Star. 294 V Trstu, v powwiiifc l^ oMobri t18 zhaja vsak dan • zjutraj, tudi ob nedeljah Jn praznikih. — Uredništvo: ulica sv. FranO ška .VlSkcga št. 20: I. nadstr. — Dopisi naj se poSUjajo uredništvu. — Nefrmkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista .Edinosti". — Tick tiskarne „Edinosti*. — Telefon uredništva in uprave štev H >7. -- Naročnina znaša: /a ce>o leto K 40-—, pol leta K 20—. tri mesece K It-*-, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8—, pol leta K 4 _____ Posamezna številka v Trstu in oko^m 10 vinarjev.------ Letnik Xl8li h* Posamezne številka zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm p> 20 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila. ogUsi denarnih zavodov mm p^ >0 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 30.— ; vsaka nadaljna vrsta K i — Maliv oglasi po 3 vin. beseda, najmanj pa 8J vin. Oglase sprejema inseratm oddelek „Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje se izključno le upravi »Edinosti-4. — Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. št. -20. Po5mohr.iniIn«Ć1 i račtm št. H 4 LAV!. Posamezna Številka »zven Trsta in okolice: 12 vinarjev. ~ Nemala - sprejema «» Nemška vlada Jemlle na znanje WiTsono# odgovor, — Za mir se pogaia nemški narod. vlada pričakuie^od WFlsona pogoJeza premirie. zahtevo K rt m Nemška BEROL1N, 27. (Kor.) VVolffov urad .r: t na si- krat napadli brez uspeha; zavzeli "smo tndi raz-, z najemo to iz nemških in hrvatskih listov. Odšlo-lična močno utrjena oporišča. Do sedaj je bilo pila $e od svoje stare zahteve po «eoMe»ani vladi poroča: Nemška nota V odgovor Wil- Savijenih S20 nemških ujetnikov. Na serreski na Jadran«. S ten rajnovejim stališčem in kapi- fronti se je posrečilo Francozom, prekoračiti reko 1 tulacijo Bolgarske se omogočuje tudi bodoča ureditev stvari na Balkanu, kjer so poprej strašile imperijalistične sanje italijanske in Bolgarske, da bodo tndi nadalje zapreka proti trajnemu miru.-Kar pripoveduje tu g. Cerny. se bistveno strinja z izjavami dra. Trumbiča v razgovoru z u-rednrkotn lista »Jcurnal de Geneve*. Glasom tega poročila je izrazil dr. Trumbič svoje popolno zadovoljstva / uspehi političnih konferenc v Riniti. somi se glasi . jmed Crcyjeni in Mortiersom in se ustaliti „Nemška vlada je odgovor predsed-j rjni enega kilometra na severnem bregu. Vzhod-. H,»rv^la na vnani^ i no Souche so bili srditi boji usodni za Francoze. nika Zedinjenih držav vzela na znanje.! Pomakn[]. ,o svoje ćetc popolnoma do roba Fer. Predsednik pozna globokosežne iz- j me Caumont. vzhodno Veslesa in Pierreponta. Obe te dve vasi ste v franeoskili rokah. Število nec Pittoni v svojem govoru v delegacijah s po-} mento.. lina parola, un gesto, tirfeto oifriva polnim preziranjem obstanka Slovencev; tako nam je povedala izjava sosveta trgovske in obrtne zbornice in tako nam je te dni naravnost kričal socijalnodemokratski »Lavoratore«: Roke proč n destro aiduci o ineglio dittatori socialisti per scagliarsi contro quegli uomini eho rappr^sentavano 1' a nima rtaliana ^lella citta. Periino 1' acqua del Tiinavo potevu premembe, ki so se izvršile v nemškem življenju in se izvršujejo. Mirovna podajanja vodi ljudska vlada, ki ima de- S ^ mo_no ZRrajeiie nemSke obraTnbne naprava janski in ustavno odločilno oblast V j Na levem krilu se jim ie posrečilo, da so prodrl; svojih rokah. Njej so podrejene tudi vojaške oblasti. - Nemška vlada pričakuje sedaj predloge za premirje, ki naj uvede mir pravičnosti, kakor ga je označil predsednik v svojih izjavah. DR, SOLF, državni tajnik zunanjega urada." Amblyja m Fleuryja dokončali. N^telo ---------———— t ujetnikov, med njimi 6 častnikov, med ti ZUEZNA ARHAĐNAPOROCILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 27. (Kor.) Uradno se poroča: 27. ok-tobra: Italijansko bojišče. — Na planoti Sedmerih občin ie sovražnik včeraj zopet izvršil celo \rsto močnih delnih sunkov, ki smo Jih vse odbili > boju Iz bližine ali s protinapadom. Nadaljni napadni poizkusi so se izjalovil! že v našem odbojnem ognju. Sovražnik je imel velike izgube. V gorovju vzhodno Brente se nadaljuje bitka e nezmanjšano srd kostjo. Boi je divjal ves dan. V akolišu Col Caprilarje sovražnik začasno prlborje ne pridobitve popolnoma izgubil z našimi proti--uaki. Asolone je po srditem boju četrta diviziji zopet zavzela z naskokom. Naši proti Pertlkl zastavljeni bataljoni so v večernih urah dospeli do vznožja kope; ponoči smo zavzeli tudi kopo. ponovni poiikus Italijanov, da bi se razširili v oko-llšu Font; ne Secche. so ostali brezuspešni vkljub zastavitvi'močne pehote in artiljerije. Tudi na pobočjih Moi'ie Spinuzze |e vztrajnost naših vrlih vojakov priSravtla sovražnim napadom isto usodo, kakor prejšoji dan. Kar ustvarjajo naše čete, ne zaostaja v ničemer za vojnimi dejanji v prejšnjih bitkah. Naj Li bili vsi naši narodi, katerih usoda je danes brt.' razlike odvisna od dogodkov na fronti, primerno hvaležni našemu vrlemu vojaštvu! — Na Plavi se je včeraj nadaljeval artiljerijski boj. Ponoči se je pričel na obeh straneh Montella na veliko zastavljen ententnl napad. Na točkah, na katerih je sovražnik mogel prestopiti na levi breg. se vrše srditi boji. Balkansku bojišče. — V Srbiji se naše kretnje vrše p^ načrtu. Kragujevac smo v bojlH zadnjih straž prepustili sovražniku. V Albaniji nič p»schnili dogodkov. Načelnik generalnega štaba. i NEMŠKO. HEROLfN. 27. (Wolff). Veliki glavni stan. 27. oktobra 1^18. Zapadno bofišč^— Armada kraljeviča Ruprehta: Na Flaudrškem nič posebnih bojnih dejanj. Sovražnik nadaljuje razdevanje belgijskih krajev za fronto. Prebivalstvo v NVorteghemu m Iiigvy gheinu, ki je pri <»bstrel je vanju z ročnimi Kr-.tna.earai pobegnilo v kleti, je večinoma poginilo. Južno Skalde smo s protinapadom zavrnili močne sovražne napade med Famarsom in Artresom. v delnih napadih je nasprotnik vdrl v Ingleiontain. in Heeque: iz Hecqua smo ga zopet pregnali s pro tlsunkom. — Armada nemškega cesarjeviča: Od Oise do Aisn^ je Francoz nadaljeval svoje napade. Na obeh straneh Orignyja smo jih odbili od na^ih črt. Nasprotnika, ki je pri Pleine—Selvi vd.l \ i lase postojanke, smo zaustavili na vrhu severno kraja; njegovi poizkusi, da bi odtod z napadi v j^everni smeri podrl našo fronto, so se i/jaluviii ob najtežjih sovražnih izgubah. Origny In vrhove jugovzhodno odtod smo vzdržali. Mnogoštevilne sovražne oklopnjake smo razdejali. V serrskeiu oa^eku so sovražni sunki iz Mortiera zastali pred našimi črtami. Srdite napade proti odseku ob Souchi med Froidinonton in Pierrepontom so zavrnili poznanjski in virtemberški polki. Na obeh straneh Si$sonne~je bila včeraj sovražna pehota ne dela v na. Na vrhovih zapadno Aisne ie naš krajev ni protisunek proti Saškemu gozdu naletel na modne napade, ki jih je sovražnik zastavil z dalekosežnim! cilji med Nizy le Comtom in Aisno. 2e pri prestopu gričevja severozapadno Nizy le Com-ta je sovražnik v našem obrambnem ognju imel te/fre izgube. Tn in zapadno Bannogna so se so-vfaini napadi popolnoma izjalovili. V soteskovite-n in gozdov item ozemlju žapadno Aisne so srditi boji trajali ves dan; do večera so se odločiM nam v prid. Končali so se nekako v črti ceste Bannogne — Chateau Porcien in pri Herpvfrt. — Na fronti ob AIsni in pri (ialivvitzevi armadi na obeh straneh Moze nobenih večjih bojnih dejani. .lužnovzhodno bojišče. — Kretnje v zadnjih črtah se vrše po, načrtu. V uspešnih brumbnih bojih pri Kragujevcu in Jagodini so zadnje čete zavarovale umik naših glavnih sil. Načelnik zeneralnega štaba armade na bojišču. ujetnikov znaša sedaj nad 250. Bitka je bila ves dan zelo srdita. Zjutraj so Francozi po močni artiljerijski pripravi in podpirani z oklopnjaki na- j Oficijelna Italija da s sin>patičnim interesom metri. kako se ustvarja Jugoslavija, tilede vprašanja področij je rekel dr. Trumbič, da se reši na mirovri! konierenci na podlagi narodnostnih načel in z o-zirom na življenske interese obeli dežel, Jugoslavije in ifalije. Tako Cerny in Trumbič. Mi pa se bojimo, da se glede Italije prvi vdaja predalekosežnemu optimizmu, a drugi da je malo preveč cenil prijazne obraze in lepe besede v Rimu. Med življenske interese Jugoslavije spada gotovo tudi bodoči položaj Trsta. In ravno z ozirom na to vprašanje dobivamo mi te zadnje dni vtise, ki nas zelo. svare pred preveliko zaupljivostjo. Tu bo treba velike pazljivosti in odločnih besed in dejani, če ne — utegne priti zelo hudo presenečenje. Tudi med našinci nam -utegne kdo očitati, da segamo predaleč v svojem pesimizmu, da smo prečrnogledi in prenezaupljivi, češ, da so dogodki poučili tudi Italijo, da se mora brzdati, in da mora odnehati od svojih prvotnih pretiranih aspiracij. ki bi se mogle uresničiti le na škodo naše bodoče države. Pred vsem nas opozarjajo, da Je vendar Italija zaveznica tistega VVllsona, ki hoče bo#>če razmerje med narodi urediti na nacijoualnem principu. ki izključa, da bi le ped slovanskega ozemlja odcepili od tiste narodne skupnosti, ki jej pripada po narodnosti svojega naseljenja. Vse prav, vse lepo. Saj verujemo radi, da oiiciielna Italija s simpatijo spremlja ustvarjanje jugoslovanske države. Ali. te simpatije nam ne zadoščajo, nam ne morejo dati pomirjenja. dokler ne vemo, k"tiko si Italija misli meje te jugoslovanske države* tu na jugu-zapadu: ali ne bo hotela ravno s sklicevanjem na narodnostni princip zahtevati del teh naših pokrajin?! Saj je — n. pr. — nedavno temu neki grof Orsini v dunajski »Neue Freic Presse« tudi z nekako simpatijo govoril o stremljenju Jugoslovanov po samostojnem življenju. Obenem j>a je prišel s Čudnim predlogom. Menil je, da jć — v Rusiji mnogo in številnih kolonij. Ta ozemlja Je ponudil Jugoslovanom, dočrm bi se nemški kolonisti povrnili semkaj, da bi zasedli naše kraje in tako zagotovili nemškemu narodu pot do Adrije. Ne omenjamo tega predloga zato. češ. ker ga jemljemo za resnega, kajti prihajati more le od človeka, ki mu je nekaLv neredu tam gori v »gornjem nad-stFopju«. pa imamo mi absolutne gotovosti, da italijanski državniki ne mislijo tudi na to. da bi svoje simpatije do Jugoslavije skušali udejstviti tako. da bi nam tu doli odvzeli in nas hoteli od-škodovati ~ drugje, na drugih mejah?! Naš skepticizem opravičujejo — kakor smo že omenili — tudi pojavi iz tabora naših Italijanov.. Saj nočemo trditi, da bi bil n. pr. naš Pittoni v kakih zvezali z italijanskimi državniki, da že kaj ve. in da na to opira svojo sedanjo agresivno taktiko nasproti primorskim Slovencem; to pa vemo prav za gotovo, da imajo v ItaHji prav itna u,šesa za take akcentc in da bi se y odločilnem trenutku prav radi sklicevali na tisto čisto italijanstvo našega ozemlja, kakor je sedaj Pittoni razglaša v svet Naša nezaupljivost ne izhaja iz pretiranega črnojiledstva- Saj tudi ne trdimo, da je absolntt"* gotovo, česar se mi — bojimo. In če prihodnji dogodki dokažejo, da naša bojazen ni bila upravičena — kdo bo veselejši od nas?! Le svariti hočemo k opreznosti in pozornosti in pred pretirana zaupljivostjo. Kdor hoče imeti mir, se mora pripravljati za boj. Tak Je položaj tudi za. nas; če S2 hočemo izogniti nevarnosti, moramo biti pravočasno pripravljeni za boj proti njej! Priprnvljc-nl moramo biti. da glas in zahteva našega naroda v velikem trenutku padeta na tehtnico mirovne konference z vso svojo težo: za zediujenje vseli delov naroda! Proti severni meji vse, kar ie našega in na jnžuo-zapadiii — Uidi!! v gozdovju ob cesti iz Sissonne v La Selve. Na vzhodu-so v. težkih bojih zavzeli Le Petit Si. Ouentin in dosegli pot, ki veže to vas z Ban-nognom in Recottveranco. Južni rob te vasi in Me Ferme sta v naših rokah. Na desnem krilu so Francozi vdrli v nemške postojanke ob poti od Conde HerpvJa proti griču 145 in se polastili her-pviskega mlina. V vsem tem okolišu »e bil nemški odpor posebno srdit. Francoz je so zajeli nad 200-1 mož ter 9 topov in veliko strojnic. Vzhodno Re-theia so Francozi svoj jutranji uspeh v okolišu se ie 10? temi en ba taljonski častnik. Vzhodno bojišče, 24. okt. — Ob Donavi v okolišu Lom Palanke artiljerijski 4voj. Streli naših baterij so poškodovali sovražni monitor. Pri sunkih na severni breg Donave so francoske patrulje zadale nemškim oddelkom težke izgube in zajele vec mož. V Srbi »i so zavezne bojne sile na fronti Pa-račin—Kraljevo nadalje preganjate sovražnika, ki se umika proti severu. Zajetih je nanovo 200 mož. Belgijsko uradno poročilo. 25. okt. — Operacije flandrske armadne skupine se nadaljujejo z dobrim uspehom. Na belgijski fronti ie sovražnik razvijal artiljerijsko in strojniško delovanje. Davi sta desno francosko in lev > angleško krilo izvršila delni napad med Lyso in Skaldo. Vzhodno Courtraija so se vkljub srditemu sovražnemu odporu francoske čete polastile zuh-ske planote in zapadnih robov pristave Blaunpokt. Porinile sO svojo fronto do ceste VVareghem—An-seghem. Angleške čete so zavzele Engoghem in Coleghem ter prodirale dalje v smeri proti Skaldi. Angleško uradno poročilo. 25. okt. zvečer. — Zjutraj so naše čete prodirala dal;e na bojni fronti južno Skalde. Vzeli smo So-meries in Querenaiug in dospeli do železniške proge Le Questioy—Valenciennes severno zapadno Le Qucsnoya do vzhodno Mainga. Tekom popoldneva smo na tej fronti odbili različne protinapade. Tekotn dvodnevnih bojev 23. in 24. oktobra so prva, tretja in četrta angleška armada na sainbreski in skaldski fronti zajele 9000 mož in uplenile 150 topov. Severno Valenciennesa, smo očistili -vasi Bruille in Buridon (?) sovražnih zadnjih čet. Mezopotamsko bojišče 25. okt. — IS. t. m. so bile naše čete v stiku s turškimi močmi, ki braifijo močno postojanko povprek čez Tigris. pri Talču, na kraju, kjer reka teče skozi Džabe Hamriti. 23. oktobra se je sovražnik pod zaščito teme umekn l proti severu na mali Zab, za petami zasledovan po naših četah. Naše bojne sile, ki operirajo po glavni cesti proti Mosulu preko Kerkuka. so 18. t. m. ureirnale turško konjenico iz Tanka, zaiele 20 mož ter so se 24. oktobra nahajale 4 milje od Kerkuka. iVineitško uradno poročilo. >5. oktobra. — Na verdunski fronti se je včeraj nadaljevala bitka vzhodne Moze z veliko srditostjo. Naše čete šo razširile svojo važno prido-bitev južno ceste Consenvoy pr«^i Dannvillersu in zasedle orinontski gozd popolnoma. Danes je sovražnik ponovno izvajal z močnimi močmi protinapade na ironti Ormont do estrayskega gozda. Dasi ravno jih je podpiral artiljerijski in strojniški ogenj, ?>o bili nemški napadi odbiti s posebno težkimi izgubami. Saino v bellettiskem gozdu se jim je posrečilo, da so nekoliko porinili nazaj naše črte. Ko so se trije napadi izjalovili ob odporu naših čet. nas je prisilil četrti napad, da smo se imiekj|jJi od vzhodne fronte tega gozda. Sovražne čete so poizkušale preureti našo postojanko sevt-rozapadno bellejijskega gozda, pa smo jih po težkem boju. ki je trajal ves dan, pognali nazai. Za-j.aduo Moze so naše čete vkljub odločnemu odporu zavzele grič severovzhodno Orandpreja» i.i vdrle v južni del bourgonjskega gozda. SOVRAŽNA URAHiVA POROĆILA. Francosko uradno poročilo. • 25. okt. — Med Oiso in Serro smo nadaljevali i:.tf;ade z uspehom. Francoske čete širijo svoje napade- severno Villersa le Sec in so se polastile pristave Ferri—Villers le Sec. Omenjeno pristavo smo zavzeli kljub odporu Nemcev, ki so več- Sporočitev nemškega odgovora Ameriki. BEROLIN, 27. (Kor.) Kakor poročajo listi, je bil nemški odgovor pre_dsedniku Wilsonu snoči odpf> slan v Švico. ^ Vorvvarts« meni. da ima nota najbrž namen, da bi se nadaljevala pogajanja. nama; In Jugoslovansko oproftnje. V Češki Straži« je napisal slavist Adolf Cernv članek pod naslovom »Slovanske perspektive v usodni uri<-. Razpravlja o vseh slovanskih narodih* po vrsti, kako se bodo vedli v tem usodepol-nem trenutku in dobe-li vsak svojo svobodo? O jugoslovanskem vprašanju pravi: Reševanje jugoslovanskega vprašanja te bilo po Tiszinem neuspehu molče odloženo — in vsled mirovne ponudbe se odloži z ostalimi vprašanj tja. kamor spada po predlogih poljskih, čeških in jugoslovanskih poslancev: na mirovni kongres, kjer morajo naši narodi nastopiti po svojih poslancih kot sodeležnifci, ki se pogajajo in odločajo o svoji usodi«. Ker so si avstrijske vlade prizadevale, da bi z reševanjem jugoslovanskega vprašanja izza kulis omejile uresničenje zahtev jugoslovanske deklaracije, so dovedle Jugoslovane do uverjenja. da ni več koristno braniti te deklaraciji. Ako Avstro-Ogrska ni priznala, da je potrebno zadovoljiti jugoslovaJrski težnji po zedinjenju. pa je početkom septembra priznala Italija, kakor do- Italijani v Avstriji in samoodločba narodov. Zeit« »e doznala, da avstrijski Italijani ne bodo posnemali zgleda drugih avstrijskih narodov ter da ne sestavijo Narodnega Sveta, marveč da hočejo čakati z novo politično organizacijo, ker se njihovi soplemenjaki še nahajajo v ožjem in Širšem vojnem področju. — Ta sklep italijanskih poslancev izražen, sedaj tudi v parlamentu, bi utegnila marsikaterega našincev zavesti do povsem krivih zaključkov. V smeri namreč: Ce oni mirujejo za sedaj, se moremo rudi mi vzdržati razpravljanj o vprašanjih, ki se tičejo bodočega razmerja med obema plemenoma, ali če hočete: nfflu..bodoče skupne usode! Dozdevno bi bit tak zaključek pravilen; v resnici pa ne. Kajti vidimo, kako Italijani zadnje dni tudi brez formalne politične organizacije pridno in na izdaten način razpravljajo naše tržaško vprašanje in sicer s tendenco — naravnost ne varao za bodoči položaj slovanskega življa na tem" ozemlju. Razpravljajo s stališča, ki se niti nc meni za obstanek Slovanov. Formalno se sicer niso še organizirali za borbo za izvedbo pravice tukajšnjih Italijanov do samoodločbe. faktično pa že reklamirajo to pravo — samo za-se! Vziic dejstvu, da Slovani tvorijo v Trstu veliko manjšino, v Primorju pa večino. Nam primorskim Slovanom ne priznavajo nikake pravice do soodločanja na določanju bodočega položaja tega .mesta in njegovega zaledja. Tako ram. je govoril italijanski socijalnodemokratične posla- od Trsta! Tu smo gospodarji mi. tu imamo samo servirc alto SCOJM)! Noi noti abbiiSOtflliliilo di cerro della testa di Međusa per far ini-pietrire cjuestr niiovi-, non chiamaii difen-sori jiella nostra nazionalita, a loro bazira i:no speccliio; le inmagini d i ieri sorio Httelle d'oggi! Signori della magffioranža socialista, tenetevi bene a mente elie ita-liamti e repubblica — cuscinetto triestt-na sono tose che fanno a pu&ul. La nostra Naziouie esiste, e una repubblica — cuscinetto jx>trcbbe, forse per autodecisione de i rešti del ix>poIo baseo. costiluirla al-1'angolo della Baja di Biscaglia, a čara-liere della frontiera franco-bpana. E' inii-tile agglonierare inagriifiche parole e par-larci di conimerci iiorenti; una citta con dogane. posje. ferrovie e forse polizie ita-liaue,. tedesehe, ungheresi, croate. e che so io, somigiiaiue a quella ideata dal cav. dott. Dojnpieri — che a quanto sembra in-diovino i progetti in fermentazione nei cer-velli zudecchiani — potrebbe benissinio sorgere sulle riye del Niger o del Congo. L* a\^'enire di Trieste č troppo serio per essere risolto da certe chiaccftiere. quasi sempre rnori di pos«o e gettate la con V in-teuzione di seminare la diffidenza fra i due popali, che proprio ora piu che mai hanno bisoguo della inaggior calina e della reciproca fiUucia neirattesa di qi!egli av-vcniinenti che deciderarino di tante que-stiotii si intimamente4egate alla loro \ita. Pen ora rallegriarnoci che il tanto .atTeso organo portavoce della nostra naziopalita vedra fra breve la htce; a lui QiiirHli ii di-ritto d i parlare in nome d i >i>oi italiani< mi besedo, samo imamo pravico do — samoodločbe! Vse te izjave in pojavi od italijanske strani zahtevajo od nas ukazujoče, da se moramo oglašati tudi mi1 Naravnost samoubijalna bi bila torej taktika, pa kateri bi se mi ponižno molčeč stiskali v kot. ko drugi glasno govore in zahtevajo! In to posebno še ob vprašanju pozicije, ki je neprecenljive pomembnosti za ves naš narod in naravnost življensko vprašanje za naš tukajšnji živelj. ki je po svojem številu, svoji zavednosti in svoji politični zrelosti pač vreden drugačne usode, nego mu jo pripravljajo naši sicer politično ne še organizirani, a vendar zelo glasni sodeželani druge narodnosti. Posledice vojne~ Socialistična »Nepszava« piše: Izgubili smo vojno? (Tako je namreč grof Tisza priznal v ogrskem parlamentu). To pomenja, da smo zastonj žrtvovali milijon naših sinov, da so nam zastonj oteli skoro 30 milijard kron, da je zastonj propadlo zdravje naše dežele, da so zastonj zastrupili vse nas. ki delamo, da so zastonj porušili mir stotisočev rodbin — obstanek milijonov! Ali. kako dolgo bosta Še trpela dežela in narod, kako dolgo bodo še trpeli delavci in pristaši demokracije?! Žalostno je bilo, da se v vsem ogrskem parlamentu ni našel niti en človek, ki bi bil temu človeku (Tiszi) zadušil v grlu besedo, tisto besedo, ki bo le večala v inozemstvu mržnjo proti nam. ki bo le kvarila nade do miru in deževala pogoje za mir. Ogrski parlament ploska Tiszinemu govoru. Tako se Ogrska pripravljat na mir po VVilsonovih načelih...! L' Utihniti} del „Lauoratere". 1 giornali mficiali ^e iinviti non uificiali, fino a ieri umilissitni ^servitori dei signori di Vienna e dei magnati di Budapest. ab-benehe se non nell' imimo almeno aHla su-perficie rautato frasario in cio che riguar-da i diritti dei popoli. pure ogni qual votta toccano nei loro diseorsi il problema di Trieste lo toccano cosi maldestrainente da lasciar ki tutti seorgere che la loro anima oggi vemiciata di nroderntsano č nell* essenza quella che abbiamo cono-sciuto nei passafo. Gli articoli di guesti giornali riboccano sempre di paroloni che dovrebbero, .secondo il loro desiderio. colbrire in date tinte le passate. le preseliti e le future condiztonl di Trieste. Sono qneste. quasi tnfte, scritture abborracciate con piii o meno astuto intralciamento di falsi princtpl e d* impesture. sono scrittu-re che rilevano dei ciurmadori gTOssoIa-ni legati per interessi noti sempre nomina-bili a quel brano di dieci sbrani oonosciu-ro il nome di vecchia Austria. An che nella notra citta non mancano di qjiesti simulatori, infatti ve ne sono di quelli che in-neggiano gli alti papaveri blasonati della Consulta della Cainera di Commercio e le loro »dichiarazioni« ispirale all'aniorc per 1* avvenire »econoinico« di Trieste. Eh. 1' ecconomia deve entcarci dappertuto. se non c'e biisogna crearla! Ma non sono soli, abbiamo anehe i socialisti delta ct>-sideeta »maggioranza« con alla testa il loro organo »II Lavoratore« che si prendo-no.a cuore 1* economia della citti\ facen-d<>ci balenare gli utili « le delizie di una repubblica — cuscinetto. lu-un articolo comparso in questi giorni. quer signori se la prendono con i sircialrsti jiigo^lavi per-che condividono certe idealita della loro nuova nazione la Jugoslavia, fdealita che noi italiani non possiamo proibire; ognu-no jnio peitsare cio che vuole e se nei lin -binio di pensieri e di speranze per la grandezza della loro nazione alcimi jugo-slavi inquadraoK> gualehe altra piu rosea e di diseussa lozica non per questo inten-diamo imitare i gridi delle oche capitoli-ne. Cosi, e cosi il problema di Trieste e delle altre terre italiane forma uno dei cotnpni del prossiino Congresso per la pace. e noi sappianio che in imel congresso ci saranno degli uomini ene sapranno tutelare rneglio di noi i nostri interessi. Su quel tappeta verranno decise le nostre sorti! II »Lavoratore«, che megli o di certi statisti austriaci conosce j »segni del tempo«. vejje con sgomento avvicinarsi la ii-ne della sua potenza, quella fine che por-tera seco la resa dei conti; eccolo quindi novelle aruspice sgabbiare per Foccasioae una italianitaigoota provenienza e lan-ciare agU jugoslavi il grklo (i i u le mapi!, grido preceduto da alcuni sonori Noi italiani! Ed ora lina domanda: possono i messeri del »Lavoratore« reputarsi italiani? Finche ^ngono te loro concioni a base di »Noi sociagsti« pazieflza. vi sono tanii inodl d'interpretare. il socialisrtio; conie vi sono tanti per interpretare il Cri-st'anesimo — anehe i seguaci di Donieni-co di Guzmaii lo interpretavano a modo loro — ma da questa affermazione a quel-la di »noi italiani« c* č un bel divario! For-tuuatamence tanto al di qua quanto al d i lii degli attuali confini politici I* italianrta di ouesti signori phe oggi dirrgOno lamag-gioranza del locale par trto socialista 6 ben conoačiuta e convenientemertte valutata. Chl non ricorda che da atmi e anni a Trieste non v' era cosa che non prendesse colore polrtico: una nomlna, un pro^-eđi- Otfus Narodnega Sveta. Ljubljana, 25. oktohra. Mnogi priporočajo, naj se Jr/i papirnati denar doma. kakor češ, da je bolj varno ga obdržati doma, kakor ga naložiti v hranilnico. To mnenje je popolnoma napačno. Naj se zgodi z avstrijskim papirnatim denarjem karsihodi, je tnnog.> bolj varno, ako je naložen denar v kaki zanesljivi hranilnici, kakor da le/i doma v skrinji. Poživljamo torej slovensko prebivalstvo v njegovem lastnem interesu, da ne ohdril papirnattHC Domače vesM. Važen sestanek zaupnikov sklicujem v Čitalnico za tofek, 29. t tn., ob 8 zvečer — Dr. Wllfan. t Dr. Ferdo Perhavec. In zopet Je usehnlt cvet na vrtu naše, jugoslovanske inteligence. Dr. Ferdo Perhavec, c. kr. sodni avskirttant, starešina akad. ier. drnStva »Balkan«, ter član raznih drugih narodnih društev, ponos svojih dražili — ni več med nami! Neusmiljeno zahteva ta strašna vojna svoj tribut: ne Ie na bojnem polju, tudi v zaledju šteje na Stotisoče svojil^ žrtev. Svetovna vojna bliža svojemu koncu, zarja novega življenje, svobode se poraja iz tmine, prost postaja naš narod, katerega je naš Ferdo tako goreče ljubil. Kot dijak zaveden in iparljiv delavec ita narodnem polju, vedno na svojem mestu, narodu svojemu ie posvetil vse svoje moči. 2al, le prerano je moral prenehati svoje delovanje. V cvetu svoje mladosti, 2H let star, je preminul. Posebno gorečnost je kazal dr. Pcrhavec pri izobraževan in narodu. Ustanavljanje ljudskih knjižnic v Trstu in okolici spada v delokrog tržaškega akademične^a društva Ita!-kan<. in tu je pokojni Ferdo ra/\il vse svoje zmožnosti in znanje. Z vso vnemo sc je (»prijel lena za povzdigo ljudske izobrazbe trli potrebnega delovanja. S poljudnimi predavanji in. članki, ki jih je prlobčeval. je kazal ljudstvu pot. po kateri pride do izobrazbe in veljave. Ali ne samo v javnosti. tudi v.dijaškem društvu je dr. Perhavec zastopal stališče, da se mora dijak, četudi akademik, vedno izobraževati, da zadosti sebi in svojemu poklicu: narodni prosveti. — Tik pred vojno ?e dokončal naš Ferdo svoje študije in se posvetil sodni stroki. Vojna z vsemi svojimi strahotami je /ilegovo zdravje izpodkopala, začel je bolehati, in ko je nastopila strašna morilka, španska mrzlica. ji telesna odporna sila nI bila kos: podleg-M je. — 'Odkritosrčnega in dobrega tovariša ie tržaško jugoslovansko dijaštvo izgubilo v dr. Ferdu Perhavcu. Težko ga bo pogrešalo, a ostane mu zavesi, da doseže svoj smoter le na poti, ki jo je hodil pokojni tovariš. Ohranilo mu bode trajen in'časten spomin. Njegovi družini globoko sožalje ! Balkanovec. Zdravniška služba za železničarje v Divači ln Herpeliah. Z ozirom na tozadevno notico v izdanju »-Fdinosti- z due 15. t. m. nam piše c. kr. dr-žavno-železniško ravnateljstvo v Trstu, da so se vsa prizadevanja c. kr. ravnateljstva za zadovoljivo preskrbo železniško-zdravniške službe na progi Trst-Herpelje-Divača izjalovila zaradi tega, ker ni tam v vsem okrožju do Sežane nobenega zdravnika. V svoji nameri, preskrbeti zdravniško pomoč vsaj železniškemu osobju. nI moglo ravnateljstvo drugače urediti žclezniško-zdravniškc službe, kakor tako. da se tedenske ordinacije vršijo v centralno ležečih Jlerpeljah. Ordinacije v Divači bi pcmenjale za. zdravnika pri današnjih slabih železniških Zvezah veliko zamudo časa. česar bi danes, ko Imajo zdravniki toliko dela, rav- Stran 11. .EDINOST" it. 294 V Trstu, dne 28. oktobra 1918 natelistvo ne bi moglo zagovarjati/ Slučaia od 12. i rodna vofska.-Na posvetovanju, ki se ga je udele- t m (ko Teleziiičarjev Zastonj čakalo v i 2llo starešinstvo Sokola .nekoliko u gledne^h l. m. VKO JC 1.T ' . . ..... . ,,_______Ar* cm C^vL-rJct vr. «f»vt na- ZIlZ- Herpeljah na zdravnika) žaliboK ni bilo mogoče preprečiti, ker je zdravnik, ki ordinuje v Herpe-ljah. odložil to svojo funkcijo naekrat zaradi bolezni in preobloženja z delom. Med tem pa je za zopetni pričetek te službe /e *opet preskrbljeno. — Tako nam'sporoča ravnateljstvo državnih železnic. Sokole vseh tržaških sokolskih drtistev vabim, da pridelo na važen sestanek danes ob 7 zvečer v telovadnico Sokola'v Trstu. ul. Stadion 21. — Ambrožie. nač. T. S. Z. • Naša Golgota. Dr. Vjerko Vranjican je bil občinski zdravnik v Hvaru (v DalmacHi). Takoj po profclašeniu splošne mobilizacije je bil pozvan pod orožje in ie odšel s svojim polkom v Srbijo. Dne M. avgusta pa je bi! iznenada aretiran in odveden v votne zapore v Sarajevom. Razlog za aretacijo ni bil poznan ne njemu, ne njegovi družinu Povsod je vestno vršil svojo službo. Polnih 5 mesecev je trpel v ječi. ne da bi ga bili resno zaslišali in ne da bi se bilo vedelo, po čegavem nalogu je bil prav za prav aretiran! Dne 31. januarja Iq15 pa so ga — izpustili na svobodo in povišali v polko v nega zdravnika. Vojno .sodišče ga je proglasilo za nekrivega in nedolžnega! Ali krivica, ki se mu je storila, je tako delovala na rtjegovo plemenito in ponosno dušo. da je bil. prisedsi iz ječe. strt na telesu in duši. Bistri um mu ie — potemnel in naslednjega dne si je nesrečni človek v nekem hotelu v Sarajevem končal življenje na grozen način«! Pogreb njegov se ie izvršil ob — vojaških časteh!... Pozneje šele se ie doznalo za vzrok aretaciji. Aretirali so pokojnika po nalogu njegovega lastnega poveljnika majorja Redli-cha, ker da je pokojnik — politično nezanesljiv! Torej radi tiste usodne kvalifike, radi katere ie trpelo toliko — pravičnih ljudi. A povod ie dala neka navadna dopisnica, na kateri ie neki pretvez-ni trgovec iz Trsta« denundral, da ie dr". Vranjican v družbi z dvema drugima hotel dovesti v Hvar pripadnikov Srbije, da bi tam koloniziral... To je bila sicer neumna ovadba, ali namestništvo v Zadru jej je — pritrdilo, kaiti ono dopisnico je pospremilo z opazko, da je dr. Vranjican ^poznan srbski agitator*, ki da je donesel v Hvar mnogo srbskega djlia. V nasprotju s predpisi naredbe pravosodnega ministrstva, da politične in policijske oblasti smejo jemati v obzir le take anonimne obtožbe, ki vsebujejo verjetna deistva določenega kaznivega čina — za kakršne pa ni bilo možno smatrati smešne trditve o Srbski kolonizaciji Hvara — je dalmatinsko namestništvo poslalo ono dopisnico vojnemu zapovedništvu v Mostaru, kije zaukazalo aretacijo. Ali. kakor da ni hotelo verjeti svojim očem. se je obrnilo do okrajnega glavarstva v Hvaru za razjašnjenje. To glavarstvo je odgovorilo, da je dr. Vranjican nevaren srbski agitator. Na dopisu je bi! podpis — Panek. Čast temu Paneku! — Ta odgovor pa ie bi! podan šele šest tednov potem, ko je prišlo vpra-šanje vojaške oblasti in s tem se je zapor podaljšal za polnih 46 dni na protizakonit način. Vsled tega je nastal konflikt radi kompetence med vojnima zapovedništvoma v Sarajevem in Mostaru, kar je zapor znpet podaljšalo, dok'er ni odlok trdniav-skeka zapovedništva v Sarajevem z dne 30. januarja 1915. izjavil, da v ovadenih dejstvih ni nika-kega kaznivega dejanja, ter je odredil, da se dr. Vranjican izpusti na svobodo! Torej radi ene anonimne, na prvi pogled bedaste ovadbe ie moral pošten inteligent Ječati v zaporu polnih 5 mesecev vse dotlej, ko si je v boli in obupu sam vzel življenje! Kako ie moralo biti pri^ duši tisti zveri, ki je odposlala ono anonimno dopisnico?! KoHko naših ie moralo na Golgoto radi takega lopov-stva! Hotelirjem ob soški fronti smo poslali pred časom navodila in vprašalne pole zaradi obnove nji- članov. so sklenili, da se Sokolstvo stavi na- t£Z pol ago »Narodnemu Svetuc za Izvrševanje vseh rodoljubnih dolžnost!!! Žensko prispevanje (za slov. vdove in sirote), — Josip in Marija Nardin darujeta v počeščenje spomina Petra Negro 10 K Roianskemu Sokolu. — ZfL harmoniko ubogemu v vojni. oslepelemu slovenskemu invalidu Francetu "Simšiču iz Medane v Brdih so darovali: A. Slavik 5 K, M. Skabar 2 K, A. Cok 2 K, A. Cink 3 K, Ema Lenassi 2 K. vabi vlliudnov^e cenjene nabiralke na sestanek, | Albina *anzin 4 K, Budin 3 K, Vavpotič 2 K Per ki se bo vršil v Ponedeljek, dne 28. t. m., cd 4 do ! ha ve Jakob 20 K. Milena Perhavc 10 K. Marija 6 v Slov. Čitalnici. _ . Zračna pošta v Krakov. Lvov in Cmovlce. Sprejemanje zasebnih pošiljk zračne poste v Krakov. Lvov in črnovice ie do preklica ustavljeno. _ Poštna služba. Dne 1. novembra t. 1. se zopet Perhavc 5 K. dr. Rudoli Perhavc 10 K, Josipina^ Perhavc '6 K. dr. Rapotčeva 2 K, Gospa Hela 1 K. Luprendi Giuseppe 3 K. Gašperćrč 10 K, Mirni Resova 5 K — skupai 100 K.Iskrena hvala blagim darovalcem posebno vel. obitelji Perhavčev«. Ker so v sedanjih razmerah tudi harmonike zelo *po- fostna siuzna, one i. ni^cmuii i. •• — - — . Otvorita poštna urada v Grgarju in Mirnu za pi- skočile v ceni m harmonika boljše vrste znatno semsko pošto, vštevši službeno in zasebno reko- ' presega nabrani znesek se vljudno prosi se na-mandacijo kakor tudi za promet z vrednostnimi j daljnih tozadevnih prispevkov, - A. S; pismi ter za denarni (poštno-nakaznični in poštno- ; dne pošt- i nih uradih Ajeio. Kampolongo. Kanal. DomberK. Perteole. Romans, Seinpas in Visko službeni delo-"krog na promet z zavifki, Najvišja teža zavitkov znaša 10 kg. Veliki kalendar »Književnog Juga« izišao Jz štampe. Več davno očekivanoj potrebi: da se izda jedan narodni kalendar, koii bi stajAo na dostojnoj umjetničkoj visini, a ujedno bio pristupačan široj publici, udovoljio je sada Odbor SHS žena za siročad. Time se ujedno hoće bar donekle da namaknu sredstva, keja su Odboru potrebna, naročito za zimsku odjeću i obuću 18.000 djece, ko?e | seljak ishranjuje. U bogatom iipsesu kalendar do- j kakor tudi za SpremStVO pokojnice k več-nosi radove panajboljih naših kulturni« radnika H nemn pc čitku, izrekamo najprsrčnejšo za-umjetnika. Kalendar je odštampan latinicom, čiri- j hvrt'o VSem sorodnikom, prijateljem in zrafl-licom i slovenacki. Cijena mu ie 4 krune. Mole se j cem. svi mjesni odbori, zadruge, povjerenici, svećenici. . Posebno zahvalo izrekaii)0 Marijieim učitelji i pojedinci, koji su već obaviješteni, da se j hčeram za genljivO pt tj'e V Cetkvi. što više zauzmu oko raspačavan.ia. Kovač se ne- j _ v v< ZAHVALA. Za izkazano sočutje in izražena sožalja« akor tudi za podarjene vence povodom smrti naše preljube soproge oz. hčere W«v| ■ ' v«v S tužnim srcem naznanjamo sorodffficoni, znancem in prijateljem, da je naš vroče ljubljeni, dobri in blagi soprog, sin, zet in svak Ferdinand Vešnik c. kr. vojnopoštni uradnik dne 22. t. m., v Belgradu, po neizprosno razsajajoči bolezni preminul. TRST, 27. oktobra 1918. ZORKA, soproga. Družine Vešnikove in Kravosove. ka šalje priloženim čekom. — Odbor SHS žena za siročad. Zagreb^ Ki pni trg 9, Žalujoči soprog in sorodniki. DAROVI. — V počastitev spomina pok. dr. Perua I^er-havca daruje H. Srni d K Hi*— osrednji ljudski knjižnici. Denar hrani uprava. Za slovensko .vjledališče v Trstu daruje France Kolenc iz Mokronoga K 12'—. Denar pri upravi. — Za prvo skupno jugoslovansko zastavo v Trstu darujejo H. J>mid K 2U'—. svetoivanski Joško K 10*—. dr. Deiak K 5*--, 1. 1. K 4*—. Denar hrani uprava. — Za šentvidsko šolo nabral Miroslav Rusback med znanci v Sv. Križu in Nabrežini K 33'—. Da- za žtevjiaa spremstvo pri pogrebu i 2 reka ni o tem rovali so: Medvedič fvan K 6. Zorman Franc K 3. j otom sv0j0 najiskrenejso zahvalo. Sedmak Otilija K 3. Logar^Franc K Z^Betrovcic I> XRST, 26. oktobra 1918. ZAHVALA. Za obilne dokaze sečutja-in izraze sožalja po* vodom smrti našega iBkreno ljubljenega soprog . 1 r'ata. strica ia svaka, g« spoda Josipa Bucika Peter K 2. Neuser Kazimir K 2. Rudež Fanica K 2. Medič Franc (žel. urad.) K 3. Janko Furlan K 1»; Štrekelj Dominik K 4. Jeller Jožef K 4. Stolfa Ve- | kosiav KI. ■ — V popotnem zaupanju, da se nam odpirajo vrata zlate svobode, darujejo za šentvidsko šolo i navedeni finančni stražniki znesek K 100 in sicer: | Gantar Jos. K 20. Jerici jo Anton K 20. Jug Jurij j K 10. Pleinšek Josip K 10. Drobnič Franjo K 10. i Worscha Valentin K !0. Hvala Ivan K 1«. Brere i Valentin K 5. Gerdol K 5. ' — Za »Slovensko gledališče v Trstu« nabrala; jcdč. Milka Amfova v Sežani med tamošnjlmi ro- i roTtubl in častniki znesek K 487. V veseli dru/bi j lia Opčinah nabral gospod Hrast znesek K 200. ] Iskrena hvala darovateljem! Denar vložen v »Splošno hranilnico« v Trstu. »Nabiralni teden od 19. do 26. oktobra 1918«. Darovali so v namen c. kr. avstr. vojaških vdov in sirot: Zweier Emil, 500 K. Petrič Radoslav 500 K. Canetto Oreste 500 K, Kuhne Karol 500 K. Tržaška cfstiinica mineralnega olja 5<#) K. Pinkerle Ermano 200 K. Stcrn Ignaz 200 K. Bekar Joahtm 100 K, J. Lazar & drug. 100 K. Ilič 100 K. Drvar Marija 100 K, Gal M. 50 K. Poleg teh nameravajo bančni in denarni zavodi v Trstu pristopiti z večjimi zneski. Priglasitve sprejema ter priporoča deželna poslovalnica c. ki. avstr. sklada vojaških vdov in sirot, kakor tudi za mladinsko varstvo 2»l«i:ott ostali. MAU OGLASI se računajo po 8 vin. boeds. - Debelo tiskane besede se računajo dvojno* Najmanjša pristojbina :—: £Qaša 80 vinarjev. : Priporočljive tvrdke. Rokavice in modne potrebščine. IT. VE5JIER & Coni p. Corso 14. orodne potrebščine in izdf lobanje rokavic. <'i^oenje in poprav-janje rokavic Cone zmerne. 1310 Trgovina jestvin V AN BIDOVEC, Trst, ul, Campanile 13 (1'rg Ponterosso). Ima v zalogi: čaj, paradižno kon-servo, žeaf, k.ale kumarce, kocke za juho. Konjak. \ermoutli, maršala, mal novec in več vrst mine- ■ ralnih vod ter blago aprovizacijske komisije. (41^ Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VA1*NICA OSVALDELLA. Via Med a 26. Izdelovanje in poprava strojev in mo-orjt v. Proračuni. " i Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Arti-j stična vezava. Žejni koledarji lastnega izdelka, j — Vp'sniki {registri) posebnega sistemu. 207 ! Kraste, i lišaj, srbe/, n druge kt/ne bolezni odpravi ?-;tn> ! in sigurno domače mazilo Paratol. Ne urpa^-. IV.bi se ofcoje ako se pošlje naprej d®nar, ali r^ povzetju Naslov : Paratol-Werke, lekarnar Ulmer, Bud?mpeMa VII R6zsa utca 21. Majolične peči in Štedilniki M. ZEPPAR, Giovanni 6 in 12. Najboljša izde- lovanja in najpopolnejša rr.-ta. Cene zmerne. 202 Dr. Josip VolfluSek ipedjolist za notranje in pljučne bolezni ordinira v Trstu Piana Caserma štev, 1, od 10—12 ilop. in gd 27,-37» pop. izvrsten Trst. jaoolčnik, cele sode, po nizki ceni za sroatiln čarie, -proda Ho*.el Balkan, & 2951 Ilmm sprejema vsakovrstna popravila ur. 1 iica urar Man zoni 17,„vrata _2935 fHflfIfa bele in rdeče čebule ter artiČokov imam »UUlIlE na prodaj v veliki množini po zmernih ollinar, Trst, Via dei Gelsi 16. Damska krojačnica A. BIEGER, Trst. ulica Con.ra* rc'ale i. Izdeluje vsakovrstne obleke po tngleškem in francoskem krojv, plesne obleke, obleke 1 oroke, bloze za gledališče itd. Cene zmerne. 33T Pozor kmetovalci! šča pod ugodnitni ix>goji. Ivan Peric, Tržiča ulica Trieste 117. 2913 CaIaAvnC Anton Jerkič posluje v svojem ateljeju rOIOSnil r Trstu. VU deJle Poste št. 10. 40 hovih podjetij. Nekuj odgo\-oroy smo že dobili, ve- jn 0skrJ)0 v Trstu, Lazzaretto vecchio 3 Ćina pa z odgovori odlaša. Ker ie prišel ugoden čas, da nadaljujemo pri ministrstvu storjene korake, vabimo vse one hotelirje, kateri do sedaj še niso poslali vprašalne pole, naj to store najkasneje do 1. novembra, ker bi sicer utegnilo biti pozneje prepozno. Osrednji odbor za vrnitev beguncev iu obnovo Primorja, Dunaj L, Bankgasse 2. Preko Golgote do svobode! Nadovezujoč na zagrebške maniiestacije. naglašajo »Novine", da se sedaj ne smemo zaustaviti, marveč zasukati rokave za intenzivno, premišljeno^ realno delo. Skozi stoletja odgajani pod nemško madžarsko knuto. smo postali plašljivi, premimi kot iagnjeta. V nas je premalo odločnosti, premalo smisla za bekatom-be. Sedaj pa nam je treba delavcev, ki se ne bodo ozirali na grožnje zistema. Po svojem slovanskem rodu smo mehke duše. Radi pozabljamo, hitro odpuščamo. Toda, sedaj moramo biti trdi kot kamen. Danes ne smemo tako lahko pozabiti krivic, ki so jih Nemci in Madžari zadajali našemu narodu, danes ne smemo zaupati nobeni besed!, ki prihaja iz njihovih ust, ker je to stara laž. spojena z farizei-stvom. Pravica izreka danes sodbo nad imperializmom, krivicami, lopovščino, farizeji in vsakim drugim vragom in nasprotnikom!---- Ne bi bilo dobro, da smo že vse storili s konstitucijo »Narodnega Sveta«. Ta naj stoji sedaj na čelu splošni naši narodni akciji, mora jo organizirati, koncentrirati, a vsakdo mora delati v svojem krogu, na svojem polju! Ta zavest dela naj prodre v duše naših najširših slojev. Danes ne sme nikdo stati na strani! Ne varajmo se: še nismo prišli preko Golgote in preko kri/.a. Oj. sveta Golgota: oj hekatombe na narodnem oltarju — v tebi in po tebi dosežemo svobodo iit državno samostai?iost! Živela svoboda in delo! Zastave troimenega naroda! Pod naslovom »Zastave« prinaša glasilo Hrvatsko-srbske koalicije Hrvatska Riječ« po v (^d om manifestacij v Zagrebu oduševljeno pisan članek, v katerem se spominja časov, ko so v Zagrebu razobešali zastave v različne proslave. Potem nadaljnje: Siioči pa ste se naenkrat pojavili dve novi zastavi: srbska in slovenska. Objeli ste se s hrvatsko in složno so šle po mestu. Prvikrat v Zagrebu! Prvikrat so se združile'na ulici ob vzkli kaniti tisočev naroda iu šle zmagonosno po mestu, da proklamiraio zmago velike ideje: narodnega edinstva Hrvatov.. Srbov in Slovencev! Ljudje so šil mimo in pobožno snemali klobuke pred zastavami. Se jih je bihr morda na strehah, ki so 7. zavistjo gledale na novi tovarišici. Te zaVidnice morajo i/giniti. Da, ni daleč čas. ko bodo tudi s hiš zagrebških plapolale vse tri naše zastave, da bodo ustvarjale edinstven akord sloge in edinstva. j da se izbriše neugodni spomin na prošle dni se- j paratizma in — uradnega -t ar. obešam a. Hrvatski' Sokol, ki je vsled vojne moral prenehati z vsakim delovanjem in se je njegova »Soko-lana« porabljala v druge svrhe, je dobil sedaj dovoljenje. da more zopet začeti z delovanjem. Sokolski dom, v katerem jC bila nameščena ortopedska bolnišnica, je že izpraznjena in zopet na raz-polago' »Sokolu«. Nadejamo se, da se nikdar več ne povrnejo časi, ko bi se mogle iz takih razlogov in pretvez odrejati take zabrane. — Hrvatsko Sokolstvo izjavlja, da hoče biti -r na- t S p:trtrm srcem naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Jakob Pertoft c. kr. sodni sluca v soboto, 26. t. m.v po krtki bolezni, previden s sv. zakramenti- za um iajoče, star 55 et, izdihnil svojo blago du^o. Pogreb dragega pokojnika se t o vršil danes, v ponedeljek, 28. t. m., ob 3 pop., iz hiše ?alostl ul. Panzera št. 108 na lar-kovljansko pokopališče. BARKOVLJE, 28. oktobra 19l8. Josipina roj. Ferlu^a, sopiosa. Andrej (odsoten), sin. Josipina, hči. Vsi ostali sorodniki. Samo na debelo. preprodajalce, galanterije in drobnine. — Jakob Levi, Trst, ulicy S. Ni-coo 19. 4311 DR. MRACEK zobozdravnik Trst - Corso štev. 24, !. nad. - Trst M 9 - n flop. in Cd 3—6 (OP. Brezbolestno izdiranje zob, plombiranje in umetni zobje. Hermangild Trocca Trst — ulica Barriera vecchia 8 — Trst ima veliko zalego mrtvaških predmetov« Venci i/ porcelane in biserov, vezani z medenu žico, iz umetnih cvetlic s trikovi In rapisl. S.ike na porcelanasta ploščah za grobne spomenike kraste, srtež, gi-rje in kožne to'ezni odpravi hitro in s gurno domači mazilo Piratol« >'e umaže, nima duha ; se more torej tudi tez dan rabiti. — Velika posoda K 5.— , rodbiLski loucek K 0. — Nadalje praSek PARATOL za \ar*tvo občutljiv® kože, ena škatlja K 3.—. Dobi se oboje, ako se pošlje naprej denar tli po povze tju. Naslev: Paratol-VVerke, lekarnar Ulmer — Budimpešta Y1I» 51 Rdzsa utca 21. josip mm Trst, vogal Vin Karla Tercsa-S. tate ictt j Novi dohodi volnenega blaga za »h Ske In ženske. — Velika i/bera kožuhov ine, nogavic, volnenih srajc (ni. * \ barhaiita, svilnenega in volnenega h!: v '.a blnti/e :: čipkovih ovratnikov In o. ;kov. :: DR. TEeiMZIĆ — specijalist za otroške bolezni — se le povrnil in ordinira od 2—4 pop. Uflca Stadion 6,1, (gledališče Fenice) Prof. Front. Jos. Topit ravnatelj šole „Glasbene Matice" v Trstu, specijalist ia pouč* vanje gosli po metodi prof. Ot. Sei Cika, pouCuje privatno od prvega začetka do koncertne popolnosti. Ravnotako klavir n solopetje. 'Specijalni kurzi. # Koncertni oddelek. Prigli se spiejema vsak c'an od 11— 12 d« p. v žol „Glasbene matice-, ulica Galatti 20. Telefon St. 3KT-31 zobozdravnik DR 1 ČERHAK v Tnti, hI. detle Poste vectble 12 voial nI. lelle Peste Izdiranj« zobov brez bolečin. Plombi! anja* Umetni zobje. Umetni zobje. AkademKno ferralno druitvo „Barvan" naznanja žalostno vest, da je njegov dolgoletni član in starešina, gospod dr. Ferdo Perhavec c. kr. sodni avskvIUnt v Trsi« preminul po kratki in mučni bolezni dne 26. cktotra 1918. Dela\nemu članu in odkritosrčnemu to\aritu trajen spomin! TRST, 27. oktobra 1918. OiMtogiali atelje Trst — ulica del Rivo štev. 42 — Trst. Izvršuje vsako fotografiCno delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanage plošče za vsakovrstne ■spomenike, posebnost: povečanje vsake fotografile. Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in iih izvršuje na domu, e. tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. Trst, ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst. Trsovsko-obrtno zadruga Trstu reg. zadr. z neom jamstvom ul. S. Frančiška flsisksga it. 20\H. ik i sprejema hranilne vlc > od 1 K dalje ter ji!i obtest* 'f IT 4°|o "IP! j Trgovcem otvarja tekoče c ■ kovne račune. — Posoja liv.i | nilrie pušice na tlom. — Renti J davek plačuje iz svejega. Daje posojila po najugodni šili pogoj h na vknjižbe, n |osebno poroštvo, na zasta vrednostnih li&tin. Uiadne ure vsaki dan izvzemši nedelj 1 in praznikov od 8 do i. Novo pogrebno podlelie Trst. Ceno it 47. (pri Trgu Piazza della legna) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrliče v na vse kraje države Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst u kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sve i. t d. po imernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via della Tesa št. 31. Brzojavi s NOVO POGREBNI? PODJETJE - TRST. = JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmio Stv. * (Lastno poslople) mšm%mifm K 3C.COO.OOO.—. fezevva ^,COO-COO.—__ FILIIALKE- D.«. ^brf^Ko." W«b^rMetkovW. Opatija, Spit. «benik. Zadar. Ekspozitura v Kranju. FIL1JALKE: Dunaj Tegethotstrasse / muu.m* , ' * .. _ „„„^.^c Frodaia srečk razredne loteri e. Zavai KUPUjE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pis.na, pfijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOS1TS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. ninjuniu VLOGE NA KNJIŽICE _ _ 3 V°!» od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem m ziro-računu po dogovoru. — Akrdditivi. čeki in nakarn'ce na vsa tu- ii^ inozemska tržišča. Frodeja srečk razredne-loteri e. Zavarovanje v8akJ£ nih papirjev proti kurzni izgubi, revizija irebanla srečk h brezplačno. Stavtnlkiediti, Teirbcurs-kTidiii. Krediti prou j dokumentom ukrcanja. — Ecr?na rarcCi'a. — Irknsc. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. liPADIiE URE: cd P*P- ■ rSKOMT HEHI( =--- ; _!___