342
Politične stvari.
Deželni zbor kranjski.
IV. seja dne 18. oktobra.
Po prečitanem in brez ugovora odobrenim zapisniku, naznanja deželni glavar na novo došle prošnje.
Na dalje utemeljuje poslanec Kanonik Klun svoj predlog z načrtom zakoua, s katerim se preuarejajo § 5, 6 in 7 deželnega zakona z dne 20. julija 1863, dež. zak št. 12, o plačevanji stroškov za postavljanje in vzdrža-vanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij, potem za   priskrbovanje cerkvenih potrebščin.
Vtemeljevanje, ki se je operalo na določbe državnega zakona o koogrui duhovnikov, bilo je temeljito in vendar kratko.
Po vtemeljenji oglasil se je k beseai gospod deželni predsednik baron Winkler, ki je vzjavil v imenu c. kr. vlade, da se po vsem strinja s stavljenim predlogom, ker je nasvetovana prememba deželnega zakona v popolnem soglasji z dotičuim državnim zakonom, in da potem predlog priporoča deželnemu zboru v pritrjenje.
Ker v prvotnih nasvetih po opravilnem redu razprava ni dopuščena, prestopilo se je k glasovanju in predlog oddal se je po nasvetu predlagateljevim upravnemu odseku v posvetovanje in poročanje brez ugovora. Potem pritrdil je deželni zbor brez ugovora in brez razgovora predlogom finančnega odseka glede računskih sklepov najdenišnega, porodnišnega, bolnišnega zaklada in pa ustanovuih zakladov /.a leto 1888.
Pri predlogu rešitve prošnje županstva v Bledu, za podporo zgradbe ceste od bleda čez Savico na Ribno in Bodešiče proti Radoljici, privolila se je pogojno podpora 1000 gld., glede cestne proge pa se je sprejel dostavek barona Schwegelna, ki je želel, da bi se pri določitvi cestne proge posebej oziralo na zvezo z Bohinjam.
Bolj živahna postala je razprava pri 10. točki dnevnega reda pri predlogu finančnega odseka, da naj se deželni odbor obrne do kranjske hranilnice, da naj bi zopet dajala podpore za zgradbo   no^ih šolskih poslopij.
Prvi govornik Hribar bil je sicer za predlog, to da je očital hranilnici neprimerno podperanje vsih nemških naprav. Dr. Schaffer prizadeval si ji zagovarjati kranjsko
hranilnico,   izrekoma   še s   trditvijo,   da  je   to   privatni zavod.
Na to oglasi se poslanec dr. Tavčar govoreč proti predlogu in ojstro očitajoč enostransko postopanje hranilnice. Na to odgovoril je poslanec Lukmann.
Poročevalec dr. Vošnjak branil je sicer predlog finančnega odseka, pritrjaval pa je očitanjem proti hranilnici. Konečno se je predlog finančnega odseka sprejel z veliko večino glasov.
Pri 11. točki sprejela se je rešitev prošnje živino-zdravnika Fr. Majdič-a brez ugovora.
Pri zadnji točki o proračunu deželno-kulturnega zaklada za leto 1890 oglasil se je k besedi zopet poslanec Hribar, ki je priporočal posebno ozirati se pri tem na pokončavanje sadnemu drevju škodljivih mrčesov ter je očital političnim oblastvam, da se premalo brigajo za izvrševanje takih za kmetovalce važnih zakonov.
Brez potrebe pritaknil je tu postopanje okrajnih glavaistev nasproti sklepom občin, ki so imenovale vladiko Strossmajerja za častnega občana.
Gospod deželni predsednik Win kier zavrnil je enako prvo kot drugo očitanje rekoč, da je prepičlemu izvrševanju poljskih zakonov kriva nebrižnost občinskih predstojništev; kar zadeva občinske sklepe glede častnega občanstva Strossmajerjevega, pa pred vsem niso izvirali iz prostih nagibov občin, ampak iz nepoklicanega prigovarjanja Hribarjevega in politična oblastva so se brigala za te sklepe, ker so bili nepostavni, po svoji dolžnosti. Vsako očitanje torej predsednik toliko o iločoejše zavrača, ker so politične oblasti ve^no zahtevala veljavo in spclnovanje zakonov in bodo to storile tudi v prihodnje.
Prihodnjo V. sejo napove deželni glavar na torek dne 22. oktobra.
V. seja deželnega zbora kranjskega dne 22. tm. ob 10. uri dopoludoe.
V tej seji rešile so se sledeče točke drevoega reda; 1   Branje   zapisnika   IV. deželno-zborske   seje dne 18. oktobra 1889.
2.  Naznanila deželno-zborskega pre Isedstva.
3.  Ustno poročilo upravnega   in gospodarsk ga od-
seka:
a)  o   prošnji    občine   Hrenovice    za    samostojni
cestni skladni okraj;
b)  o prošnji občine Kostelj za uvrstitev okrajne ceste Kočevje-Brod med deželne ceste;
c)   o poročilu deželnega odbora glede razširjave trtne uši na Kranjskem, (k prilogi 27.);
d)   o prošnji Borovniške in Vrhniške občine im okrajnega cestnega odbora Vrhniškega za uvrstitev okrajne ceste iz Vrhnise do Borovniške postaje med deželne ceste;
e)  o prošnji županstva Kostelj, da se občina razdeli v občini Fara in Banjalo&a.
343
4.  Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenškega zaklada za leto 1890., (k prilogi 22.); in o marg. štev. 24, 27., 28., 29. in 31. iz § 7. letnega poročila.
5.  Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1888, (k prilogi 16.).
6.  Priloga 37. poročilo finančnega odseka o deželnih ustanovah na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoH na Grmu, (k prilogi 25.).
7.  Priloga 35. poročilo finančnega odseka o deželnem donesku za zgradbo novega šolskega poslopja v Ljubljani, (k prilogi 18.).
V. seja deželnega zbora kranjskega.
Predstoječe točke dnevnega reda rešile so se, razun dveh, brez razprave, razun ene, tudi brez ugovora. Sprejeli so se vsi predlogi odsekov, v katerih imenu so bili predlogi stavljeni.
Obširna je bila razprava o poročilu deželnega odbora glede razširjenja trtne uži na Kranjskem.
Poročevalec bil je poslanec Po v še, ki je z veliko spretnostjo in znanjem pojasnil veliki pomen tega vprašanja za našo deželo ter v imenu gospodarskega odseka predlagal nasvet, po katerim se ima iz deželnega zaklada privoliti za burbo -zoper trtno uš svoto 1000 gld. *u pa 200 gld.
Dalje oglasili so se še kot zastopniki vinarsk:h okrajev paslanci Pfeifer, Suklje in Lav renči č, ki so vsak s svojega stališča osvitavali pomenljivost tega važnega gospodarskega vprašanja.
Po konečni besedi poročevalčevi sprejeli so se vsi predlogi  upravno-gospodarskega   odseka   nespremenjeni.
Še bolj živahna postala je razprava pri zadnji toč)" dnevnega reda glede podpore, ki naj bi dežela dala ljubljanskemu mestu za zgradbo nove ljudske šole. Finančr; odsek predlagal je podporo 4000 gld. Zastopnikoma ljubljanskega mesta zdela se je ta svota premala in poslanec Hribar predlagal je po zelo obširnem vtemeljevanji, da naj se ta svota povikša na 6000 gld. Ugovarjal je izrekoma temu da bi se tej podpori prištevalo or*h 6000 gld., katere je dežela plačala mestu pri or* priliki, ko se je licea^no poslopje prodalo vladi, ker je bila do tedaj v teh prostorih naseljena brezplačno mestno deška nekdaj normalna šola.
Mestni župan Grasselli pridružil se je temu stališču ter je podperal predlog poslanca Hribarja.
Proti temu predlogu oglasila sta se poslanca baron Apfaltrern in pa Ž itn i k, konečno pa še poročevalec poslanec Šuidj e.
Vse nasprotje vrtilo se je krog vprašanja, ali je 4000 gld. smatrati za izdatno podporo ali ne; prav tako vprašanje bilo bi se lahko stavilo tudi, ako bi bilo nasvetovanih 6 ali še več tisoč goldinarjev. Zastopnikom kmetijskih   občin   in   pa velikega   posestva   zdelo  se je
glede na davčno moč ljubljanskega mesta, v katerem samo dve železnični družbi plačujete blizo 140.000 gld. davka da je podpora 4000 gld. izdatna, in ko je bil konečno pri glasovanji predlog Hribarjev odklonjen z veliko večino, sprejel se je predlog finančnega odseka s podporo 4000 gld.
Pri proračunu bolnišničnega zaklada omeniti nam je še hrane za bolnike, katero zapisavajo zdravniki vedno veliko bogateje, kakor se kaže dejanska potreba. Deželni odbor je zato vnovič strogo zaukazal primarjem, da naj ne zapisujejo preobilnih jedi in pri lastni odgovornosti ne več, kakor toliko, da ne znaša v vsakem oddelku po več kot pj 28 kr. na osebo in dan.
Tudi poročilo v računskem sklepu Grmske šole za leto 1888. bilo je obširno, zato pa je seja trajala od Yi 11. do 2. ure popoludne in ostale so od dnevnega reda še tri točke, ki se rešijo v prihodnji seji, ki bo prihodnji petek dne 25. oktobra ob 10. uri zjutraj.