205. Številka.
Trst, v smlo, 19. oktobra 189S.
■
Tečaj XXIII.
EDIHOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Ktr. »70.	4 nVČ.	V edinosti Je moti
„Edinost" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in
praznikov, zjutraj in svf<Vr oh 7. nri. O ponedeljkih in po prnznikih ir.haja oh 9. uri zjutraj.
Naročnina znnSa: Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— Za ssmo večerno izdanje . ., 12-— Za pol leta.^etrt leta in na meneč rnzmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe hrez priložene naročnine «e uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu ejut-ranje fttevilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
'i
JU
Za več-
4
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. kra.no naročilo s primernim Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vni dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefraukovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase npre-jema npravnlStvo. Naročnino in o^lane je plačevati loco Trst.
Uredništvo In tiskarna se nahajata v ulici t'arintia Atv. 12. UpravnlStvo, od-pravnlStvo In sprejemanje Inseratov
v ulici violin piccolo Stv. U, II. nadstr.
r
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 18. (Nagodbeni odsek.) V nadaljevanju razprave o nagodbenih predlogah je rekel minister za trgovino baron J) i pa nI i, da se z meritoričnimi prigovori proti carinski in trgovinski zvezi ni povedalo ničesar bistvenega. Minister je govoril o povspeševanju industrije in je izjavil, da gre v Avstriji v tem oziru samo za generelno povspeSovanje in ne za osebno podporo. Minister je rekel, da v tem zmislu hoče tudi povspeševati domaČo produkcijo. (Jlcdo očitanja, da v okvirju carinske in trgovinske zveze manjka socijalno političnih določeb, je rekel minister, da po njegovem menenju ni to nikak pogrešek, ker so razmere tu kakor tam različno in je v tem področju potrebna svoboda. Minister je izjavil, dn ne najde on nobenega temeljnega razločka med industrijalno in agrarno politiko. Baron Dipauli je govoril potem o posamičnih točkah predlog in je na koncu svojega govora apeloval, naj se v interesu obrtnije in trgovine v kratkem rešijo nagodbene predloge.
Za trgovinskim ministrom sta še govorila poslanca M a u t h n e r in I) z i e d u s z y c k i, na kar se je pretrgala seja.
Prihodnja seja botle jutri.
Dunaj 18. (Proračunski odsek). Proračunski odsek se je danes posvetoval o vladini predlogi, tičoči se uravnave plač državnim služabnikom.
Poslanec P i en tu k je nasvetoval, naj se predloga prenaredi v vočih točkah in da naj se izplačuje poštne, brzojavne in druge služabnike po jednotnem zistemu in sicer v štirih plačilnih razredih s tremi plačilnimi stopinjami, nadalje, da so naj postavi nnčelo, da mora državni služabnik takoj o vstopu prejeti večjo plačo nego dosedaj.
Tekom debate so še govorili poslanci dr. Menger, Verkauf, Brzorad, Kurz in Treninfels. Fi-
PODLISTEK.	2
VAŠKA SLIKA.
J. KOMAR.
In jokala je, da se jc čudila z grozo, kje dobiva toliko solz, toliko vročih, pekočih solz . , .
Bila je pač ona sama ogromna, grenka solza !
In čakala je .. . On jo še ljubi, jo mora še ljubiti!......
A sedaj! Oista, gola resnica, česar ni hotela, ni marala, ni mogla verjeti sosedam in tovarišicam, ki so ji že davno vse to donašale na uho. Resnica, čujete, resnica ! . . .
Kako jo drži krog pasu — kako ji stiska mehko, žametno, dela nc vajeno ročico ! . . . Njena, seveda njena je trda, raz kava, kmečka . . . ! Kako jo oprijemlje za pas, stiska k sebi, kako ji boža vrat. . . lica . . . pritiska jih k sebi . . . poljublja ...
Pred očmi ji začenja migljati, vso so ji vrti, pleše ... v glavi ji šumi, vrvi . . . telo ji drhti, trepeče . . . noge se ji šibo, omagujejo . . . ona pada, steza roke, da bi se oprijela . . . nič, samo nizko, šibko grmovje, ki jo jc zbadalo s svojimi ostrimi bodicami, da se ji je v hipu pocedila rdeča krvca po razpraskani roki . .. padala je padla . . . obležala, zastokala, zavpila, zakričala . . . utihnila.....
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
nančni minister dr. Kaizl je opozarjal na svojo izjavo v prvem čitanju glede stroškov. Vladi bi ne bilo mogoče izvršiti tega zakona, dokler ni dohodkov, s katerimi bi se pokril ta izdatek.
Minister jc rekel, da se namerava zvišati plača tudi finančnim stražnikom in diurnistom in je nadalje pojasnil, da se zakon ne ozira na služabnike, ki so nastavljeni provizorično, temveč na one, na katere se ozira zakon od 1. 1873. Sicer pa da se zboljša tudi položaj pomožnih služabnikov.
Dllttuj 18. Prihodnja seja zbornico poslancev bode v četrtek.
Dlllltlj 18. (Poslanska zbornica.) Ko so šc posegli v debato poslanci dr. Stransky (Ceh) in dr. Pfersche (nemška napredna stranka) se je zaključila seja ob 3. uri popoludne.
Dunaj 18. (Zbornica poslanccv.) Minister za trgovino jc predložil zakonski načrt o povečanju pristanišča v Trstu.
Poslanec Laginja je stavil nujni predlog, tičoči se bede, ki jo trpi ljudstvo v Istri in je in-terpeloval radi razpravnega jezika na okrajnem šolskem svetu v Lošinju malem.
Poslanca Spinčič in Laginja sta inter-pelirala radi preziranja slovenskega jezika o-krajnom glavarstvu v Lošinju malemu.
Dllliaj 18. Vladina predloga, tičoča se razširjenja Tržaške luke, določa, naj se zgradi nov pomol pri sanitetnem poslopju, razširijo naj se nekatere poti na obrežju v stari Inki; napravi vrteči se mogt blizo iztoka velikega kanala in zgradi po-molje ter obrežje za pristaniščni basin pri sv. Andreju. Da se poravnajo stroški, sklene država pogodbo z občino mesta Trsta, po kateri daje občina državni upravi na razpolago posojilo v znesku <5 milijonov (katerega vzame iz velikega posojila, ki ga najmo občina) in siccr v razmerju kakor bodo napredovalo zgradbe. To posojilo mora državna uprava vrniti v letnih obrokih po 500.000 gld.
Nihče je ni slišal! — Tudi on ne! Tam za ovinkom, med zelenolistnim gabrovjem sta izginila oba . . . on in ona . . .!
In ležala je brez zavesti, mirno kakor bi sanjala najslajše sanjo, kakor bi se topila v sladkosti brezmejne sreče. Ležala jc kraj pota v mehki, duh-teči travi, bleda, brez življenja kakor bi si odpo-čivala mod pomladnim cvetjem.
Morda jo on dobi tu ležečo, ko so bo vračal?! Pojdo mimo, roko mu bodo še drhtele od strastnih objemov, katero je ukral v svoji strasti oni ... In ko zagleda njo, ležečo brez zavesti, trudno, izmučeno od obupa, tedaj se morda zopet spomni svojo prve ljubezni do nje, njene ljubezni, in srce se mu raztopi v prsih, poklekne skesan zraven nje, jo poljubi na bleda ustua, jo objame kakor nekdaj in dahne . . . »Odpusti . . .!«
Morda . .. ?!
Ne, ah ne . . . on, če se povrne, se povrne po drugi strani, saj bo spremljal ono, gosposko, sladko ljubico . . .!
II.
In ležala je brez zavesti, dolgo, dolgo . . .
Na ažurnem nebu so že zasvitale žarke zvezde in trepetale liki male lučice, ki trepečejo v dihu večernega eefira. Nočna rosa je že padala počasi, počasi, mehko na listje, cvetje . . . na-njo ... in to jo je vzdramilo.
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
z obrestmi po	(Prim. notico v »Edinosti« od
dne 3. t. m. Uredn.)
Dunaj 18. Jubilejna razstava se jc danes zaključila brez vseh posebnih slavnostij z navdušenimi »Slava«-klici na cesarja. Razstavina komisija jc odposlala udanostno brzojavko cesarju v Godolo.
Rtm 18. Proces zaradi dvoboja med Cava-lottijem in Macolnm se je pričel, poslednji je pri-vedel k obravnavi tudi svoje priče, ki so bile na dvoboju.
Eklatanten izgled.
Veliki Ben Akiba! Velik prorok in učitelj si bil! Kdo bi se hotel dotikati tvojega proroškega duha in tvojih naukov. Ali nekoč si se vendar — oprosti nam tvoj duh to opazko! — zmotil temeljito. To je bilo namreč takrat, ko si vskliknil, da se jo vsaka stvar že dogodila koilaj. Siromak! Opravičen si. Kje si si mogel misliti, da bode ke-daj v Trstu živel rod, ki si bode le domišljal, da je sestavljen iz samih epigonov nekdanjih res slavnih Rimljanov!! In kje si mogel vedeti, da bodo imeli kedaj na Dunaju parlament in da bode v to zbornico pošiljal tržaški rod svojih zastopnikov, ki te postavijo na laž skoro dve tisočletji po tvoji mučeniški smrti.
Ubogi Ben Akiba! Ne, ti nisi poznal italijanskih politikov iz Primorja, sicer bi bil nekoliko previdneji v svojih izrekih. Da bi bil včeraj, dne 18. oktobra 1898 po Kristusovem rojstvu listal iz groba in da bi bil pohitel na galerijo zbornico na Dunaj, pa bi bil izvedel, da je tudi takih stvari na svetu, katerih še ni bilo in o katerih bi mislil človek, da so nemožne. Cul bi bil tržaškega Italijana z francozko krvjo po žilah — — — — — seveda bi moral vedeti tudi to, kaj se je godilo v Trstu oue dni, ko so je zgražal svet nad groznim zločinom. Oul bi bil torej, kako jo namišljeni epi-
Glava jo jo bolela, šumelo ji je v ušesih, oči so jo skelele, zavest ji je bila nejasna, le nekaj se ji je vračalo vedno in vodno v spomin ... le nekaj .. .
On jc ne ljubi ... no ljubi več . . . zaplela ga jc ona polumeščanka, ona ... v svoje mreže . . , On je ne ljubi več . . .!
Zabolelo jo jc v srci, kakor bi je zabodel ostro, bodečo iglo v prsa, v srce . . .
Krikuila je bolestno, bolestno jokala . . .
Kam sedaj ? . . . Kam ? . . .
Nima je žive duše več, nima je . . . Tudi on jo jo pustil, tudi on prevari I, tudi on ogoljufal!
Doli pod robom smrekovega gozda je šumljal skrivnostno potok, vali so zveneli in brneli očarljivo, vabeče . . . l)ih vetra je pihljal z one strani tako sladko, tako mehko, tako ljubko . . . Ali je bil to dih . . . ali je bil to vzdih potoka, ki jo je vabil k sebi, v svoje naročje ... v svoj objem . . .?
Ali je bil.....?
Vstala je počasi, okorno.
Noge so se ji opotekale, v glavi ji je brnelo in šumelo, oči so jo skelelo, telo ji je drhtelo, trepetalo, gorelo . . . Zdelo se ji jo, da so je oprijemlje žgoč plamen, najprvo v nogah in po tem po vsem životu . . . zdelo se ji je, tla je vsa v plamenu, žgočem, perečem ognju . . .
(Pride še).
gon slavnega rodu romanskega tajil dejstva, tako jasnim čelom in — kako bi rekli? — neženirano, kakor j i li gotovo še ni noben člen nobenega parlamenta na »vetu!
Ne, dragi Beri Akiba, kaj taoega še ni bilo. Saj smo vajeni marsičemu cul strani laske gospAde; domišljali smo si celo, da smo vajeni že najhujšemu. Sedaj pa smo i/vedeli, da smo se motili.
Naši čitatelji so gotovo že uganili, tla govorimo tu o včerajšnji izjavi posl, Cambona v zbornici poslancev, naperjeni proti odgovoru grofa Thuna radi dogodkov v Trstu povodom smrti cesarice. Gosp. Cambon naj nam veruje, da je njegova decidirana izjava vzbudila senzacijo po Trstu. Strmeli smo in meli smo si oči, razmišljevaje, da-li smo sanjali takrat, da-li je sanjal tudi »Pieeolo«, ko je poročal o groznih izgredih v javnem vrtu radi koncerta, ki se je vršil tam, da-li je sa-njal, ko je pisal, da je imel siromašni podjetnik par tisočev škode, da-li smo sanjali mi vsi, ki smo gledali svojimi očmi prizore pred restavracijo »Giar-dinetto«, kjer 86 je vrSil koncert, da-li so sanjali oni, ki so nasilno storili konec plesu v dvorani Mally — — —?! Da sanjali srao, ali pa nas je premamila bujna domišljija naša, kajti g. Cambon je zatrdil včeraj v parlamentu, pred zborom naj-odličnejih mož ter ministerskemu predsedniku pod nos, zatrdil prepričanjem, katero je menda zajemal iz globine svojih prs, zatrdil, da onega usodnega večera seje vršila jedino le predstava v cirku, druge vese-lice pa da ni bilo nobene! [Ebbcne quest» rap-presentazione fu 1'unico trattenimento ch'ebbe luogo a Trieste.]
Ali mi bi vprašali spoštovanega zastopnika tržaškega, zakaj prav za prav so bili ekscesi v javnem vrtu in drugod? Kaj je bilo povod, da so se napolnile ječe?! Ne, ne, onorevole : polne ječe tržaške, razprava za razpravo, ki se vrše na deželnem sodišču tržaškem, ostre sodbe, ki se izrekajo in vaši lastni listi od onih dni govore drugače in potrjajo, da je bilo onega večera še drugih veselic razuu one v cirku, potrjajo torej, da vaša izjava v syoji bistveni točki ne odgovarja dejstvom!! Dejstvo je, nago, suho, golo dejstvo je, da je oni večer igrala mestna godba v mestnem vrtu, torej na občinskih tleh! Dejstvo je nadalje, da je bil prav tu začetek izgredov!!
Gosp. Cambon je rekel tudi, da je splošno žalovanje v Trstu naslednjih dnij (torej po izgredih) v nasprotju s trditvijo rainisterskega predsednika, da so se v Trstu vršile veselice, ko so drugi žalovali. Počasi, spoštovani gospod ! Golo dejstvo je nadalje tudi to, da je vaše glavno glasilo, sloviti »Piecolo«, jelo »žalovati« še le potem, ko so mu razbih šipe in da so še le vzgledu »Pic-cola« sledili drugi slični »žalovaloi« iz vašega tabora po notranjem mestu !! In prav to je jeden glavnih razlogov, da iskreno obžalujemo izgrede, ker so bil: vzrokom, da so »žalovali« innogi, mnogi, ki
—	niso žalovali!! Ali nas umete ?! Poleg tega pa nas je poučil tudi poluslužbeni »Mattino«, kako globoko in iskreno je bilo to »žalovanje«, na katero se sklicuje gospod Cambon: tako iskreno, da so med tednom hoteli — nadaljevati z veselicami!!
Vse to so dejstva, dragi gospod Cambon, vse to so stvari, katere je gledalo vse meščanstvo lastnimi očmi, vse to so dogodki, o katerih je naznanjal brzojav vsemu svetu in katere potrjajo sodni akti — vse to so fakta!
Dokler hoče kakov »Piccolo« utajiti sobice doli z neba, naj bi že bilo; ali da poslanec v svetih prostorih zakonodaje, v lice eliti človeške družbe, resnim možem govori, da ni bilo, kar je bilo — — ne, ne, slavni Ren Akiba, vedi, da si se motil, kajti kaj taeega se še ni dogodi hi!!
To pa naj nam verjame gospod Cambon, da nam je napravil veliko uslugo svojim včerajšnjim nastopom, kajti podalje enkrat svetu naj-eklatantneji dokaz, koliko gre vere ti-d i t v a m italijanske stranke! Da, lep in potreben pouk je dobil gosp. grof Thun! Sedaj naj le sodi sam: ako že hočejo utajiti take. notorične, uradno dokazane dogodke, kako se še le godi tedaj, kadar je govor o stvareh, katerih ni možno ko n b t a t o v a t i tako določno!! Na včerajšnjo izjavo Cambonovo nuj misli vsikdar, ko bodo zopet prihajali k njemu laški gospodje s tistimi -- nedolžnimi, žalostnimi, potrtimi obrazi
—	pravi novodobni Jeremije!
DOPISI.
Is učiteljskih krogov Istre. Gosp. kolega z Goriškega nasvetuje v št. 202. »Edinosti« (v zaključku dopisa), naj bi se sklical shod učiteljev iz Istre in Goriške (zastopnikov učit. društev) z namenom, da bi se ukrenilo, kako, kakim načinom naj bi se odposlala deputacija na Dunaj. G. tovarišu moram povedati, da učiteljstvo v Istri je že zapričelo z sejami, da je že v akciji in da ne more več zgubljati časa ter da bode vse dogotovljeno prav v kratkem in da naši odposlanci se v kratkem odpeljejo proti Dunaju.
Idite in storite tako tudi Vi na Goriškem! Nasvetujem, naj predsedniki učiteljskih društev skli-čejo seje; naj napravijo spomenice, saj ni vendar to tako teško. Pa hitro! Kaj vendar čakajo? Navedite vse plačilne vrste z številom učiteljev; koliko učiteljev uživa v deželi po 300 gld. in učiteljic po 250 gl. letne plače! itd.
Odposlanci Istre in Goriške se lahko združijo na Dunaju, ampak to pravim, da mi ne bomo čakali goriških, ako ne bodo pripravljeni. Torej ne plašite se nobenega — delajte!
Istrska učiteljska društva se združijo v »Deželno zavezo učit. društev* ! Storite tako tudi Vi nn Goriškem. — Vsaka dežela ima svoje zakone. Po teh so moramo ravnati glede zahtev. Torej ne gre (to imamo že v »Zvezi«), kakor nasvetuje g. kolega, da bi se združila vsa učiteljska društva na Primorskem. — V ostalem vsem se popolnoma vjemava z g. kolegom. Nasvetoval bi g. kolegu, naj on vzame stvar v joke na Goriškem.
Gosp. sodnemu slugi, ki se je oglasil v »Edinosti«, moram povedati, da jim privošČamo z veseljem poboljška. Naj mi veruje, da vemo dobro, koliko so imeli poprej (zlast oni na deželi) in koliko imajo sedaj. Naj pa tudi on veruje meni, da polovica učiteljev po deželi je na slabšem, nego oni.
Poglejte zgornje številke? Vas-li ne popade zona? — Pa upajmo eden in drugi in humorja ne smemo zgubiti. Občinstvo nam pravi: se mora in se mora Vam zboljšati v kratkem. In tudi mi
pravimo tako.	Dixi.
*
* *
D o s t a v e k uredništva. Slabo gmotno položenje učiteljstva v Istri in na Goriškem je ven-^ dar tako notorična stvar, da se nam zdi, da ved-nim povdarjanjem tega zla postajamo podobni onemu, ki nosi vodo —• v morje. Nam se močno dozdeva, da bi gg. učitelji storili veliko pametneje, ako bi — mesto da pojejo jeremijade — jeli za-resno razmišljati o Bredstvih, kako odpomoči zlu. Vse prav, tudi tožba mora biti, toda na svojem mestu ! A tožbi mora slediti krepka inicijativa! Te pa je vsikdar nedostajalo gg. učiteljem na Primorskem. Nedostajalo je, ker jim nedostaje glavnega pogoja za krepko inicijativo: zložnosti, organizacije. Gospodje nuj torej ne tožijo le drugih, ampak tožijo naj tudi same sebe!
Za te pripomnje nam je dala povoda opazka našega dopisnika »Z Goriškega« v sobotnem večernem izdanju tega lista, ki je rekel mej drugim :
»Nobeno teh glasil (menil je »Sočo« in »Edinost«) pa tudi ni prišlo s kakim predlogom, kako bi se dale razmere zboljšati, niti nam ni povedalo, ali imajo slovanski poslanci res namen, voljo in moč, pomagati nam iz bednega stanja«.
Ta izjava nas izziva na odgovor, ker nje prvi dol obseza insinuvacijo, ki je ne le čudna, ampak preznaČilua za dejstvo, ki smo je konstatovali že gori : za desorganizacijo in desinformacijo, ki vlada mej uditeljstvom na Primorskem glede načina, kako bi jim bilo možno pomoči. Od nas zahtevajo torej go-spospodje, da bi jim povedali, kako bi jim bilo pomoči ! Gospoda, vi hočete sedlati konja pri repu! Ne mi vam, a m p a k vi na m morate povedati to — vi morate najprej priti na čisto med seboj, vi se morate združiti za krepko akcijo! Nam pa je potem dolžnost, da vas podpiramo na tej akciji. Tako jedino je prav, tako delajo vsi drugi stanovi !! Kar morejo delavci, morate moči tudi vi, učitelji!! Oni drugi določajo sami in javljajo svetu, kako hočejo in kaj hočejo. Do tega spoznanja se še ni povspelo učiteljstvo na Primorskem. Iz vas samih mora prihajati torej inicijativa.
Drugi del izjave našega dopisnika pa obseza vprašanje, ki se nam zdi jako ■— čudno! Čudno, ker hoče, da v imenu poslancev odgovarjamo mi,
in Čudno, ker hoče vedeti po vsej sili od nas, o čemer je prepričan ves svet!
Ali, ker že hočejo, bodisi.
Mi ntemo poklicani, da bi branili goriške poslance. Naj se le branijo sami, kakor se jim primerneje zdi. Odločno, najodločneje pa moramo nastopiti proti napadom na hrvatske in istrske poslance v Istri. Najodločneje moramo oporekati trditvi, ki jo ponavlja tudi dopisnik »iz učiteljskih krogov Istre« v sinočnjem »Slovenskem Narodu«, proti temu namreč, da lioce naše in italijanske poslancesmatrati kakor celoto, iz česar bi sledilo, da so obojni jednako krivi na bednem stanju učiteljstva. Morda je tako po vseh parlamentih sveta — ali v deželnem zboru istrskem ni tako! Sedaj že moramo mi pozvati gospoda dopisnika najresneje, naj on pove našim poslancem, kako hi mogli oni kaj storiti v tem deželnem zboru ! Prosimo, govorite! Vi veste dobro, da imajo naši proti sebi večino, kateri bi glede srditosti in zdivjanosti zastonj iskali vrstnice po vsem svetu; vi veste, da se naši ne volijo v odseke, z čemer jim je odtegnjeno glavno torišče za delovanje; vi veste, da v plenumu ne puščajo našim, da bi govorili, in če si že kedaj izsilijo — v pravem pomenu te besede — besedo, pa se njih govori ne beležijo v zapisnik; vi veste, da se našim ne dopuščajo vprašanja, predlogi in interpelacije, in če se čitajo v zbornici, pa se ne smatrajo predloženimi; vi veste, da je našim poslancem izvrševanje mandata spojeno celo z nevarnostjo za zdravje in življenje, in veste, da so izpostavljeni najhujemu zasmehovanju zbornice; vi veste, da jim terorizem druhali na galeriji krati svobodo govora, vi veste slednjič, da so vladni organi se svojimi nazori navadno na strani Italijanov.
Vi veste dobro vse to in veudar vprašujete, da-li imajo naši poslanci voljo pomagati vam ? !! In vendar mečete krivdo po jeduakem delu na one, ki terorizujejo in na one, ki imajo vezane roke! In vendar hočete, da so slovanski in italijanski poslanci celota, jednako odgovorna za vse čine zbornice!! Ako to ni krivica, potem moramo priznati, da sploh ne vemo, kaj je krivica.
Gg. učitelji naj nam verujejo, da nam je žal, da moramo govoriti tako. Mi poznamo istrske poslance in zato ne moremo in ne smemo molčati k taki krivici. Po takih krivičnih napadih bi mogla trpeti — narodna stvar! Tega ne smemo dopustiti. Kam pridemo, ako se bode vsa delegacija poslancev hitro smatrala za sovražnico tega ali onega stanu jedino zato, ker je morda ta ali oni poslanec, doma, recimo kakor zasebnik ali kakor župan, slučajno zašel v nasprotje s tem ali onim!
Gospoda učitelji vedo, da smo bili vsikdar radi in hočemo ostati tolmači njih tožeb. C njej o pa naj resno besedo: čim bi učitelj jel paktirati z sovražniki naroda, čim bi se jel vezati z uplivi, notorično neprijaznimi n a še m u s t re ml j e nj u, čim bijel iskati svoje sreče izven okvirja življenskih interesov naroda, čim bi s v o j o osebno korist odluščil od s plodnosti naroda — potem se neha vsaka obveznost od naše strani, potem je zgubil pravico tudi do tožeb na narodno adreso, potem naj se obrača le do onih, ki so njegovi zaščitniki !!
Ta izjava naša naj se ne smatra kakor grožnja. Vsakomur je svobodno, da si izbira pota, katera hoče hoditi. Te svobode ne smemo kratiti tudi gg. učiteljem. Govoriti pa smo morali jasno in odkrito, da se nc ho čudil nikdo danes ali jutri, ako se bodo naša pota križala z njegovo stezo. Tudi tu velja: clara paeta, boni amiei!!
Dunaj, 17. oktobra 1898. Otvoritev prvega češkega narodnega doma na Dunaju). Ta lepa slavnost bo je vršila včeraj, v nedeljo. V »Funfhaus«, v Turnergassc, je nakupil odbor narodnega doma realiteto št. 9. ter dal dozidati še veliko dvorano, tako, da predstavlja zemljišče s poslopjem sedaj vrednost 90.000 gld. Na slavnostnem prostoru se je zbralo v velikanski meri slovanskih elementov Dunaja. Nad tisoč čeških, poljskih, hrvatskih in drugih slovanskih društev bilo je zastopanih, deloma korporativno, deloma po deputacijah. Slavnosti se je udeležilo tudi več slovanskih poslancev in drugih odličnih oseb. Fronta doma je bila vsa odičena narodnimi zastavami in rožami. Razpostavljen je bil tudi kip Pa-
lackega, okusno odičen rožami in cveticami. Posebno mnogoštevilno so se udeležila sokolska društva, katerih členi (v svoji okusni sokolski opravi) so se razvrstili pred govorniškim odrom, kar je sestavljalo posebno lepo sliko.
Slavnostni govor je govoril poslanec Kurz, ki je navdušenimi besedami slikal napredek češkega elementa na Nižeavstrijskem in na Dunaju. Posebno je povdarjal naj se dunajski Slovani, posebno pa Čehi, drže gesla »Svuj k svćmu«. Če bi nad 80.000 dunajskih čeških gospodinj — tako je povdarjal govornik — kupovalo le od svojcev, bi se vsako leto odtegnilo mnogo milijonov skupnemu sovražniku.
Navdušeni Vyborne- in Nazdar-klici so za-orili o zaključku govora.
Ko je še mnogo drugih govornikov izustilo navdušenih govorov, zapelo seje »Hej Slovani« ter položilo zadnji kamen. O tem so se izgovorila razna gesla, ki so povzročala navdušeno odobravanje. Tako n. pr. je rekel posl. Kurz: »Nikoli se ne udarno!« Posl. Hofica : »Moč naroda leži v narodni zavednosti.« Računski svetuik Stejskal: »Novi dom bodi trdnjava proti sovražnikom slovanskega naroda«. Neki društveni zastopnik: »Jednega (narodni dom) imamo, sedaj jih rabimo na Dunaju še 18!« (Ker je 19 okrajev).
Potem je bil slavnostnen banket in zvečer slavnostna akademija. Nemški dunajski listi nimajo dovolj zagriženih besed, da bi dovolj napadali slavnost. »Deutsches Volksblatt« piše n. pr. pod naslovom: »Češke provokacije« ». . . .Slavnost se je prelevila posebno po govoru posl. Kurz-a v provokacijo Nemcev. Posl. Kurz je proglasil tudi parolo, da je kupovati le od Čehov, da se tako »odtegnejo milijoni sovražniku«. Mislimo, da na Dunaju živeči Čehi ne bodo ubogali tega sveta, ker pozkušnja bi utegnila izpasti slabo zanje. Nemci bi jednostavno obrnili kolec in tako postavili na stotine čeških obrtnikov na ^suho«. »Ostdeutsche Rundschau« piše o slavnosti, »ki se mora zaznamovati kakor nesramno izzivanje i. t. d.«
Ta jeza, te grožnje, ali ni vse to prav ono, kar je rekel naš pesnik: Mi ustajamo in vas je — strah!! Ali britko mora biti vendar človeku pri srcu, ako misli na razmere v svoji domovini, sosebno na tržaških tleh — in jiL primerja potem z velikim procesom, ki se vrši na Dunaju v prilog alovanstvu. Dunaj je veljal do sedaj— seveda po krivici — kakor nemško mesto in vendar se razvija tu, krepi in širi slovanski živelj ter otvarja svoje narodne dome; na tržaški zemlji pa, kjer biva od nekdaj naš rod kakor prvobitno prebivalstvo, kjer so vladne oblasti govorile vsikdar slovenski s tem prebivalstvom, kadar je bila država v stiski, tam ne morete ni dihati, tam nam odrekajo pravico do obstanka, do življenja. Toda potolažite se, vstrajajte v veri, da skoro posije solnce tudi pred tržaška vrata.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 19. oktobra 1898.
Državni zbor. Včeraj je imela svojo sejo gosposka zbornica. Predsednik je prijavil, da mu je Njegovo Veličanstvo naložilo, da sporoči zbornici zahvalo na izrazu sočutja povodom smrti cesarice z zagotovilom, da je sočutje gosposke zbornice prav dobro delo Njegovemu Veličanstvu.
Zbornica je vsprejela na to dogovor med Italijo in Avstro-Ogersko o medsebojnem podpiranju bolnikov, ki so brez sredstev. Potem je vsprejela naredba od 19. avgusta o zaustavljenju porotnih sodišč za sodna okrožja v Galiciji.
V zbornici poslancev se je nadaljevala razprava o proračunskem provizoriju. Moravski Čeh Stransky je trdo prijemal nemške stranke in je bilo med tem govorom burnih prizorov. Spominjal jih je, kako so oni uveli v to zbornico spopade in viharje, spominjal jih je v divjaške napade v Brnu na praškega župana Podlipnega, katerega napadi so znak nemške kulture.
Za Stranskvm je govoril znanijunak od noža — prof. P fer sebe in potem seje seja zaključila.
Prihodnja seja v četrtek.
K položaju. Tudi praška »Politika« precej dobro sodi našo laške signore. Zabeleživši vesti o pogajanjih med liberalnim veleposestvom in Italijani za — opozicijo, meni praški list: »Signori so jako
praktični politiki, ki se dajejo voditi le od svoje koristi! Za to se niso sprli še z nobeno vlado, in to prav zato, ker se zavedajo, da nobena strank« v s v o j i i z ve n pa r la m e n t a r n i poziciji ni tako odvisna od dobrohotnosti vlade, kakor ravno oni, Italijani. Ako se torej pri-družij o ustavovernemu veleposestvu, je to razumeti le tako, da hočejo imeti v ognju dve železi, da bi ven iz te pokrite pozicije tem vspešneje uveljavljali svoje zahteve pred vlado*.
»Information« pa pravi: »Italijani v zbornici poslancev ostajajo zvesti svoji stari taktiki, da love hkratu s psom in zajcem. Zdi se, da se dobro počutijo pri tem. Za vlado, in ne le zn sedanjo,'ampak za vsako, tiči v tem dragocen kažipot. Iz tega je možno razvideti, kakov dobiček se ima od tega, ako se išče podpore v toli nezanesljivem ž i v lj u«.
Zdi se, da so tudi druge ljudje jeli spoznavati, kaj pomenja tisto zavratno laško »čakanje«.
O pogajanjih z desnico ni danes posebnih vesti. Le v »Slovencu« Čitamo brzojavko, ki še bolj potrja včerajnji u tis, da se je namreč nekoliko ublažilo med Jugoslovani in vlado Ta brzojavka se glasi: »Kolikor jo znano do sedaj, je ministerski predsednik obljubil, da se ustanovi nekaj stipendijev za slovenske velikošolce, da se temeljiteje v posamičnih strokah izobrazijo. O posamičnih zahtevah zveze se bo minister Thun dogovarjal s posamičnimi poslanci. Thun je sedaj bolj prijazen za naše zahteve, nego je bil pred nekaj dnevi. Jednemu poslancu od zveze je danes dejal: Vaše stvari stoje ugodno Ali je na tem kaj več, kakor same besede, o tem danes še ni mogoče Bporočati«.
Nerniko pravicoljubje. Ministerstvo trgovine je bilo naložilo trgovinski zbornici v Celovcu, da mora slovenskim posojilnicam in hranilnicam dostavljati slovenske statistične obrazce v izpolnitev.
Ta nalog je umeven vendar sam ob sebi, tako, da menda pač ne treba ni besedice utemeljevanja. Nemcem nemško, Slovenoem slovensko. Ob taki uredbi ne more biti krivice nikomur. Pa vendar se je rečena zbornica pritožila proti temu pravičnemu odloku. Je že tako to nemško pravicoljubje : ako ne morejo delati krivice, pa menijo, da se njim krivica godi!!
Preobrat ▼ Srbiji ? Bolj in bolj se množe glasovi, da uboga Srbija stoji zopet pred jednim, redno ponavljajočih se prevratov. Ti prevrati bi se dali uvrstiti v dve kategoriji: Milan prihaja — Milan odhaja. Sedaj bodo menda odhajal zopet. Na svojem zadnjem potovanju da Be je uveril kralj Aleksander, da ne le v Petrogradu in v Parizu, ampak tudi nu Dunaju da žele, da bi kralj Milan za nekoliko čnsa ne počeščal Srbije se svojo — »dragoceno« navzočnostjo. — Poleg tega žuga še neki bančni konsorcij v Parizu, da nastopi pot sodišč, ako se ne poplačajo dolgovi Milana, čim propadejo dotične menjice.
V Rimu se je začel včeraj tisti senzacionalni proces proti poslancu Macola, ki je v dvoboju ubil znanega irredentovca in velikega prijatelja naših »politisehe Schwarmer« — kaj ne »Gra-zer Tagespost« ? — Cavalottija.
Domače vesti.
Odprto pismo Ivana Nabergoja ministerskemu predsedniku grofu Thunu je zbudilo pozornost med slovanskim novinstvom.
Pismo omenjajo vsi zagrebški listi, »Slov. Narod« je je ponatisnil doslovno, a »Slovenec« piše :
»Odprto pismo grofu Thunu je pisal branitelj tržaških Slovencev, deželni in državni poslanec gospod vitez Ivan Nabergoj. V tem svojem pismu, objavljenem v zadnji štev. tržaške »Edinosti«, pra-šuje Nabergoj grofa Thuna, kaj da namerava mini ster-predsodni k storiti nasproti italijanskim podanikom, živečim na avstrijski zemlji, ki zlorabljajo na najgrji način avstrijsko gostoljubnost? Ako hoče grof Thun postopati najstrožje nasproti domačim držav 1 j a u o m, če isti kaznujejo italijansko predrznost, ne da bi za to še šli po kako »licenco«, samo da ne bi bila »kršena« oblika usodepolne avstro-italijanske pogodbe, tedaj pa naj odgovori, kaj namerava storiti proti elementom, ki vsaki dan in vsako uro kršijo na zlodejski
način to pogodijo ? Ali ima ekscelenca za Slovence in Avstrijce zares samo kazen, za nasilstvo tujcev pa, ki se rogajo vobrazjAvstriji in žalijo njene podanike na uprav zverinski način, pa belega kruha? Radovedni smo, kaj poreče go-Bpod grof Thun na vprašanje Nabergojevo in ali se mu konečno odpro oči, da ga imajo za norca mačji poslanci ala Gambini itd., ko mu z zlobno hinavščino potajujejo resnično razmerje med avstrijskimi in italijanskimi podaniki v Primorju«.
135 SV. Ivana nam pišejo: Mesto brzojavke Ivanu vitezu Nabergoju:
»Hvala za odprto pismo grofu Thunu, mi se strinjamo popolnoma.
S v e t o i v a n č a n i« so nabrali minolo nedeljo naši rodoljubi svotico za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Rodoljubi so namreč tega menenja, da od brzojavke bi imela dobiček le antislovanska uprava države, mi pa moramo obračati svoj denar za svoje nujne potrebe. Moramo pač Bami skrbeti za-se, ko vidimo, da noče nikdo drugi, niti oni, ki bi — morali!
Se enkrat tiskovine! Pišejo nam: V zadnjem času je mnogo razgovora o tiskovinah in mnogo napadov na gosp. Lvro, voditelja davčne administracije, tako, da se čutim primoranega uložiti malo besedico v opravičenje tega gospoda.
Kolikor jaz poznam razmere v njegovem uradu, ue bi mogel reči, da je gospod Lyro nasproten našemu napredku in opravičenim zahtevam našim; kolikor vem jaz, imajo njegovi uradniki ostro zapoved, da jim je z slovenskimi strankami občevati slovenski in jim izročati take tiskovine, kakoršnih zahtevajo.
Ali naši meščani in okoličani — kakor sem Be sam prepričal že mnogokrat — imajo grdo navado, da v uradu, in sploh kamor prihajajo, pozdravljajo z »bon žorno». Temu je posledica, da jih uradniki — tudi taki, ki so zmožni slovenščini — smatrajo za Italijane in govore žnjimi po italijanski. In naravno je, da jim slednjič izročajo tudi italijanske tiskovine.
Okoličani in meščani naše narodnosti! Bodite torej pazni, pustite svoje stare razvade in ne sramujte se svojega materinega jezika, naj bode že v uradu gosp. Lyro, ali kje drugje, ako hočete, da bodo tudi uradniki jeli spoštovati vas in vaš jezik.
Na nosu seveda se nobenemu ne čita, je-li Slovenec ali Italijan!
Pravosoden Slovenec, ki je še vedno dobil, česar je zahteval. Zopet s kolodvora južne železnico. Pišejo nami V ponedeljek dne 17. t. m. sem jaz doživel dokaz, kako uljudno in omikano postopajo nekateri gospodje na kolodvoru južne železnice z nami Slovenci. Bili smo v treh, ki smo se hoteli odpeljati z železnico do Opčin. Ker nismo vedeli, da-li je že čas odhoda, potrkal sem na oknice blagajne. Oknice se je res odprlo takoj, ali kakor bi tresknil je gospod uradnik zaprl zopet, ne da bi nam bil privoščil ni besedo odgovora. Ali je gospoda uradnika naša slovenska beseda tako razsrdila ? Ali meni morda, da ščavi ne sodijo v železniški voz, da le ne bi morda kakov »gospodič« tožil, da so ga deli med »nevarne« ljudi?! Ta je lepa : sedaj, ko se vse vozi, ko navstajajo najraz-ličneja sredstva za promet in občevanje, sedaj se zdi, da je za nas tržaške Slovence nastala doba, ko bodemo morali potovati le peš, ker so »superi-jorne« glave došle do uverjenja, da mi ne spadamo med ljudi. Kaj ko bi slavna južna železnica priredila kakov poseben »ochsenstand« za naše slovensko ljudstvo! — Kje drugje bi seveda kaj tacega vzbudilo splošno ogorčenje, ali tu na Primorskem bi se taka — nečloveška naprava prav lepo vje-mala z marsičem drugim,* kar vidimo ne le na železnicah, ampak tudi marsikje drugje !
Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Sežani je darovala v čast spominu smrti gosp. Frana Černe-ta v Toraajt, njega [udova, preblago-rodna gospa Amalija Cerne, 10 gld. Za velikodušni dar prisrčna hvala !
Zavod sv. Nikolaja prosi slavno občinstvo, posebno pa častite dame in gospode, kateri so dobili pravila zavoda ter obljubili, da pristopijo kakor udje ali da kakorkoli pripomorejo zavetišču, da dopošljejo svoje prispevke čim prej. Zavod so nahaja v ulici Stadion št. 19. I. nad.
Pevsko dmStvo ..Hajdrlh" na Prošeku
t><>de imolo v nedeljo, dne t. m. ob 1. uri pop. svoj redni občni zlx>r sledečim dnevnim redom: nagovor predsednika, poročilo tajnika in blagajnika, volitev novega odbora, razni nasveti.
Razprave rudi izgredov. Včeraj je sedel na obtožni klopi .'>,">-letni .Matej Kocijančič iz Ma-rezig, ker je kričal: Ftiori gl'Italiani! Via! V informacijah politiSke oblasti — tako poroča »Pic-eolo« je Kocijančič opisan kakor fanatičen Slovenec. I merao umemo, saj Marezige leže v političkom okraju — koperskem! Mar ne, gospod pl. Schaffonhauer-Nevs?
Kocijančič je dobil mesec zapora.
Iz-pred dežolnetra sodišča. Menda se ne motimo, ako rečemo, da ga ni mesta v Avstriji, v katerem bi se vršilo razmerno toliko razprav radi žaljenja Njeg. Veličanstva in členov cesarske hiše. Ali ni tndi to žalostno dejstvo posledica javne vzgoje? Naj le premišljajo o tem oni, ki so obvezani v to. Včeraj sta zopet sedela dva taka tička na zatožni klopi, 23-1. Josip Scherianz z Reke in Pla-eido de Pol iz Vidma. Scherianz je bil obsojen na H mesecev ječe, de Pol pa je bil rešen obtožbe.
Nadalje so bili obsojeni 21)-letni Ivan P. z Vrhnike radi javnega nnsilstva na H mesecev ječe; 31-letni Fran U. i/. Reiehenana, 29-letni Avgust Honig iz Rieda, 31-letni Evgcn Berger iz Trsta so bili obsojeni radi sločina tatvine, prva dva na 4 mesece, poslednji pa na 7 mesecev ječe.
»prijetni gosti. Včeraj popoludne je nastal prepir v gostilni Mihaela Kende, kjer je pilo in igralo na karte kakih 8 pekov. Prepirajoči so krčmarju pobili šipe in konečno napali s kamenjem tudi njega in jednega tovariša njegovega. Na to so vročekrvni gostje pobegnili. Vendar jih je pozneje zalotila policija in jih izročila deželnemu sodišču.
100.000 kron a5.000 kron in 10.000 kron ■o glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije. Opo zarjamo naSe čitatelje, da se ti dobitki izplačajo tudi v gotovini z samo 20°/0 odbitkom.
Koledar.
Danes v sredo 19. oktobra: Peter Alk., sp., Etbin, op. Jutri v četrtek 20. oktobra: Felicijan, m.; Vital, šk.
Solnčni:	i	Lunin:
Izhod ob (5. uri 34 min. j Izhod obli. uri 46 min, Zahod „ 4. „ 65. „	| Zahod „ „ 59 „
Ta je 43. teden. Danes je 291, dan tega leta, imamo torej Se 74 dni.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje veati.)
Baška 19. (Zasebna brzojavka). Došel je semkaj prevzvišeni biskup Ma lini č na svojem pastirskem potovanju. Danes je peval slovesno pon-tifikalno mašo v staroslovenskem jeziku iz misala, darovanega mu od slovenskih duhovnikov goriške nadskofije.
Reka 19. Tu je bil danes grozen naliv. Vsi mostovi Rečinc so pod vodo. Vsak promet z Sušakom je pretrgan. Voda sega na Sušaku do prvih nadstropij. V nekaterih hišah so ljudje zbežali na strehe.
Zagreb 19. Tu je bila danes grozna nevihta z nalivom in točo.
Dunaj 19. »Vatcrland« poroča, da seje poslanec Kalteneger ranil z nekim rijavim žebljem tako, da jc nastalo nevarno vnetje.
Duili^j 19. Več listov javlja, da v tovarni za orožje v Stevru štrajka 1200 delavcev. Mir se dosedaj ni kalil.
Piiriz 19. Politiški krogi hočejo vedeti, da se ruski minister za vnanje stvari, grof Muravjev, na svojem povratku v Rusijo ustavi tudi na Dunaju.
Riui 19. Lev XIII. pripravlja cneikliko, s katero priporoča škofom in duhovstvu, naj z vsemi sredstvi širijo načela, nasprotna anarhizmu.
Aleksandri,ja 19. Policijska preiskava radi zarote je završena.
Carigrad 19. Nemška cesarska dvojica je obiskala včeraj popoludne nemško šolo. Prebivalstvo je prirejalo istej navdušene ovacije. Zvečer je bil svečanostni obed v sultanovi palači, katerega so se udeležili nemški Veličanstvi, sultan, nemško spremstvo, turški ministri in dostojanstveniki, nemški poslanik in osobje nemškega poslaništva. Na desni sultana je sedela cesarica, na levi cesar. Po obedu so so prižigali u metalni ognji in je bila razsvetljava yldiz-kioska. Na obodu se niso izustile nikako zdravijce. Sultan je podelil mnogo odlikovaaj.
„Edinost"
so razprodaja v Trstu po toliukurnuh v toh-le
tiliciili in trgih: Piazza Caserma St. — Via Molili piecolo it. S. Vin S. Mfeliele st. 1. Pnnte della Fabra. — Via Rivo št. 80. — Cainpo Mar/i o. - Via del le Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. Via Bel v cd ere št. ti. Via U linra St. 2. — Volti dl Chiozza št. 1. — Via Stadion 1.— Via Aeqnedotto. — Via Istituto 1H. Piazza ltarriera. —Via S. Luela. — Piazza Oiuseppina. V okoliol se prodaja:
Na Greti pri g. Pogorelcu, v Skednju pri g. Ant. Sancin (DrejaČ) in pri sv. Ivanu pri g. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se »Edinost« v Gorici v tobakarni Josipa Sohwarz v Šolski ulici.
M. U. Dr. Ant. Zžhorsky
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia8, od 9.—11. in od 2.—4.
Cvet proti trganju.
(Liniment caspici).
PreiskuSano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, trganju in revmatizinu. — Ena nt«*klenioa z navodilom 50 nvč HazpoSiljii z obratno poŠto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj"
Ph. Mr. M. Lcustekii t IJubljani.
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Malcanton štv. 2.
Bogat izbor čevljev
/it gospode, iiospp in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
„S t y r i a" in
„Stp" orijinal
— naj se obrne do —
I«. Golobi; v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko In Dalmacijo.
„Hotel Nazionale"
▼ Trsta
v ulici Vienna St. 4.
8© nahaja v bližini l kolodvora južne železnice, pristaniSfi, poStnega in brzo-

iavnega urada ter «
je popolnoma prenovljen. Bobe se oddajajo po 80 kr. in naprej. S Postrežba najtočneja. Govori se slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk Be priporoča ndani	Josip Serdarovtć.
			
1 »■» ▼ '»-▼.r TT-V-T-V			* * * * * AAAA.^A A A ■«. A A J j
Carl Greinitz Neffen,
Na Corsu štev. 83.	podružnica Trst. Piazza della Let?na 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
JBP predmetov za stavbarstvo,
traverze, zaklepe, železo za kovače in fa$on, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč,
peči in štedilna ognjišča,
kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne meble in prei o t nje in vame blatne,
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
ue milje
v soboto
1.	glavni dobitek 100,000 kron vreden
2.	glavni dobitek 25.000 -
3.	glavni dobitek |Q.000
v gotovini z odbitkom 20 °/„
fliinoicl/o croni/o nn RH no priporočajo: Uiusepiic»olufllo, Alessamdro Levi, Mundl & UUlIdJdlVC 01 ULKC |JU JU MU.	Comp., „Mercurio Triestiuo", lir. Neuinann,
UiuHoppe Zoltfun in Enrico SHiilTmunn.
'T^ **-J.ttJ/ r s .-v «•	■ ' "