega.
Potem sta odpotovala v rojstno mesto. In tu je mož slučajno našel pri nji pismo tistega Častnika. Tikal jo je in ji v strašnih besedah priznaval svojo ljubezen.
Zadelo ga je kakor strela z jasnega. Ona pa mu je odgovorila z najne-dolžnejšim glasom, da nikakor ni kriva, da se je ta tepec zate!ebal v?^?o. da ga prav nič ne norrebuie in da je pis-smo, v katerem jo tika, neke vrste oesniški zanos.
In knez je verjel.
Pozneje je prišla brzojavka. Zo-oet jo je tikal in podpisan je bil »tvoj«.
Marila SI a don] a roj. PaveS-C javlja v svojem in v imenu svojih otrok Dragana in Branite, da je njen nadvse ljubljeni in nepozabni soprog in oče, gospod
Davorin Sladonja
ravnatelj Slovenske banke
danes ponoči po kratki, mučni bolezni, v starosti 42 let, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 12. decembra ob polu štirih popoldne iz Leonišča k Sv. Križu, kjer se bodo zemski ostanki položili k večnemu počitku.
Prosi se tihega sožalja.
Ljubljana, dne 11. decembra 1935.
In zopet objemi poljubi, strastne prisege zvestobe in ljubezni.
— Kaj res misliš, da bi mogla prelomiti zakonsko zvestobo s takim idi-jotom? Kako se moreš sploh primerjati z njim?
Ko sem poslušal knezovo povest, sem mislil, da je to čisto navaden žen-sl.i sistem, namreč vplivati na samo-Iji:bje.
— Nu. »ti« in »tvoj« je pa zato, ker sta pila nekoč na pikniku seveda, in v prisotnosti vseh bratovščino. Kajpak da je bik) to bedasto in zdai se bri !ko kesa. Sicer je pa takoj drugi dai pozabila, a ta zaljubljeni idijot...
In zopet je bila strastna in ljubeča, k2kor še nikoli, in zopet ji je nesrečni gruzinski knez verjel.
Toda rana je bila prizadeta, vera m ičena in vse, kar ie sledilo, je bilo sa no trpljenje.
Nekoč mu je sama žena povedala, da je srečala na cesti tistega častnika, ki ie na pikniku lazil za njo, da je go-vo ila z njim in ga prosila, naj jo pusti pri miru.
— Lahko si misliš, — je dejala smeje, — ta tepec je prišel samo zarad1 mene. Toda sestajala se ne bom z njim, kar potolaži se. Koncem koncev postpja predrzen in zato mi že preseda ...
Zopet je verjel. Zgodilo pa se je, da je prišla domov, ne da bi vedela, d*« je mož že davno doma, in dejala, da ie šla samo za četrt ure na zrak. In bila je zopet razposajena in ljubezniva. Knez ji ni verjel. Baš v tej pretirani ljubeznivosti je začuti! nekaj podlega. Začel se je prepir in naposled je vendar le izsilil iz nje priznanje, da se je sestala s tem častnikom in da je bila z njim celo na izprehodu. Toda ona je baje ves čas govorila z njim samo o tem, nai jo nusti pri miru in mu je celo zagrozila, da se pritoži možu. Knez se je kar tresel od jeze. Hotel se je nemudoma napotiti k častniku, toda žena ga je zadrževala:
(Konec prihodnjič.)
To in ono
Bogastvo Amerike
V zadnji številki velike ameriške revije »The American Magazin« je izšel zanimiv članek o denarnem stanja sodobne Amerike. Amerika je izdelala od svojega postanka do danes nekai nad 5 bilijonov dolarjev. To število se tiče samo kovanega denarja. Seveda je premoženje Amerike v gotovoni neprimerno večje. V svo-•ih zakladnicah ima velike množine zlata In raznih bankovcev, tako da znaša vrednost gotovine v centralni blagajni okrog 9 bilijonov dolarjev. Narodno bogastvo Amerike se ceni na 330,000.000.000 dolarjev. Na vsakega Amerikanca odpade torej 3000 dolarjev. In vendar nima država dovolj denana, da bi krila svo'e tekoče izdatke. Če bi si re pomagala s čeki in drugimi denarnimi znaki, bi morala ustaviti Izplačila v treh dneh. Za kovanje in izdelovanje denarja imaio v Ameriki tri tovarne. Ena ie v Fiiadelfiji. Ta ie najstarejša. Ustanovljena ie bila leta 187.?. Druga je v San Frančišku, tretja Pa v Denveru. Poleg tega sta še dve pomožni tovarni, ki pregledujeta STebro in zlato, predrto gre v glavne tovarne. Ves papirnati denar se izdeluie v zavodu za graviranje in tiskanje v VVashingtonu. V raznih krajih države je šest uradov za spreemanje kovin, ki so narrervene za kovani denar. Največji urad je v Ne\vyorku. Ta ima tako ogromno bogastvo, da si ga navaden zemlian ne more niti predstavljati. Samo čisto zlaio, ki leži tu, je vredno nad tri bilijone dolarjev. Toda to ie samo en del ^ererve, na kateri temelji ameriški finančni "sistem. Navzlic tolikemu bogastvu pa ne more noben vlomilec do te zakladnice, dasi je zelo privlačna. Zavarovana ie namreč z najmodernejšimi napravami in ima poleg tega vse polno zvestih In pogumnih stražarjev.
Seveda ni ves denar v obtoku. En del leži v državni blagajni, drugi pa v rezervnih bankah. Cekinov je v prometu komaj
polovica, srebrnih novčanfc pa desetina. V resnici pa nihče ne ve točno, koliko kovanega denarja 'e v prometu. Vlade so dale izdelati tekom 135 let nad 10 bilijonov dolarjev kovnega denarja. Mnogo teh nov-čioev se je seveda i_ rubilo. Bakrenih centov se izgubi na milijone. Zlatarji porabijo za svoje izdelke vaško leto okrog 29 milijonov zlatih in srebrnih dolarjev. Gotovina v kovanem denarju se ceni zdaj približno na 1.677358.000 dolarjev. Približno polovica je v prometu, ostali denar pa leži v državnih bankah
Za časa državljanske vojne Amerik . •ni imela niti pet novčičev po centu- Tekom 58 let so jih izdelale kovnice I --14.: 7.661 Zadnja statistika o gotovini v kovanem denarju izkazuje 1 bilijon zlatih, pol bilijona srebrnih dolarjev, 277.510.375 pokioi^rskih novčičev in lOO.r22.322 niklastih, odno^n > bakrenih novčičev po 25 In 10 centov. Vsi smatrajo Ameriko za najbogatejšo državo, kar je v glavnem tudi res. Zadnji dve leti je izdelala Amerika več denarja kakor vse druge države na svetu skupaj. Toda v industrijskem posjedu', osobito kar se tiče gotovine, so nekatere države na boljšem. Amerika ima toliko zlata in srebra, da lahko da vsakemu državljanu moškega in ženskega spola po 38,22 dolarja v zlatu ali srebru. Argentinija ima za vsakega prebivalca po 57, Uruguav 41.S9. Holandska pa 41.92 dolarja. Glede na gotovino ie tore; najbogatejša država Argentinija. Nekateri narodi imajo zelo malo denarja. Tako pride na Kitajskem na vsakega prebivalca &a-mo 34 centov. V celi Kitajski r.i toliko denarja, kolikor za ima večje mesto v Ameriki.
Pri izdelovanju denarjđ v Ameriki ie zaposlenih 700 delavcev. Plača znaša dnevno povprečno 10 dolarjev. V resnici pa ti delavci ne stanejo državo nič, ker imajo kovnice lastne dohodke. Lani je veljalo državo izdelovan e denarja nekaj nad dva milijona dolarjev, kovmec, odnosno tovarn« pa so imele 27 milj. dohoakov.
Preselitev.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se s svojo dolgoletno obrtjo preselil
no k m ceste 11 voli fioieia Lig i£»»
kjer sem lokale času primerno opremil ter prosim nadaljnega ob ska Spoštovanjem M. Pod&rapek, frizer za dame in gospođe.
*e trn najboljši domaći mtormaćnl zavod ima v vseh mestih zanesljive poverU-tt'ke daje in'ormacije o vsem, posebno pa i* o imovnem stanju denamift zavodov, trgov-sko ■ industrijskih pod ctti in privatnih oseb -ove informacije so točne, izčrpne in brze se nahaja v vuka Karadžića ui II-, Beograd •ov telefon ie 5-23, a brzojavni nasl Argcs
f     Kl I M,     VglJV, Ml
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220.
V torek, dne 15. decembra 1925 bo ob
desetih dopoldne v sobi Št. 15 pri okrajnem sodišču v Ljublani prodana potom javne dražbe hiša št. 19 v Knezovi ulici, S p. S t š k a.
V h ši se nahaia že stara, dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom ivinotoč, pivo, Jedila itd.) Ker se hiša nahaja v posredni bližini novozidane Šišenske cerkve, se nudi trgovcu ugodna pri 1 ka. Kupci se vabijo.
•4844
7ahliala ^b bridki izgubi našeg* iskreno] {ubi je-Lu U V u Id. nega soproga, očeta, deda. tasta, gospoda
Gašperja Janezi?
vl&jega sodnega efficljala v pokoju
se najnrisicneje zahval u jemo za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja, za poklonjene krasne vence »n cvetje
ter obilno s^r« mstvo nepozabnemu pokojniku ni njegovi zadnji poti.
LJUBLJANA, 11. decembra 1925.
«*7 Žalujoči ostali.
Skladiščnik
starejša moč, vešč v me* sani stroki, zmožen slo; venskega in nemškega jezika — išče službo v trgovini kot sklad :š~nik ali poslovodja. — Dopi» si pod «Sklad'!;čnik'4840* na upravo «SIov. Nar.«.
Stanovanje
sobe s kuhinjo — išče vpokojen orožntški na* rednik. — Ponudbe pod <xOrožnik/4839» na upra« vo »Slov. Naroda*.
Slike za
legitimacije
izdeluje   naihitreje foto»
tj.al HUCON HIBSER Ljubljana. Valvazorjev t:2 167 L
Družabnik
s kapitalom Din 31.000 želi pristopiti k dobro idoči trgovini. — Ponudbe pod «Dru 'nik/4S5Ch> rSIov. Sf
na upravo
ar.».
Blagajničarka
z dolgoletno prakso išče službo v trgovini ali ka* varni. Ponuaoe pod •B'a^ajničarka/4851* na upravo ?'
Trg« pomočnik
ojab te • ost. bEar*sa v mešani stroki — išče si- « o. Gre ti*di na deželo. — Ponudbe pod crPomoZn /4S52» na upi. «Slov. Naroda*.
Vina «Ow)lo»
prvovrstefca, (1°* hektolitrov) — se proda po ce* ni DinriJO liter. — Vpraa ia se: spodnja Šiška, Sv. Jerneja cesta 8. 4854
Ktitmjemo zlato,
srebro, platin. — Tovar* na za lučenje dragih ko« vin. So. Šiška, Sv. Jerne«
;a cc-=t<L S. 4853
Prirejevalcc gornjih delov
(Obcrteilbcrrichter) re i sen. starejši, strogo sov liden, samostojen, <KIa-» ven, ki roa sarnostoino voditi po*.eI — (*e »prej* me pri tvrdki Braća Sab« lek. kožara, Slav. Požela. 4« 43
Dopisovati
zeli i Slovenko Hrvat (Zagrebčan), star 22 let, privatni uradnik. — Poj
m.'dbc pod «č:inovnik 4Š46» na upravo aSIov. Naroda».
Mikroskop
dober, že "abljen, z 900 do 1000 kratno povečavo
— se kupi. — Ponudbe pod «Mikroskop/484So na upravo «SIov. Naroda*.
Soalna oprava
iz trdega lesa, dobro ohranjena — se proda.
— Dopisi pod »Oprava 4849» na upravo «Slov. Naroda*.
Upravni svet Fn ravnateljstvo Slovenske banke v Ljubljani
javljata tužno vest, da je njihov neumorni ravnatelj, gospod
Davorin Sladonja
danes ponoči ob L uri nenadoma preminul
Pogreb pokoinega se vrši v soboto, dne 12. decembra ob pol 4. uri iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu.
Blagopokojni nam je bil nadvse vesten, zvest in požrtvovalen sodelavec, kateremu obranimo trajen in hvaležen spomin.
Lahka mu zemlja!
Ljubljana, 11. decembra 1925.
Upravni svet in ravnateljstvo Slovenske banke.
Plenim stroji
najnovejšega natenta ..Ideal" nem-kega labrikata, dalje strop lastnega izdelka z jamstvom in rokom so bre?konkurenem. Dobijo se le rri generalnem zastopstvu za Jugoslavi o in izdelovatelju
. Kos. L'Ddliaoa.Ziđovska o. 5
Omki in poiasnila brezplačno.
Darujte za sokolski Tabor!
N0IBOUSI BRNSKI BLAGOM
•pedjalni predmeti bres konkurence
blage za gospode In dame, 173*L zajamčeno   Iz ćfste volne
čvrste kvalitete In na modernejših vzorcev razpošilja po ako nizkih tovarniških cenah vet* nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano rvorntško skladišče sukna
SIEGEL - IMHOF, BRNO,
PalacKeho tfida 12. Vzerci gretie In franko. Isto tndi privatno
Urejuje: Joeip Zupančič. — Za aNarodno tiskarno*: Fiao Jeaerfck. - Za taterttai del lista; Oton Christoi. — Vsi » Ljubljani
D.