V Gorici, dno 2. julija 1903.
27. številka.
r-
Izliaj.i vsaki čctitoU ob 11. ui i dopoldne. Rokopisi sc ne vr.i-ii jo. Neirankovana pisma se »c sprejemajo.
Cena listu znaša /a celo leto •! ki one, /a pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne /a celo leto 3 klone, 7.1 pol leta K 1 50 Za Nemčijo je cena listu .r> K, za drugo dežele izven Avstrije ti K.
Rokopise sprejema urcdniStvo v Gorici, dvorišče sv Milanj.'. štev 7
lovenako
Nnročnino In naznanila sprejema upravuišlvo v Gorici, SerneniSka ulica š. Ki Posamezne številke se prodajajo v toba-karuali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-knlišfu nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. H po 8 vin.
Oglasi in poslanice sc računijo po petit vrstah, in sicei: če sc tiska enkrat 1-1 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna** (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Proč z veri nasprotnimi časniki!
Komu podali strupa, da si vzame telesno življenje, je v vseli omikanih državah pod najoslrejšimi kaznimi prepovedano, toda strup, ki zastruplja duše, ki vničuje vero, podajajo vserod, no da bi razširje-valce njegove pozvali pred sodišče. Ta duševni strup se razširja med narode po veri in cerkvi sovražnih knjigah in časopisih in vničuje človeško družbo. „Slabo časopisje*', pravi papež Leon XIII., „je vni-čilo krščansko družbo, proti njej se mora z vso vnemo delovati z dobrimi časniki, ki pobijajo laž in branijo resnico".
Mnogokrat so škofje, skupno in posamezni, svoje vernike svarili pred slabim časopisjem. Zadnji čas pa je breslavski nadškof, kardinal dr. Jurij Kopp svojim vernikom glede slabih časnikov pisal naslednje: „0petovano so bili vaši nadpa-stirji prisiljeni, nastopiti proti veri in cerkvi sovražnemu početju, s katerimi jeden del javnih listov skuša spodkopati spoštovanje do vere in zaupanje do njenih služabnikov. Najhujša rakrana našega časa je, da to časopisje brezobzirno in brezslidno vse, kar je človeku svetega in častitljevega, zasmehuje in zaničuje, ter z najosludnejšim obrekovanjem in zasramovanjem preganja. Tem načinom strup nevere in verskega sovražtva po kapljicah vliva v srca ljudi.
Predvsem se razodeva našim očem neko gibanje v človeški družbi, ki smatra za svojo bistveno nalogo, mišljenje ljudi odvrniti od vsega nadnaravnega in nadčutnega in navezati je na potrebe in smotre pozemeljskega življenja. Naravno je torej, da njega voditelji in pristaši so zakleti sovražniki vere, četudi skušajo svoje sovražtvo z plaščem nepristranosti napram vsemu verskemu prikriti. Oni povdarjajo, da se vere ne dotikajo, marveč vsakemu prepuščajo na svobodo, da jo za se ko zasebno stvar izpoznava in izvršuje, kakor hoče; a iz javnega življenja mora vera biti odstranjena in vsaki verski vpliv na isto izključen. To so njihove besede, nikakor pa ne njihove prave misli.
LISTKK.
Gorske slike.
Histerija e princu.
Princ ni bil navaden berač, kakor že ime kaže.
O ne, čisto nekaj posebnega je imel na sebi.
Družil s3 ni navadno z drugim, kot s kakim veljavnim možakom, s katerim jo imel potem dolge pogovore.
Nosil je dolgo, črno, oguljeno suknjo, čevlje jako slabe, včasih z beko prevezane in na glavi obnošen klobuk, ko-jega mu je bil dal gospod župnik. Postave je bil princ sloke, obraza suhega, bledega, katerega je obril vsake kvatre, da bi mu brada do kolen ne prirasla. Las pa ni 3trigel niti štirikrat v letu, kajti bil je skoro popolnoma gol.
Na hrbtu je nosil mal sveženj, kjer je imel nabrano blago in ruzna pisma, katerih pa ni videla skoro živa duša pred, še manj pa po njegovi smrti. Ilila so to pisma one blede princezinje, katera mu je bila nekdaj obljubila srce in roko —.
To je bilo pred več leti.
Princ, ali kakor so ga takrat ime-
Oni namreč prav dobro vedo, kaj hočejo ! s tem reči in do česa morajo taka načela j privesti, da so namreč zatre slednje iz-, vrševanjo vere, vse javno bogoslužje, slednji vnanji znak božjega češčenja. Ali ne uvidite tega na brezmejnem obsovra-ženju vsega verskega ravno od one strani, ki Vas hoče slepiti se svojo neprislra-nostjo ? Ali ne obmetavajo v besedi in pismu Vašo vero, njene nauke in obrede, njene predstojnike in pristaše z blatom zaničevanja in zasmehovanja? Ali ne vi dite, da tam, kjer ta veri sovražna smer pride do moči in gospodstva, vlada svoboda za vse, le ne za vero in nje izvrševanje ? Ne čujete li, kako pripadniki te stranke v svojih govorih in spisih med tem ko javkajo radi vsake omejitve svobode, vsužnjenje vere in zatiranje njenih naprav z veseljem pozdravljajo in odo-brujejo?
To so oni, katere vidimo na delu, da človeštvo ogoljufajo za njegova najvišja dobra, in ki se pri tem posebno poslužujejo časnikov, da lahkoverneže premamijo".
Tako je pisal v najnovejšem časa katoliški škof in kardinal. Ti pa, dragi bralec, presodi pisavo gotovih slovenskih listov in delovanjo njihovih duševnih očetov in spoznal bodeš, da je žal tudi v Slovencih mnogo takih časopisov. In teh se varuj! Proč ž njimi.
Javni si«J ..Slop" v Dmber®.
(Dalje.)
O uravnavi reke Vipave in njenih pritokov je govoril dež. poslanec BI. Grča.
V	velikih ovinkih se Vipava kot kača vije okoli sočnih senožet in rodovitnih njiv. Tiha reka je, a ob nalivih, ko njeni pritoki od vseh strani pridero, izbruhne svojo kalno vodo, blato in grušč ter zaliva njive in senožeti, spodkopava in odnaša zemljo. Pritok Branice ob nalivih prepravlja braniško in rihemberško dolino. Od Ajdovščine dero v Vipavo Hubelj, Lokavšček in Grajšček. Veliko
novali Gaberc, je bil pri mojstru Jurju, o katerem sem vam že pravil.
Ta, šaljivec kakor vedno, pravi:
„Vi Gaberc", pravi, „ali res, da postanete princ in da vzamete neko prin-cezinjo za ženo?"
Beraču so se zasvetile oči, ušesa je nategnil in zijal v mojstra Jurja.
„Kedo pravi to?" vpraša potem.
„Ej, tukaj se bere, tukaj le je pisano. Iz Trsta imam ta list".
„Iz Trsta? No, tam že vedo
take stvari, tam", dejal je Gaberc. „Trst je cesarsko mesto in morje je tam blizo in bogati gospodje so tam".
„Seveaa, seveda; in neka prince-zinja je slišala praviti, da ste vi tukaj in da vam ni bila nikoli nobena ženska po volji. Sedaj, tako se bere tu notri, da vas ona vzame in da postanete princ".
„Tisto pa tisto. Prav nobena mi ni bila po volji, ne Meta županova in ne druga. Hej, jaz sem vedel, da sem kaj več in ne tak kot vi drugi vsi.
„ln sedaj pojdete v Trst seveda in postanete bogat gospod", šalil se jo Jurij daljp, ko je videl, da je berača popolnoma premotil in preveril.
Sicer je bil Gaberc tudi take na-
škodo provzroča Vrtovinšček. Raz Čaven pridero razni hudourniki, ki trgajo bregove in zasipajo rodovitno polje. Tukaj je zopet vaš dornberški potok.
Umevno je,	da ljudstvo	kliče	po
ureditvi teh voda. Prizadete posamezne občine se pogosto oglašajo. Naš deželni zbor se je mnogo pečal s tem vprašanjem. Dne 2. julija 1901. je deželni zbor sprejel resolucijo, da se visoka vlada poživlja, naj naloži svojim tehničnim organom, da prirede in predlože ko hitro mogoče načrt	o regulaciji	Vipave, ter	skrbi,	da
so načrti sistematično izvrše.
Žal, so se dosedaj mašile le luknje. Zadnji čas pa je vlada stopila na stališče, da treba delo sistematično vršiti. Obljubila je tudi zdatno pomoč. Upanje je torej,	da ureditev	Vipave in njenih pritokov	pride kmalu	na vrsto.
Predlagam pa sledečo resolucijo:
„Javni shod v Dornbergu 21. junija prosi visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, naj po svojih tehničnih organih priredi kar mogoče hitro načrt regulacije Vipave in njenih pritokov, ter naj skrbi, da se ž načrti izvrše".
K besedi se oglasi nadučitelj Križman, ki pravi, da pridemo kasno do načrtov, ako bi jih morali napraviti vladni inženirji. Saj jim vladni inženir radi pre-obilega dela ni mogel napraviti niti načrta za ureditev Vipave na nekih mestih blizu Dornberga. Govornik je toraj mnenja, da bi to nalogo prevzel deželni stavbinski urad.	i
Predsednik shoda odgovarja, da je tudi deželni stavbinski urad preobložen z delom. Ureditev rek in potokov je v prvi vrsti vladna stvar. Obrniti pa se treba naravnost do vlade, bodisi do namestništva ali pa tudi do ministerstva ki imata pravico naložiti stavbinskim uradom izvršitev takih del.
Župnik Juvančič pravi, da bi se morala v tem pogledu zganiti vsa županstva na Vipavskem ter napraviti tozadevne prošnje na vlado. Posestnik Bndin je bil mnenja, da ni treba nikakih novih resolucij, marveč pospeši naj se
,V _ :T>
rave. Že preje mu je marsikdo kako prav debelo natvezel in on je bil vedno prepričan.
Tako tudi sedaj.
Čez dva dni je bil zopet pri Jurju.
„Ali se tudi danes bere takisto ?“ vprašal je radovedno.
.,Ja, ja", dejal je ta. ,,In tudi dve medalji so vam poslali že naprej".
„A?" zategnil je berač.
In Jurij je privlekel dve medeni medalji iz omare in jih prišil beraču na prsi.
„Jutri pride denar in tudi pismo", dejal je potem.
Gaberc je bil ves iz sebe. Hodil je po vasi in pravil, kaj vse ga čaka. Mlada je in vendar ga bode vzela, čeravno je star in slab. No, pa saj se bode lepo popravil, ko pride tja h gospodi, kajti tam ne jedč krompirja in oblic in ne spijo
gori v svislih v listju .
„Tukaj se bere, da dobiste vi tisoč goldinarjev iz cesarske kasoin postanete princ, ki bo nosil dolgo, svitlo sabljo in da bode poroka dne tridesetega svečana", tako je čital drugi dan Jurij strmečemu beraču iz pisma in mu dal tudi nekaj
prošnja, katero je izdelal pokojni 'Pe-rozzi in se je odposlala na poljedelsko ministerstvo že pred dvanajstimi ‘leti’, f J
Župan Berce pripomni, da Se prošnja ni nikdar odposlala, ker se ista sploh ni napravila in leže dotioni podatki v dornberški občinsjci pisarni.
Temu je pritrdil tudi’ drž. poslanec dr. Gregorčič. Sicer pa je današnja resolucija popolnoma na mestu, tudi ko bi se kaka taka prošnja nahajala prt mi-nisterstvu. Skušnja uči, da se le takrat kaj doseže, ako se vedno in pogosto trka na vladina vrata.
Resolucija je bila soglasno sprejeta. O brezobrestnih posojilih vinogradnikom je govoril dež. poslanec Grča. Govornik je slikal žalostno stanje vipavskih posestnikov, katero so provzročile razne bolezni na trti. Največjo škodo pa jo prizadejala vinogradnikom trtna uš, ki je v kratkem času uničila mnogo najlepših vinogradov in jih še vedno unič-čuja tam, kjer rastejo še stare domače trte. Ako pojde tako naprej, prisiljen bode tudi naš posestnik izseljevati se iz dežele. Vinogradniki si sami brez kake pomoči ne morejo pomagati. Deželna in državna uprava sta začeli deliti vinogradnikom brezobrestna posojila, s katerimi naj napravijo nove ameriške nasade.
Dovoljeni krediti za ta posojila pa so bili nezadostni, in dovolitev teh posojil se je vršila dosedaj prepočasno in objednem na način, ki ne odgovarja namenu. Brezobrestna posojila so se dovoljevala le večjim posestnikom in pa onim, ki so napravili razsežnejše nove nasade. Manjši in najpotrebnejši posestniki so se prezirali. Zato treba, da se vsa zadeva preuredi.
Govornik stavi primerno resolucijo.
Domači župnik Juvančič povdarja, da pri podeljevanju brezobrestnih posojil treba se posebno ozirati na revnejše vi-gradnike.
Dež. odbornik prof. Berbuč priznava, da se je dovolitev brezobrestnih posojil za 1. 1901. in 1902. preveč zav-
tacega, da je bilo podobno nekovemu papirnatemu denarju.
„Hvala lepa, Jurij", dejal je berač, ko je spravil „denar“, „ampak to ti rečem, sinove tvoje bom pa oprostil vojaščine in naj tudi sam cesar gre proti" ...
Zima je bila.
Prvega sušca, ali devetindvajsetega svečana se je odpravil princ od doma. Nihče ni vedel, kam gre, — nikdo se ni več brigal za Jurjeve šale. A on je to še vedno imel v glavi, in s trudom je lezel po snegu doli. Srečali so ga nekateri možje, katerim se je hotel seveda ogniti, a oni so ga opazili.
„Jaz sem	princ, princ", dejal	je,
„nikdo me ne sme takniti!"
Hotel je naprej, a oni so ga vendar spravili srečno nazaj . . .
Od takrat je bil vedno tih, zamišljen. One listine in medalje je skrbno hranil in tridesetega svečana je vabil na gostijo .. .
In lansko	zimo je	bil	sam povabljen — na ženitovanje,	od	katerega	se
nikdo ne vrne.	Zmrznil	je,	ko se je	bil
zopet odpravil na svatovanje —.
Gorski.
lekla. Krivda pa zadene drugo oblast-nijo in ne doželni odbor. Tudi zadnje prošnje ne Se nahajajo pri dež. odboru. Deželni odbor je dovolil za brezobrestna posojila 20.000 K in ravno toliko jih da vla^a. Prošenj pa je za 77.000 K. Zato se jo deželni odbor po nalogu deželnega zbora obrnil do vlade, da ista za brezobrestna posojila dovoli večji kredit, nego ga je dovolil dež. zbor. Upanje je, da vlada v najbližjem času ugodi prošnji dež. odbora. Ako se to zgodi, ustregel bo deželni odbor skoro vsem prosilcem, inače razdeliti bo moral pa le 40.000 K.
Soglasno je bila sprejeta ta-le resolucija:
„Dne 21. t m. v Dornbergu zbrani javni shod prosi visoko c. kr. vlado, da pospešuje vinorejo s tem, da pomaga pridobivati vinorejcem proti trtnim boleznim potrebna sredstva, kakor vitrijol in žveplo potom kupčije in podpore".
Nadučitelj Križman pa predlaga to resolucijo:
„Dne 21. t. m. v Dornbergn zbrani javni shod izreka c. kr. kmetijskemu društvu v Gorici obžalovanje, ker ni letos, kakor jo bila navada to druga leta, obvestilo slovenskih županstev, do kedaj se zamorejo vinogradniki naročiti pri imenovanem društvu na vitrijol in pa na žveplo".
Tudi ta je bila soglasno sprejeta.
Politični pregled.
Iz državnega zbora. — Parlamentarni voz se je zopet ustavil. Ne gre in ne gre naprej! Državni zbor je odgoden do jeseni, kmalu bo najbrže tudi zaključen, in vladal bode zopet paragraf 14. — V nagodbenem odseku je to dni govoril poslanec dr. Žitnik na korist jugoslovanskih dežel. V zadnji seji je izvolil državni zbor delegacije. Primorsko hodo zastopali sami Italijani. Kranjsko bode zastopal dr. Šušteršič. — Državni poslanec g. Vencajz je odstopil radi pre-obilih zasebnih poslov.
Nemške stranke, liberalna, nemško nacijonalna, krščansko socijalna in liberalna veleposestnikov, so se združile v državnem zboru in izvolile poseben odbor, ki bo urejal Bkupno postopanje v narodnih zadevah. S tem nameravajo Nemci pritiskati na vlado v škodo Slovanom. Slovanske stranke v državnem zboru bodo morale misliti na resen skupen odpor, sicer poslane Nemec v Avstriji neomejeni gospodar.
Ministcrska kriza na Ogerskein rešena. — Pa kako? Grof Khuen-He-dervaiv, kateremu je cesar naročil, da sestavi novo ministerstvo, je popolnoma kapituliral pred ogrsko obstrukcijo in Košutovci. Zastopnik ogrskega kralja podal se je v stanovanje Košuta, zakletega sovražnika Habsburžanov, ter se poklonil Košutu. Obljubiti je moral Ko-šutovcem, da se novi vojaški zakonski načrt odpravi z dnevnega reda. Večjega poraza vlade pred ogrsko parlamentarno opozicijo si pač ne moremo misliti.
V novem ministerstvu ministri Lu-kacs, Daruny, \Vtassicz, Lang in Plosz ohranijo dosedanje porlfelje. Grof Khuen prevzame predsedstvo in vodstvo no iranjih zadev in začasno tudi ministerstvo a latere. Generalni major Kolos9vary prevzame deželno brambo. Tomažič pa ministerstvo za llrvatsko.
Dogodki na Hrvatskem. — Hr-vatski sabor je dovolil šestmesečni proračunski provizorij. Sprejel je tudi predlog pravnega odseka, da se odpravi zakon, po katerem so se obravnavale tiskovne pravde pred porotniki. Sabor je tudi pozval vlado, da odpravi 4. in 14. paragraf dosedanjega tiskovnega zakona, da se na ta način onemogoči izdajanje opozicijskih časnikov.
V četrtek je bila končana kazenska obravnava proti raznim osebam, ki so se udeležili znanih izgredov v Zaprešiču. Šest oseb je bilo oproščenih, ostali so bili obsojeni na ječo od dveh pa do dvanajstih mesecev.
Revolucija v Zagorju ne preneha.
V	Pregradi je došlo do velik;h nemirov, ki so hujši, nego nemiri v Ludbregu. Na tiso? kmetov hodi po okraju, pali in uničuje vse mažaronske kmetije, a kjer ne more z naravno silo, vzame dinamit. Nemiri so se pojavili v Gorenjem Gjur-mancu, kjer so kmetje strašno pretepli mažaronskega bilježnika Laniča. Kmetje bo zadnji čas v zlatarski, pregiadski in okolici Klanjca pretepli 30 mažaronov. Okrajni predstojnik Brezinščak jih je dobil največ, ter to ga morali prepeljati 4
v bolnico. Uradno je potrjeno, da so kmetje v Ludbregu podrli trideset hiš: občinsko hišo, poslopje državne okrajne oblasti, poslopje okrajnega sodišča, hranilnico, glavno pošlo, stanovanja občinskih in drž. okrajnih uradnikov in vse hiše mažaronskih in židovskih trgovcev. Kmetje so se v mestu zabarikadirali. Vojaki so jih pod komando „šturma“ naskočiti. Vnel se je boj na življenje in smrt. Na mestu je obležalo sedem mrtvih in 43 težko ranjenih. 72 kmptov je bilo aretiranih. Stanje v Zagorju se je tako po-ojstrilo, da je število ležko ranjenih do 70, a mrtvih do IG.
Ljudstvo se je vzdignilo v Gjole-kovcu, Kunovcu, Legradu, Čurgu. Tudi v Karlovcu se je ljudstvo vzdignilo. Upori se širijo z ene vasi v drugo in Bog zna kako se bo to končalo. V Varaždimu in okolici so ljudske šole napolnjene z avstrijskimi in mažarskimi vojaki. Ječe v Lepoglavi in Varaždinu so prenapolnjene.
V Zlataru so opozicijonalni volilci postavili za kandidata dr. Magdiča. Okraj ima preko 52.000 prebivalcev, volilcov pa je komaj — 180.
Ban je torej zapustil Zagreb. Sicer je postal ministerski predsednik ter bode kot tak skrbel, da se bode njegov sistem, kar mogoče vzdrževal. A z banom, ki je mislil in delal za celo mažaronsko stranko, je stranki spodbit steber. Novim hrvatskim banom bo imenovan grof Pejačevič.
Dohod srbskega kralja. — V sredo predpoludne dospel je novi kralj t Beligrad. Pričakovala ga je na kolodvoru velikanska množica naroda iz mesta in z dežele. Navzoči so bili vsi cerkveni, civilni in vojaški dostojanstveniki. Od zastopnikov drugih držav sta bila navzoča le avstrijski in ruski zastopnik. Pozdravila sta kralja ministerski predsednik in beligrajski župan. Med živio-klici naroda in grmenjem topov peljal se je kralj v katedralno cerkev. Po zahvalni pesmi odpeljal se je v kraljevi konak, kjer so se po kratkem odmoru pričeli vsprejeini. Med tem časom se je zbrala okolu konaka neštevilna množica ljudstva, ki je neprestano klicala kralju: »Živio naš kralj Peter I., živila Srbija!"
Popoludne peljal seje kralj po mestu v odprti kočiji, a brez vojaškega spremstva. Na večer so bile vse hiše razsvit-ljene, a dijaštvo in kmetje v narodni noši so kralju priredili velikansko bakljado. Kralj se je v spremstvu ministrov prikazal na balkonu, ter odgovoril na pozdravni govor nekega dijaka.
V četrtek je v skupščini kralj prisegel na ustavo. Po prisegi odpeljal se je k pregledovanju vojaštva. Navzoča sta bila tudi ruski in avstrijski zastopnik. Popoludne je bila ljudska veselica v Top-čideru. Kralj pripeljal se je tudi tje brez vojaškega spremstva. Narod je kralja navdušeno pozdravljal. Kralj je stopil iz kočije ter se podal med ljudBtvo in se tam ž njim pogovarjal. — Na večer je bila slavnostna predstava v gledišču, katere se je udeležil tudi k.a!j v spremstvu ministrov.
Začasno ministerstvo je podalo svojo ostavko, katero je kralj tudi sprejel. Poveril pa je dosedanjega ministerskega predsednika Avakumoviča, da sestavi novo ministerstvo. Avakumovič je predlagal vse dosedanje ministre, čemur jc kralj pritrdil.
Volitve v Nemčiji. — Izid volitev je naslednji: Konservativci 54. Katoliški centrum 100. Zgubil je 5 mandatov, in sicer 3 na Poljake, ki imajo sedaj 17 poslancev. Socijalnih demokratov je izvoljenih 81. Liberalne stranke so največ zgubile.
Dopisi.
Iz šempaske županije. — Dne 26. junija, to je pretečeni petek popoldne, bil je pri nas velik naliv z močno točo, ki je naredil precej veliko škodo. Naenkrat so se pripodili temnočrni oblaki iz trnovskega gozda in grom je naznanjal bližajočo se nevihto. Nastala je tema, ulila se je ploha, in padati je začela kot oreh debela toča vedno gosteje. Sč strahom smo zrli, kako je lomila lepe in močne trtne mladike, kako je padalo še ne dozorelo sadje z dreves in kako je vedno bolj narasla voda prinašala pesek, grušč in razno zelenje. V hipu narasli so hudourniki v mogočno reke, kateri bo prestopili svoje meje ter se razlili po travnikih in njivah. Ko je nevihta ponehavala, stopili smo izpod strehe ter zapazili vso goro belo, kakor po zimi, kadar ( močno sneži. Najbolj so udarjeni posestniki občine Vitovlje, posebno vasi Uiiče,
Vitovlje in Čekavoc in tudi precej še vasi Dolenjo in Osek. V zgornjem delu vi-tovljske občine je lotos posebno lepo kazala trla; imela je namreč polno lepbga zaroda! V trenutku pa je toča opustošMa lepe vinograde ter skoraj ves poljski pridelek pobrala. Marsikateri kmet je se zaupanjem veselo gledal v prihodnost, ko j je opazoval svoje njive in vinograde, a 1 sedaj se le še se solzami v očeh ozira na ' one kraje, kjer je še malo prej stalo mogočno klasje. Ubogi kmet, že prejšnje lelo jo bil močno udarjen, a letos je šo tolikanj bolj. Marsikateri mož sedaj toži, da je že pretečeno leto si moral vsakdanji živež kupovati, a letos bo treba še tolikanj bolj. A kje naj ubogi kmet jemlje denar, ko še toliko nima, da bi zamogel davek plačevati?! Zatorej prosimo nujno, nqj pridejo dotične oblasti precenili škodo ter naj ubogemu kmetu na katerikoli način prihile na pomoč!
Iz idrgske doline. — Lelina bo letos revna: ne v hribih in ne v dolinah ni sadja. Tudi žilo jo poleglo vsled neprestanega deževja. V zadnjem času tudi naš neprijeten gost, gosta megla, kvari poljske pridelke.
Podjetje bohinjske železnice Redlich in Berger kupuje les na šenlviškogorski planoti. Kol oskrbnik za les je postavljen g. K. Kolnik poseslnik na Vrhniki, menda jedini Slovenec med uradniki, ki imajo svojo glavno pisarnico v Tolminu pri Modrijanu. Kakor slišimo, podjetje plačuje les še precej dobro. Posestniki naj bodo previdni z lesom in naj ga ne dajo pod ceno. V par mesecih bodo škripali težki vozovi iz gozdov na šentviškogorski planoti skozi Hoče proti Slapu. Kaj ne, kako prav je prišla nova cesta 'u Slapu na planoto ! Kakor sem že omenil,osrednja pi-sarnica, ali pa če rečemo po novem, centrala, je v Tolminu in ne pri Sv. Luciji, ker tu ni primernih prostorov. V Bači je bila prvotno namenjena tudi bolnišnica, ali v zadnjem času je podjetje namenilo zidati jo v Tolminu na strelišču. Kako da je do tega prišlo, ni vsem znano. Slišimo, da Tolminci so menda še precej podpore ponudili z namenom, da po končanem delu ostane last tolminske občine. Znati je treba! —
Prvotno je bilo določeno, da bo glavna vožnja iz Logatca skoz Idrijo v Bačo in pa iz Škofje-Loke čez Petrovo-brdo. Ako smo prav slišali, tudi to je menda odpadlo, ker južna železnica se je precej nizko ponižala, držeč se načela: bolje drži ga, kakor lovi ga. Tako bode najbrže glavna vožnja skozi Gorico.
Kakor gobe po dežju rastejo konji in vozovi pri naših trgovcih. Vsi zevajo, kako bodo konje kupovali in vozarili. Bog ilaj srečo!
Z neko čudno žilavostjo se pripravljajo naši ljudje na zidanje nove železnice. Črnogledi pa so nezaupljivi in pravijo: veliko kokodakanja, malo jajc. Počakajmo, kaj prinese prihodnost.
Na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, kakor tudi v goriški okolici mestni gospo ijo prirejajo shode. Samo pri nas na Tolminskem je vse tiho. Naj~.'že jih ne potrebujemo, ker imamo z gradenjom nove železnici preveč opraviti. No, ponosni smo pa že, da bodemo imeli v kratkem železnico, pa tudi na shode bi bili ponosni, ako bi bili. — Brez zamere, da nam je vlekla ta sitna opazka. —
Iz Iloč. — (Nesreča.) Dne 27. junija popoludne je šel z vozom Janez Feltrin, znani voznik iz Zakerj na Št. Viškigori na Slap. Prišedši v Roče v vas, na ovinku se mu konji splašijo in zdirjajo skozi vas pod župniščem naravnost v neko hruško, ki se nahaja na dvorišču Podcerkovca. Jeden konj telebne na tla in voznik zleti iz voza na tla. Ubogi Janez ostane v nezavesti, ker dve globoki rani sti zevali na glavi. Kakor vse kaže, s konjskim kopitom je bil udarjen na glavo. Mil je ves čas v nezavesti. Živel je par ur. Župnik je opravil, kar je sploh mogoče v takem slučaju. Pred nekaterimi dnevi kupil je novo kobilo, ki je kmalu pokazala svojo konjsko kopito v pravem pomenu besede. Čudno je, da vozniki tako malo pazijo in v takih nevarnih klancih na vozu sedijo, namesto da bi za vozom hodili.
Bajni Janez je bil priden, trezen in varčen fant. Vozaril je vsak teden v Gorico. Z varčnostjo si je še precej denarja prislužil in lepa prihodnost mu jo kazala, ker imel je še le 24-let.
Vozniki naj pazijo ter naj bodo skrajno previdni pri vožnji po klancih
Z dovoljenjem c. kr. okr. glavarstva je bilo preneseno truplo na Št. Viškogoro na svoj dom. — Naj počiva v miru!
Novice.
Promocija. —• V petek jo bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Vladko P e r t o t, sin znanega tržaškega zdravnika in rodoljuba dr. Simona Pertota.
Deželna depntacija na Dunaju.
— V zadevi nekih prav nujnih deželnih potreb se je podala to dni na Dunaj de-; želna deputacija, obstoječa iz deželnih ' odbornikov gg. dr. Gregorčiča, prof.
, B e r b u č a, dr. M a r a n i j a in deželnega računarja Kavčiča.
Za „AlojzijevIšče“ je došlo: »Hranilnica in posojilnica v Cerknem" vsled Bklepa občnega zbora dne 10. maja t. I. podarila 20 K; preč. g. Jož. Kosovel 4 K.
Bog plati!
Za slov. slrotlfife v (iorlcl oziroma za »Kat. društvo detoljubov11 so darovali : P. n. Marija Lukežič 1 K, Egi-dij (L. D.) 1 K, Ana Lutman 2 K, Ivan Martelanec 20 v, Anion Sfiligoj, vikar v p. 4 K, Ferdinand Žagar I K, Marija Kokalj 1 K.
Občni zbor društva »Alojzije-vlšc'e“ bo dne 6. julija ob 2. in pol pop. v „Alojzijevišču“.
Smrtna kosa. — V soboto so pokopali v Sovodnjah Marijo Plahuta roj. Tomšič, soprogo posestnika Antona Plahute via Lungh’ Isonzo v Gorici. Pokojnica je podlegla sušici v 27. letu svoje dobe. N. v m. p.!
Zlata knjiga društva ..Šolski Dom", šesti letnik, se je ravnokar dotiskala in se razpošilja društvenikom in dobrotnikom.
Iz nje posnemamo, da društvo je vzdrževalo v šolskem lelu 1902-1903 Iri otroške vrte. devet nuredov ljudsko šole, dva letnika pripravljavnice za izobraževališču, dvH oddelka dekliške obrtne šole z nadaljevalnim tečajem, ter pripravljavni tečaj in dva razreda deško obrtno-nada-ljevalne šole. V otroških vrtih je bilo vpisanih 197 otrok, v ljudski šoli 219 učencev in 303 učenke, skupaj 522, v pripravljavnici za izobraževališča 71 učenk, v dekliški obrtni in nadaljevalni šoli 62 učenk, v deški obrlno-nadaljevalni šoli 123 učencev, skupaj 975 učencev in učenk.
Knjiga obsoga natančen imenik društvenikov in dobrotnikov ter zneskov, katere so podarili za vzdrževanjo pro-korislnih zavodov, ki delajo čast goriškim Slovencem. V stan premoženja se je vrinila neljuba tiskarska pomota. Iz pasivov z dne 31. decembra 1901. je namreč izostal znesek 638 K 97 h, ki ga je društvo dolževalo v tekočem računu; a v skupno vsoto 113.788 K 46 h sprejet je tudi ta znesek. Društvo je imelo v letu 1902. dohodkov 24.453 K 41 h in prav toliko tudi stroškov.
Praznik sv. Cirila in Dletodija.
— V nedeljo, na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metodija, bo v cerkvi sv. Ignacija ob 9. uri sv. maša sč slovenskim petjem. Sv. mašo bo daroval veleč, g. dr. Anton Gregorčič, deželni in državni poslanec itd Podpisani odbor vabi goriške Slovence k obilni udeležbi, , da se tako zahvalimo Vsemogočnemu za > neprecenljivi dar sv. krščanske vere, ki ga je slovanskim narodom naklonil po svetih slovanskih bratih Cirilu in Melodiju.
Odbor „Slov. katol. delavsk. društva v Gorici1*.
Sklep šolskega leta. — Pretečeno soboto, t. j. 27. t. m., zaključila je c. kr. gimnazija šolsko leto z običajno slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija, katero je daroval veleč. g. prof. Cleri. Peli so pri slovesni sv. maši gojenci ma- ; lega semenišča pod vodstvom g. prefekta Delfabro prav izborno. Pri orgijah je sedel č. g Križman, bogoslovec III. tečaja. — Resnici na l.iubo moramo priznati, da nismo slišali že dolgo vrsto let tako preciznega petja pri enaki priliki. Torej čast g. pevovodju, čast gojencem malega semenišča I
Konec šolskega leta na goriški gimnaziji in realki. — Na obeh zavodih je končalo šolsko leto preteklo soboto.
Na g i m n a z i j i je bilo pričetkom šolskega leta 521 učencev, 40 jih je izostalo med letom, koncem leta jih je bilo 481. Med temi je rojenih v Gorici 90, na ostalem Primorskem 356, v drugih avstrijskih kronovinah 27, na Ogrskem 3, v inozemstvu 5. Po materirem jeziku je 247 Slovencev, 201 Lah, 32 Nemcev in 1 Hrvat, po veroizpovedanju 475 katolikov,
4 židje in 2 protestanta. Najmlajši učenec je imel 11, najstarši pa 23 let. 155 učencev je imelo stariše v Gorici. Šolnine so
plačali učenci v prvem točaju fi68f), v drugem pa 7(>.'5f) kron. 44 učencev je imolo ustanove v znesku 12.027 kron.
Učni uspehi so ludi letos jako kla-vi>rni. Odličnjakov je 43, prvi red ima 206, drugi 78, tretji 33 učencev, 28 jih sine ponavljali izpit po počitnicah. Padlo jt> torej brez ponavljavnih izpitov 280/,, dijakov. Na nižji gimnaziji je padlo 48 Slovencev in 4f> Lahov, torej celili 27 odstotkov. Ako prištejemo tem 93 še 87 učencev, ki so večinoma zarad neuspe-vHnja izstopili med šolskim letom, je izgubilo na spodnji gimnaziji šolsko leto 38"/,, dijakov. Uspeh je bil nujslabši v prvih dveh razredih.
V slovenski oddelek prvega razreda je ustopilo 0 2 učencev, a razred je dovršilo le 29 učencev; v slovenskem od-deleku drugega razreda je bilo pričetkom šolskega leta 51 učencev, izmed katerih je imelo koncem leta le 29 prvi red. Raj tacega ni na nobeni gimnaziji! Skoraj enaki neuspehi so ludi v laških oddelkih prvih dveh razredov. Glavni vzrok teh žalostnih rezultatov je ptuji nemški učni jezik, ki dela slovenskim in laškim dečkom največe težave. Zato pa naj zastavijo zastopniki obeh deželnih narodnostij vse svojo moči, da se čim prej odstrani sedanji učni jezik, ta podagogična spaka, ki zahteva leto za letom toliko žrtev.
Med 142 učenci višje gimnazije ima 112 učencev prvi red. Iz programa ni razvidno število slovenskih dijakov, ki so padli, ker višja gimnazija nima paralelk po narodnosti. Splošno se govori po mestu, da je „vrgel“ profesor nemščine v zadnjih dveh razredih 5 dijakov, ki so v vseh drugih predmetih dobro izhajali. Ta strastni eksotični odgojitelj naše mladine čuje na ime dr. Petak. O tem možu se je po Gori i zadnje tedne mnogo govorilo in se oo še govorilo na pristojnem mestu. —
Realka je imela pričetkom šolskega lela 407, ob sklepu 372 učencev. Slovencev je bilo 110, Lahov 196, Nemcev 04; katoličanov je bilo 353, protestantov 11, židov 8. Najmlajši učenec je imel 11, najstarši 26 let. Prvi red z odliko ima 12 učencev, prvi red 236, po-navljavni izpit 31, drugi red 65, tretji red 21. Prvi red z odliko imajo: I. razred: Abuja Andrej, Bolter E., Ciuflfarin Rudolf, Curelich Silvij, Ozvald Anton. II. razred: Braunitzer Anton pl., Jeras Bazilij, Uršič Josip. III. razred: Bratuš Karl, Vidrih Bogomir. IV. razred: Masič Bogomir, Miani Vincenc.
Tombola v Gorici. — Kakor druga leta vršila se je tudi v pond. popoludne na Travniku tombola v prid zavodu zapuščenih dečkov. Tombolo je vdobil ta-petar Anton Figel, mož, ki že več časa boleha in ki se nahaja v žalostnem gmotnem stanu. Činkvino vdobil je pa neki Korminec, istotako priprost človek, kateremu je prav dobro prišlo vdobljenih 200 K. Tombola je znašala 400 K.
Nedeljski počitek. — V mesecih juliju in avgustu ostanejo v Gorici ob nedeljah vse trgovine brez izjeme cel dan zaprte. Brivnice pa se zapro že ob 12 uri.
Odlikoviini fotograf gosp. Ant. Jerkič je te dni že zopet razstavil na voglu ulice Petrarka (via Petrarca) poleg ljudskega vrta novo zbirko fotografij, ki so izdelane v najnovejšem štilu. Slike, vložene v lepe, raznobarvne okvirje, so res krasne in s posebno natančnostjo izvršene, ki vzbujajo občo pozornost.
Dela na bohinjski železnici. — Pod Kostanjevico v Gorici so že začeli kopati predor in delajo se priprave tudi za druga dela. Po našem mestu kar mrgoli italijanskih delavcev. Tvrdka Lenassi in tovariši se je zavezala jemati v delo v prvi vrsti domačine. Zdi se pa, da se ne bo posebno ozirala na to obvezo. Sicer smo pa še le pri začetku dela.
Podraženje mesa — Sl. (julijem je poskočila cena govejemu mesu v Gorici na 8 vinarjev pri kg. Mesarji pravijo, da se zgodi to vsled podraženja goveje živine. Prepričani pa smo, da nam mesarji nikakor ne bodo naznanili, ko bode cena goveji živini zopet padla.
..Slovensko bralno iu podporno društvo1* v Gorici vabi k letnemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo dne 12. julija 1903. ob 1. uri popoludne v društvenih prostrorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Letno poročilo odborovo; 2. Račun za leto 1902.; 3. Proračun za leto 1903.; 4. Morebitni predlogi; 5. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in razsodnikov. Opomba: Ako hoče kateri dru-
štvenik staviti pri občnem zboru kak predlog, naj j?a naznani predsedniku do 9. julija. P red sodnik in odborniki morajo stanovali v Gorici (S 31 ). — K občnemu zboru sme priti, glasovati in voliti vsak ud, ki jo izpolnil 18. leto; voljen sme pa bili le polnoletnik. Volilno pravico mora vsak drušlvenik izkazali z društveno knjižico (S 34.).
Izpred porotnega sodišča. — V sredo in četrtek je bila porotna obravnava proti Črnigoju Leopoldu, Jožefu, Albertu in Avgustu, Ivanovim sinovom ter proti Alojziju Vidmarju Francetovemu in Francetu Vidmarju Jožefovemu, ki so vsi doma iz Kovka, občine Šturje na Kranjskem. Leopold je bil tožen zaradi uboja, a ostalih pet zaradi sokrivde na uboju. Neke nedelje so se pretepali Kov-čani in Otličani. Vsled tega so Kovčani sklenili, da se liočejo znesti nad vsakomur, ki bi jim prišel v pesi. Prišel jo iz krčme noki Janez Krapež, ki ni imel pri prepiru prav nič opravili. Ko se je Krapež približal Leopoldu Črnigoju, ga je ta s kolom udaril prvikrat po roki, drugikrat pa po glavi, daje Krapež drugi dan umrl.
Obtožbo je zastopal državnega pravd-nika namestnik Jeglič, zagovorniki so bili in sicer : za Leopolda Črnigoja dr. Tavčar iz Ljubljane, za Leopoldove brate dr. Flego iz Gorice, za Alojzija in Franceta Vidmarja dr. Pavletič iz Gorice. Porotniki so soglasno potrdili vprašanja glede uboja in sokrivde na uboju vseh štirih bratov, glede Alojzija in Franceta Vidmarja pa so vprašanji glede sokrivde zanikali. Sodni dvor je na to obsodil: Črnigoja Leopolda na 5 let ječe, Črnigoja Jožefa na 2 leti ječe, Črnigoja Alberta na 18 mesečno ječo in Črnigoja Avgusta na 3 leta ječe. Vsi štiri imajo vsaki drugi mesec post in trdo ležišče. Poleg tega so obsojeni na povrnitev sodnih stroškov v znesku 500 K in na plačanje 2400 K kot odškodnino za otroke pok. Krapeža. Alojzij Vidmar in France Vidmar sta bila oproščena.
V petek je sedela na zatoženi klopi Antonija Rutar iz Brega blizu Čedada radi detomora. Zagovarjal jo je dr. Gruntar. Obsojena je bila na 4 leta ječe, poostrene z jednim postom in trdim ležiščem vsaki drugi mesec.
V soboto je bila obravnava proti Antonu Giulio in Elizi Ropretich, oba zatožena tatvine v cerkvi v Korminu. Giulio je dobil 7 let z postom vsake tri mesece, in Ropretich je prejela 2 leti težke ječe.
Na zadnji obravnavi proti Kerkoču, Louvierju in Braulinu radi sleparstva je i končala včeraj zvečer. Kerkoč je dobil 1 4 leta ječe. Proti drugima pa je obravnava preložena.
Dobava usnja za mornarico. — Pri tukajšnji trgovski zbornici se nahaja razspis za dobavo usnja, katerega je do-poslal mornariški oskrbovalni urad v Pulju. Kogar ta razpis zanima, ogleda si ga lahko natanjčnejše pri trgovinski I zbornici.
Most čez Sočo pri Barki. — Po dokončanem kolavdiranju, je ta most od torke naprej izročen javnemu prometu.
Dvojna mera. — Iz goriške okolice se nam piše: Sl. c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici je te dni razposlalo menda vsem županstvom strogo prepoved glede streljanja. Neposredni povod tej strogi prepovedi je baje nesreča, ki je zadela v Biljah nekega Fr. Čuka, ki je streljal pri cerkveni slovesnosti. Mi nimamo nič proti tej prepovedi sl. okr. glavarstva, ki hoče na ta način omejiti število nesreč, ali čudno se nam zdi, da sl. c. kr. okr. glav. vedno enako ne postopa. V mislih imamo mnogoštevilne plese, pri katerih se tudi veliko nesreč pripeti, a vendar se do zdaj še ni čulo, da bi sl. glavarstvo našim županstvom v tem oziru dalo kako prepoved. DA, slišali smo, da se je v istih Biljah pred kratkim pri plesu dogodila nesreča, ko so nekega m I ad e n i ča i z V rt o j b e nevarno ranili tako, da so ga morali t ud i p re pe Ij ati v Goricovbol-nišnico terje bila nevarnost j da umrje, in vendar se si. okr. .glavarstvo ni ganilo, da bi ibilo glede nadaljnih plesov • dalo kako prepoved, dasi je i b ilo o d n e k e s t r a n i baje celo naprešeno zato, in bi skoraj vsa , županstva (z malimi izjemami) z največjim veseljem pozdravila kak tak odlok!
1 — Ali vidi sl. c. kr. okrajno glavarstvo samo one nesreče, ki se slučajno zgode pri cerkvenih slovesnostih in drugih ne? Ali ni to dvojna mera?
Smrtonosni padec. — 23. m. m. pn noči padel jo s senika na dvorišče Gorkič Josip iz Vrtojbo. Poškodoval se jo pri ti priliki tako močno, da so ga morali prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjor jo vsled dobljenih ran že po kratkih urah umrl. Pri padcu prelomil so jo nesrečnežu tilnik.
Prefrigan deček. — Dne 13 aprila so prijeli v neki vasi blizu Gradišča dvanajstletnega dečka, ki je prosii miloščino od hišo do hiše. Ko so ga vprašali po imenu in po rojstnem kraju, rokel je, da se zove Ludovik Priniser ter da jo doma iz Beljaka. Ko so pa dobili iz Beljaka odgovor, da dečka s takim priimkom tam ne poznajo, povedal je še le deček, da je iz Monakovega in da si je hotel nekoliko ogledati svet. Poslali so ga seveda domov.
Morsko zdravilišče v Gradežu.
— Včeraj zjutraj so se odpeljali v Gradež oni olroci, ki so bili sprejeti brezplačno v morsko zdravališče v Gradežu. Število njih z dežele in iz mesta znaša 80; k tem se pridruži 82 otrok došlih z Dunaja, 28 iz Gradca, 22 iz Ljubljane, 50 iz Trentinskega in 12 plačujočih iz različnih drugih krajev.
..ljudska opekarna" v Biljah.
— Sklepom računskega leta šteje zadruga: a) 35 društvenikov-vstanovnikov, ki imajo 51 glavnih deležev po 600 kron; b) 12 zadružnih delavcev z 12 opravilnimi deleži po eno krono. Zadruga izvršuje vsa v opekarsko obrt spadajoča dela načeloma in praviloma po svojih članih, izjemoma tudi po nečlanih. L. 1902 se je izdelalo nad dva milijona in pol raznovrstne opeke, a razprodalo se je je nad dva milijona. Čistega dobička je bilo I. 1902 K 708913, ki se po sklepu občnega zbora razdeli tako-le: a) Društ-venikom-vstanovnikom se razdeli po 80 kron na en polnovplačan glavni delež v znesku K 4080—, b) Reservnemu zakladu se pripiše ostanek v znesku K 300913, skupaj K 7089 13. Reservni zaklad je znašal koncem 1. 1901 K 7622,44, kateremu se pripiše od čistega dobička 1. 1902. znesek 3009 13, toraj znaša rezervni zaklad koncem I. 1902 K 10631*57, ki je investiran v društvenem premoženji. ..Centralna posojilnica v Gorici11 izvršila je svojo revizijo dne 12. avgusta 1902. ..Ljudska opekarna1* je povsem delavska zadruga, ki šteje med 36 člani vstanov-niki: 18 opekarniških delavcev, 5 zidarskih mojstrov, 9 posestnikov-kme-tovalcev, 1 obrtnik in 2 zasebnika, ter daje 30 družinam stalnega zasluška ne vštevši onih, ki najdejo zaslužka od časa do časa. L. 1902 so zaslužili domačini pri „Ljudski opekarni11 nad 28 tisoč kron.
Vabilo k veselici, katero priredi „Kat. slov. izobraževalno društvo v Dorn-bergu** dpe 5. julija na praznik sv. Cirila in Metoda11 točno ob 3l/2 popoludne. Spored: 1. Pozdrav; 2. Ciril-Metodova himna, poje moški zbor izobraževalnega društva; 3. Sv. Ciril in Metod — pa današnji čas, govor; 4. Simon Gregorčič: Jeftejeva prisega, deklamacija; 6. Vilhar: Bojna pjesma, poje moški zbor izobraž. društva; 6. Prolog; 7. Dr. Weissenhofer: Lurška pastirica, igra v 5. dejanjih. Vstopnina s I. sedežem 50 kr., z II. sedežem
40 kr., brez sodoža 20 kr., za otroke f> kr. K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
..Šebreljska štedllna posojilnica11 je imela v prvem poluletju 1903. vsega prometa 104.013 K 40 h.
Sedemdesetletna sta/ka v kleti. — V Vahrendorlu, v nekem večjem kraju blizu Dunaju, dobila je lamošnja sodna oblast te dni brezimno obvestilo, da drži zakonska dvojica Mtiller, pripadajoča delavskemu stanu, že štiri leta v kleti zaprto 70 letno Mullerjevo taščo. Ko se je podala sodna komisija na lice mesta našla je v resnici v kleli ubogo starko, ležečo na gnjili in smrdljivi slami. Prenesli so nesrečnico v bolnišnico, kjer j6 potem kmalu umrla. Med pogrebom napadla je množica s kamenjem Mullerjevo stanovanje in bi Miillerja in njegovo ženo razmesarili, da jima niso prihiteli orožniki na pomoč, ki so pri ti priliki aretirali tri osebe.
Skrajna raztresenost. — V No-rimbergu na Nemškem je uradnik vodil razprodajo v neki zastavnici in je v raztresenosti prodal ludi svoj klobuk, ki ga je položil na mizo. Moral je brez klobuka domov.
Za kratek čas.
Živa slika. — Bankir Zlatič naročil je svojemu prijatelja, slavnemu portretnemu slikarju, da ga naslika. Slika je izpadla izvrstno. Zlatič je bil navdušen, ne pa tako domače gospe, ki so na sliki iztaknile vse mogoče pomanjkljivosti. Hišni gospodar je vsled tega besnel. Slikar je molčal, potolažil gospodarja in obljubil, da hoče pomanjkljivosti na sliki popraviti. Čez teden dni, zvečer, prido slikar, a v največje začudenje svojega prijatelja z golim okvirjem. Postavi ga na ravno isto mesto, kjer je stal zadnjič, nastavi okoli njega nekaj cvetlic, poraz-stavi z največjo skrbnostjo več svetilk po raznih kotih dvorane in — prosi bankirja, da se kot živa slika postavi za okvir. Nato pozove gospe v dvorano ter jih prosi, da si v nekoliki oddaljenosti ogledajo popravljeno sliko.
„Kje je moj mož?“
„Pride takoj. Prosil sem ga, da sfe svojo navzočnostjo ne moti vaše sodbe11.
Tihota.
„Gospod profesor**, prične mrzlo gospa Zlatič, „vidim, da mojega migljeja glede čela in nosa niste vpoštevali**.
„ Iz raz očesa mi je tako tuj ; tako moj oče nikakor ne gleda*1, opazi najstarejša hči.
„In usta**, zavpije druga, „usta, kakor sem že rekla, so še enkrat tako široka, ’ ikor očetova1*.
„Moj dragi profesor1*, spregovori svakinja, „vi ste naš hišni prijatelj — in prijateljem moramo povedati resnico. Z vašim popravljanjem ste zbrisali zadnjo sled sličnosti. Slika je bila poprej mnogo slič-nejša. Noben znanec mojega svaka v tej sliki ne bode spoznal mojega svaka !u
Tedaj pa je bankirja Zlatiča minila potrpežljivost in skozi okvir je pomolil svoj jezik proti kritikujočim svojcem.
„Ahl“ je odmevalo po dvorani.
**********
**
I*******___________________
Zahvala.	I
Podpisani se tem potom prisrčno zahvaljujemo vsem onim, ki so nam kakorkoli lajšali našo bol za časa bolezni in smrti predragega nam brata oziroma strica gospoda
vikarja v Vedrijanu.
Pred vsem bodi zahvala veleč. g. župniku iz Biljane, ki je bolnika večkrat previdel s sv. zakramenti, prihitel k njemu kadar je lc mogel ter blagodušno vodil cerkveno opravilo na dan pogreba; istotako izrekamo iskreno zahvalo vsej Častiti duhovščini, ki ga je v bolezni obiskovala in tolažila in ki je danes v tako velikem številu prihitela od blizu in od daleč, da spremi svojega duhovnega sobrata na zadnji poti. Hvala tudi gg. pevcem pod vodstvom g. učitelja za lepi žalostinki pred hišo in na grobišču, hvala konečno vsem, ki so se pogreba v tako ogromnem številu udeležili.
V Vedrijanu, ■24. jun. iqoj.
Žalujoči ostali.
!*•
wl$
K'«-'Pi
$8?$3 l'8';-
Is#"
lig*
N'* Gorica, Gosposka ulica š. 7,
priporoča
svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor: zadnje novosti okraskov za obleke, rokavice, nogavice, pajčolane, solčnike, dežnike, trakove, pasove, predpasnike, vse potrebščine za šivilje. Zaloga najboljšega perila la gospode In gospo. Zaloga raznovrstnih trakov Itd.
§#
■»&7n\ ' vir i'
Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojini rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lasni hiši na Kolehah pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah!
A. Mavrič, kroj. mojster.
Lekarna	\
okiti f Gorici
Prave in edine 2el. kapljice
2 znamko sv. Antona Fado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosijiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno iličico
(Varilveiia znamka) popije. _ Okrepi Selodec, atorč, da ngine v kratkem času omotica in ii-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CKISTOFOLETTI
v Gorici.
fr'
>000
Krojaška mojstra
čufer «fe Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši K- J e i' n e j n Kopača izdelujeta
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata ne svojim rojakom t Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila.
I
Prosiva * a h t e v a t i listko!
i
i.
PETER COTIČ
čevljarski mojster
v Gorici, Gosposka ulica št. 14.
nrinnrn^a evnin Holavninn
))
tralna poso iluicf
v Gorici,
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o-brestuje po 4 V,	polurne sečno;
nevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Daje posojila udom na osebni kredil po B°/0 in na vknjižbo po B'/,.
Sprejema Alane z glavnimi dele Z i po 200 K in z opravilnimi de leti po 2 K.
Otvarja članom tekoče raču ne, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago po-loinice c. kr. poStne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poitnih ■trolkov.
Uradno aro so viak delavnik od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popaludne od 2—4 v ullol Vetturlnl 9.
Viktor Toffoli
v Gorici, via Teatro št. 20
(na stari podli)
velika zaloga
oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijnnsko . „ 56
Corfu Bari Lucca Nizza ■
kr. 56 „ 60 „ 70 „ 80
Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja za cerkv. svetilke.
L
pli
pp
lip
*r*o
mm
I
I
Protokol, tvrdka
Lucijan Kovačič,
pri Sv. Luciji,
naznanja s tem častitim obrtnikom in trgovcem Soške, Baške in Idrijske doline, da je otvorila svojo veliko zalogo pristnega tropiura, ovna, koruze, moke in vsakovrstnega kolo-nijalnctra blaga, ter bo vse to razprodajala na debelo po na.jnižjih konkurenčnih cenah, ki ne presežejo nikdar Goriških tržnih cen na debelo. — Izvršuje vsako naročilo točno, ku-lantno in pri večjih na zahtevo tudi s prevažanjem blaga na dom priporoča se naklonjenosti svojih domačinov.
Sil
yk\c.'>s
Mi
0%
l|
<t>
x)
d
M
ed
fl
O
0
o
3
š
k
I
Niljvočjil trgovina z žolezjem
Konj e dic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II.
Za čas stavbe priporne« vse stavbno potrebščino, kakor: coment, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izbor kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga	I	B
stavbenih nositeljev
v Gorici.	f	|
Pocinkana tsica tsa vinograde po jako aniaanih conah 1 Pozor!
Eno krono HlljgriMle izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najino nove amerikaisko blagajno, da jo kupil pri naju za 100 kron blaga.
1
t
o
M
0
1
M
p
o
o
p
o
p
p
3
p>
p-
o
i
EM
Prosiva zahtevati listke!
| Teodor Slabanja, |
srebrar,
'jjj v Gorici, ulica Moreli 12, ™
priporoča prečast. duhovščini za ‘ izdelovanje cerkvenih posod in
Hi orodja. Pripravo cerkvenega o-J rodia olaišnie ravnim nprlrvnm loj
K
jfaitou fon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Jako pomnožena zaloga:
Molitveno knjigo,
najrazličnejše in trpežno vezane, čudovito nizke cene od 30 vin. navzgor, 10 točno plačanim 1 na vrh. Svete podobe:
najlepše sedanjega časa, neverjetno nizke cene, za I. sv. obhajilo nad 40 različnih,
100 komadov od 2 K 40 v nav/por. razne druge 100 kom. od GO v navzgor,
Pisarniško potrebščine:
po najnižjih konkurenčnih cenah, uradni papir 250 pol od 2 K navzgor, pisemski „	100	„ „ 60 vin. „
zavitki . . 100	„	60 .	.
RaniH IIUV< i*1**0 praktičen na|JIU peresnik s tinto 3 K.
Gl iirar Gorica, Seuienlška ■ LllVal j liliji hig. štev. 10.
Vsaki gospodinji
je Čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo.
▼Uudn. prošnja: Pri kupovanju ne zahtevaj* umo ..ladne kar.«, Spak izreino ve.Uj - Kathreinerjevo - Kn.ippovo .ladno kav. ta odjemajte jo 1« v l*vimih zavojih, kakrln.ga kale U po4*kfc.
Ceaa zavoju 150 vinarjev.
vsebinanl kura
im
Varnostna)
v polnih i IU
Kathreinerjevetovarnel
Monakovo.