£juli(jiMslu Cist večerna priloga deželnemu uradnemn časniku. Izhaja, vsak; dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer. Uredništvo in uprn vulštvo' Kolodvorsko ulioo iiov. lfi. — Z »rednikom »6 moro govoriti vsak dan od XI. do 1». aro. — Uokopi«! ae ae vračajo. — Inaoratl: šontrtopna potit-vr.ta 4 kr., pri veikratuom pouav •Janji dajo ao popust. - Volja la Ljubljano v upravnlitvu: »a oolo loto 0 gld., ».» pol lota 3 gld., *a čotrt Uta 1 gld. 60 kr., aa moacn 50 kr., poilljat«v na dom volja moioimo 9 kr. v«4. Po poiti volja » osi leto 10 gl., *a pc»l lota 6 gld., aa čotrt 'lota 2 gld. 50 kr. in za jodon mouoo 85 kr. Štev. ‘295. V Ljubljani v ponedeljek, ‘28. decembra 1885. Tečaj II. Ljubljana, dn6 28. decembra. Božični prazniki praznovali so se v obče v veselejih razmerah, nego se je pred kratkim ča-son> še dalo pričakovati. Sicer je na jugu tudi te dni utrnila se marsikatera solza po lici. Premnoga mati zdihovala je po svojem v boji padlem sinu, premnoga žena po svojem soprogu. Na tisoče čilih mož pogoltnila je zadnja vojna, kateri se še niso pozabili od njih sorodnikov, po kojih prezgodni izgubi se še vedno žaluje. Krvave sledi komaj pretrganega boja nahajejo se še povsod, koder je vihral bojni hrup in bržkone, da ne izginejo še tako kmalu. Vsaka vojna je nesreča in ta vojna, ki se je ravnokar izvojevala, je jedna največjih nesreč, ki je kedaj zadela jugoslovanske rodove. Trda in neusmiljena je bila Turčina pest, ki je slovanske narode na Balkanu kovala stoletja v sužne okove, neizmerno škodovalo jim je na raz-vitku in napredku azijatsko gospodstvo, a pogub-neja zdi se nam, bila bi lahko postala vojska za nje, katero sta bila pričela v nepremišljenem tre-uotku bratska si Srb in Bolgar, ako bi ne bila o pravem času še z mogočno in srečno roko posegla vmes evropska diplomacija. In to zadnje je ravno, kar je moralo z veseljem navdajati te dni vsako src6. Prelivanje krvi se Je ustavilo, sklenilo se je premirje, kateremu v kratkem sledi popolni mir. Dolgo časa bil je na jugu položaj dovelj kritičen. Evropa imela je 0(1 nekedaj strah pred vsakim nemirom, ki se je vzbudil v obližji hirajoče Turčije, kajti globoko ukoreninjeno je prepričanje, da se tako zvano Listek. Car Nikolaj in njegova liči. (Zgodovinska črtica, prevel -o-c.) Pred večimi leti živela je v Petrogradu mlada ženska, tako lepa in ljubeznjiva, da bi največji knez v Evropi, če bi jo bil srečal v kmetski koči, princesinjam obrnil hrbet, ter njej ponudil roko •n prestol. No ni pa bila porojena v kmetski koči, temveč zibelka jej je tekla v znožji najponosnej-šega prestola v Evropi, kajti mlada dama bila je barija Nikolajevna, hči cara ruskega. Ko jo je oče videl cveteti, kakor rožo v maju, *‘ei' je videl, da ima več prestolonaslednikov namen Poprositi njene roke, obrnil je on svoje oko na n&jlepšega, najbogatejšega in najmogočnejšega med “jimi ter jej je rekel sprijaznim nasmehom očeta 'u cara: »Dete moje, stara si zadosti, da se omožiš; 'zbral sem ti kneza, ki te bo naredil kraljico, in ujoža, ki te bo osrečil!" »Moža, ki me bo osrečil?" vzdihne zarudela Princesinja, in to je bilo jedino nasprotje, katero je njeno srce izraziti upalo. »GovOri oče!" pravi ua to videvša, da se je caru čelo nagubančilo in zatemnilo oko, jaz ti hočem slušati." vzhodnje vprašanje ne reši brez svetovne vojske. Od nekedaj bojujeta se uže ob Bosporu ruski in angleški vpliv, od nekedaj tekmujete ondi zakleti si sovražnici, ponosna Britanska in prostrana Rusija. In ravno pri tej priložnosti trčili sta zopet vznova skup, in sicer v okoliščinah, ki so dajale le malo upanja, da se zamotane stvari srečno razvozljajo. Ob Temzi ni stal na vladem krmilu več starček Gladstone, poznati ljubitelj slovanskih rodov in čestilec Rusije, spodrinil ga je bil Salis-bury, energični in vstrajni protivnik severne države. Neprijatelj slovanstva in podpornik Turčije razgreval se je sedaj najedenkrat za Veliko Bolgarijo. Bilo je videti, kakor da to dela samo za to, ker Rusija ni hotela ničesa vedeti o zjedi-ujenji Bolgarije, da je tedaj iz golega sovraštva do Rusije bil postavil se na stališče, ki je bilo v živem nasprotji z njegovo preteklostjo. A ravno to nasprotovanje, ki je dolgo časa postajalo od dnč do dne ostreje, navdajalo je s skrbjo politični svet. Kolikokrat je uže na jugu nastal iz majhne iskrice uničujoč požar, iz majhne praske dolga leta in leta trajajoča vojaka. Sedaj pa je bilo bojnega gradiva nakopičeno več nego kedaj poprej. Kedo bi ne bil vesel, da se je vse tako na nagloma obrnilo na bolje? In če se vpraša, v čem je iskati vzroka temu, kedo je tako hipoma spremenil celo situvacijo, odgovoriti se mora, da ima Evropa trocarski zvezi zahvaliti be, da je pojenjal boj in da sedaj povsod veje dobrodejni mir. Trocarska zveza ni še prestala take praktične preskušnje, kakor sedaj. Še pred nekolikimi tedni majalo se je sem in tj& z glavo nad trocarskimi shodi, tu in tam poudarjalo se je, da nam vse trocarske zveze niso v stani ohraniti miru, in nekaj časa bilo je pač videti, kakor bi čmerneži, ki so tako trdili, prav imeli. Carigrajska konferenca res ni imela sreče, kajti med tem, ko se je posvetovala, kako bi na jedni strani preprečila boj, pričela se je na drugi strani vojska z vso srditostjo. Dolgo časa zdelo se je, kakor bi vsa evropska diplomacija vsled nepričakovanih, jeden druzega spodrivajočih dogodkov bila prišla ob glavo. Vender trezen opazovalec pri vsem tem še ni mogel obupavati nad močjo trocarske zveze. Carigrajska konferenca ni zaradi tega mogla priti do nikakega sklepa, ker so se udeleževali zastopniki treh severnih monarhij, ampak ker so zastopniki druzih vlastij bili tudi zraven in ker je ravno Anglija, zavzemajoč svoje posebno stališče, onemogočila vsak sporazum. A ravno s tem pokazala se je moč trocarske zveze, da so se odstranile tudi te zapreke. Pri tej priliki pokazalo se je, da so bile nade, katere so se precej od začetka stavile zaupno v to, da so mogočne tri severne države približale se jedna drugi, po polnem opravičene, da vse, kar se je lepega pisalo o tej zvezi, ni bila puhla fraza. Trocarska zveza prestala je tako rekoč sedaj svojo prvo praktično preskušnjo, a to na tak način in v taki meri, da se lahko polno zaupanja obrača človeško oko v prihodnjost. Skupno postopanje Avstrije, Rusije in Nemčije napravilo je sedanje premirje, skupno postopanje teh vlastij napravilo bode na Balkanu tudi trajen mir. Nekaj je, česar se je morda še bati. Ne d& se tajiti, da je ta vojska zasejala globoko »Slušati ?“ zakliče car tresoč se prvi pot v svojem življenji. »Samo zaradi poslušnosti hočeš vzprejeti soproga od mene?“ Mlada devojka je molčala in je skušala prikriti solzo, ki se je utrnila. »Mari si uže komu drugemu v srcu obljubila zvestobo?* Princesinja molčala je še vedno. »Razloži mi, Marija! jaz ti ukažem." Pri teh besedah, katerim je slušalo veliko milijonov človeških bitij, pala je princesinja pred cara na koleni. »Da, oče — ako moram povedati — moje srce ni več moje; udano je mlademu možu, ki pa ne vd ničesa o tem, in ki tudi nikoli o tem ničesa zvedel ne bode, ako je to tvoja volja. Videl me je samo dva, tri pota od daleč, in nikoli ne bodeva govorila, ako mi ti prepoveš." Car je molčal, postal je bled; tri pota premeril je dolgo sobo. Ni si je upal vprašati za njegovo ime. Bal se je mladega uezuauega človeka, on, ki bi sicer zaradi malenkosti iz same samovoljnosti klubova! vsem vladarjem sveta in njihovim vojnam, ni se upal pozvedeti po tem človeku, ki mu je imel odvzeti njegov biser. »Je-li kralj ?“ vpraša konečno. »Ne, oče moj." »Ali vsaj dedič kakega kralja?" »Ne, oče moj." »Tedaj ne prestolonaslednik?" »Ne, oče moj." »Pa vender sin vladajoče obitelji?" »Ne, oče moj.“ Pri vsakem koraku, ki sta ga naredila po tej lestvici navzdol, postal je car ter iskal sape. »Inozemec?" »Da, oče!" Car pal je na stol, ter si pokril obraz z rokama, enako Agamemnonu pri žrtvi Ifigenije. »Je-li v Rusiji?" prične z velikim naporom. »Da, oče." »V Petrogradu?" »Da, oče moj." Glas postajal je princesinji vedno slabejši. »Kje ga bodem videl," vpraša car z grozečim glasom ter vstane. »Jutri pri pregledu" (revue). »Kako ga bodem spoznal?" vpraša car ter udari z nogo ob tla. »Po zelenem šopu peres in njogovem vrancu." »Dobro, dobro, hčerka moja." Princesinja je odšla skoro v nezavesti, car se je pa globoko zamislil. sovraStvo drug do drugega v prsi obeh slovanskih narodov. Bati se je, da se to sovraštvo ne ohrani in da si notranji gnjev morda v bližnji prihodnosti ne da zopet duška. Dajse to sovraštvo kolikor mogoče razprši, da se ta gnjev, ki morda še v tisočerih srcih vlada, poleže, tudi to bo naloga velevlastij. Bolgarska dobila je zadoščenja uže nekoliko s tem, da je zmagonosno prodirala nje armada notri na srbska tla, da je povsod potolkla sovražne čete, njej se laglje poleže srd. Ako se spolni še to, po čemer hrepeni bolgarski narod, ako se mu dovoli združenje, po tem izginiti mu mora vsak neljub spomin do bratskega mu roda, kajti Bog zna, bi se li bilo to združenje in zjedinjenje kedaj priznalo, ako bi Srbija ne bila pričela vojske, v kateri je Bolgarska imela priložnost pridobiti si priznanje cele Evrope. N koliko težje pojde to pri Srbiji. Premagana in ponižana, v svojih nadah prevarana, ne iznebi se tako lahko srdu do onega, kateri jo je osramotil ter uničil ji neusmiljeno vse upe. Skrbeti bo tedaj uže iz praktičnih razlogov velevlastim, da Srbijo kolikor mogoče malo hudo zadenejo bolgarske zmage, da tako tem lažje pozabi svojo nezgodo. Le na ta način vstvari se na jugu trajen mir. Mi upamo, da se trocarski zvezi tudi to posreči in da ne bode v kratkem času obdajal sladki mir le jugoslovanskih pokrajin, ampak da dobrodejno obveja ondi tudi sleherno človeško Breč, ki je dosedaj nemirno plulo v prsih vsled burnih dogodkov. Govor gosp. poslanca prof. Šukljeta o preložitvi zatiške sodnije v Višnjo Goro. Slavni deželni zbor! Moram reči, da me je spoštovani naš kolega, gosp. poslanec Svetec, danes spravil v veliko zadrego. Pred menoj, gospCda moja, leži stenografični zapisnik iz leta 1880, in iz njega se vsakdo lehko prepriča, da je tedaj, v VII. seji dnč 2. jul. jednoglasno obveljal isti predlog, kojega danes imenom upravnega odseka nasvetuje gospod poročevalec. Takrat zavzemal je gosp. Svetec isti sedež v tej visoki zbornici, kakor dandanes, in ker se ime njegovo ne bere med nenavzočimi poslanci, sklepati moram, da je tudi on pred 4 leti glasoval za predlog, kojega danes vsaj indirektno pobija. Kaj za Boga — moram vprašati — je čestitega zastopnika trebanjskih kmetskih občin pripravilo do tako različnega mnenja? Mari je prošnja višnjanskega mesta danes slabeje podprta, manj opravičena in utemeljena nego 1. 1880? Mislim, da ravno nasprotno! Vsaj „Otroška trma, druzega nič,“ pravi si potem ; „norec sem, da me to vznemirja. Pozabila bode, mora pozabiti." Usta niso upala izgovoriti, kar je pripome-nilo srce: „In vender mora se zgoditi, kajti vsa moja oblast bila bi slabejša, nego njene solze." Drugi dan pri pregledu iskal ni car, čigar bistro oko je odmah vse videlo, druzega, nego zeleni šop peres in vranca. Moža, ki je jezdil vranca in nosil zeleni šop peres, spoznal je car; priprost polkovnik bavarske lahke k6njice je bil — Maksimilijan, Josip, Evgen, Avgust Beauharnais, knez Leuchtenburški, najmlajši otrok Josipine, ki je bila za malo časa francoska kraljica, in hči Maksimilijana Josipa Bavarskega. „Je-li mogoče!" pravi car sam pri sebi, ter da poklicati polkovnika, z namenom, da ga pošlje nazaj v Monakovo. V onem trenotku, ko je ravno hotel ga z jedno besedo uničiti, videl je, da je njegova hči v svojem vozu postala nezavestna. »Brez dvoma, ta je pravi,“ misli si car. Zatem obrnil je osupnenemu polkovniku hrbet ter se povrnil s svojo hčerjo v carsko palačo. Skozi šest tednov poskušalo se je vse, kar zantore učiniti opreznost v zvezi z ljubeznijo in strogostjo, da bi 8e princesinji izbrisala podoba polkovnika iz srca. se je gosp. Svetcu pred 4 leti peticija višnjan-ska umestna videla iu toplega priporočila vredna, dasi je le Višnja Gora takrat prosila za pre-meščenje zatiške sodnije. Daues podpira to prošnjo devet drugih občin, kar dokažejo podpisi županov in pridejani srenjski pečati. Velik del dotičnega prebivalstva se tedaj izrecno strinja z višnjansko peticijo, in vender se gosp. Svetcu stvar sedaj ne vidi vredna, da bi jo priporočali visoki vladi! Se ve da, g. Svetec pravi, da ga je ravno to motilo. Od 23 občin le devet za to preložitev — torej očividna manjšina! Ali odločno zanikam, da bi temu bilo tako. Ta argument ne velja; po nobenem logičnem zakonu se ne more sklepati, da se morajo vse one občine, ki niso podpisale viš-njanske prošnje, uže zaradi tega smatrati kot načelni nasprotniki tega preloženja. Z isto pravico mogel bi trditi g. Svetec, da se od vseh graščakov zatiškega okraja jedini g. baron Taufferer strinja z željo Višnjanov, ker je edini veleposestnik, podpisan na tej peticiji. Ničevost take argumentacije je tako jasna, da nili besedice več izgubljal ne bodem o takem neutemeljenem razlogu. Sicer pa sploh mislim, da pri takem vprašanji ni v prvi vrsti in izključno merodajno mnenje do-tične večine. Kaj pa veleva drž. zakon z dne 11. junija 1868 (št. 59 drž. zakonika) parag2.(?): Wo Orts- oder Verkehrsverhaltnisse es erheischen, kann der Justizminister nach eingeholtem Gutachten des be-theiligten Landtages im Verordnungs-wege Gemeinden oder Gutsgebietean-dern Bezirksgerichtssp re n gel n zu-vveisen, ausgedehnte Bezirksgerichts-spregel abtheilen, Bezirke vereinigen oder eine Aenderung des gegenwartigen Amts-sitzes verfiigen". Ali g.Svetec ne vidi, da je deželni zbor d o 1 ž a n, v taki zadevi povedati svoje mnenje? da tu ne gre, peticijo pur et simple, kakor on nasvetuje, odstopiti vladi, temveč da se moramo izjaviti za preložitev ali proti njej? In oglejmo Bi še enkrat določbo tega zakona. Kaj bodemo našli? Prvo besedo ima v tej zadevi ju stični minister, in ta se bode naravno v prvi vrsti oziral na potrebe pravosodne uprave, iu potem deželni zbor, in na tega mora pred vsem vplivati korist dežele. Kajti zgolj iz lokalnega stališča presojati tako zadevo, ozirati se na vse malostne težnje in osebne rivalitete posameznih občinskih zastopov, to vender ne kaže, to se pravi iz vaškega stolpa, mestu z visokega gorskega slemena gledati po širokem svetu. Prvi teden bila je udana, koncem drugega tedna je jokala na skrivnem, tretji teden jokala je of ito, četrti teden sklenila je žrtvovati se očetu, koncem petega tedna bilo jej je umreti. Med tem pa je zapazil polkovnik, da je pri dvoru pal v nemilost, iu dasi si ni upal obdolžiti samega sebe, vender ni hotel čakati, da se mu ukaže, naj se povrne v Monakovo. Ravno je hotel nastopiti pot v domovino, ko mu carjev pobočnik prinese povelje, da naj pride v palačo. „Zakaj nisem odšel uže včeraj," misli sam pri sebi; „izognil bi se bil temu, kar me zdaj čaka. Pametna naredba je to, ki človeku ukazuje, da naj takoj zbeži, ko se prične bliskati, sicer ga zadene strela." Vstopil je v kabinet, kamor so sicer smeli stopiti le kralji. Car je bil bled, oko njegovo mokro, z obraza videla se mu je resnost in odločnost. „Polkovnik!" pravi ter vpre svoje oko vanj, kakor bi ga hotel predreti, „vi ste jeden najlepših oficirjev v Evropi. Pripoveduje se tudi, in jaz temu verujem, da ste duhovit, dobro vzgojen, da ljubite umetnost in vede, da imate plemenito srce in pošten značaj. Poznate li veliko kneginjo, mojo hčer, Marijo Nikolajevno ?" To vprašanje, kar naravnost stavljeno, osupnilo je mladega moža. Uže davno občudoval in O prednostih, katere ima Višnja Gora uže po svoji legi na veliki cesti, za pravosodno službo, ne bodem govoril. Storil je to uže g. poročevalec tako izborno in prepričevalno, da mu moram le toplo zahvalo izreči imenom višnjanskega mesta, katero zastopam v tej deželni sobani. Ali postaviti se hočem na stališče deželnih koristij, in s tega stališča bi le jedno misel hotel sprožiti. Gospoda moja, naš narod, sicer tako čvrst in zdrav, boleha vender za jedno organično napako, meščanstvo njegovo je preslabo razvito. In brez krepkega meščanstva noben narod nič ne opravi! čim bolj se razširja kultura, čim hitreje napreduje človeški rod, tem intenzivneje mora se razvijati ona integracija človeških sil po mestnih naselbinah. Oglejte si razmerje meščanskega iu kmetskega prebivalstva pri naprednih narodih — in strmeli bodete 1 Na Angleškem pride po statističnih izkazih 51 mestnih na 49 po deželi bivajočih prebivalcev; pri nas je to razmerje 8:92!! Ne samo, da pri nas mesta ne napredujejo, večinoma, zlasti na Dolenjskem zapazujemo žalostno prikazen, da rakovo pot hodijo. Deloma jih zatira propad obrt-nijskega stanu in uničeni tranzitni promet ter stagnacija kupčije, deloma so jim celo na umetni način zasuli vire blagostanja. Tako na pr. se je to godilo v Višnji Gori, kjer se je zgolj vsled osebnih homatij — tako vsaj pripovedujejo — uradnije premestile v oddaljeno Zatičino. To je bil tako hud udarec za Višnjo Goro, da je mesto, katero uživa svoje meščanske pravice uže nad 400 let, katero se odlikuje po častni preteklosti, danes na tem, da po polnem izgubi svojo veljavo ter po polnem pod nič gre, ako se kompetentna oblastva, med njimi tudi deželni zbor, ne ozrejo na bšdo njegovo. Bolj se to ne bode moglo zgoditi, nego če sprejmemo odsekov predlog ter peticijo višnjanskega mesta just. ministru odstopimo s toplim priporočilom. Za to Vas prosim imenom višnjanskega meščanstva, na to Vas poživljam z ozirom na dolžnosti naše proti mestnemu življu! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Božične praznike mirovala je v vseh državah notrai\ja politika, tako da nam prazniki niso nič spremenili na prejšnjem položaji. Državniki in politiki prebili so božične praznike v krogu svoje drage obitelji, oddahnili se težavnega dela ter si nabrali novih inočij za politične boje ali pa soglasno plodonosno delovanje. ljubil je princesinjo, da si sam ni prav vedel. Preprost umrljiv človek časti angelja v raju, kakor slikar vzor lepote. MPrince8injo Marijo, sire," vekne konečno, poslušajoč srce svoje, toda boječ se pogledati v carjevo: „Vaša jeza bi me zdrobila, ako vam povem, kaj mislim o nji, in radosti bi umrl, če mi dovolite, da vam povem." „Vi jo ljubite — dobro, dobro!" prične car prijazno se smehljajoč, in carjeva roka, od katere je vojvoda pričakoval, da ga bode zdrobila, poda mu patent, s katerim je imenovan glavnim carjevim pobočnikom, poveljnikom gardne konjiče in jednega poljka huzarjev ter kora kadetov, predsednikom akademije umetnosti, članom akademije znanosti v Petrogradu, v Moskvi, Kazanu itd. Vrhu tega pa še naslov carska visokost in več milijonov dohodkov. „No,“ pravi potem car mlademu možu, »hočete li popustiti službo v Bavarski in postati soprog princesinje Marije?" Mladi oficir, ki je bil skoro v nezavesti, ni mogel storiti druzega, da je pai na koleni in močil carju roko s solzami. „Vi vidite, da jaz svojo hčer tudi ljubim," d6 car in pritisne svojega zeta nase. Z zatvorenjem deželnih zborov nastal je niif v notranji politiki. Ta mir pa bode trajal le kratek čas, kajti uže prihodnji teden prično nekateri deželni zbori zopet svoje zasedanje. Izmec deželnih zborov, kateri so se sešli dne 25. novembra, zatvoril se je uže istrski, dalmatinski, moravski in goriški. Deželni zbor kranjski, češki, šlezki, gorenje-avstrijski, solnograški, štajerski, koroški m tirolski preloženi so čez novo leto. Dolenje-avstrijski in gališki deželni zbor snideta se še pred novim letom. Orijentalskim metropolitom v Sarajevu imenovan je arhimandrit Nikolajevič. Tuje dežele. Po dolgih in hudih bojih rešila je vender rancska zbornica v četrtek vprašanje o kreditu za Toukin. S štirimi glasovi večine (274 proti 270) dovolil se je kredit, katerega je vlada za tevala. Vojni minister se je pri tej debati izre^ e , da treba napraviti kolonijalno armado, da se ®ore ohraniti intaktna kontinentalna armada °jni minister se je upiral zahtevi, naj bi francoske čete zapustile Tonkin. Clemenceau je za teval, naj se pregleda tientsinska pogodba ter je predbacival Ferryju, da je prosil Bismarcka pod-Poie. Clemenceau dalje meni, da bi bilo za ljudo-v ado koristno, če bi se davki zmanjšali. Tonkin- 0 vprašanje ovira reforme ter razdvoja republi-ftnce. Freycinet je dokazoval, da se je zdaj ne-®ožno umakniti iz Tonkiua. Tu se gre za čast rancije; tu je vprašanje, ali naj ima Francija kako vnanjo politiko. Bolgarski knez Aleksander prizadeva si vedno olj) da bi zopet prišel v milost pri »severnem •jcu*1, pri ruskem caru. Knez Aleksander je uvidel, in m0rda še ne prepozno, da je prijatelj-stvo Rusije za Bolgarijo neprecenljive vrednosti; *nez Aleksander gotovo ni zastonj pred kratkim v dnevnem povelji tako visoko povzdigoval zasluge ruskih častnikov za bolgarsko vojno. Bivši minister Stojlov podal se je v Petrograd, da poravna ne^ koliko zadeve ter pripravi pot „gospodu“ knezu Aleksandru pred ruski prestol. Razne vesti. (t D r. J u 1 i j q 1 a s e r.) Generalni prokurator Pn kasacijskem dvoru, dr. Julij Glaser, umrl je 26. t. m plučnico na Dunaji. Pokojni porodil se jo dnd sta mardja 1831 v Postolbergu na Češkem in je po-a Po dovršenih modro- in pravoslovnih študijah pro-v°S°r ua dunajskem vseučilišči. Leta 1871 vstopil je ueispergovo ministerstvo kot minister za pravosodje, . r*hodnji dan bila je velika kneginja zopet yava in polna življenja, kajti poročila se je z jvodo Beauharnaisom v navzočnosti zastopnikov 8 o*o vseh evropskih dvorov. Blag rojak. Pod tem naslovom je v 10. štev. našega lista tftko piše „Ljubljanski Zvon“ — na 624. strani gospod —n. priobčil kratko, a jako zanimivo čr-co o blagem rojaku našem Martinu Lamb in no ^arzen^er8ui ki je 1. 1744. v Gradci ustanovil v°y ni ^ejkomis, iz katerega se je zdaj založilo 6 . Usta,1ov za dečke in deklice, porojene v Vi-saM- ^rnem Vrhu Pr* Idriji. Gospod pi- je 6/ °men^ene tiee pravi, da ne vč, ni kdaj . ' atnb in Schvvarzenberg porojen, niti kje e po opan. Gosp. Auton Poženel, računski uradnik ^.ri c’. ^r- višjem sodišči v Gradci, pošilja nam k 1 1 tiči naslednji interesantni dodatek, za kate-,ega mu bode gotovo hvaležen vsak prijatelj do-?*a.e zS°dovine: Od č. gospoda črnovrškega vi-arja sem zvedel, da se je pl. Lamb in Schvvar-zenberg prvotno pisal Lampe, kajti g. vikar je v « atih krstnih knjigah našel to črtico: „Dio XXI. 113 1670 natus Martinus, filius legitimus Marci am.Pe ejus uxoris Annae baptizatus levantibus ^a,iinis domino Andrea Kallin, decano et Marg. ^odo.« Njegov brat Andrej je bil porojen kjer je ostal tudi pod Stremayrjem. Ko je grof Taaffe dnč 19. avgusta 1879 prevzel ministersko predsed-ništvo, postal jo Glaser generalni prokurator. Glaser bil je jeden najslavnejših avstrijskih juristov sedanjega časa. Njegovo delo je ua pr. kazeuski postopnik, ki je sedaj v veljavi; ravno tako je na odličen način sodeloval pri drugih postavah preteklih 20 let. Zadnja leta odpovedal se je po polnem političnemu delovanju in jo živel le svojej službi. — (Število kardinalov) znaša sedaj 60. Ker bi jih moralo biti 70, jo tedaj 10 mest praznih. Izmed 60 kardinalov je 34 Lahov, 11 Avstrijcev, Nemcev in Poljakov, 5 Francozov, 4 Španci, 2 Portugiza in 4 Angleži in Irci. Kar vlada sedanji papež Lev XIII. umrlo je uže 34 kardinalov. — (Tri milijone iztrgal morju iz na- porodila. J. K. in njegova žena sicer trdita, da se je dete mrtvo rodilo. A če je to resnica, pokazala bode sodnijska obravnava. Sumljivo jo na vsak način, da je imenovana dekla zbežala in jo do sedaj niso mogli najti. — (Koler-a —y_ Ttatu) V Trst zanesla se je nft Llc.vdovem parniku jz Benetk kolera. Do zdaj umrle so štiri osebe, katere so imele posel na parniku; nikjer drugod pa se ni še pokazala kolera in goji se tudi nadeja, da so bile te štiri osebe jedine žrtve te nalezljive bolezni, katere kal so dobile vdse uže v Benetkah Namestništvo tržaško, mestni urad jn pomorsko oblastvo j^dali-so—stroge naredbe. da se prepreči razširjanje kolero. Mi se nadejemo, da ostanemo ohranjeni te novarne bolezni, če se natanko ravnamo po propisih, katere so izdala in izdado razna obla- ročja ) Meseca februvarija tekočega leta razbil so jo ; stva. Obračamo se torej do sl. občinstva, naj natanko parnik „Alfons XII.“ ua vožnji proti Kubi nedaleč od izpolnuje naredbe proti koleri. Kanarskih otokov ter se je v malo urah pogreznil Ker jo bilo na toj ladiji okoli 3 milijone lir v zlatu najeli so ladijini lastniki slovečega potapljavca Lam bertota, da jim spravi zlato iz globočino na beli dan - Kakor španski časniki poročajo, posročile se )daj potapljavcu priti v razdrtine ladijino, ki leže 46 etrov globoko in spraviti zaboje napolnene z zlatom iia. površino, jo Domače stvari. — (Novomašnik) Dnč 27. t. m. daroval je pri sv. Ivanu v tržaški okolici uovo mašo gosp. Aleš Gašperšič iz Loške doline. — (Delavsko pevsko društvo „Slavec“ priredi na Silvestrov večer vosolico v kStolu „pri Tavčarji0. Podrobnojši program na vabilih. — (Nova pošta) V Šempasu odpre so ob no vem letu nova pošta, katera bode v zvezi z Gorico in Postojino. — (Pustolovec.) Tukajšnji „Slovenec“ poroča, da je znani pustolovec Miroslav Malovrh, kateri je bil predvlanskim v Celji obsojon, zdaj v Trstu zaprt zaradi tatvine. Po prestani kazni pa da ga pošljejo po od-gonu v Ljubljano. — (Nesreča.) Iz Mokronoga so nam poroča, da so je v Gorenji Vasi pri Št Marjeti 21ega t. m. ponesrečil Andrej Vene, star 50 lot. Ko je šel domov, spodrsnilo so mu je na zmrzneni poti in je tako nesrečno padel, da je na mestu mrtev obležal. — (Zločin?) Iz Škocjana na Dolenjskem so nam piše: Dne 20. t. m. našel je lovec Franc Rak iz Eogačice v gozdu pri Drušcah truplo novorojenega deteta skrito v grmovju. Kmalu se je zvedelo, da je bila mati temu detetu noomožena dekla M. M. iz Artič, ki je 28. novembra t. 1. v hiši J. K iz Malih Drušc 30. septembra 1658; bil je torej dvanajst let sta rejši. Umrl je pa Martiu pl. Lamp in Schvvarzen-jerg vsled mrtvaških bukev tukajšnje (graške) ;'arne cerkve pri sveti Krvi dn6 30. januvarija 1744. Bil je cesarski svetovalec pri dvornem vo-jinskem računstvu. V protokolu te fare se nahaja, da je bil Martin pl. Lamb in Schvvarzenberg, cesarski svetovalec, pokopan s tremi duhovniki v fari Strassgang v cerkvi očetov Dominikauov v Gradci. Ta cerkev je spadala ob tistem času menda k fari Strassgang, koja je jedno uro oddaljena od Gradca. V ti cerkvi sem po mnogem trudu našel ploščo na levi strani oltarja sv. Križa. Plošča je udolbena v zid, na levi strani je vrezana smrt s koso. Plošča nosi naslednji napis: „Hier liegt be-graben der wohledle geborne Herr Martin von Lamb und Schvvarzenberg, gevvesener keyserlicher Hofkriegs-Buechhalterei-Rath, vvelcher den 30. Ja-nuary des 1744 Jahres selig in dem Herrn ver-schieden ist, seines Alters 74 Jakr, deme Gott und allen Cbrist-Glaubigen Seele eine frohliche Auferstehung verleihen vvolle." Ne vžm, katera pisava je pravilnejša, Martin ji. Lamb und Schvvarzenberg ali M. pl. Lamb von Schvvarzenberg. Moje mnenje je, da je Martin pl-Lamb s Črnega Vrha pravilneje, ker sem tudi v starih listinah, ki se nahajejo pri tukajšnjem deželnem sodišči, dostikrat naletel na pisavo Martin Telegrami „Ljubljanskemu Listu/1 Dunaj, 28. decembra. Cesar je zaukazal državnemu svetovalcu Braunu, da izreče Njegovo sožalje zaostalim umrlega generalnega prokuratorja dr. Glaserja. Dalje so izrekli svoje svoje sožalje članovi cesarske hiše, obojestranski ministri, načelniki upravnih oblastev, diplomatje itd. Danes popoludnč je pogreb. Trst, 27. decembra. Razen v nedeljo obolelega, v torek umrlega Dolenca; v torek obolelega, v sredo umrlega Hajduka; v četrtek obolelega, predvčeranjim umrlega Ličen a — vsi trije delavci (ogljarji), kateri so imeli posel na parniku, iz Benetk došlem in razen Katarine Kočevar, ljubice Dolenčeve, katera je v četrtek obolela in včeraj po noči umrla, ni nobena oseba na koleri obolela, in goji se nadeja, da je iz Benetk zanešena bolezen s tem odstranjena. Vsi prebivalci hiš, v katerih so stanovali Dolenc, Hap duk in Ličen, so dejani v kontumac in ^oskrbu-jsjjtt--4ia^iQeatn§_Jx^ške; stanovanja kakor tudi ceste, kjer stojijo hiše, so desinficirane in nihče ne sme do niih. Kontujpacirane osejje so ri dobrem zdravji. IsVfijV, 1J7. decembra. Dnevni ukaz kneza naznanja, da je sovražnik zapustil deželo, ter priznava hrabrost in samozatajevanje bolgarskih čet, katere so pokazale, da se v njihovih žilah pretaka kri pradedov, kateri so premagali Byzanc. — Dne 25. t. m. približale so se srbske čete, zakrite po megli, v okrožji Vranje bolgarskim prednjim stražam češ, da se pomaknejo tri kilometre nazaj, a pričele so od treh strauij streljali; ranile so jednega častnika in več vojakov. — Lamb von Schvvarzenberg. — Tako nam piše gosp. Poženel. Tudi smo poročali v 10. štev., da so se iz novcev pl. Lamba in Schvvarzenberga založile štiri ustanove za dečke po 150 gld. in štiri ustanove za deklice po 50 gld., porojene v Črnem Vrhu pri Idriji. Toda dn6 24. oktobra t. 1. sta g. vikar in županstvo v Črnem Vrhu vložila prošnja na c. kr. deželno vlado v Ljubljani, da se ustanovno pismo prenaredf takti, da bode za dečke po šest in za deklice po šest ustanov založenih. In c. kr. deželna vlada je z razpisom dnč 14. novembra 1885, št. 10 994 to prošnjo ugodno rešila ter dol čila, da se iz novcev pl. Lamba in Schvvarzenberga za dečke v Vipavi, Idriji in v Črnem Vrhu porojene založi šest ustanov po 100 gld., in za deklice tudi šest ustanov po 40 gld. Omenjamo, da se lepih teh dvanajst ustanov prvič razpisuje s c. kr. deželne vlade rozglasilom z dnč 14. novembra 1885, št. 11619, ki je natisneno v uradni „Laib. Ztg.“ dnč 28. novembra t. 1. Tako je velikodušna da-režljivost blagega rojaka in ginljiva ljubezen njegova do rojstvenega kraja Črnemu Vrhu in njega )rebivalcem naklonila prelep dar, o katerem želimo, da bi še poznim rodovom črnovršk^m rodil plemenit sad. Mladina črnovrška se pa pokaži dostojno plemenitega daru in hvaležna hrani spomin )lagega rojaka svojega — Martina pl. Lamba Črnovrškega! »Ljubljanski Zvon.“ Telegrafično borzno poročilo z dn6 28. decembra. gld Jednotni drž. dolg v bankovcih..........................83'15 » > » > srebru.........................83'45 Zlata renta.............................................110-25 50/0 avstr, renta.......................................100 • 15 Delnice nirodne banke.............................. 870’ — Kreditne delnice.......................................... 297-75 London 10 lir sterling.................................. 125 95 20 frankovec............................................... 9 -98 Cekini c. kr............................................... 5 .97 100 drž. mark.............................................(51 90 Uradni glasnik z dn6 28. decembra. Dražbe: V Ljubljani posestvo H. Rakovca v Gra- dišči (2000 gld.) dnž 8. febr., 8. marcija in 12. aprila. — V Kranji posestvo Neže Lužovec iz Poženka (1605 gld.) dnž 25. januvarija (1. rok). — V Ilir. Bistrici posestvo Fr. Staverja iz Zagorja dne 29. januvarija (3. rok); — polov. Andr. Zadelovega posestva (865 gld.) dn6 5. febr. (1. rok). — V Vipavi pol. zemljišča Ant. Fabčiča iz Orehovice (75 gld.) dne 16. jan. (1. rok); — zemljišča Jos. Kobala iz Št. Vida (3842 gld.) dn6 15. jan. (1. rok). Konkurzi: Na imenje Jos. Puša, krojača v Ljubljani Na bregu št. 14. Konkurzni komisar je dež. sodnije svčtnik g. Rechbach in upravnik dr. Pfefferer; dan likvidacije je 22. febr. 1886 pri c. kr. dež. sodniji v Ljubljani. Vknjižene firme: Pri c. kr. dež. kot trgovinskem sodišči v Ljubljani dne 16. dec. firma: «Medic & Križaj», družba za parno žago in lesno trgovino s sedežem v St. Petru na Krasu ; — dalje se je firmi «Carl C. Holzer», materialnega, špecer. in želez, blaga trgovina v Ljubljani, vpisala Leop. Burgerju podeljena prokura te firme. Tržne cene. V Ljubljani, 24. decembra. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 22 kr., domače 6 gld. 66 kr.; rež 5 gld. 33 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 06 kr.; proso 5 gld 04 kr.; tur-šica 4 gld. 87 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 74 kr., Špeh po 52 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjsko 52 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 50 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 05 kr., slame 2 gld. 05 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. 3 Q opazovanja Stanjo barometra v mm Tempo- ratura Votrovi Nebo Mo-krina v mm h 1 7. zjutraj 744-78 — 5-8 bzv. obl. : 2. pop. 745'50 — 08 » > 0-00 sš 9. zvečer 745-24 — 4-0 » d. js. u X3 000 CM 9. zvečer 740-94 — 4-8 bzv. rSESH5HSESESZSHSHSHSBS?Sl>?ESBSBSira5B5B5HS^ Mnogo tisoč S oseb je vsled pregleda in navoda knjižurice «Der Krankenfreund* (Prijatelj bolnikom) z preprostimi domačimi zdravili samo ozdravelo. Nobeden bolnik naj torej — naj uže boleha na katerikoli bolezni — ne zamudi, naročiti si malo knjižico iz Richter- tS jevega zalagiteljskega zavoda v Lipsiji. [jj Treba pisati tj& le na korespondenčnem listku n ™ knjižica se mu vpošlje brez troškov. (147) 21-7 rji ;aHa5a5a5a5a5asa5asa5a.'asE5Esa5a5asasasas2^ Tržaška ra Trstu. Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti. Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti. Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih. (66) 36—26 Samo «Richterjev Pain-Expeller z kotvico* je pravi, in ta preparat, s kojim se kot znano čudovito povoljno ozdravlja protin (giht) in revmatizem. To staro, skušeno domače zdravilo se prodaja po 40 in 70 kr. skoro po vseh lekarnah. Glavnazaloga: Lekarna «pri zlatem levu», ( 'S) Praga, Staro mesto. V Ljubljani: E. Birschitz. /A lUfc-_________________________(145) 10~8 Pristno samo s to varnostno znamko. Prof. dr. Lieberjev poživljajoči eliksir za živce ozdravlja stalno, radikalno in zanesljivo vse, še tako zastarele živčne bolezni, osebi to take, ki so nastale vsled mladostnih blodenj. Stalno ozdravljenje vseh oslabljenj, bledičice, bojazljivih čutljejev. glavobolov, trganja po glavi, če srce močno bije, želodečnih bo-lestij, težkob v prebavljanji itd. Poživljajoči eliksir za živce, iz najžlahnejših rastlin vseh petih delov sveta, je po najnovejših iz-kuvstvih medicinične vednosti sestavljen po nekem izvedencu prve vrste, ter daje popolno poroštvo za S odstranjenje gorenjih boleznij. Natančneje pov6 vsaki j) steklenici priložena okrožnica. Cena '/2 steki. 5 mark, Ijj cele steki. 9 mark, proti gotovini ali povzetji. | Glavna zaloga: M. Sclinlz, Hannover, Schiller-strasse. Zaloge: Lekarna «pri angelju» v Ljubljani; lekarna Fr. Scholz v Beljaku; lekarna Adovicich v I Trstu, Via Farneto; Salvator-lekarna v Zagrebu; le- | karna «pri angelju* na Dunaji (Am Hof); lekarna «pri zlatem bobru* v Solnogradu; mestna lekarna «pri madoni* v Bocnu. (168) 26—4 Najizborniše sredstvo v mokrotni jeseni in po zimi za obuvalo, da se noge ohranijo tople in suhe, je jedrno le v tej stroki neprekosljiva J. Bendikova (Sv. Valentin na Spodnjem Avstrijskem) patentovana nepremočna mast za usuje (22krat premijirana) ki je na prodaj po tovarniških cenah v vseh večjih mestih cesarstva; v Ljubljani pri: Schussniggu & Webru ; v Kranji pri Puthonu ; v Škofji Loki pri Ko-celiju; na Jesenicah pri Trevnu in na Krškem pri Engelbergerji. Svari se pred ponarejenimi, usnju škodljivimi mazili. Pri kupovanji treba paziti samo na napis: «3. Bendik, St. Valentin, Nieder - Oesterreich«, ki se nahaja na Dušičnih pokrovih. (175) 10—5 Najboljši cigajrethi papir — je pravi LE H0UBL9N francoski izdelek tvrdke: Cawley & Henry v Parizi. Pred ponarejanjem se svari! Ta papir gospodje: Dr. J. J. Pohl, > Peter rokodelčič, 36 kr. III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Koblar A., Zgodovina fari ljubljanske škofije I. zvezek : Zgodovina sorške in preške fare, 30 kr. II. zvezek: Zgodovina nakelske, dupljanske in goriške fare, bO kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld, 20 kr. X.esar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Prvo berilo in slovnloa za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol. „ vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izahrane pjesme, 1 gld. 80 kr., oleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljub* ljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlorn-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pcpelko, Snegulčioo, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačka (8° veliko) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčiol, Pritlikovon (Palček) in Robinzonu po 15 ki. ■ESI Knjigarna Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani L priporoča za osebito naslednja dela: Gregorčič Simon, Poezije. Drugi pomnoženi natis, cena 1 gld. 20 kr.; elegantno vezane z zlatim obrezkom 2 gld. Jurčič Josip, Zbrani spisi. Elegantno vezani: I. zvezek 1 gld. 50 kr., II., III., IV. in V. zvezek, vsak po 1 gld. 20 kr. Majar H., Odkritje Amerike. Trdo vezano 1 gld. 60 kr. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjes-mah, 90 kr. Jenko Ivan, Pesni. 1 gld. Knjižnica sloven. mladini: Dragoljubci 30 kr„ Peter Rokodelčič 36 kr., Sreča v nesreči 35 kr. Razlag, Pesmarica. 60 kr. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki, po 40 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino, 20 kr. (189) Odgovorni urednik J. Najjlifi. Tiskat* in zulajfata 1 g. v. Klei nm ay t A F* d li» ro bo v e v LjjtiMj»ni.