»Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju s LETO XIV. ST. 4 TRBOVLJE, 19. JANUARJA 1961 CENA 20 DIN Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic v Zasavju Začetek leta je tu In sindikalne Podružnice oziroma organizacije stoje pred obračunom dela za pretečeno mandantno dobo. Zadnje obdobje je bilo dokaj razgibano In uspešno, saj so sindikalne organizacije in delovni kolektivi kot celota v marsikaterem podjetju temeljito obravnavali vprašanja gospodarjenja in še posebej, kako izboljšati sistem nagrajevanja, da bi bil lc-ta bolj stimulativen in da bi se dosledno uresničilo načelo nagrajevanja po delu. Naloge sindikalnih organizacij niso enostavne in lahke. Te morajo predvsem politično oceniti v zadnjem obdobju opravljeno delo, analizirati osnovna vprašanja, ki so bila med letom na dnevnem I — tako v gospodarstvu kot v jav-redu, izdelati nadalje program de- nih službah. la za bodoče, iz tega bodo Iz- y letošnjem letu stojimo pred hajali politični zaključki in kon- I pomembnimi ekonomskimi nalo-kretne akcije za reševanje tistih ganil, s katerimi je treba članstvo vprašanj v podjetjih in komuni, dobro seznaniti. — Perspektivni ki so za delavce najbolj pereča in življenjsko važna. Občni zbori sindikalnih organizacij naj bodo predvsem odraz reševanja lastnih problemov, kot so konkretna vprašanja gospodarjenja, družbenega standarda, razdeljevanja dohodkov v skladu s produktivnostjo dela, razvoj delavskega samoupravljanja, izobraževanje, utrjevanje socialističnih družbeno-ckonomskih odnosov itd. Seja komisije za družbeno upravljanje občinskega edbora SZDL v Trbovljah Izvolitev novih članov potrošniških svetov Komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL v Trbovljah je na zadnji seji obravnavala izvolitev novih članov Potrošniških svetov. Obveljalo je načelo, da se bodo potrošniški Sveti volili za področje določene stanovanjske skupnosti. Tako je komisija sklenila predlagati občinskemu odboru Socialistične zverc izvolitev potrošniških svetov v vseh 3 stanovanjskih skupnostih In za področje 4 krajevnih odborov. Te člane naj bf volili zbori volivcev, ki bodo na terenu predvideno konec tega meseca. Število članov potrošniških svetov bo odvisno od velikosti področja posamezne stanovanjske skupnosti. Voljeni bodo tako, da bodo zastopani državljani posameznih voiivnih enot, In sicer: Zasavje 13, Center JI, Trg Franca Fakina 13, Dobovec 5, Gabrsko 5, Čeče 5 in Klek 5. Komisija je nadalje sklenila, da bo v prihodnje razpravljala o delu organov družbenega upravljanja. In sicer o delu šolskih odborov, plan razvoja gospodarstva FLRJ, republik in občin daje solidno osnovo za konkretne razprave o I Plenum ESS v Ljubljani Pretekli teden je v Ljubljani zasedal plenum okrajnega sindikalnega sveta, ki je obravnaval aktualno tematiko, namreč: delitev dohodka na novih osnovah ter devizno reformo. S tem v zvezi je plenum nakazal vlogo in naloge sindikatov pri urejevanju problemov, ki se bodo pojavili po spremembah instrumentov gospodarskega sistema. Osnovni zaključek po referatu inž. Tribušona, strokovnega sodelavca Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo, je bil, da se morajo sindikalne organizacije v podjetjih in komunah v polni meri zavzeti za to, da bo članom delovnih kolektivov najpopolneje obrazložen nov mehanizem delitve dohodka. Vzporedno pa bi se delitev dohodka oziroma zaključni račun za leto 1964 -prikazal v luči delovanja novih Instrumentov. Zaradi tega ne bi smeli čakati, da bodo do zadnjega izšli vsi zakonski predpisi, ampak M lahko o tem raz- hlšnih svetov ter o organih drnž- pravljali takoj, ko bodo znana benega upravljanja v zdravstvu In merila, ki se ne bodo bistveno socialnem zavarovanju. spremenila v zakonskih določilih. Na šolah v Trbovljah 100.000 din za pomoč alžirskim otrokom Akcija za pomoč alžirskim otrokom ja naletela na ugoden odziv tudi v našem Zasavju. V zadnjih dveh številkah Zasavskega tednika smo že. pisali o tem, kako poteka akcija za pomoč alžirskim otrokom med pionirji na osnovnih šolah v Šmartnem pri Litiji, na Mlinšah in v Kolovratu. V soboto so nam pa sporočili, kako poteka ta akcija na obeh trbveljskfh šolah. Tako so na osnovni šoli »Alojza Hohkrauta« na Vodah zbrali do 15. januarja nad 58.000 din; od tega največ 5a razred 5000 din, Gd razred 4100 din in 3b razred 3300 din Tudi učenci na osnovni šoli »Ivana Cankarja« v Zgornjih Trbovljah ne zaostajajo mnogo za tovariši Iz šole »Alojza Hohkrauta«. Na šoli v Zgornjih Trbovljah so se zbrala vodstva pionirskih odredov »Dušana Lundra« in »Marjetke Vresk« ter aktiva LMS in napovedala tekmovanje med posameznimi oddelki. Prejšnji teden so se zbrali in ugotovili, da so bili najmarljivejši pionirji odreda »Dušana Lundra«, manj so zbrali pionirji odreda »Marjetke Vresk«, mladinci so se pa dokaj slabo odrezali. Do sobote so zbrali skupno na tej šoli nad 40.000 din Za ostale šole žal za sedaj še nimamo podatkov. Akcija za pomoč alžirskim otrokom je podaljšana do konca meseca januarja. Upamo, da bodo v tem času vodstva šol in posameznih pionirskih odredov poročala o poteku te akcije za pomoč alžirskim otrokom nalogah sindikalnih organizacij v tem letu. Zato je prav, da se vodstva sindikalnih podružnic že na konferencah s članstvom pred občnimi zbori pogovore na široki in demokratični ravni o vseh vprašanjih, ki članstvo težijo ter o problemih, za katerih rešitev bodo dale bližnje razprave vrsto pobud in predlogov. Vse to je treba upoštevati v prihodnji programski politiki sindikalnih podružnic. Občinski sindikalni sveti bodo pa morali kar največ pomagati sindikalnim podružnicam v pripravah In sami izvedbi občnih zborov. T. Zahvala ObO SZDL , Zagorje Občinski odbor SZDL v Zagorju ob Savi se najiskreneje zahvaljuje vsem podjetjem, ki so nudila materialno pomoč pri proslavi letošnje Novoletne jelke, kakor tudi članom pripravljalnega odbora in drugim sodelavcem, ki so se zalagali pri Izvedbi tako pisanega programa. 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE — Dnevi, ki ostanejo v spominu 1. januarja 1945 so bile formirane 1., 2., in 3. armada NOVJ. 7. januarja 1942 je bilo v Ivančičih pokrajinsko posvetovanje SKPJ za Bosno in Hercegovino. 8. januarja 1943 je v bojih pri Oplotnici (na Štajerskem) padel Pohorski bataljon. 15. januarja 1942 se* je v vzhodni Bosni začela sovražna ofenziva (tako imenovana II. ofenziva). 15. januarja 1943 je bila v Bihaču prva konferenca predstavnikov okrajnih narodnoosvobodilnih odborov in komand področij z osvobojenega ozem- 20. januarja 1942 je bila zavzeta Foča. 20. januarja 1943 se je začela sovražna ofenziva na Kordunu, Baniji, v Bosanski Krajini in v Liki (IV. ofenziva). 23. januarja 1943 je bil ustanovljen prvi mornariški odred NOVJ. 23. januarja 1945 so na prvi splošni državni konferenci v Beogradu ustanovili Enotne sindikate. 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE — * i», Vse večia skrb za strokovno izobraževanle Na plenumu občinskega sindikalnega sveta v Hrastniku so razpravljali o strokovnem Izobraževanja oziroma izpopolnitvi delavcev na svojem delovnem mestu. Sklenili so, da tudi manjša podjetja, ki ne morejo ustanoviti centrov za Izobraževanje, zadolžijo po enega člana, ki bo skrbel za izobraževanje delavcev. Na plenumu so se nadalje dogovorili, da bodo občne zbore *»oah ali dnevu občnega zbora svoje organizacije pravočasno obveščen. — Večje sindikalne podružnice bodo poročila pripravile naprej in jih bodo razdelile svojim članom nekaj dni pred občnim zborom. S tem bodo zagotovili, da bo na občnem zboru več časa za razpravo in predloge. Na občnih zborih bodo izvolili člani nove odbore svojih sindikal- nih podružnic in na vsakih 50 vseh sindikalnih podružnic kon- I članov po enega delegata za skup- I čall do 15. marca. Sleherni član ščino občinskega sindikalnega sve-I sindikalne podružnice mora biti o ' ta. -ak V Zasavju za 20-letnico revolucije AKCIJA ZA POMOČ ALŽIRSKIM OTROKOM JE PODALJŠANA DO KONCA MESECA JANUARJA. VODSTVA SOL IN PIONIRSKIH ODREDOV NAJ NAM POROČAJO O POTEKU TE AKCIJE NA POSAMEZNIH ŠOLAH Na kraju na Vrheh nad Trbovljami, kjer so leta 1941 v NOV ustanovili I. revirsko četo, bodo v okviru proslav 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov odprli na praznik vstaje slovenskega ljudstva, 22. julija, planinsko kočo, ki se bo imenovala koča revirskih in savinjskih borcev NOV. Dne 22. julija letos bo to centralna proslava praznika za vse revirje in Savinjsko dolino z bogatim kulturnim programom. Sodelovale bodo združene godbe na pihala, pevski zbori, rezervni oficirji in Predvojaška vzgoja. Skromna koča na Vrheh bo darilo revirskih kolektivov našim borcem NOV, ki se bodo oddlej lahko shajali na Vrheh pogosteje in v večjem številu. TRBOVLJE Pripravljalni odbor za proslavo 20-letnice revolucije v Trbovljah Je imel prejšnji teden prvo sejo, na kateri so razpravljali podrobneje o pripravah za počastitev tega velikega dogodka. Odbor vodi predsednik SZDL Trbovlje Slavko Borštnar. - Praznovanje dvasete obletnlse se bo začelo s praznikom 8. marca In L maja, glavni poudarek pa bo dan 4. juliju, dnevu borca - 22. julija, na praznik vstaje slovenskega ljudstva, bodo pa na Vrheh, kjer se je v časih NOB ustanovila Prva revirska četa, odprli planinsko kočo. Sprožen je bil predlog, da se na šoli Trbovlje—Vode, ki nosi ime narodnega heroja Lojzeta Hohkrauta, odkrije spominski doprsni kip heroja, prav tako je v načrtu odkritje spominske plošče na novi osemletki v Trbovljah, ki nosi Ime narodnega heroja Tončke Čečeve. J Otvoritev te šole bo na občinski' praznik v Trbovljah, 1. junija. — Nadalje Je v načrta ureditev parka pred sedežem občine in še vrsta drugih nalog. ( V trboveljski komuni bodo zaključili praznovanje 20-letnice re-voluolje 22. decembra, ob obletnici ustanovitve JLA. HRASTNIK Na »ejl izvršnega odbora občinske SZDL Hrastnik so razpravljali o proslavi 20. obletnice revolucije. Imenovali so poseben odbor za to spominsko slovesnost pri občinskem odboru Soelaiistlč-ne zveze, ki bo na svoji prvi seji Izdelal okvirni program tega praznovanja. Sklenili so, da bodo v bližnjih dneh sestanki s predstavniki vseh družbenih organizacij In društev, na katerih bodo konkretno obravnavali program praznovanja. V okviru praznovanja 20-letnice vstaje Jugoslovanskih narodov ter v počastitev krajevnega in rudarskega praznika je predvidena otvoritev dokončno zgrajene nove šole narodnega heroja Rajka Meniha v kraja. V šoli bodo tedaj tudi odkrili doprsni kip heroja Rajka Jožka Meniha, po katerem ima šola svoje Ime. Nadalje so se na seji dogovorili, da bo osrednja proslava 20-letnice revolucije v občini 2. Julija na partizanskem Kalu sad Hrastnikom. Vse organizacije in društvo bodo svoje članstvo usmerile na ta dan na Kal ter bodo za to slovesnost sestavili Izbran kulturni program ob sodelovanju vseh Sol, organizacij in kulturnih društev ter obeh krajevnih godb na pihala. -ak ZAGORJE V Zagorju je pripravljalni odbor že izdal program proslav za praznovanje 20-letnice revolucije. Tudi v občini Zagorje bodo dali glavni poudarek slovesnosti ob dnevu borca, 4. julija, ko bo na Plešah, v kraju, kjer so zagorski delavci že pred vojno vsak prvi maj manifestirali enotnost proletariata. — Razen tega pa bodo posebne proslave ob praznovanju 100-letnice zagorske rudarske godbe in 40- letnice pevskega zbora. Nadalje bo v okviru proslav v zagorskem Delavskem domu republiška dramska revija in še vrsta drugih prireditev. Poseben odbor pa bo posvetil praznovanju 20-leinicc vstaje slovenskega ljudstva po šolah in skrbel za praznovanje pionirjev ob tem velikem jubileju jugoslovanskih narodov. LITIJA Tudi v Litiji so že Izdelali okvirni program za proslavo 20-Ietniee vstaje jugoslovanskih narodov. S praznovanjem bodo pričeli 27. aprila — na dan obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ko bodo v Litiji pripravili festival Svobod in prosvetnih društev, na Katerem bodo nastopile dramske družine in pevski zbori z območja vse občine. 4. julija bodo pripadniki športnih in telesno-vzgojnih društev prikazali svoje delo. 22. julija, ob dnevu vstaje slovenskega naroda, bo na Pilu politično zborovanje, ko se bo udeležilo več tisoč Litijanov Praznovanje 20-letnice vstaje bodo v Litiji zaključili 24. decembra — ob občinskem prazniku. o mm mm J n . veselje litijskih pionijev bore sla- \ bo. p oi n m .v(:ri*lll!lllllllll>; re oni po sueru INDIJSKI TISK KRITIZIRA ZAHTEVO KASAVUBUJA Kakor poroča Tanjug iz New Delhija, indijski tisk zelo kritizira zahtevo Kasavubuja in Mobutuja, naj se šef misije OZN v Kongu Dajal umakne. Delhijski listi objavljajo poročilo indijske časopisne agencije iz New Yorka, v katerem je rečeno, da po mnenju diplomatskih opazovalcev generalni sekretar OZN te zahteve ne bo upošteval. POLICIJA STRELJALA NA DEMONSTRANTE Stavka v Belgiji se nadaljuje. Po vesteh AP je v ponedeljek v Chenee, blizu Liegea, policija streljala na demonstrante in dva ranila, enega precej hudo. V sporočilu policije je rečeno, da so policijske sile streljale na demonstrante, ko so skušali napasti in zaustaviti lieške trolejbuse, ki so vozili pod zaščito policij, jeepov. NOVI MNOŽIČNI GROBOVI Na Poljskem so v zadnjem času našli in odkopali več množičnih grobov, žrtev hitlerjevskih zločinov iz časov okupacije. ZAČASNA ALŽIRSKA VLADA SE JE PRIPRAVLJENA POGAJATI Začasna alžirska vlada je objavila sporočilo, da je pripravljena začeti pogajanja s francosko vlado, s pogojem, da »alžirsko ljudstvo svobodno izrazi svojo voljo«. POZIV ZDA IN TAILANDU « Poveljnik sil legalne laoške vlade princa Suvana Fume kapetan Kong Lee je v izjavi po radiu »Patet La o« dejal, da morajo ZDA in Tailand prenehati dobavljati orožje četam uporniškega generala Nosavana in Buna Uma in umakniti orožje, ki so ga že pripeljali v Laos, sicer bo pozval »vse narode, ki ljubijo mir, in vse sosede — prijatelje Laosa, naj dobavijo orožje vladi Suvane Fume, tako da bi se lahko uprla intervenciji ameriških imperialistov«. VOJNI SVET V LAOSU V Laosu so ustanovili vojni svet, ki bo vodil odslej naprej vse gibanje v državi. ODBOR ZA SOLIDARNOST V Berlinu so ustanovili odbor za solidarnost s kubanskim ljudstvom. ii!inni:nnnnii!S!ninniiiniinRiin)iniiRiinniiiii!iiinnRininnifiiii(iiniiitn)iiiiiiiiii!i!ini[ininninniiiniiiiiiiHtiiiiniiiiniininiiHnniHin)iniiiiniRiiniiiinnniiniiinuiininniiiniiinininnnnii]iiiiniiinnniiiiifiiiiiiiRiii!] iHiiiniMiiiHHiiinnininiiiiininninniinnniii Ljudje in dogodki V ponedeljek dopoldne je predsednik Pakistana feldmaršal Ajub Kan dDpotoval iz naše države. Pri nas se je mudil na uradnem obisku tri dni. Predsednik Ajub Kan je na svoji evropski .turneji odšel iz naše države v Bonn na uradni obisk v Zvezno republiko Nemčijo. Razgovori med predsednikom Josipom Brozom-Titom In predsednikom Pakistana so znova potrdili, da so osebni stiki med državniki najboljša oblika utrjevanja prijateljskih vezi med državami. V neposrednih stikih so najvišji predstavniki Jugoslavije in Pakistana izmenjali mnenja o odnosih med obema deželama, predvsem o gospodarskem in kulturnem sodelovanju ter o splošnem mednarodnem položaju. Ze doslej so se odnosi med Pakistanom in Jugoslavijo ugodno razvijali. Mnoga jugoslovanska podjetja že nekaj let grade v Pakistanu industrijske objekte, s katerimi postavlja ta azijska država osnovo svoji lastni industriji, ki je vse do osamosvojit- PO OBISKU ve praktično ni imela. Tudi pri sedanjih razgovorih so ugotovili, da je v obojestranskem interesu, da se to gospodarsko sodelovanje še naprej razvija in razširi. Sklenjen je bil sporazum o dobavi industrijske opreme Iz Jugoslavije v Pakistan v vrednosti 10 milijonov dolarjev, na podlagi kreditnih dogovorov. Razen tega pa bo Jugoslavija proučila možnost za nadaljnje kredite v okviru izpolnjevanja drugega petletnega plana v Pakistanu. Razširitev gospodarskih odnosov je vzpodbudila tudi sodelovanje na drugih področjih, predvsem na znanstveno-tehničnem in kulturnem. Jugoslavija je pokazala zanimanje za skupno delo s Pakistanom na področju kmetijskih naprav, predelovalne industrije, hidrocentral iu ladjedelništva. Razgovori so nedvomno postavili temelje za nadaljnje širše sodelovanje med obema državama, ki je koristno za obe strani in pomeni hkrati prispevek k na- porom za ohranitev miru v svetu. Ne glede na različne družbene sisteme in ne glede na različna naziranja s posameznih mednarodnih zadevah, je prišlo torej do poglabljanja vsestranskega in odkritega sodelovanja med Jugoslavijo in Pakistanom. To samo potrjuje, da je tako sodelovanje možna seveda ob pogoju, da temelji na popolni enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve. Hkrati sta oba predsednika iz-menja!^ mnenja tudi o mednarodnem položaju. Izrazila sta zaskrbljenost zaradi poslabšanja tega položaja v preteklem letu in Izrazila prepričanje, da se trajni mir lahko zagotovi le s postopnim odstranjevanjem hladne vojne in sporazumevanjem v zvezi z najvažnejšimi mednarodnimi vprašanji. Oba predsednika sta izrazila prepričanje, da je treba izkoreniniti kolonializem in sta pozdravila proces osvobajanja azijskih in afriških narodov. Splošna ovira za napredek človeštva in stalni vir mednarodne napetosti, je nedvomno neenakomerni ekonomski razvoj v svetu. Zato je po mnenju obeh predsednikov potrebno tolika bolj podpreti napore gospodarsko nerazvitih dežel, da se razvijejo. Pri tem bi morala zlasti pomembno vlogo odigrati OZN. Pakistan je član zahodnih vojaških zvez, saj pripada paktu za jugovzhodno Azijo (SEATO) in bližnje-vzhodnem paktu (CENTO). Vendar pa njegova orientacija, predvsem po revoluciji leta 1938, vse bolj sili k sodelovanju z vsemi državami v svetu. Blokovski okviri pri tem postajajo pretesni. To samo znova potrjuje, da se svet ne da zapreti v posamezna interesna področja, marveč se mora razvijati kot skladna celota. Le tako bo mogoče vsem državam zagotoviti napredek in predvsem mir. Nobenega dvoma ni, da je obisk predsednika Pakistana v naši državi nov doprinos k temu cilju. riTiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinnmiiiiiinnnnniiiiiiiniiiiHnHmmiiiiffl nmmniiiiiiiiimnitiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiHiiHiiiHiiiiiiimmiiiiHiniiiHiimMiinimnmiimiiHiiimHimminHiHmnimiu Odprava popusta na železnici ? še ko so razpravljali o novi organizaciji jugoslovanskih železnic, je bila na dnevnem redu tudi ukinitev nekaterih popustov. Izhodišče je bilo, naj jugoslovanske železnice poslujejo kot druga podjetja, Zbori zavarovancev v Zagoriu ob Savi Na področju zagorske občine so te dni v 20 volilnih enotah zbori zavarovancev. Zavarovanci poslušajo poročilo, ki ga je za to priložnost pripravila Podruž. OZSZ Zagorje in razpravljajo o nekaterih novostih v zdravstveni službi socialnega zavarovanja. Skoda le, da so zbori zavarovancev bolj poredko, saj je namreč mnogo problemov, o katerih bi se bilo umestno posvetovati za rešitev z zavarovanci. Samoupravni organ podružnice OZSZ v Zagorju je v zadnjem obdobju precej delal, to lahko trdi- Iz Šmartnega pri Litiji nam pišejo Kje Se mladina! il. lanskega Teta so LMS, v Šmartnem fe'Ote!t jh! bilo 'na V novembru' lanskega Teta so obnovili aktiv pri Litiji. Za' sestanku še kar precej mladincev in mladink. Izvolili so vodstvo mladine, kj si je zadalo za nalogo, da skupno z ostalimi mladinci privabi nove člane v LMS ter poživi kulturnoprosvetno in športno dejavnost v kraju. Najprej so bile težave s prostori, a zdaj so tudi te rešene. Mladina je začela delati. Poslana- so bila vabila za zadnji sestanek vsem mladim v Šmartnem in okolici. Po sestanku je bil predviden tudi ples. Ker je razvedrila za mlade tako malo, smo pričakovali čim večji obisk. Vendar ni bilo tako. Udeležba s številko 15 je pre- TEMELJITE PRIPRAVE ZA INVESTICIJSKI PROGRAM Na Rudniku Trbovlje-Hrastnik se že dalj časa temeljito pripravljajo za investicijski program podjetja, to je za gradnjo nove premogovne separacije in jamske mehanizacije. S tem načrtom bo podjetje sodelovalo tudi na natečaju za Investicije teh objektov. DELOVNE AKCIJE PRI GRADNJI BENCINSKE ČRPALKE Zraven članov AMD ter podružnice šoferjev in avtomehanikov so s prostovoljnim delom pri gradnji bencinske črpalke v Radečah pričele tudi organizacije LMS radeškega področja. Do sedaj so na gradbišču črpalke že delali mladinci iz Radeč in Jelovega, pričakujejo pa če člane mladinske organizacije iz Jagnjenice in Papirnice. -ik majhna.' Pa vendar številka ne more povedati^ vsega, kajti tudi majhno število ljudi lahko mnogo naredi. Prisotni mladinci so bili posebno navdušeni za dramsko sekcijo. Njihova volja in želja lahko rodi zadovoljive uspehe. Toda tudi na druge stvari niso pozabili. Tako je začel z delom tudi marksistični krožek. Za zdaj je še malo članov ali bolje rečeno: malo jih pride. Sprašujemo se, kjp so ostali? Mar jih ne bi zsmikald kdaj v družbo, kjer bi se pogovorili, zaigrali šah, zbrali na vaji za igro, poslušali predavanje, tekmovali v športnih igrah ali kaj podobnega. Tako preživeti večeri bodo postali prijetni in pisani. Po delu se prileže vedno nekaj razvedrila. Kes smo dobili kino dvorano in lahko gledamo filme, a to še ni vse. Se marsikaj je treba. In prav ta marsikaj leži na mladini. Zato vsem še enkrat kličemo: PRIDITE! M. D. mo tudi za izvršilni odbor. Skoda le, da to ne moremo trditi za komisijo za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov, ki se je v letu 1965 sešla le dvakrat, in za odbor za zdravstvo, ki je v istem obdobju zasedal le enkrat. Na zborih zavarovancev so precej govorili o nekaterih važnejših spremembah v predpisih socialnega zavarovanja. Tako so razpravljali o spremembah Zakona o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju, o spremembah o dtro-ških dodatkih, o spremembah v finansiranju in organizaciji socialnega zavarovanja in o drugenp. — S tem v zvezi so poudarili, ,da, je prav; da se v Zagorju, ob Savi ustanovi samostojni Komunalni zavod namesto dosedanje podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Zagorju ob Savi. Pripomnimo pa naj, da mora o ustanovitvi samostojnega Komunalnega zavoda sklepati tudi zagorski občinski ljudski odbor najkasneje do L maja. Na zborih zavarovancev so razpravljali še o vrsti drugih problemov. O tem pa morda kdaj drugič. (rta) cena potniškega prometa naj bo torej takšna, da bo zagotovila stroške potovanja in osebne dohodke delavcev in uslužbencev na železnicah. Ob tem načelu so sprejeli tudi predlog za odpravo in spremembo olajšav na železnici. Po predlogu, o katerem bodo še razpravljali pristojni organi, bodo v novih potniških tarifah tri vrste voznih cen. KATERI POPUSTI BODO VELJALI V prvo vrsto bi sodile redne vozne cene, ki bodo takšne, da bodo ustrezale načelom izravnave stro- IZBRALI SMO škov in dohodkov ter potrošnega sklada za izvršitev prevoznih uslug. V drugo vrsto bi sodile vozne cene s popustom in brezplačen prevoz, ki jih določajo zahteve skupnosti in za katere ho železnica dobila regres. Ta prevoz bi veljal za osebne in družinske invalide, slepe, narodne heroje, nosihe Spomenice 1941, skupinska potovanja otrok, pionirjev in mladine, dijaške ekskurzije, posamezna potovanja dijakov, mesečne vozovnice za dijake, Na občinski konferenci Je trboveljska mladina pregledala dosedanje delo. Letos pa nameravajo v Trbovljah dejavnost mladine še izboljšati z novimi oblikami dela — tribuno mladih, klubi volivcev; nova oblika družbenega življenja pa bodo mladinski klubi, ki jih bodo uredili mladinski aktivi ln šole Območje katastrske občine Sobrata priključeno k oblini Litija __ —■ v « • m *>■_ . l.-rt s — mm! liitdrlr! Adlme Prebivalci katastrske občine Sobrača iz področja občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica so že pred priključitvijo občine Ivančna gorica k občini Grosuplje Izrazili V Trbovljah nekaj novih sindikalnih podružnic IM I za čas od 19. do 29. januarja 1961 Med 18. in 20. januarjem lahne snežne padavine in padec temperature globoko pod ničlo. Nato 2 do 4 dni lepega vremena s hudim mrazom. Pozneje zopet snežne padavine, predvideni so snežni zameti. V. M. »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Hrastnik, Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju. -Ureja uredniški odbor, — Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave; Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191), poštni predal 52. - Tekači račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-146. -l etna naročnina 600 din, mesečna 50 din. -Posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo. Kot smo že poročali, so na zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah razpravljali tudi o nekaterih organizacijskih spremembah v sindikalnih podružnicah. Računajo, da bodo reorganizirali dosedanjo sindikalno podružnico javnih uslužbencev in ustanovili dve sindikalni podružnici, In sicer sindikalno podružnico javnih uslužbencev ter sindikalno podružnico uslužbencev družbenih organizacij ln stanovanjskih skupnosti s servisi. V Trbovljah bosta poslej po predlogu tudi dve sindikalni podružnici bančnih uslužbencev ln dve podružnici gostinskih delavcev, novi sindikalni podružnici naj bi pa usiahovili na postaji Ljudske milice in v kmetijski zadrugi. predlaganih organizacijskih spremembah v sindikalnih podružnicah v trboveljski občini bodo razpravljali če na sejah UO sindikalnih podružnic In na sestankih članstva teh podružnic. T. ENODNEVNI SEMINAR V HRASTNIKU Občinski odbor SZDL v Hrastniku bo v kratkem organiziral enodnevni seminar za vse predsednike In sekretarje krajevnih organizacij Socialistične zveze. — Na seminarju bodo največ razpravljali o delu novoizvoljenih odborov, o novih oblikah dela -sekcijah ter o delu krajevnih odborov kot krajevnih samouprav. Obiinška konferenca SZ0L v Litiji V soboto, 21. januarja, se bo 180 delegatov zbralo na konferenco občinska organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi litijske občine. Konferen-a bo pričela z delom v sindikalni dvorani na Stavbah ob 8. url. v (»»> željo, da se njihovo območje priključi k občini Litija. Ko je o tem predlogu razpravljal na seji občinski ljudski odbor Litija, Je delegacija prebivalcev Iz katastrske občine Sobrača prisotnim odbornikom pojasnila, da so volivci tega območja gospodarsko bolj navezani na občino Litija, na tem področju kupujejo potrebno blago in drugo ter prodajajo pridelke. Precej prebivalcev tega predela, ki obsega vasi Pusti Javor, Radanjo vas, Sela pri Sobračah, Sobrače ln Vrh pri Sobračah, Je pa zaposlenih v Tovarni usnja in krzna v Šmartnem pri Litiji. V teh vaseh živi 168 prebivalcev. Ce bi se te vasi priključile z ostalim območjem občine Ivančna gorica k občini Grosuplje, bi imeli prebivalci lz katastrske občine Sobrača do sedeža občine Grosuplje 28 km, do središča Litije Imajo pa le 8 km. Zato je litijski občinski ljudski odbor ugodil želji prebivalcev iz katastrske občine Sobrača In sklenil, da se to področje priključi k občini Litija. (ma) ljudske poslance in letni oddih ob pavšalnem znesku. Tretja vrsta cen bi veljala za vozovnice s popustom, ki temeljijo na komercialnih interesih železnice. Sem sodijo nedeljska povratna potovanja, potovanja navadnih skupin in mesečne vozovnice za delavce. POTOVANJE NA LETNI DOPUST Med spremembami popustov tudi predlagajo: — za invalide, ki so imeli doslej pri omenjenem številu potovanj 75 % popusta, 50% popusta od redne vozne cene; — za omejeno število potovanj slepih naj velja 50 ®/o popust in ne 75 % kot doslej; — narodni heroji imajo sedaj pravico do neomejenega števila potovanj, nosilci Spomenice 1941 pa do 75 % popusta za določeno število potovanj. Predlagajo, da naj bi poslej eni in drugi plačevali 50 Vo redne vozne cene; — 75 % popusta za dijaške ekskurzije, potovanja otrok in mladine naj bi veljalo še naprej, s tem da bi skupnost regresirala železnici razliko med tem popustom in 30 Vo, kolikof daje železnica popusta za skupinska potovanja iz komercialnih razlogov. Doslej je veljalo za osebe, ki so potovale na letni oddih, 75 Vo popust, za otroke pa 89 Vo. V bodoče naj bi plačale te osebe 50 % vozne cene, otroki pa 25 Vo. Razpravljajo pa o možnosti, da bi izven sezone veljal popust 75 Vo in 88 % kot prej. Gospodarske organizacije in ustanove naj bi pri prevzemu obrazcev K-15 za svoje delavce, uslužbence in njihove družine, ki jim dajejo pravico do popusta pri potovanju na letni oddih, plačale železnici Pavšalno po 1000 din za odraslega koristnika in po 500 din za otroka, Ta pavšalni znesek naj bi kril razliko v ceni pri takšnih potovanjih. Samo s spremembami popustov bi železnice dobile okrog 3,5 milijarde dinarjev več na leto. O predlogu še razpravljajo. Na kratko po domovini Šola za delavsko samoupravljanje v Trbovljah V Trbovljah so končali s predavanji za prvo skupino slušateljev Večerne šole za delavsko samoupravljanje, ki Je bila dvakrat tedensko ln je trajala tri mesece. — Gospodarske organizacije ln sindikalne podružnice so v šolo priglasile 21 slušateljev, končalo jo je pa 15 tečajnikov. Sola je delovala v okrilju delavske univerze, ustanovljena pa je bila po sklepu občnega zbora ObSS Trbovlje v lanckem letu. Danes bo pričela s poukom druga skupina slušateljev, tretja pa 6. februarja. Slušatelje za obe novi skupini Je zbral občinski sindikalni svet. ki si Ju prizadeval, da se v Solo vključijo predvsem mlajši tovariši oziroma tovariši, U bodo prevzeli odgovorne dolž- nosti v sindikalnih organizacijah ter v organih delavskega samoupravljanja, v katere so bili izvoljeni. T* Sela sekretariata ObK ZK Litija V soboto, 14. Januarja, Je bila v Litiji seja sekretariata občinskega komiteja ZKS, ki sta se Je udeležila tudi organizacijski sekretar OK ZKS Ljubljana, Janez Hočevar, ln predsednik OO SZDL Ljubljana, VITJA Inž. RODE. Po seji, na kateri so ocenili gospodarsko ln politično situacijo na področju litijske občine In naloge članov ZK v zvezi s tem, sta si gosta ogledala litijsko Predilnico. (ma) SVEDSKA 7K NASO DEVIZNO REFORMO švedska vlada je obvestila našo vlado, da je v sedanji fazi dala na razpolago 3 milijone dolarjev kot garancijo za izvozne kredite. Ta vsota je v zvezi s spremembami v jugoslovanskem deviznem in zunanjetrgovinskem režimu in pomeni sestavni del akcije, ki jo je Jugoslavija začela pri mednarodnem skladu ter v nekaterih državah, švedska je razen tega pred nedavnim odobrila kreditne olajšave v višini 6 milijonov dolarjev. 1 O PORAST PROIZVODNJE V TOVARNI CELULOZE IN ROTO PAPIRJA V VIDMU-KR5KEM Tovarna celuloze in roto papirja »Djuro Salaj• Vidmu-Krškem je lani dosegla zelo pomembne proizvodne uspehe\ Celoten dohodek podjetja se je povečal v primerjavi s predlanskim za 27 odstotkov, medtem ko je fizični obseg proizvodnje porastcl za 23 odstotkov. Znatno se ;e povečala tudi delovna storilnost, saj je bilo število delovne sile več,e lani le za 2,5 odstotka, hkrati so pa v tovarni znatno znižali število nadur. OTVORITEV SEJMA »MODA 1961« V LJUBLJANI V soboto, 14. januarja, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli letošnjo prvo razstavo, prvl se,cm .Moda 196U. Z otvoritvijo sejma .Moda 196U se ,e tudi v Jugoslaviji pričela letošnja sejemska sezona. Novost letosniega sejma je pa ta da obiskovalci razstavl,ene predmete lahko 3 odkupijo. 4 FILMI PODJETJA »TRIGLAV FILM« V TUJINI Podjetje •Triglav filme v Ljubljani je doslej izdelalo 19 igranih filmov, med kiterimi jih je nekaj doseglo tudi v tujini lep komercialni uspeh. Za osem filmov, ki jih je filmsko podjetje prodalo v tuje dežele, je dobilo 155 milijonov dinarjev. Med najbolj plasirane filme sta se uvrstila film .Kekec, in .Trenutki odločitve*. Izreden uspeh je pa dosegel tudi film .Dolina miru«, ki so ga doslej prodali v 30 dežel. 's POMLAD V BEOGRADU? Prvi letošnji dnevi v Beogradu so bili topli, kot da že prihaja pomlad. Toplomer je pokazal 16 ilo 17 stopinj Ce zija. Beograjčanom, ki so se prijetno greli na soncu, m bilo seveda prav nič neljubo, da je bilo njihovo mesto na,tople,:t mesto v državi. Plodna izobraževalna dejavnost Trboveljska delavska univerza Je v sodelovanju z vsemi družbe-no-političnimi organizacijami v občini razvila v letošnji sezoni bogato dejavnost na vseh področjih izobraževanja. To trditev dokazujejo fbrani statistični podatki o izobraževanju v trboveljski občini v času od septembra do konec meseca decembra lanskega leta. Predvsem je bilo razgibano ideološko-politično izobraževanje, sri je v tem času obiskovalo 70 slušateljev v treh oddelkih predavanja v večerni politični šoli. Mladinsko večerno po- lllllllllUII!lllllllllllllllll>lllllllll!l!llllll!lllllllllllllllllllll>!lll!llin ZBORI VOLIVCEV PROIZVAJALCEV V TRBOVLJAH V Trbovljah bodo 23., 24. In 25. januarja zbori volivcev proizvajalcev po posameznih volilnih enotah gospodarskih organizacij. Zborov volivcev proizvajalcev že ni bilo v kraju blizu deset mesecev. Pobudo za sklic teh zborov je dal občinski sindikalni svet. Na njih bodo volivci proizvajalci razpravljali o perspektivnem planu občine, o delu zbora proizvajalcev ObLO Trbovlje v pretečenem obdobju ter o vrsti gospo-darsko-političnih vprašanj v kraju. T. KMALU TUDI V ZAGORJU PRVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Kaže, da bo tudi Zagorje ob Savi že kmalu dobilo prvo samopostrežno trgovino. V mestu urejajo na Cesti 9. avgusta tako trgovino. Gradbena dela pri urejanju prostorov nove samopostrežne trgovine gredo h kraju, zdaj so tudi že zasteklili velika moderna okna. Računajo, da bodo že v kratkem začeli opremljati tudi notranjost samopostrežne trgovine, ki bo delala v sklopu ljubljanske veletrgovine »Prehrana«. (ma) GOSPODINJSKO-SIVILJSKI TEČAJ V JELOVEM Na skupnem sestanku odbora SZDL, sekretariata aktiva LMS in krajevnega odbora v Jelovem so se pomenili o sodelovanju in skupni uporabi prostorov. Na pobudo sekcije za izobraževanje pri krajevni organizaciji Socialistične zveze bodo pričeli v kraju z gospodinjsko-šiviljskim tečajem. Potrebno strokovno vodstvo bodo morali dobiti iz Radeč, vse ostalo bodo pa interesentke same prispevale. -ak Se enkrat: TUDI V TRBOVLJAH PODJETJE ZA PTT PROMET V zadnji številki smo poročali, da je tudi v Trbovljah ustanovljeno Podjetje za PTT promet. — V zadnji odstavek tega članka se nam je vrinila neljuba pomota. Zapisali smo bili, da je bil za direktorja Podjetja za PTT promet imenovan Jože Ajzencopf. To vest popravljamo. Za direktorja Podjetja za PTT promet je bila imenovana dosedanja upravnica Pošte Trbovlje, Anica Hočevar. Bralce prosimo, da neljubi pomoti oproste. littčno šolo je pa obiskovalo v 2 oddelkih 73 mladincev. Skupaj je bilo 23 ideološko političnih predavanj, ki jih je poslušalo 1028 obiskovalcev. Na področju družbeno-ekonom-skega Izobraževanja deluje šola za delavsko samoupravljanje. Pouk v prvi skupini je obiskovalo 24 slušateljev, danes prične s poukom druga izmena, 6. februarja pa že tretja izmena. S tega področja izobraževanja je bilo skupno 11 predavanj z udeležbo 370 slušateljev. Zelo je razširjeno tudi splošno in strokovno Izobraževanje. V Trbovljah deluje večerna osemletka, Z zadnje seje ObZTV Tibovlje Heč skrbi zdravili naših športnik© Na svoji redni seji je odbor Občinske zveze za telesno vzgojo razpravljal o problemih zdravstvenega stanja aktivnih športnikov. V ta namen je odbor povabil na sejo zdravnico športne ambulante dr. Mihaelo Drnovškovo, ki je med drugimi pojasnili povedala tudi nekaj presenetljivih ugotovitev. — Kaže, da se športniki-tekmovalci kakor tudi tehnična vodstva in trenerji ter inštruktorji vse premalo zavedajo pomena rednih in sistematičnih zdravniških pregledov, da premalo skrbijo za svoje zdravje oziroma za'zdravje svojih varovancev. Tu moramo na vsakem koraku imeti pred očmi osnovni element naše športne vzgoje — zdrav duh v zdravem telesu. Zal pa marsikje ni vedno tako. — Ni vsakdo, ki lahko kakšno urico leta za žogo, ali kako drugače troši svoje sile, tudi povsem sposoben llilllllll!l!!l!llllllllllllllllllllllll!lllll!llllllllllllllllll!lllllll!lllllllll ANALIZA SKLEPOV OBČINSKE KONFERENCE LMS HRASTNIK Na prvi seji občinskega komiteja LMS v Hrastniku so analizirali občinsko konferenco komiteja in se pogovorili o izvajanju sklepov konference. Pričeli bodo s tekmovanjem v zbiranju sredstev za alžirsko mladino, ki so ga napovedali na občinski konferenci vsem občinskim komitejem v Sloveniji. V to kosanje se bodo vključili vsi aktivi Ljudske mladine v hrastniški občini. — Na seji so nadalje načelno razpravljali o proslavljanju 20-letnice revolucije, vendar se bodo o tem vprašanju podrobneje pogovorili na prihodnji seji občinskega komiteja. Za boljše delo občinskega komiteja mladine so imenovali potrebne komisije, ki bodo pripravile posebne programe dela na osnovi sklepov občinske konference. -ak SEMINAR ZA POSLOVODJE GOSTISC V prostorih hotela »Kum« v Zagorju ob Savi se je v ponedeljek, dne 16. januarja, začel desetdnevni seminar za poslovodje gostišč. Scmintir je organiziralo trboveljsko poverjeništvo Gostinske zbornice za okraj Ljubljana. (ma) Lesno predelovalno podjetje Zagorje ob Sari razpisuje prosto delovno mesto za MATERIALNEGA KNJIGOVODJA-(KINJO) Potrebna srednješolska izobrazba ali dolgoletna praksa v knjigovodstvu. Nastop službe s 1. februarjem 1961. — Prošnje sprejemamo do 23. januarja 1961. — Osebni prejemki po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. • Lesno predelovalno podjetje, Zagorje Natečaj za novo ime podjetja Tovarna elektroopreme In gospodinjskih aparatov ELEKTRO-STANDARD TRBOVLJE razpisuje natečaj za novo ime podjetja Ime naj vsebuje vrsto dejavnosti, in to: proizvodnjo gospodinjskih aparatov, strojno predelovalno dejavnost, odlivanje barvnih kovin in izdelke za elektroindustrijo. Rok za vposlanje predlogov za novo ime podjetja je od dneva objave razpisa, 19. januarja do 1. februarja 1901. Posebna komisija bo pregledala vposlane predloge, ki naj se vpošljejo v dveh izvodih, eden pod šifro, drugi pa pod pravim Imenom, in to vsak dopis v posebni kuverti. V ta namen razpisuje podjetje Elektro-Standard v Trbovljah 5 nagrad, in sicer: I. nagrada 20.000 din; H. nagrada 15.000 din; III. nagrada 10.000 dinarjev; IV. in V. nagrada pa enoploščnl kuhalnik. ELEKTRO-STANDARD, Trbovlje za ta napor. Ugotovitve dr. Drnovškove, da je pri večini športnikov opazna preutrujenost in slaba kondicija, je gotovo dokaz za to in je vredno, da o tem dobro razmislimo. Taka napaka lahko mlademu športniku zapusti trajne posledice. In kdo bo temu kriv? V ambulanti se po svojih močeh trudijo in posvečajo vso skrb zdravju športnikov. Njihovo delo pa v veliki meri ovira nediscipliniranost športnikov in verjetno tudi neodgovornost njihovih voditeljev, kajti več kot eno tretjino časa, ki je športnikom za njihove preglede na razpolago, ostane neizkoriščenega. Večkrat je ambulanta prazna, ko pa nastopi čas tekmovanj, je naval v ambulanti in za posamezni pregled ostane premalo časa. Vsak tekmovalec je zadovoljen, če dobi v legitimaciji potrebno potrdilo za nastop. Zato bodo v bodoče uvedli sistematične preglede, ki bodo časovno razporejeni tako, da bodo vsaki sekciji najbolj primerni. Zdravnica bo obiskala tudi okoliške vasi ter tam med športniki opravila redne preglede. Za pravilno vzgojo v športu ter za želeno kvaliteto, pa je nujno čim tesnejše sodelovanje med trenerjem in zdravnikom. — Zato bo dr. Drnovškova prirejala posvetovanja s trenerji in inštruktorji ter jim nudila vedno pomoč pri njihovem delu. Gotovo bo to in še posebno disciplina športnikov znatno pripomogli k pravilnemu razvoju športa in kvalitete. Večerna ekonomska srednja šola z dvema oddelkoma in 68 slušatelji ter strojni in elektro oddelek Tehniške srednje šole v treh oddelkih s 77 slušatelji; Večerna administrativna šola z oddelkoma za gospodarstvo in upravno smer, ki jo obiskuje 62 gojenk, Kmetijsko gospodarsko šolo pa obiskuje 28 slušateljev v drugem letniku. Zraven tega je bilo organiziranih tudi 6 seminarjev, ki jih je obiskovalo 245 oseb in tri predavanja, ki jih je poslušalo 98 ljudi. S področja poljudno-znanstvc-nega izobraževanja je pa bilo 17 predavanj, ki jih je poslušalo 763 slušateljev. Delavska univerza v Trbovljah je pripravila do konca leta 1960 skupno 54 predavanj, ki se jih je udeležilo 2259 državljanov. T. Strojno mizarstvo iz Trbovelj sevse bolj uveljavlja s svojimi Izdelki. Zadnje dni je odposlalo poželeznici kar dva vagona pisalnih miz, enega v Split, drugega pa v Mostar Upravni odbor STT o delu Idruženia ifmiegradnle FLRJ Združenje proizvajalcev strojev izpolnjuje svoje naloge, postavljene po pozitivnih predpisih in v svojem statutu ter budno eprem-lja vse probleme, ki se porajalo pred našimi gospodarskimi organizacijami v zvezi z razvojem našega gospodarstva. V zadevi sestavljanja družbenega plena za letošnje loto jc upravni odbor tega združenja na eni izmed zadnjih sej razpravljal o družbenem piar.u za leto 1931. V zver.i s tem je bila poudarjeno, rti je za letos predvideno povečan 5e proizvodnje stroje T?dnje za 12% v primerjavi s preteklim letom. — Za to povečani so sredstva predvidena. Podjetja, ki bi presegla ta odstotek, bodo morrla sr.ma poiskati vire za potrebni material. Nadalje je nujno potrebno, da se Seja ObLO Trbovlje Občinski ljudski odbor v Trbovljah bo imel sejo v soboto, 21. januarja ob 8. uri zjutraj. Na seji bodo odborniki obravnavali poročilo o ocenjevanju stanovanj za določitev hišnine, o sklepih sveta za blagovni promet glede stanja v trgovini, o ukrepih glede ceste na odseku Sušnik—železniška postaja Trbovlje, o uvedbi dežurne službe pri gasilstvu, o poroštvu podjetja Tapetništvo za investicijsko posojilo, o oprostitvi plačevanja občinskega prometne- ga davka na vstopnice »Svoboda Zasavje« ali o v kinu poveča- nju dotacije DPD Svoboda Zagorje. Ljudski odbor bo nadalje razpravljal o dodelitvi gradbenih zemljišč različnim prosilcem. Imenoval bo direktorja Avtoprevoz-niškega podjetja Trbovlje, upravnika Gostišča Delavski dom in Knjigarne Trbovlje ter upravni odbor Občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. izbeljša struktura proizvodnje, da podjetja čimmanj uvažajo In da je posvetiti skrb varčevanju z vlečnim in valjanim materialom. Posebno pozornost je posvetiti izvozu in v ta namen iskati nova tržišča ter poiskati oblike združenja, ki bi omogočale čimvečji izvoz. Upravni odbor je razpravljal nadalje o projektiranju v strojegradnji na podlagi resolucije Zvezne industrijske zbornice. V .tem pogledu je bilo ugotovljeao, da projektiranje v taki obliki, kakor se prakticira sedaj, nikakor ne ustreza potrebam naše industrije oziroma izgradnje. Dejavnost projektivnih organizacij se izčrpava v pretežni meri v gradbenem projektiranju, medtem ko se ne po« sveča dovolj pozornosti projektiranju tehnologije in kompleksne graditve. Prav tako se opaža premajhna specializacija. V zvezi s tem vprašanjem bo Zvezna industrijska zbornica v prvih mesecih letošniega leta sklicala potrebno posvetovanje. Iz naših kraje? POGODBA STT ZA IZVOZ V ZAR ZAKLJUČENA Prejšnji teden, 12. in 13. januarja, se je mudil v Strojni tovarni v Trbovljah zastopnik trgovinske delegacije iz ZAR, Said Karara, ki sl je ogledal proizvodni proces v Strojni tovarni ter je ob tej priliki podpisal podobo za izvoz strojnih izdelkov i2 STT za potrebe ZAR v letošnjem letu v višini 120 milijonov dinarjev. ZBORI VOLIVCEV V ZAGORJU Na področju občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi bodo prihodnji teden zbori volivcev. Na mestnem področju bodo ti zbori v petek, 27. januarja 1961. (ma) V SVIBNEM BODO USTANOVILI pionirsko Šolsko ZADRUGO Na seji šolskega odbora v Svib-nem so sklenili, da bodo ustanovili pionirsko šolsko zadrugo. Imenovali so komisijo, ki bo pripravila načrt dela pionirske zadruge. Vse organizacijske in tehnične priprave bodo že sedaj opravili, tako da bo šolska zadruga spomladi lahko takoj pričela z delom. Vodstvo pionirske zadruge je prevzel odbornik šolskega odbora, Jože Slak. Na seji so nadalje razpravljali o poslovanju mlečne kuhinje na šoli in pri šolskem odboru imenovali tričlansko komisijo, ki bo skrbela, da bodo otroci prejemali boljšo in izdatnejšo malico. -ak IMENOVANJA NA SEJI ObLO LITIJA Na zadnji seji v letu 1960 je občinski ljudski odbor Litija imenoval ing. Franca Prijatelja za v. d. upravnika nove združene kmetijske zadruge Litija, Mirka Vrtačnika za v. d. upravnika kmetijske zadruge Gabrovka - Dole, Franca Vilarja za upravnika Veterinarske poetaje Litija in Martina Mačka za veterinarskega inšpektorja občinskega ljudskega odbora Litija. (ma) IZ MALEGA JE ZRASLO VELIKO Skromni so bili začetki podjetja ELEKTRO-STANDARD v Trbovljah, ki pa se Je nenehno razvijalo In raslo In to z lastnimi sredstvi in močmi. Občinski odbor v Trbovljah Je temu podjetju sedaj določil večjo pomoč, ki mu bo služila za nakup potrebnih strojev v letošnjem letu. Kolikšen razmah je napravilo to podjetje v zadnjih dveh letih, vidimo Iz tega, da Je njegov kolektiv ustvaril v letu 1958 50 milijonov dinarjev bruto produkta, ki pa Je v letu 196« ie narastel na 'm milijonov. Proizvodni plan z« leto 1860 je podjetje Elektro-Standard prekoračilo za 11 %. Letošnji plan tega podjetja je za 5 % večji od lanskega. -av PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ZAGORJU Na petkovem plenarnem zasedanju je občinski odbor SZDL v Zagorju ob Savi razpravljal o obveščanju državljanov. Ugotovili so, da Je obveščanje državljanov eden od najvažnejših pogojev za dobro upravljanje. Zato so menili, da Je treba v prihodnje sklicevati večkrat zbore voliveev in jih bolje pripraviti. Potrebno bo pa tudi izboljšati sodelovanje med organi družbenega upravljanja, poleg tega pa poskrbeti za dobro obliko informimranja državljanov o važnejših vprašanjih. PLENUM OBČINSKE ZVEZE DMP V HRASTNIKU Na seji plenuma občinske zveze Društev prijateljev mladine v Hrastniku so izvolili sekretariat zveze,, imenovali pionirsko komisijo, koordinacijski odbor za letovanje otrok in odbor za izvedbo Jugoslovanskih pionirskih iger. Vsi odbori bodo pripravili program dela. Odbor za izvedbo Jugoslovanskih pionirskih iger bo pa pripravil program, ki ga bodo vključili v praznovanje 20-letnice revolucije. Pod geslom »Spoznavaj svoj kraj« se bodo nadalje pionirji seznanjali s preteklostjo, sedanjostjo in bodočnostjo svojega kraja oziroma občine. -ak POTRJEN STATUT KOMUNALNE BANKE LITIJA Litijski občinski ljudski odbor je potrdil pravilnik o razvrstitvi položajev v plačilne razrede, določil zneske položajnih plač in nagrad uslužbencev KB Litija ter potrdil statut Komunalne banke Litija. (">») PROIZVODNJA PREMOGA POTEKA NORMALNO Prve dni letošnjega leta je pri-debivanje premoga na Rudniku Trbovlje-Hrastnik nekoliko zaostalo, vendar se je v nadaljnjih dneh že ustalilo, tako da delo sedaj poteka že v redu. V prvi polovici meseca januarja so rudarji nakopali premoga za 1 odstotek nad proizvodnim planom. »PLETILSTVO« V NOVIH PR08TORIII Z ureditvijo prostorov v stari kino dvorani »Triglav« v Zagorju ob Savi sta se združila Strojno pletilstvo Zagorje ob Savi In obral »Pletilstvo« Tovarne konfekcije ln pletenin »Sava« Zagorje ▼ nov obrat »Pletilstvo«, U deluje iona« prej v okviru Tovarno konfekcije in pletenin »Sava« Zagorja cb Savi. NAPREDEK V USPOSABLJANJU KADROV V Trbovljah je v zadnjem času opaziti viden napredek v stre kavnem usposabljanju kadrov, tako v notranjosti samih gospodarskih organizacij kot preko delavske univerzo. Kljub temu je bilo pa še vse premalo storjeno za družbeno ekonomsko izobraževanje članov organov samoupravljanja ln o vprašanjih, nrmreč tistih, ki zadevajo gospodarjenje podjetja, kot drugih, na primer o nagrajevanju,- delitvi dohodka, proizvodnih nalogah itd. Zato je trboveljski občinski sindikalni svet sklenil, da bodo o izobraževanju neposrednih proizvajalcev obširneje razpravljali na občnih zborih sindikalnih podružnic. IZDANE GARANCIJE Litljxski občinski ljudski odbor je na zadnji seji sklenil, da se izdajo kmetijskemu posestvu Pono-viče - Grmače garancije za naslednje zneske: 15 milijonov dinarjev (za nedovršeno proizvodnjo leta 1960-61 in za pitanje telet), 3,038.000 din (za premostitveni kredit za izgradnjo hlevov), 3|147.000 din (za agromelioracijska dela) in 1,608.000 din (za obratna sredstva). (ma) HOTEL »KUM« BODO DOKONČNO PREUREDILI Te dni so začeli v Zagorju ob Savi z II. fazo del pri adaptaciji gostinskega obrata hotel »Kum«. Preurejali bodo prenočišča in vzporedno precej povečali prenečnin-ske kapacitete. Računajo, da bodo dela končana do konca meseca marea ln da bodo po tem času že na voljo moderno urejene sobe z novo sodobno opremo. Omenimo naj, da predvideno do konca meseca marca hotel »Kum« ne Izdaja soh. (ma) IZVENŠOLSKA DEJAVNOST POLSNISKIH PIONIRJEV Pionirji na osnovni šoli na Polš-niku marljivo delajo. Redno šolsko delo dopolnjujem z delom v posameznih krožkih. Posebno marljivi so člani pionirskega pevskega zbora, ki šteje 35 članov. Mladinskemu zboru se je zdaj pridružil še otroški zbor, ki je pričel vaditi enoglasne pesmi. Dramski krožek študira igrice, s katerimi se je že večkrat predstavil občinstvu, sodeluje pa tudi na proslavah. Na šoli delujeta še šahovski in strelski krožek. **r. NGV SISTEM FINANSIRANJA STANOVANJSKE IZGRADNJE V HRASTNIKU Na prvi seji upravnega odl-ora stanovanjskega sklada so se pogovorili o nov-"-! načinu finansiranja stanovanjske izgradnje v letu 1931. Upravni odbor je sprejel smernice plenuma občinskega odbora oZDr, ki jo preteklo leto razpravljal o ?z"r-dn‘i in finansiranju stanovanj v občini Hrasf- k. -rk DVE KP^TIJEin ZADRUGI V LITIJSKI OBČINI 0:1 navora leta naprej sta na c' mcčju litijske občine dve kmetijski zadru-', in sfer- b-nctikka zadruga Litija in kmetijska zadruga Gabrovka - Dole. II Kmetijski zadrugi z. o. J. Litija se je priključilo tudi kmetijsko posestvo Pc-noviče - Grmače zraven kmetijskih zadrug Šmartno, Kostrevnlca, Kresnice, Vače in Sava - Polšnik. Kmetijski zadrugi Dole in Gabrovka sta se pa združili v kmetijsko zadrugo Gabrovka - Dole s sedežem v Gabrovki. (ma) DELO TURISTIČNEGA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V HRASTNIKU Upravni odbor Turističnega olepševalnega društva v Hrastniku se je konstitinral in razpravljal o programu dela za leto 1961 in o petletnem perspektivnem programu razvoja turizma in olepšanju krajev hrastniške občine. Na seji so ugotovili, da je trenutno najvažnejše, da razširijo vrste članstva in zberejo čimveč sredstev za delo svojega društva. -ak NA NOVO 8LUZRENO MESTO Pomočnik direktorja Rudnika Trbovlje-Hrastnik, tov. Milan Kožuh, odhaja s 1. februarjem 1961 na novo službeno mesto kot direktor novega podjetja. Rudarske industrijske skupnosti (RUDIS) v Trbovljah. Tov. Milanu Kožuhu želimo na novem službenem mestu obilo uspehov, tako kot jih je dosegal na položalu ponočiika direktorja Rudnika Trbovlje-Hrastnik. PROGRAM PREDAVANJ DELAVSKE UNIVERZE V TRBOVLJAH V petek, 20. januarja 1961 bo ob 17. uri v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah predavanje tov. Franca Slapnika, člana delegacije Jugoslovanske investicijske banke »O VTISIH S POTI PO SOVJETSKI ZVEZI«. V sredo, 23. januarja 1961, ob 18. uri v klubu Svobode v Trbovljah II v okviru Večera za žene predavanje dr. Vladimirc Južni-čeve »DISPANZER ZA ŽENE IN NJEGOV POMEN«. Bralci nam pišejo! Postrežnina v Zasavju zaenkrat le v vešiih gostinskih obratih V zadnji številki Zasavskega tednika smo pisali o uvajanju postrež-nine v gostinskih podjetjih in večjih gostiščih v Zasavju. Tedaj smo naprosili uprave podjetij in nekaterih večjih gostišč v Zasavju, naj nam sporočijo, kako je pri njih z uvajanjem postreinine. Do zaključka redakcije te številke našega lista smo prejeli pismo Gostinske zbornice okraja Ljubljana — poverjeništva Trbovlje in »Restavracije* Litija. Gostinska zbornica okraja Ljubljana, poverjeništvo Trbovlje, piše med drugim: »Kakor ste že navedli v Vašem članku, so gostinska podjetja in večja gostišča v Zasavju že razpravljala o uvajanju postrež-nine v gostinstvu. Pred dnevi so se naši gostinci tudi udeležili seminarja na Bledu, na katerem so razpravljali o uvajanju postrežnine. Po temeljiti proučitvi objektivnih pogojev za uvajanje tega načina nagrajevanja v gostinstvu sp se naši gostinci zedinili v tem, da postrežnine ne moremo uvajati linearno v vseh gostiščih družbenega sektorja, pač pa je treba postrežnino uvesti — vsaj v prvi fazi — v tistih obratih, kjer je organizacijsko to mogoče uvesti. Smatramo, da pridejo v tej fazi uvajanja postrežnine v poštev hotel Kum v Zagorju, turistično go- stinski center Medijske Toplice na Izlakah (v času sezone), restavracija Turist v Trbovljah in salon Kolodvorske restavracije v Zidanem mostu. Sicer bodo pa o tem podjetja razpravljala s pristojnimi organi na posameznih občinskih ljudskih odborih ter sprejela dokončen sklep z njihovim soglasjem. Sicer je pa stvar vsakega gostišča oziroma gostinskega podjetja, da pripravi potrebne finančne račune ter na podlagi teh ugotovi višino odstotka postrežnine. Sklenjeno je pa bilo, da se postrežnina uvede v prej navedenih gostinskih obratih v naikrajšem času, zasavska gstinska podjetja pa bodo obvestila prebivalce o odstotku postrežnine in dnevu uvedbe preko Zasavskega tednika.* Iz Litije smo prejeli naslednje obvestilo: Kolektiv •Restavracije* v Litiji je obravnaval nov način nagrajevanja gostinskih delavcev in se odločil uvesti s 1. februarjem 10-odstotno postrežnino, vendar za sedaj še brez točno določenega odstotka čistega dohodka na posamezno delovno mesto. Toliko za sedaj zasavski gostinci. Brž ko bomo prejeli še podrobnejša obvestila o uvajanju postrežnine, jih bomo rade volje objavili. Želimo le, da uvedba postrežnine ne bi šla na račun zvišanja cen. Pionirska šolska zadrega v osnovni šoli Mlinše 2500 ton PREMOGA V DVEH IZMENAH Ze leta 1955 so na Rudniku Zagorje pričeli s pripravami za rekonstrukcijo separacije. Kakor kaže, bo le-ta skončana do konca letošnjega leta. Del separacije bo pričel poskusno obratovati že v septembru. Nova separacija v Zagorju bo imela zmogljivost 2500 ton premoga v dveh delovnih izmenah in se bo z boljšo klasifikacijo premoga njegova kvaliteta še izboljšala. Ze sedaj je imel premog zagorskega rudnika povprečno vrednost 4000 kalorij. -e Okrajni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana, podružnica Zagorje ob Savi OBVEŠČA na podlagi sklepa zadnjega zasedanja skupščine, da so od 1. Januarja 1961 naprej upeljane URADNE URE NA PODRUŽNICI OZSZ V ZAGORJU TAKOLE: ob torkih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure; trije uslužbenci delajo ob torkih tudi od 12. do 14. ure; ob četrtkih od 8. do 12. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Prosimo, da zavarovanci upoštevajo na novo upeljane uradne ure, ker bodo s tem olajšali delo uslužbencev. VLOGE IN OSTALE NUJNE SPISE JE ODDAJATI VSAK DAN OD 8. DO 12. URE V VLOŽIŠČU. Kulturna dejavnost na Polšniku Večerna politična šola v polnem razmahu Slušatelji večerne politične šole v Radečah pravkar predelujejo deseto temo svojega programa in videti je — kar se opazi tudi po udeležbi — da je zanimanje vedno večje. Predstojnik šole tov. Rajner je pred nedavnim izjavil, da je prepričan v popoln uspeh šole. -ik V letošnjem šolskem letu so zelo marljivi člani šolske zadruge na osnovni šoli Mlinše. Vse zastavljene naloge so v celoti izpolnili in tako zasedli najboljše mesto v tekmovanju v merilu zagorske občine. Gojili so cvetlice, zeleni adne in cvetlične sadike v topli gredi, nabrali seme, uredili učno travišče, mali sadovnjak in matičnjak itd. Pri vsem tem so se spoznali z raznimi načini gnojenja in drugimi agrotehničnimi ukrepi. Tudi administrativno so vodili šolsko zadrugo pohvalno. Imeli so kar precej prometa. Imeli so težave, zlasti s prodajo pridelkov, saj so hoteli odkupo-valci prevelik odstotek zaslužka. POŽAR V PREDILNICI V LITIJI V noči od nedelje, 15. januarja, na ponedeljek, 16. januarja, je izbruhnil v litijski Predilnici manjši požar na prstančnih strojih. Požar je nastal zaradi trenja. Požar je poškodoval 1 stroj in uničil prejo na 3 strojih. Ker je bil požar takoj zadušen, ni zajel večjega obsega. Škodo cenijo na 1 milijon din. Mabao gossodinlstvo' številka 9-10160 Izšla je dvojna številka revije »Sodobno gospodinjstvo«. Vsebuje 64 strani zanimivega in poučnega branja s področja gospodinjstva in potrošnje. 2e takoj v začetku beremo o zanimivem sklepu Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, da bo po posebnem poslovniku in na osnovi preizkušenj pričel podeljevati kvaliteten znak industrijskim izdelkom za individualna in razširjena gospodinjstva. Številka prinaša tudi v celoti besedilo tega pravilnika. Dalje prinaša revija referata Vladka Majhna o organiziranju in delu šolskih kuhinj, članek o vlogi tehnike v gospodinjstvu, ko servisi stanovanjskih skupnosti prevzemajo vedno več gospodinjskih del, prispevek o delu stanovanjskih skupnosti Ljubljana-Tabor, ki je v skromnih razmerah uspela organizirati zelo široko dejavnost. Zanimiv je pa tudi ilustriran članek o prehrani in stanovanjih gozdarskih delavcev na Goriškem. Zelo dobrodošel bo bralcem in bralkam članek z navodili za pri- ključek na električno omrežje, ker nepravilni priključki povzročajo škodo v stanovanjih kot na celotnem omrežju. — Gospodinje bodo vesele prispovka o novi vrsti posode, ki se je zadnje čase pojavila na trgu in omogoča varčevanje z elektriko. — Članek s pripombami o prodajanju živil navaja vrsto nepravilnosti, ki se zaradi malomarnosti in neznanja pojavljajo v prodajalnah z živili. V reviji najdemo tudi nekaj nasvetov za urejanje stanovanja in otroškega kotička v stanovanju. — S področja oblačenja je v listu nekaj novih predlogov za šolske delovne obleke, standardne mere za moške in ženske plašče ter članek o obutvi vaškega otroka. S področja prehrane objavlja revija slikovna poročila iz novih ljubljanskih gostinskih obratov, poročilo o preizkušnjah sadnih sokov na neki ljubljanski šoli, članek in rezultate preizkušanj z zavitim mesom, članek o piščancih farmske vzreje ter rezultate preizkušenj industrijskih biskvitnih listov. Zimske mesece bodo pionirji — zadružniki porabili za učenje in za sestavo načrtov za letošnje leto. Tako mislijo rediti tudi male živali in čebele. Doseženi uspehi so lahko članom šolske zadruge na osnovni šoli Mlinše vodilo za prihodnje delo. Ko so na tej šoli praznovali novoletno jelko, so se veselili doseženih uspehov in se spomnili vseh, ki so jim pomagali, da je bilo delo šolske zadruge uspešno. I. G. STAVA, KI BI SE LAHKO KONČALA Z ŽIVLJENJEM Za vse neumnosti se še najdejo posamezniki. Bilo je v zadnjih dneh starega leta, ko je z radeške-ga mosta neki »Vili« iz Trbovelj za stavo skočil v za dva metra naraslo Savo. Fant je sicer srečno priplaval spet na suho, nakar so v neki gostilni »zalili« dobljeno stavo, lahko bi se pa cela stvar končala huje. BODO V TRBOVLJAH USTANOVILI POČITNIŠKO SKUPNOST? Sindikalne podružnice z območja trboveljske občine so v zadnjem letu storile precej za dober in cenen oddih svojih članov izven domačega kraja. Sedaj pa vse bolj čutijo potrebo po ustanovitvi počitniške skupnosti ter o združevanju posameznih služb v krajih, kjer ima počitniške domove več gospodarskih organizacij iz Trbovelj. T. V zadnjem času se je spet razgibala kulturna dejavnost na Polšniku. Prosvetno društvo, ki je zadnjo sezono životarilo, je vključilo v svoje vrste precej novih mladih članov. Novo društveno vodstvo je sklenilo, da bo tudi še vnaprej sprejemalo v svoje vrste mladino. V dobrih dveh mesecih so se člani društva že dvakrat predstavili občinstvu, tako za 29. november (o čemer smo v našem listu že poročali) in z vedrim programom za Novo leto. Ob tej priliki so uprizorili tudi Nušičevo enodejanko »Diletantska predstava«. Prizadevna polšniška dekleta so v okrilju prosvetnega društva, ki ga vodi tovarišica Grbčeva, ustanovila ženski pevski zbor. Sedaj se polšniške pevke pripravljajo že za prvi nastop. Zboru je želeti, da bi vztrajal pri začetem delu in ponesel glas o Polšniku daleč naokrog. Dramski igralci se zadnje čase pripravljajo na uprizoritev drame Mire Pucove »Svet brez sovraštva«, s katero bodo nastopili v okviru praznovanja 20 - letnice vstaje jugoslovanskih narpdov. V teku so tudi priprave za praznovanje kulturnega dne — 8. februarja in za 8. marec — Dan žena, ki ju bo društvo proslavilo skupno s šolsko mladino. Te dni je na Polšniku tečaj ročnih del, ki ga vodi tovarišica Logarjeva in ga obiskuje deset deklet. Vsakih 14 dni ima društvo redne članske sestanke, združene s predavanji, ki jih spremlja predvajanje diafilmov. Doslej so člani na teh predavanjih slišali že o življenju in delu slikarja Hinka Smrekarja, o prebujanju afriških narodov; v načrtu so pa predavanja o dr. Francetu Pre- šernu, o vstaji jugoslovanskih narodov in druga. Ze sama dejavnost kaže, da je delo polšniškega prosvetnega društva bogato in vsestransko. Da bi pa bila dejavnost še uspešnejša, so na članskih sestankih že večkrat razpravljali o potrebi naku- pa nekaterih tehničnih pripomočkov, tako radia, magnetofona, televizijskega sprejemnika in drugega. Seveda nimajo za to potrebnih sredstev in upajo, da jim bo priskočil na pomoč Svet Svobod in prosvetnih društev litijske občine. -ar. 02 sporoča... TRBOVLJE V četrtek, 12. januarja, se je pripetila ob 10.50 prometna nesreča na Trgu Franca Fakina v Trbovljah. Motorist Gustav Jordan je vozil iz Gabrskega proti Trbovljam motorno kolo Lambretta S-26767 s hitrostjo 15 kilometrov na uro. Pred šolo Ivana Cankarja* v Zgornjih Trbovljah se je motorist umikal skupini otrok, ki je tedaj zapustila šolo in se napotila na cesto. Na istem mestu je pa prečkala cesto 82-letna Marija Goluh, ki se ni prepričala, če je cesta prosta. Motorist jo ie zadel s krmilom in jo podrl na tla, pri padcu si je zlomila levo roko in dobila odrgnine po obrazu. Motorist ni bil poškodovan, na motorju je pa škoda malenkostna. HRASTNIK V ponedeljek, 9. januarja, se :e ob 7.40 zgodila prometna nesreča na cesti III. reda v vasi Brezno. — ČLOVEK ČLOVEKU, VSTOPNINA STO DINARJEV Bilo je neko jesensko nedeljo. V lepem turističnem kraju nad Zagorjem je nastopala gostujoča skupina pevcev in igralcev iz Slovenske Benečije. Dvorano zadružnega doma so polno zasedli ljubitelji lepe slovenske pesmi. Čeprav se je program začel, je še vedno kdo na novo vstopil. Med zamudniki je pa bila tudi skupina mladih fantov, ki so prišli iz Zagorja. Tudi ti so želeli vstopiti. Blagajničarka jih je pobarala za vstopnino 100 dinarjev (določena cena za stojišče). — Kaj, sto dinarjev? — se je zarežala skupina. — Rajši spijemo vsak po pol litra vina, bomo vsaj imeli kaj od tega! Za temi besedami pa se je odtrgal oblak gnusnih kletvic, zbadanja in opazk, namenjenih programu, ki se je razvijal v dvorani, na osebe, ki so bile temu priča, in pa na dom, ki je res skromen, ki nam pa kljub svoji skromnosti nudi mnogo kulturnega razvedrila. Te nepremišljene besede, ki so prišle iz ust teh fantov, so me zabolele in vprašala sem se: ali se res ne da izkoreniniti ta serija tujih, popačenih kletvic iz src nekaterih naših ljudi? In kdaj, kdaj bodo znali prav ceniti našo lepo slovensko besedo, katere ohranitev je bila priborjena s krvjo naših očetov, mater, bratov in sinov! Marija Grobljar PRIHODNJI TEDEN DVA NOVA SERVISA Ze v prejšnji številki našega tednika smo poročali, da bo stanovanjska skupnost Center v Trbovljah odprla v kratkem dva nova servisa. Pri skupnosti smo zvedeli, da bosta servisa za krpanje in čiščenje stanovanj pričela z delom že okrog 20. t. m. Potrebne pripomočke, ki so jih v skupnosti kupili predvsem iz lastnih sredstev, bodo lahko stanovalci dobili v uporabo tudi za več dni. Oba nova servisa bosta imela prostore pri Forteju na Vodah. Voznik Srečko Pepel, iz Vranskega 67, je na nepreglednem ovinku zaradi ozke cesti zadel z avtobusom v prikolico nasproti prihajajočega tovornjaka, ki ga je upravljal šofer Anton Blagotinšek iz Debra 2 pri Laškem,. Na avtobusu je škode za okoli 25.000 din. V torek, dne 10. januarja, se je ob 11.30 hudo telesno poškodaval Slavko_ Dolanc, rojen 15. avgusta 1907, iz Hrastnika 150. Dolanc se je vračal od hiše Avgusta Dolinška v Hrastniku po cesti proti domu. Šel je ob robu ceste in omahnil v tri metre globok obcestni jarek, kjer je obležal nezavesten. Dolanc se je huje poškodoval po glavi in so ga prepeljali v trboveljsko bolnišnico, ZBOR VOLIVCEV ! V ZIDANEM MOSTU Pred dnevi je bil v Zidanem mostu zbor volivcev. Na njem so volivci obravnavali predvsem stanovanjsko gradnjo, ki je v Zidanem mostu zelo otežkočena, in ureditev samega kraja. Večina navzočih je v živahni razpravi zavzela stališče, da je treba tudi v Zidanem mostu začeti z gradnjo blokovskih stanovanj, saj je bilo po vojni zgrajeno samo eno stanovanjc (razen privatnikov). Volivci so nadalje obravnavali vprašanje ustanovitve ambulante, potem pralnice in krpalnice, ki pa jih bo težko zgraditi zaradi pomanjkanja prostora in zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. -sil Avtomehaniki in šoferji v Radečah so zborovali Preko trideset članov organizacije šoferjev in avtomehanikov v Radečah je na nedavnem občnem zboru kritično pregledalo delo svojega društva. V razpravi na na občnem zboru so predvsem izstopali tisti problemi in težave, ki zavirajo bolj uspešno delo organizacije. Zlasti so pa v razpravi poudarili premajhno množičnost pri delu, kar je preobremenjevalo tiste tovariše, ki so delali v društvu z voljo in čutom odgovornosti. Izostajanje od sej in sestankov društva so obsodili kot slab in neto-variški pojav. Vprašanje plačeva- ...........................................................................................................................................................................Illlllllllllllllllllllllll...............................................................................................................................................................................................................................IIIIIIIIIIIIIIIIHIIj »Kar k meni pridi, saj imam kavč v sobi. Zvečer me boš prišel obiskat in potem boš pač ostal notri; nihče se ne bo zmenil zate. Sicer ti pa lahko pokažem, kje boš spal.* »Zelo sem ti hvaležen za po- . . nudbo, vendarle se za zdajle rajši na zastavljeno blago. Zda, je pilo NA DNU PARIZA razidiva. Morda naju kdo opažu- treba napraviti prepis pogodbe in je. Kje naj te počakam zvečeri* jo še enkrat podpisati. To je mo- posodila neki sovjetski ladji ozi- glede sovjetskega posojila pri an- nesti neke akte v londonsko cen-njenemu intendantu denar gleški banki. Opravil ni nič. Re- tralo in prinesti druge nazaj. kli so mu, da se sovjetska amba- Trinajstega julija se je prisrčno sada v take stvari ne spušča. poslovil od Tessiera in Marcele. Dvanajstega julija je prejel po- Drugi dan ga je navsezgodaj ke. Ladjica, krščena za »Srebrno puščico*, je drsela zdaj pod sivim nebom brez luči po svinčenem morju brez vetra. Primož se je naslonil na ograjo in se prepustil opojnosti veličastnega mrtvila. Kmalu ni bilo zanj več ne Francije ne Anglije, ne preteklosti ne prihodnosti; zdelo se mu je, da ga ladja zanaša ne- *2c ob devetih pridi pred cer- ra^ P° naročilu banke opraviti 2iv, naj se zglasi na policijski pre- prebudilo trobentanje vojaških od- kam izven prostora in časa. v sv. Sulpicija; pozneje bi bil n,enega panskega od- jekturi. Ko je prišel t,a, so ga Mkov, ki so se zbirali k paradi c:J 7’. ■ kev sv. Sulpicija; pozneje ., obisk sumljiv. Od tam je samo ne- 'is*™ • kaj korakov do hotela Trianon, kjer stanujem.* .Presneto imeniten gospod si postal! Ali imaš tako dobro služboI* Ko se je Primož vračal s po■ takoj zaslišali morske agencije v Le Havru, kjer * 0(?(7 pr; vas' izgnanj komunist cord' do Slavoloka zmage, se ,e sesti s sovjetskim mtendan- yArnavt0S:s priznate>. Kakor vsako leto je Pa ruZo p J " A ' >Newhaven, Sir!* Zdrznil se ie Ta aveni !a. kiVrži 'od trza Con- in ™™arčka, ki ga ie n d- »Dne 27., 28. in 29. julija je A^jJdiJJA J IT C°”' vedel k drugim potnikom. tom zaradi podpisa, je na poti skozi stari pristaniški okraj za gledal Tineta Aleksiča. Arnavtovič. Priznate!< »Priznam.i »Petega julija ste se sešli v Le rnal’f:' . . pravijenim za izkrcanje v prista- .... ,, ,1‘ P*r'2 nisču Ncsvhaven. vil 14. /uiti, obletnico francoske revolucije. Četrt ure pozneje ie Primož In ravno na ta zgodovinski dan st°P‘l na koPno brnijo Begunec . u .. . > « IT K/»TI T /1 i-r n c t .-t I ■, 7-, ... .Pri Angležih sem ^poslenjn Sedla sta „a prvo klop in Tine Havru z intendantom sovjetske Jf ■ pnmoi poAljal od Pari- j*.iz "" tur tir/t ir,isr& Žan***?. __Havre, ...... tuje komuniste preganjati. Kruh si služi kot pristaniški delavec in .In kako je s tebojf* je vprašal slaništvu.* jo. V hotelu Trianon res ni na- pak a ni še dolgo tega Ibo sem ^ ^ ^ tičal nek,e pod streho. Na svide- ^ ^ cW n;e zvečer!* .Na svidenje!* In tako je konec junija Izmajl Arnavtovič trikrat prenočil pri Primožu. Potem se ie odpeljal v Belgijo, kamor se že od nekdaj zatekajo domači in tuii revolucionarji s francoskih tal. Menda se je naselil v Antuierpnu. Nato so se dogodki vrstili kakor te vidiva spet v Parizu * v filmu. Petega julija je Wrightov Tine m nato sta se ločila, uradnik poslal Primoža v Le Havre s svežnjem pravnih spisov. Angleška pomorska banka je poslaništvo po za kot izgnani »revolucionar*. K‘" ’c “uPn na tla starodav- _ , r r .ne Anglije, zavite v meclo in igra- .Priznam, ampak...* JJjijJTeppTinTvkrcll na i‘^a zlatu brez idej. »To zadostuje. Osmega julija ladjo, ki je vozila čez Rokavski Kaj bo začel tamI Primoža ste se mudili na sovjetskem po- .preliv v, Ncsvhaven. $?fovo, tpreletela bojazen, ce Primoža. »Jaz imam prav prijetno službo pri nekem Angležu in za to se imam zahvaliti nekemu francoskemu delavcu, ki ga veže z mojim šefom staro prijateljstvo.* .No, ko se gonja malo poleže, Primož m ugovarja se vidiva spet v Parizu,* je dejal del, da k‘ b‘l° *aman Osmega julija je šel Primož po bi __________ _ bi Poskus, začet v Parizu, je bilo kila njegova koža sploh še zmož-treba nadaljevati v Londonu. na drhtenja in trepetanja. Kaj bo doživel v angleški pre- Tako pa mu je bilo vseeno, stolniciI /Cof mehek Slovan je prišel ne- To je ugibal, ko je stal popold- v pariz, in kot človek brez ne na krovu malega parnika čustev, kakor ustvarjen v labora-„ . ■ , , ■ »Fljcbe d’argent* in čakal, kda, tofljH (Z skrivnostne energi- << *.<■*.. >• u,ut ....... v • • letih iz Pariza v London. Vrnil se je v hotel inanon. je. Kaj naj storiI Hipoma se je Na jugu so bregovi Francije že Dr. Ivan Černagoj “ " ‘ " in hkrati Z njimi se je »V službeni zadevi za angleško odvetniško pisarno.* »To je bila samo pretveza. Očitno ste komunistični agent. V oseminštiridesetih urah morate zapustiti Francijo. nalogu pisarne na sovjetsko vele- spomnil, da ima že izstavljen pot- skopneli m poslaništvo po dodatna pojasnila ni list za Anglijo, ker Bi moral začelo tudi sonce skrivati za obla- Konec ^iiiiiintiiiiiiiillllll"l'llllllllllllttllllllll|ii,lllll"nillllinilllllllltllllinilllinilllillllllllllllllllllluml|i|llll|iini'a iiili|i|i||||liliii|l|lll|||i11i||||||||1|||ii||11i|||i||H111i||i|1||111|itiii1|ii|1i1|1i||iii|ii||i'iiinii|iiiiii||ii|||||iiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitini}iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ii nja članarine, ki je sicer velikaj je bilo rešeno zadovoljivo predvsem po zaslugi agilnega blagajnika. Člani so v razpravi nadalje podčrtali, da ni pravega odnosa med člani in nečlani društva. Precej šoferjev stoji izven organizacije, dasi jim stoje na razpolago iste možnosti in pogoji. Ta pojav je, gledan s stališča društva, nepravilen. Posebno je treba poudariti tesno sodelovanje radeške podružnice z organizacijo šoferjev v Hrastniku, ki -je skoro že tradicionalno in je posebej prišlo do izraza na občnem zboru. -ik- Zakaj v januarju sesedeno mleko? Skorajda neverjetno je, da se je nekaterim gospodinjam, ki kupujejo odprto mleko v mlekarni poleg Tratnika, v januarju večkrat sesedlo. Pa vendar je res. Gospodinja S. iz Zg. Trbovelj pripoveduje: »Drugega januarja sem kupila v omenjeni mlekarni 2 litra mleka. Povprašala sem prodajalko, če je mleko sveže. Nekam v zadregi Je to potrdila. Doma sc mi je mleko sesedlo. Podobno se mi je to zgodilo sredi preteklega tedna. Gospodinje, ki kupujemo odprto mleko v tej mlekarni, se upravičeno vprašujemo, zakaj se prodaja tako mleko?« Temu vprašanju se pridružujemo tudi ml. Kolikor mleko ostaja od prejšnjega dne, naj ga kmetovalci porabijo za krmljenje živine, ne pa ga pustiti za potrošnika, kot se je verjetno doslej dogajalo. Precej nenavadno je, da sc mleko sesede v zimskem mesecu. Kaj je temu vzrok: kvaliteta ali težnja za popolno prodajo mleka (starega tudi več dni)? -pb* OD SREDE DO SREDE -»Obveščevalec — RADIO TELESNA KULTURA Trije občni zbori v Zagorju Zadnji teden so bili v Zagorju ob Savi trije občni zbori športnih organizacij. Prvi so se zbrali nogometaši Proletarca, ki so obiskali občni zbor v precejšnjem številu. Po poročilu sekcije tov. Franca Cešeka se je razvila živahna razprava, zlasti še zato, ker stopa nogometna 6ekcija Proletarca v novo leto s precejšnjimi dolgovi. Udeleženci občnega zbora so se vpraševali, zakaj se občnega zbora ni udeležil nihče od povabljenih zastopnikov družbenih organizacij. Menili so, da kaže, da jih kaj malo zanimajo problemi in načrti nogometa v zagorski dolini. Občni zbor zagorskih nogometašev je precej razpravljal tudi o težavi, da trener in igralec zagorskega Proletarca S. Halilagič ne more dobiti v Zagorju stanovanja. Udeleženci občnega zbora so zato izvolili posebno tričlansko komisijo, ki naj bi rešila to vprašanje s tovariši iz občinskih političnih vodstev. Vendar je pa bilo delo komisije brezuspešno. Zagorski nogometaši so tako ostali brez trenerja in tudi igralca, ker je S. Halilagič že vzel izpisnico. f HRVATSKO-SLOVENSKA ] LIGA V KOŠARKI? Upravni odbor KZS je pred dnevi razpravljal o problemih košarke v Sloveniji. Košarkarji iz naše republike so se že dogovorili s hrvaškimi in bodo po vsej verjetnosti organizirali slovensko-hrvaško košarkarsko ligo z 10 člani. V združenju bi sodelovalo 5 slovenskih in 5 hrvaških košarkarskih moštev. Od slovenskih bi v ligi sodelovali: Slovan. Ljubljana, Maribor, Triglav in Rudar. Mimo te lige bo pa še enotna slovenska liga, medtem ko bo druga slovenska liga odpadla. Dokončen sklep o tem bodo napravili na skupščini 19. februarja. Novoizvoljeni 13-članski upravni odbor nogometne sekcije. Proletarec bo še vnaprej vodil tov. Franc Cešek. V soboto, 14. januarja, so imeli redni letni občni zbor tudi člani košarkarske sekcije Proletarca. -Tudi to sekcijo tarejo podobni problemi kakor nogometaše, zlasti še pomanjkanje denarja. pa imeli občni zbor v domu Svobode v Kisovcu v nedeljo, 15. januarja. Na občnem zboru, ki je bil lepo obiskan, so govorili predvsem o ureditvi novega nogometnega igrišča na prostoru za Borovnikom. Dosedanje nogometno igrišče bo pa služilo rudniku za skladišče lesa. Občni zbor je sprejel vrsto sklepov. Tako je upati, da bo delo ki- Naprodaj je malo posestvo z •gospodarskim poslopjem v Trbov-• ljah-Retje št. 4. — Poizvedbe: Pra-' pretno 29, Hrastnik. Brivsko-frizersko učenko sprejmem v uk takoj ali po dogovoru. i— Ponudbe pošljite uredništvu pod »učenka«. ZAHVALE Ob težki in bridki izgubi naše Nogometaši kisovške Svobode so uspešnejše. dobre in skrbne mame, stare ma-sovških nogometašev v prihodnje J me in prababice # TEREZIJE BREČKO Prvi nastop košarkarjev v zimski if§i V nedeljo se je v telovadnici Partizana Zgornja Šiška začelo tekmovanje zimske košarkarske lige, kjer.tekmujejo tudi trboveljski košarkarji s tremi ekipami: moški, ženske in mladinci. Konkurenca v vseh skupinah je izredno močna, saj nastopajo vsi najboljši klubi iz Slovenije (razen Maribora) ter tudi državni prvak Ol.vmpia z mladinsko, člansko in dvema ženskima ekipama. Za Rudarja, še posebno za člane, pomeni ta nastop odlične priprave za prihodnja težka tekmovanja v Hr-vaško-slovenski košarkarski ligi. Rudarjevi košarkarji bodo zaradi manjših finančnih stroškov nastopili v ligi samo vsako drugo nedeljo ter bodo takrat odigrali vsakokrat po dve tekmi. Seveda bo zaradi tega za Rudarjevce to tekmovanje še teže in verjetno bo to vplivalo tudi na končno razvrstitev posameznih ekip. Mladinci so v prvi tekmi naleteli na težkega nasprotnika — Slovana in takoj zatem na 01ymoio (mladinski državni prvak). V obeh srečanjih so pokazali res lepo igro, •se iskreno zahvaljujemo vsem • darovalcem vencev in cvetja, dr. • Jožetu Kerštajnu, osebju bolnice • in vsem, ki so jo spremili na nje- • ni zadnji poti. Zahvaljujemo se 1 | tudi duhovščini za poslovilne be- kovredni ter rezultat nikakor niiSe Ž3,u,0ge haere, s!novl ln realen. V tekmi z 01ympio 54:31 i sorodniki (24:24), ki je bila hitra in borbe-ji______________________________ na, so pokazali še več. - Zenska ekipa v prvi tekmi Z|> Vsem, ki so našega nepozabne-01ympio I res ni mogla doseči ga moža in očeta več, medtem ko se je v drugi tek-i mi že bolje znašla. Ekipi se pozna, |» MARTINA LETNARJA da še ni dovolj vigrana. Rezultati i spremljali na njegovi zadnji poti 01ympia I : Rudar 59:18, Olvmpia i' v tako lepem številu in darovali II : Rudar 44:24. (• vence, se iskreno 'zahvaljujemo. Članska ekipa si je priborila šti-|> Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so ri točke. V prvi tekmi s »Trnovem«# na kakršenkoli način lajšali nje- se je moštvu očitno poznalo, da igrajo prvo tekmo v sezoni. Kljub temu, da je bil nasprotnik lažji kot »Moste«, s katerim so nastopili v drugi tekmi, je šlo precej težko in je bilo precej časa potrebno, da so se »ogreli«. V drugi tekmi pa je šlo dosti bolje, saj je bila to tekma, ki je imela že povsem svojstvo moderne košarke. Trnovo so n-emagali s 55:47, Moste pa z 74:49. V SKUPNOSTI JE MOC V nedeljo, 8. januarja, so sef * gove težke ure. Žalujoči: žena Marija, otroci Ivan, Vida, Erna, Berta in Mici, snaha, zet-je’ in vnučk1, sestra Angela Bučar, bratje z družinami in ostalo sorodstvo Ob izgubi našega dragega očeta ANTONA ŽAGARJA se iskreno zahvaljujemo dr. Drnovškovi in dr. Smrekarjevi, na- v »vuviju, o. “j, dalje vsem darovalcem vencev in zbrali šoferji m avtomehaniki tr-f . __ , . » . ,, cvetja. vsem, ki so sočustvovali z boveljske komune k letnemu ob-1 ------j... — ,-----------------, računu svoje organizacije. Njeno1, .. saj so bili Slovanu kljub porazu delo bilo preteklo leto plodno,#113 njl pcm- nami i k vsem, ki so ga spremili 67:35 (27:13) v igri popolnoma ena- Tekmovale v slalomu pod Mirnom V nedeljo, 15. januarja, je raz-sežne smučarske poljane pod Kumom pokrivalo kakih 20 cm suhega jn zmrznjenega snega. Le škoda,'da tudi ta dan ni bil sončen, kot je bil petek, in nato še sobota, temveč je bil vrh Kuma v gosti megli. Ko je bila proga pripravljena, so bili tekmovalci razdeljeni v štiri skupine: starejše in mlajše pionirje, mladince in člane. Zadnji so tekmovali na isti progi, ki je bila dolga čez 300 m in je imela 32 vratič, cilj pa je bil pri smučarskem zavetišču v Dolu pod Kumom. — Pionirji (starejši) so se pomerili na 150 m dolgi progi s 13 vratci, mlajši pionirji pa na 120 m dolgi progi, ki je imela 10 vratc. Rezultati - mlajši pionirji: 1. Polči Strgaršek 1:01,8 - 2. Peter Glavač 1:13,9 - 3. Rado Volaj 1 minuta 29,2; starejši pionirji: 1. Ivan Strgaršek 1:01,2 - 2. Zdravko Smodiš 1:09,6 - 3. Polči Jerše 1 minuta 12,5; mladinci: 1. Miro Tro-tovšek 1:35,9 - 2. Ivan Glavač 1 minuta 40,3; člani: 1. Jani Odlazek 1:16,7 - 2. Ivan Dolanc 1:20,8. To tekmovanje je bila odlična priprava za nastop na zasavskem in okrajnem prvenstvu. Ogledali so se ga tudi številni okoličani. Po tekmovanju je Smučarsko društvo »Kum« Dobovec razdelilo pionirjem enajst kompletnih parov smuči različnih dimenzij in posameznih delov, kar je kupilo iz med dobovške šolarje prišel »de- sni je organizacija uspešno za-l' kl.jučila več tečajev za lrvalifika-l1. cijo vozačev, sodelovala je pa tu-1 di v tednu varnosti. Nadalje jei1 avto-moto društvo razvilo svojo I1 društveno zastavo, sodelovalo vt• t paradi Dneva mladosti, napravilo:1 društven izlet v tovarno TAM vf Mariboru, in kar je tudi Družina Žagarjeva, Hrastnik mm m'š :■■■:■ ■>.<*& »Delavski dom«, Trbovlje: 19. ja-mtivaiu#nuarja amerjški barv. sinem., film p°"val"l OBRAČUN NA ATLANTIKU - Stike, lamuri« orna,- film 'no, jih je pa zato tembolj bogato obdaroval. P. R. Slovenska boksarska liga svojih sredstev. Tako je torej tudi točkah). Jasavje" drega V nedeljo je bil pred več kot 400 gledalci v domu »Zasavje« zanimiv dvoboj v konkurenci republiške lige. Kljub zmagi Odreda pa lahko trdimo, da sta bili ekipi enakovredni, le da imajo Zasavčani še premalo izkušenj. — Rezultat: Odred I : Zasavje I 12 proti 8. Rezultati posameznih kategorij (prvoimenovanl so boksarji »Zasavja«). Muha: Rozman : Pelko II 2:0 "brez borbe, ker je Pelko prekoračil težo) Perolahka: Perpar : Pelko I 2:0 (k. o. prvi krog) Lahka: Hribar : Pfajfar 2:0 (k. o. 3. krog) Pohvelter: Glavan : Balič 0:2 (k. o. 2. krog) Wcltcr: Serhaklič : Vajner 0:2 (k. o. 2. krog) Polsrednja: Centrih : Stauber 0:2 (t. k. o.) Srednja: Brglez : Pogačnik 2:0 (k. o. 1. krog) Poltcžka: Bobek : Fabiani 0:2 (t. k. o. 2. krog) Težka: Zupančič : Pivk 0 : 2 (po dek Mčaz«, čfeprav nekoliko poz- no, vzdrževalo najtesnejše -- “i20. do 23. januarja amer. sosednimi društvi. - Sama POLKOVNIK IN JAZ. 24 do 2g. prava, v katero so posegli ‘udi januarj-a sov. barvni cinem film gostje, je pokazala, da bo društvof CAHOBNr MLIN; 27. do 30. janu-tudi letošnje leto aktivno, zlastif Rr,n ampriSki bnrvni p,ashpniJ film ker je letos jubilejno leto in bomo praznovali 20-letnico revoluci* je nadalje bo društvo Praznovilo#.a^;^“^ "š^ba^T cinem! 10-letnico obstoja ter bo programf fj]m RISARKA MODELOV; 24. do 26. januarja ameriški barvni cinem. film VIDELI SE BOMO V LAS VFGASU; 27. do 30. januarja indijski barvni cinem. film ari a ameriški barvni glasbeni film POJMO V DEŽJU »Svoboda« Trbovlje II: 20. do 23. dela organizacije prilagojen in dan poudarek jubileju. - Občni zbor je potrdil geslo, da je le »v skupnosti moč«. — Organizacija se je MS SSiSTf. SjMATI INDIJE Dne^Z januarja 0dn6Sla ^ n S ^ov^T^o 23. Naloge, ki so si jih člani Zadali} janua£a 5.a™L, S' na občnem zboru, bodo spodbuda} r‘,m ZLOMLJENO KOPJE Pred-za nadaljnje delo in za nove?stayev soboto ob 17.in 19.15, v ,Knph. ('nedeljo ob 15., 17. in 19.15, v pone- p rdel j ek le ob 17. uri. Od 28. do 30. OBČNI ZBOR KEGLJAČEV ('januarja jap. barvni film VRATA V RADEČAH PEKLA Letni zbor kegljaškega kluba v(' »Svoboda« Hrastnik: 19. januar-Radečah prav gotovo pomeni za-('ja sov. film PLAŠČ; 20. januarja četek novega obdobja v delu to-1'emeriški barvni film SLEPI POT-vrstnega športa, katero v pretek-l'NIK; 21. do 23. januarja sovjetski lem letu ni bilo zadovoljivo. Izvo-Cbarv. cinem. film ČAROBNA VO-lili so nov odbor kluba, M ima vse!1 LENIČA: 25. do 26. januarja jug. možnosti za uspešno delo, saj so('film Dr. KOLAR vanj vključili starejše kot mlaj šef igralce. Po občnem zboru je bilo zani mivo kegljaško tekmovanje med »oženjenimi« in »neoženjenimi« kegljači, ki se je kajpak končalo z visoko zmago neporočenih tekmovalcev. emmm PMBimk&rm -ik ROJSTVA BREŽICE: Zofija Radanovič, Brežice — sina;. Cecilija Pečnik, Vel.Malence 22 — hčerko; Ana Verselič, Brežice — hčerko; Terezija Natahli, Vihre 8 — sina; Zofija Preskar, Sela 34 — hčerko; Brigita Zajec, Senovo 166 — sina; Neža Ajster, Kostanjevica — sina; Ivanka Kržan, Globoko 68 — sina; Marija Ogorevc, Brežina £5 — hčerko; Radojka Marijan, Crnc 19 — sina; Helena Cetin, Mifialovec št. 64 — hčerko; Mihaela Fon, Brežice — hčerko; Marija Kostrevc, Blatno 45 — sina; Bernarda Ferenčak. Dol. Skopice 18 — sina; Marija Zorčič, Bojsno 3 — hčerko; Ruža Štibrič, Senkovec — hčerko; Rozalija Gajer, Bistrica 77 — hčerko; Marija Turk, Senkovec 1 — sina; Vilma Planinc, Vukovo selo 28 — hčerko; Fanika Drobnič, Sela 11 — hčerko; Ljudmila Bohm, Dobova 82 — hčerko; Kristina Jurčič, Crešnjice 34 — sina; Marija Žibert, Kladje 9 — sina. HRASTNIK: Marija Shlastec, Bmica 50 — sina. TRBOVLJE: Friderika Božič, Trbovlje — hčerko; Marija Rački, Hrastnik — sina; Danijela Gunčar, Trbovlje — hčerko; Marjeta Štaut, Zagorje — hčerko; Joža Kovač, Trbovlje — hčerko; Jožefa Tržan, Kal-Hrastnik — hčerko; Ema Arh, Trbovlie — hčerko; Angela Izgoršek, Trbovlje-Prapreče — hčerko; Majda Žagar, Trbovlje — sina; Ivana Štrovs, Trbovlje — hčerko; Ana Blažič, Trbovlje -sina; Tatjana Dolinšek, Trbovlje — hčerko; Leopolda Reven, Zagorje - hčerko; Marija Blažič, Trbovlje - sina: Herta' Češko, Podvine — sina; Jožefa Zupančič, Trbovlje — dvojčka (sina in hčerko); Antonija Petek. Praproče — sina. ZAGORJE: Rojstev (doma) ni bilo. POROKE BREŽICE: Maks Grmovšek, uslužbenec iz Brežic, in Jožica Kovačič, uslužbenka iz Artič; Ivan Renvh. delavec iz Armeškega 15, in Eda Vatovec, bolničarka iz Brežic. HRASTNIK: Roman Lanegger, steklarski pomočnik iz Hrastnika št. 71 in Jožefa Rehnar, delavka iz Hrastnika 326. TRBOVLJE: Porok ni bilo. Zagorje: Ladislav Povše, mizar iz Zagorja, Cesta zmage 33, in S l-va Molka, delavka iz Tirne 21; Željko Remic, rp,dar jjt Kisovca 49. sovca 49. ČETRTEK, 19. januarja 12.00 Štirje fantje igrajo; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.30 Četrt ure z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 20. januarja 8.05 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kdo je našel Jurčka; 17.15 Razgovor z volivci; 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev — Pihalna godba Svobode I iz Hrastnika; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 21. januarja 13.30 Za prijetno sobotno popoldne; 14.20 Šport In športniki; 16.40 Planinski oktet iz Maribora; 17.15 Po kinu se dobimo; 18.30 Pevca Anica Zubovič in Marko Novosel; 20.00 V izbi na toplem (s pevci in godci); 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 22. januarja 10.00 Še pomnite, tovariši.”.; 10.30 Poje Slovenski oktet; 10.45 Z zabavno glasbo v novi teden; 16.00 Humoreska tega tedna — Willi Wegner: Reklama; 16.20 Melodije za vas; 17.10 Peli so jih mati moja ... (slovenske narodne pesmi); 18.24 Majhni zabavni ansambli; 18.45 Trio Slavka Avsenika; 20.05 Izberite melodijo tedna. PONEDELJEK, 23. januarja 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce; 15.40 Naši popotniki na tujem; 17.15 šoferjem na pot; 18.00 Športni tednik; 20.00 Glasbeni variete. TOREK, 24. januarja 12.25 Zabaven opoldanski spored; 14.05 Za šolarje — Jadwiga Wernerowa: Rjavka; 14.35 Priljubljene tenorske arije; 17.15 Razgovor z volivci; 18.00 Iz naših kolektivov; 20.30 Radijska igra — Dieter Welleshoff: Tajnica; 21.43 Melodije velikih mest. SREDA, 25. januarja 9.15 Izbrali smo za vas...; 11.30 Za cicibane; 12,00 Kvintet Zadovoljnih Kranjcev (polke in valčki); 14.05 Za šolarje — Kristina Brenk: Azil; 17.15 Sestanek v sre-'do; .17.30 Zabaval vas bo Billiy in Cirila Romih, delavka, iz Ki-* Veughn s svojim orkestrom; 18.45 'Catdi tortf z JMfvero Markovič; OBJAVA O DELOVNEM ČASU PRI OKRAJNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V LJUBLJANI IN O ČASU, V KATEREM SE SPREJEMAJO STRANKE Obveščamo vse državljane, gospodarske organizacije, zavode In ustanove, ?a bo Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani posloval počenši od 16. januarja 1961 takole: — ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7. do 14. ure; — ob sredah od 7. do 12. ure in od 14. do 18. ure; — ob sobotah od 7. do 12. ure. Stranke bomo sprejemali: — ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure; — ob sredah od 14. do 18. ure. Glavna pisarna (vložišče) bo sprejemala vloge vsak delavnik v teku vsega delovnega časa. Recepte za ortopedske pripomočke, prijave, objave In spremembe zavarovanja bomo sprejemali vsak delavnik od 8. do 12. ure in ob sredah od 14. do 18. ure. Z uvedbo novega delovnega časa preneha poslovati pravna posvetovalnica. Informacije s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko dobijo stranke v sobi 50/1. Okrajni zavod za soc. zavar. Ljubljana I e 1 M 25. - Naslednjo noč je Tom ob pravem času smuknil od doma. Vzel je staro kositrno svetilko in veliko ruto za zasenčenje. Vse je dobro kazalo. Ko se je dodobra stemnilo, sta oba raziskovalca Izginila v temo proti gostilni. Iluck je stražil, Tom pa je izginil. Dolgo ga ni bilo nazaj. Kar naenkrat je pa nekaj prisopihalo mimo Hucka. Bil je Tom. Lovil je sapo in dejal: »Iluck, beži, če ti je življenje drago!« Dečka sta jo ubrala. Šele ob robu mesteca sta se ustavila In Tom mu Je pravil, kaj Je doživel. 26. — »Grozno je bilo, Iluck! Kar se da tiho, sem preizkusil dva ključa. Toda nobeden ni odklenil. Kar tako sem prijel za kljuko in glej — vrata so bila odprta! Skočil sem v sobo, odgrnil svetilko ln...« — »Kaj sl videl, Tom?« mu je vpadel v besedo Huck. — »Toliko, da nisem stopil na roko Joeja! Ležal je tam in trdno spal. Mislim. da Je bil pijan!« — »Pa si videl skrinjico z zakladom?« — »Iskreno ti povem, Iluck, nisem se oziral. Razen steklenice ln kozarca na tleh nisem videl ničesar.« _ 27. — Hucku je medtem prišlo na um, da bi bila prav zdaj, ko je Joe smrčal na tleh, najlepša priložnost, da bi prišla do skrinjice, toda ko je malo bolje premislil, ga Je zazeblo. Kmalu je zavrgel to misel. Tišino je pretrgal Tom: »Poslušaj, Huck, ne bova več preiskovala, dokler za gotovo ne veva, da Joeja ni več v sobi. Ce straživa vsako noč, bova prav gotovo videla, če bo odšel. Potem pograbiva skrinjico ln najina bo.« 28. — »Jaz bom stražil celo noč,« je dejal Huck, »če boš šel tl po skrinjico.« — »Velja,« Je dejal Tom, »borni Ce bo treba, pridi na našo cesto in zamijavkaj. Ako bi po naključju spal, vrzi pest peska na moje okno!« — Huck je tako ponoči stražil, podnevi pa spal. Dečka sta bila na preži in njuno pričakovanje jima je ustvarjalo bogato domišljijo. V mislih sta imela same ie zaklad. miiimniii!iiini!inniiiininii!iii!iiiiiniii!iiiiiiiiii!iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiinniiiiiiiM Kdo ]e pomagal vojnemu zločincu Elchmannu Toliko samo mimogrede, da novem primeru, se je oglasil tu-seznanimo bralce z Eichmanno- di reakcionarni tisk, med njim vo odgovornostjo v zvezi z raz- predvsem »Osservatore roma-seljevanjem Slovencev. Prav ta- no« in skušal oprati nekatere ko se ne nameravamo zadrževa- cerkvene kroge, a brez potreb-ti pri šestih milijonih Judov, ki nih in prepričljivih dokazov, ka-jih je dal ta vojni zločinec s kor bomo videli kasneje. Ker o svojimi ukazi in podpisom likvi- Eichmannovem povojnem »skri-dirati, niti pri njegovem prekup- vaštvu« in begu pred zasluženo čevanju z Judi, za katere je zah- kaznijo naš tisk doslej še ni po-teval od ljudi, ki so jih hoteli drobneje poročal in ker bo Eich-rešiti, ogromne vsote, saj je o mannova zadeva naše bralce tem v minulem letu obširno poro- prav gotovo zanimala, smo po po- Eichmann mesec dni pred areta-čalo že »Delo«. O Eichmannu bi datkih v prej omenjenem tisku c*Jo v Argentini navsezadnje ne bilo treba toliko rekonstruirali nekaj najbolj zna-pisati, saj je njegovo zločinsko čilnih utrinkov iz zadnjih pet-delovanje bilo že ugotovljeno in najstih let Eichmannovega živ-krivda dokazana, če bi ne bilo ljenja, ki jih bo bržkone osvet- r.ad njima vgrebla v vrata celice številčnico ure s kazalcema, ki v Zahodni Nemčiji, Argentini in lil in dopolnil bližnji proces pro- kaZ®*a n 'urn^v proh' a* v**vrata še nekaterih državah vrsta voj- ti Eichmannu, napovedan za ma- . umreti tik -•v. k; rec letošnjega leta. kot žalost> da morata umretl tlk nih zločincev in ljudi, ki bi sodili skupaj z Eichmannom na zatožno klop, in temnih reakcionarnih sil, ki se z zmago nad fašizmom niso sprijaznile in ki se zlasti v Zahodni Nemčiji pod »Pet čez polnoč« pred svobodo, morda pa tudi kot = protest in opozorilo na uro sod- g be, ki čaka nacistične zločince. j§ Tako kakor nemški rablji v Be- g gunjah, ki so morili še štirinajst || Povračilna orožja, različni V (uporabljena sta bila le V-l in krinko "»boja^proti komunizmu« V‘2]- s0 bil? edino propagandno Sni' pred osvoboditvijo Begunj znova uspešno uveljavljajo v da- fredstvo, s katerim je hotel Hrt- se tudi eden največjih morilcev g našnjem, blokovsko razdeljenem ler v času katastrofalnih pora- vseh časov Adolf Eichmann, ki s svetu in zavzemajo jv novi za- z(iV- ki s0 se vrstili drug za dru-nemški vojski in admini- g™ in napovedovali poraz njego- je prav takrat »kolikor toliko g zadovoljivo rešil judovsko vpra- g šanje na Madžarskem«, ni za- g hodnonemški vojski ... —...... ..... „ . , straciji pomembne položaje (na je?a . "tls0^e!nefa :Reicha«, za- _—— ------------------ , = primer Globke, ki je leta 1935 drzatl panični strah svojih pri- vedal ali pa šeni hotel zavedati, g izdelal tako imenovane protiju- vrzencev pred porazom in jim da se bliža čas, ko bo moral g dovske zakone, ki so začeli ve- vliti novega upanja v zmago ljati 15. septembra 1935. - Naci- nemškega orožja. »Božja previd-stični zgodovinar Gehl: Deutsche nost«- k> ° \e v svojih zadnjih in Stichworten, str. tvorih klical na pomoč n ki je »zagotavljala« Nemcem tisočletno carstvo nemških nadljudi, je bila že znak obupa. Geschichte 214, »Nurnberger Gesetze«. Morda bo bližnji proces proti dajati račun za šest miljonov g mrtvih, ki jih je s svojim pod- g pisom poslal v smrt v plinskih g celicah in ognju krematorijev g v Osvviencinu (Auschtvitzu) in g drugih taboriščih smrti. Njegova g vest se ob tem morilskem po- g * no« 1918. leto ne bo ponovilo, ko nirancih ni videla ljudi, marveč A Vezni . »r ... v.. ___ii. x_____i 4» K! lr, mirna in hPo Vsak znak obupa je bilo Hitlerje- četju ni niti enkrat samkrat mogoče odkriti v letih 1945 do v0 ugotavljanje, da se »sramot- zgrozila, saj v Judih 1960, ko je le-ta bival v republiki Nemčiji. Kaj določnejšega o tem za sedaj še ni znanega, vendar je Eichmann do- , . . , .. , slej navedel že tri sto imen svo- žagala in da bo orožje, če bi jih nacističnih pajdašev v Bra- ™ralabltl premagana »položila a_____xt________šele pet minut čez polnoči-*, kar ziliji, Argentini, Nemčiji m dru--------Tn je Nemčija položila orožje že pred polnočjo, marveč, da se bo Nemčija borila do konca in tudi g j e, 'kakor piše francosk novi- romeni »nikoli«. In Nemci so se 6J ’ H res obnašali do konca, kakor da ne bodo nikoli poraženi in kakor da jim ne bo nikoli treba plačati krvavega računa za zločine, nar Victor Alexandrov v intervjuju, ki ga je imel z gospodom F. 29. septembra lani. je bila popolnoma mirna in celo g zadovoljna, saj je »opravljal in «£ opravil vestno svojo dolžnost«, g Prav tiste aprilske dni 1945, ko g je sprejel sporočilo in ukaz, naj S se vrne v Reich, je potekalo g leto njegovega delovanja na = Madžarskem. Hotel »Majestik« |j v Budimpešti, v katerem se je j§ pomladi 1944 naselil, je moral § sicer zapustiti, vendar je vse do g Zahodnonemška revija »Štern« ki so jih počenjali vse do leta tistega dne, ko je prejel ukaz s je lani že pred objavo Eichman- 1933 dalje s prihodom Hitlerja za vrnitev v Reich, opravljal = novih spominov v ameriškem in njegove stranke na oblast nad vestno svojo dolžnost in jo »za- || dovoljivo opravil«, saj je od g štiri sto tisoč z Madžarske de- g potiranih Judov do tedaj z gor e- g lo v krematorijih Oswiencina in gg drugih taboriščih smrti, že blizu g tri sto tisoč teh »nezaželenih g podljudi«. Nenjfikemu Reichu je že od- g bilo »pet čez polnoč«, ko se je g vračal. V Berlin seveda ni mo- g gel. Položaj na frontah ni več jg dopuščal kaj takega. »Life« objavila vrsto člankov, ki notranjimi nasprotniki — komu-gevore o zadnjih petnajstih le- nisti, socialisti in drugo opozici-tih Eichmannovega življenja, pa jo, nato pa, ko so začeli z oku-tudi drug svetovni tisk se je o piranjem drugih držav in sproži-Eichmannu mnogo razpisal. li drugo svetovno vojno, širom Napredni tisk, med njimi ita- po Evropi vse do »pet čez pol-lijanska revija »Vie nuove«, je noči«. O tem govore njihovi zlo-v minulem letu načel vprašanje, čini tudi na naših tleh, saj so še kdo je pomagal vojnim zločin- v drugi polovici aprila 1945. stre-cem Eichmannovega kova, da so Ijali zadnje talce. V begunjskih se tako lahko izognili zasledova- celicah smrti, spremenjenih v nju in zasluženi kazni. Ker je muzej, sta jih na to uro opozo-bil med temi zaščitniki tudi Va- rila tudi poslednja dva talca, tikan s svojimi ustanovami, kar streljana 17. aprila 1945, ko sta se je izkazalo tudi v Eichman- pred izvršitvijo smrtne obsodbe (Nadaljevanje prihodnjič) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii''i!iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiniiiiiiiiiiniinHniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliinin|iiii|i|i|i|!|||||,||iiiiiiiiiniiiiiiii!in!!!!H Dišave Prav lepo uslugo je napravil sir Linton Andrews, izdajatelj ista »Yorkshire Post«, udeležencem britanske konference o temi »Čistoča zraka«. Ko je poročal o »dišavah« na londonskih ulicah, je dejal: »Danes smrdi na londonskih ulicah, kot v kakšni garaži, medtem ko je v letih moje mladosti smrdelo kot v kopjskem hlevu.« Cim starejši postaja, je dejal, tem večjo prednost daje prejšnjim dišavam pred sedanjimi. Revija »The Motor« memd, da so ravno dišave najbolj primerne, da vzbujajo človeku občutek hrepenenja. Tako bodo naši potomci nekoč prav gotovo hrepeneli po bencinskem smradu na ulicah in ga šteli med »dišave« starih, dobrih časov. Uganke Luknja pri luknji, ej, to vam je past! Kar vanjo zaide, človeku gre v slast. Po liku je goba, po smislu je krov, ga nimaš ob času, greš moker domov. V temino se skrije, se v plašček zavije ... Ce v hiši preveč je domač, ostal bo Matjažek brez hlač. Novi elektronski napravi, ki je namenjena slepim, so dali ime »Umetni vid«. Naprava deluje kakor radar: miniaturni oddajnik emitira radijske valove, ki se odbijajo od zaprek in se vračajo v prav tako majhen sprejemnik. Kadarkoli se pojavi pred slepcem kakšna prepreka, izzove odbiti signal vrsto električnih impulzov, ki slepcu nadražijo dlan. ODŽAGANA Marsikdo si dela sive lase, ker je premajhne rasti, marsikdo pa tudi, če je prevelik, »Senzacionalna deklica Švedske« Ingrid West-man je bila visoka pri 18 letih 187 centimetrov. Zaradi tega je imela več psihičnih motenj. Zdaj so jo s kirurško intervencijo skrajšali (dobesedno) za 5 centimetrov. V ZABOJU CEZ SEVERNO MORJE Svojevrstno in nič kaj prijetno potovanje čez Severno morje je imel danski mornar Ridskov. V Kopenhagnu jc nekega večera utrujen prišel v pristanišče In se ulegel v velik zaboj, v katerem je bila slama. Ko se je zbudil, je prestrašen spoznal, da je na odprtem morju v trupu neke ladje in da ne more zlesti iz zabitega zaboja. Klical je in razbijal, toda zaVadi bučanja valov in ropota strojarni-ce ga nihče ni slišal. Sele tik pred angleško obalo ga je po naključju zaslišal neki mornar. »V vsako hišo dobro pralno sredstvo!« — to je parola, kadar govorimo o higieni in čistoči. Detergent OSKAR je pralno sredstvo z odličnimi svojstvi — zato OSKAR v vsako hišo! Za belo in pisano perilo OSKAR, - za volno, svilo, nylon in perlon detergent »PERILO«. Tablete proti prehladu V neki tovarni blizu Londona je zdravnik preprečil izgubo več tisoč delovnih ur s tem, da je dal 6000 delavcem tablete proti prehladu, ki so se izkazale kot zelo uspešne. Vsak delavec je moral pri prvera znaku prehlada pogoltniti pet tablet. V dvanajstmesečni preizkusni dobi so zdravniki pri devetih od desetih primerov — po pisanju londonskega »Sunday Dispacha« — dosegli, da se bolezen ni razvila. Dve od teh tablet vsebujeta toliko vitamina C kot cel zaboj oranž. V nadaljnjih dveh tabletah je aspirin, phe-nacetin, nikotinamid in kazein. Peta tableta vsebuje antibiotike proti vnetju grla. Tablete so se Izkazale tudi kot uspešno sredstvo za preprečevanje bronhitisa In vnetja mandeljnov. ROČNA ura NA AKUMULATOR Švicarska tovarna ročnih ur »Avia« je dala na tržišče električno ročno uro, ki jo poganja neznaten akumulatorček in ne mi- niaturna baterija, kakor doslej. Glavna prednost tega sistenfa je v tem, da je moč akumulator polniti s spajanjem z običajno baterijo za žepne svetilke. Akumulator je treba polniti le enkrat letno. Za smeh Zdravnik: »Kako je pa pa kaj a tekom?« Bolnik: »Včasih ga imam, včasih pa ne.« Zdravnik: »In kdaj ga nimate?« Bolnik: »Kadar se prej najem.« Mama: »Očka, ali vidiš, kako je naš Tonček bled in slaboten?« Oče: »Opazil sem, a tega ne razumem. Saj poje pol hleba na dan.« Mama: »Tako je, kot bi metal kruh v vodnjak.« Tonček: »Ne mečem ga v vodnjak. Mečem ga našemu mačku.« »Janezek, mreža?« »Mreža je kenj, ki razloži mi, kaj je velika množina lu-so zvezane z vrvico.« Prizor Iz filma »Most na reki Kwai«, ki ga bomo letos gledali tudi na naših filmskih platnih SVEN ELVESTAD Povest o sivi rokavici Krag je zelo pazil, da se ne bi zagovoril. All morda on kaj ve? Naslednji trenutek Je to misel že opustil. Saj Je čisto nemogoče. Vzel je briljantno Iglo iz žepa. »Obiskal sem vas zaradi tele Igle,« Je rekel. »Velika dragocenost je.« Sand ga je opazoval z občudujočimi pogledi. »Ali je bila ukradena?« Je vprašal. »Ne, Izgubljena Je bila.« »Izgubljena?« »Da. Poslušajte: zjutraj, dvanajstega tega meseca so našli to Iglo spodaj na cesti prav poleg male hiše. Vredna Je najmanj tisoč kron. Najditelj jo Je izročil policiji. V liste smo že dali oglas, naj se lastnik zglasi, toda doslej še ni nihče prišel. Zato smo mislili, da je iglo morda izgubil kak tujec. Zaradi tega smo začeli zadevo natančneje preiskovati. Mož, ki prebiva doli v mali hišici, je dejal, da je obstal enajstega pred njegovo hišo voz. Mlad gospod in neka dama 9ta sedela v njem. Povprašala sta moža, kod drži cesta k vam. Na policiji smo začeli misliti, če ni lastnik te Igle morda katera izmed teh dveh oseb. Zaradi tega me pošilja šef k vam z vprašanjem, kdo vas je enajstega zvečer obiskal.« Veleposestnik Sand Je z velikim zanimanjem poslušal Kragovo poročilo in potem odgovoril: »Mlad gospod in dama, ste rekli? No, to Je po-mota« Zadnje mesece me ni prav nihče obiskal. Ali ja hll morda celo mlad zakonski par? V tem trenutku ne poznam nobenega novoporočenega para.« Detektiv Je trenutek pomišljal. »To Je vendar čudno,« je rekel. »Oba sta Izrecno vprašala glede ceste do Sandovega veleposestva.« »Res, čudno Je.« »Peljala sta sc * majhno kočijo.« »Z majhno kočijo?« Veleposestnik se je hlastno dvignil s stola. »In to Je bilo enajstega, pravite?« je vprašal. »Da.« »Zvečer? Takole okoli devete ure?« Stopal Je nemirno po sobi gor In dol. Detektivu se Je zdelo, da se ubada z neko posebno mislijo. »Ne, ne! Od kod pa naj bi imel tako dragoceno Iglo?« Je rekel na pol sam sebi. »Kdo?« Je hitro vprašal Krag. »Mislil sem na tajnika,« Je odvrnil Sand. Tajnik Strčm, ki občuje v naši hiši. Bil je, sodim, pred kakšnimi štirinajstimi dnevi popoldne tu. Takole proti šesti uri zvečer me Je potem naprosil, naj mu posodim voz In konja, češ da Ima neko pot.« »Sam?« Je vprašal Krag. »Da, sam. Rekel je, da se bo sam peljal.« »In kdaj se Je potem vrnil?« »Okoli devete ure. No, morda Je bilo tudi že malo pozneje. Vsekakor Je bilo že čisto temno In spominjam se, da sem se z njim prerekal, ker se Je vrnil tako pozno.« »A dama?« »Ne, nikakršne dame ni bilo z njim. Cisto sam je bil. ko se je odpeljal, In čisto sam, ko se Je vrnil.« »AH vam Je povedal, kje Je bil?« »Ne. Vedno Je nekoliko čudaški. Rekel je samo, da ima neko pot.« »Nikakor sl ne morem misliti,« je nadaljeval Sand In ogledoval briljantno iglo, »od kod naj bi Imel mol prijatelj Strčm takšno dragocenost.« Detektiv Je vstal. »Tega seveda ne moremo vedeli,« Je menil. »Vendar ga bom vprašal, če je njegova. Kje stanuje?« Veleposestnik mu Je dal Strčmov naslov. Krag je trenutek premišljal. All Je bil res tajnik Usti mož, ki se Je navedenega večera peljal mimo male hiše? Kaj pa dama? Kje Je zdaj? Strčm se Je vendar sam vrnil k Sandu. Detektiv si je moral priznati, da Je vedno znova naletel na dokaze za pretkanost zvitega hudodelca. Ce hoče, da se mu bo posrečilo, prijeti ga, mora zelo previdno postopati, kajti najmanjša napaka mu lahko podere vso zgradbo preiskave. Obenem mu je bilo jasno, da bo že v nekaj urah na čistem s to skrivnostno zadevo. Kmalu nato Je bil Krag spet v mestu. Najprej je dognal, kdo in kaj Je sploh bil ta tajnik StrSm, o katerem mu Jc pripovedoval Sand. Ugotovil je, da Je imel službo tajnika pri nekem mestnem uradu. Dalje zvedel, da se Je Strčm šele pred dvema letoma po daljšem bivanju v tujini vrnil v domovino. Ko Je štel dvajset let. Je šel v Berlin. Majhna pustolovščina Jc bila kriva, da je zapustil to mesto. Ko se Je vrnil domov, Je s pomočjo vplivnih prijateljev dobil to udobno službo. Veljal Je za vestnega In sposobnega mladega človeka. Govorili so, da sl Je zlasti na področju narodnega gospodarstva pridobil v tujini obsežno znanje. Najbolj pa je Kraga zanimalo to, da je bil Strčm že nekaj časa v tesnih odnošajih z znano varietejsko damo, ki je v zadnji sezoni mešala glave vsemu zabave željnemu moškemu svetu glavnega mesta. Mnogo se Je gibal v družbi te ženske. Zelo pogosto »ta kosila aU večerjala v najuglednejših restavracijah, delala Izlete In se vedla tako, da sta povsod zbujala pozornost In bila središče splošnega zgledovanja. Tajnik Je imel udobno stanovanje ob Cesti v park. Neka vdova mu je gospodinjila. Preden ce jc detektiv napotil k Stromu. Je še hitro pogledal v telefonski Imenik. Njegovega Imena ni našel v njem. Krag Je nekaj trenutkov razmišljal in sl napravil načrt. . . Potem je odšel v svoje zasebno stanovanje in je tamkaj odprl veliko omaro, v kateri je Imel vse potrebščine za maskiranje. Izbral sl Je obleko, kakršno navadno nosijo telefonski delavci: moder delovni suknjič z usnjenim pasom, za katerega si je zataknil nekaj orodja. Krag Je počakal še pol ure, da bo Strčm zanesljivo že odsoten od doma in v službi. Potem sl je nataknil na ramo kolobar bakrene žice ln š'cl. Hišo je našel brez težav. Vstopil Je. Tajnik naj bi stanoval v tretjem nadstropju. Srečal ga Je na stopnicah In ga po Sandovcm opisu takoj spoznal. Detektiv sl je dejal, da mladi gospod ne more biti posebno vesten, kajti prišel bo v službo z več kot polurno zamudo. Bil Je zelo elegantno oblečen in jo nosil naočnike. Krag mu je pogledal v oči In ta je nehote umak-n'I pogled. Se nikdar ni videl tako hladnih in trdih oči. Bile so kakor Iz krmna. Detektiv se ni mogel otresti občutka nekega ne-ucinlja, ko Je šel mimo njega. Pozvonil Je pri vraijh v tretjem nadstropju. Na medeninasti ploščici ie bilo napisano tajnikovo ime. Odprla je črno oblečena starejša ženska In Krag se Je brez nadaljnjega mimo nje prcril v stanovanje z besedami: »Prifialam od telefonske družbe.« Zenska se je začudila. »Saj nimamo telefona v hiš1,« Je rekla. Krag Je čisto mirno odgovor!!: »Prav zaradi tena prihajam. Tajn'k Strčm Je naročil telefonski priključek. Pravkar sem ga srečal na stopnicah.« Zenska očitno ni vedela, kaj naj napravi. »O tem ml ni rekel niti besedice,« je zamr-mrala. »Ne?« jc dejal Kraj brezbrižno in odprl vrata. »All je to njegova soh?.7« 1® vprašal. »To Jo salon. Temle Je nlojnva delovna soba. Bržkone bo v njej hotel Imeti telefon.« »Seveda,« je menil preoblečeni detektiv In stopil v tajnikovo (IcJovno sobo. Njegov pogled je švigal po vseh kotih, da bi odkril kaj važnega. Zenska ga Je spremljala. Bila je ena Izmed tistih, ki rade mnogo govore, in Je bila vesela, d» dobi v stanovanjc trlcfon. (Dalje prihodnjič)