-
-v
- . •■- ' * ^^ ^^ - •
jpl .fV g ••
Edini slovenski dnevnik <T Zedinjenih dmnL:* . ■ ■ ■
Vega za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
J The only Slovenian daily ti in the C ni ted States s-
Issued every day except Sundays and Holidays
TBLXTOM PISARN*: 4687 COKTLAMDT.
as Second- Class Matter, September tl, 1108, at the Port Office at New Yocfc, V. Y., under the Act of Coogrwi of March 8,1179.
TSLXTOV TJMAMMM: «M7 CORTLAND!
NO. 200. — STEV. 200.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 26, 1914. — SREDA, 26. AVGUSTA, 1914.
TOLUMB ZXH m URNIM XYTI

NEMCI ZMAGUJEJO M CELI ČRTI.
AVSTRIJA NAPOVEDALA JAPONSKI VOJNO
Trdnjava Namur po hudem boju padla. Francozi so zapustili gornji del Alzacije. Iz Srbije se oficielno poroča, da je dežela prosta avstrijskega vojaštva. Srbi so zavzeli Šabac in avstrijska armada se je umaknila na drugo stran Save. Masakri in opustošenja. Obstreljevanje kotora. Ruski jetniki v Lvovu. Pristanišče Tsing-Tau je podminirano in močne utrdbe so zgrajene tudi na suhem. 3.000 Rusov na poti v Kiaučau.
1
X
Nemci in zavezniki.
Paril, Francija, 26. avgusta. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče uradno poročilo: — Blizu Maubeuga v Vogeiih se bije vroča bitka, ki bo skorajgotovo odločila usodo Franeije. Francozom se je zdelo potrebno, da so odšli iz Alzacije. Francoske in angleške čete so zavzele blizu Gi-veta neko trdnjavo, ki je zanje velike važnosti. Naše desno krilo je stopilo v ofenzivo in po hudem boju pognalo sovražnika nazaj. Posebno se je odlikoval šesti kor. Kitka v Voge-zih se jo začela včir-raj in se še danes vrši. Grmenje topov se sliši do mesta Nancy.
Basel, Švica, 26. avgusta. — Neko poročilo pravi, da so fran-roake čete iz Afrike hudo opusto-iile v bližini Muelhausena pet vasi. V Švico je dospelo več ranjenih francoskih vojakov, ki niso mogli dovolj prehvaliti hrabrosti nemške armade.
Trdnjava Namur.
Berlin, Nemčija, 25. avgusta. --Nemci no zavzeli trdnjavo Namur. Nemška artilerija neprestano obstreljuje pet bližnjih trdnjav, ki se bodo morale v najkrajšem času vdati.
London, Anglija, 25. avgusta. Tukajšnje časopisje in privatne brzojavke naznanjajo, da je path*! Namur. glavno mesto province istega imena. "Chronicle" poroča sledeče: — V kratkem času bomo slišali, da prodirajo Nemci proti Parizu. Namur je moderna trdnjava, o kateri se je mislilo, da se bo že vsaj par meseeev vzdržal«. Nemci so jo z naskokom zavzeli.
Washington, D. C., 25. avg. — Tukajšnje poslaništvo je dobilo danes iz Berlina sledečo brzojavko: — Nemške Čete so premagale francosko armado v bitki, ki je trajala od 17. do 21. avgusta. Zaplenili so 150 topov, vjeli pa nad 10,000 vojakov. Armada generala Joffre-ja je čisto razkropljena in se ne more več postaviti v bran. Armada nemškega prestolonaslednika je zasledovala Francoze do Longwy-a. Armada nad-* vojvode Albrehta je dospela do reke Semoia in razkropila prodi"-rajoče francosko vojaštvo. V jet-ništvu se nahajajo baje trije generali.'	*
Ne make žete, ki so prodirale oh reki Maasi, so vrgle nazaj angleško kavalerijsko brigado. Vse tri nemške armade bodo skorajgotovo že tekom par dni začele prodirati proti Parizu.
Boji ▼ Stvarni Belgiji.
Paris, Francija, 25. avgusta.— Uradno poročilo, ki je bilo danes izdano, se glasi: — Nemci bodo dan«** nadaljevali z ofenzivo v severnem delu dežele. Sovražniku, stoje nasproti veliki oddelki francoskih, belgijskih in angleških čet. Armada zaveznikov je presenetila sovražnika in pobila njegove prednje straže. Belgijska armada je dospela iz Aatwerpe-ns.
London, Anglija, 25. avgusta. Neka tukajšnja informacijska pisarna je dobila brzojavko, da so zavetniki preprečili prodiranje Nemcev na severa.
25. avgusta, ja, da je ob-
.1
ži deset milj jugovzhodno od Ant-werpena. 2000 hiš jc čisto razdejanih. Belgijci so se dobro hranili in slednjič vrgli Nemce nazaj. Boj je trajal tri ure. Belgijci so zasledovali Nemce skoraj do Vil-vorde.
London, Anglija, 25. avgusta. Ministrski predsednik Asquith je r^kel danes popoldan v poslanski zbornici sledeče:
Sir John French, poveljnik angleške armade na kontinentu mi je danes sporočil, da so se Angleži umaknili nazaj in zasedli nekaj važnih pozicij. To se je zgodilo brez vsakih večjih izgub. jČe bi se pravočasno ne umaknili, bi nas Nemci obkolili. Druge podrobnosti mi niso znane. Vem samo to, da so naši vojaki kljub vsakdanjim naporom vedno veseli in zadovoljni. Dosedaj jih je padlo kakih dva tisoč. Lista imen še ni dospela.
Neki francoski dopisnik je sporočil, da so prišle angleške čete v soboto vprvič v ogenj. Boj ni bil hud, ker so se spopadle samo z nemškimi prednjimi stražami.
Haag, Nizozemsko, 25. avgusta.
V	bojih z Nemci je dosedaj bilo ranjenih oziroma mrtvih nad 50 tisoč Belgijcev. Prva izdana lista je obsegala 2000 imen.
London, Anglija, 25. avgusta. Pariški dopisnik "Daily Newsa" naznanja, da so Nemci obstreljevali v nedeljo popoldan Charle-roi. Pregnali so jih Franeozi, ki so prišli proti večerfi V bližino. Isti dan so zažgali Nemci nekaj vasi v okolici Charleroia in raz-gnali prebivalstvo.
London, Anglija, 25. avgusta. Tukajšnja informacijska pisarna je dobila brzojavko, ki se glasi:
V	provinci Hennegau, ob južni meji Belgije, se bije vroča bitka med Nemci in zavezniki. V soboto so zadeli francoski vojaki ob J desno krilo nemške armade. Pri Renaixu se vrse obupni boji med prednjimi stražami. Zavezniki so baje obkolili 25,000 Nemcev.
Angleži.	,
London, Anglija, 25. avgusta. Včeraj so prihajala v naše mesto zelo slaba poročila — piše "Times' — in mi se resno bojimo, da bodo poročila še vsak dan slabša.
V	začetku velike bitke so si Nemci osvojili ob celi črti precej o-zemlja, izvzet je le areal, kjer se nahajajo Angleži. Pričakovali srno, da bodo Nemci zmagali, niti slutili pa nismo, da bodo zavzeli Namur. Sedaj še nikakor ne smemo obupati, ker bitka še ni končana. Nemci še niso prodrli v Francijo. To je bila tako-rekoč prva bitka v velik*i vojni, katera bo na vsak način še dolgo trajala. Naj se zgodi, karkoli hoče, mi bomo stali na \trani naših zaveznikov 'in se borili do zadnje kaplje krvi. Ce sedaj ne bodo Nemci zmagali, ne bodo zmagali nikoli, za Francoze in za zaveznike sploh pa je najboljše, da vojna ni še takoj končana. Izid je skoraj jasen, vendar mi imamo še vedno upanje. Ce izgubimo, lahko rečemo, da ni bila naša usoda odvisna od prve bitke, kot je odvisna usoda Nemcev. Konečnega uspeha smo si pa sve-sti in ne vtaknemo prej svojega meča v nožnico, dokler ne bo klečala pred nami Nemčija na kole-
AVSTRIJSKO VOJNO PRISTANIŠČE KOTOR V DALMACIJI.
CATTAftO
Neki vojaški strokovnjak poroča v istem Hstu sledeče: — Prebivalstvo trdnjave Namur ni bilo tako odlot'no kot je bilo ono trdnjave Luettich. Ljudje so se bali hude kazni in visokega vojnega davka. To dejstvo je Nemcem yeliko pripomoglo do zmage. Belgijci niso z zavezniki posebno zadovoljni, ker jih premalo podpirajo v severnem delu dežele. Mi seveda ne moremo storiti ničesar več kot svojo dolžnost. Zavzetje Namurja je bilo za Nemce velikega pomena.
Nemški Zeppelin nad Antwerpe-nom.
London, Anglija, 25. avgusta. Nad Antwerpenom se je prikazal nemški vodljivi zrakoplov in vr-*el na hiše več bomb. Angleški ooslanik v Belgiji je dobil brzojavko, ki naznanja, da je ponoči priplul nad mesto nemški zrakoplov Zeppelinovega sistema, v katerem se j** nahajalo 15 oseb. V mesto so vrgli šest šrapnelov. Eden se je razpočil blizu kraljeve palače; mrtvih je »bilo baje ivanajst osel), povzročena škoda je precejšnja. Neko drugo poročilo pravi, da je belgijska artilerija streljala na zrakoplov.
Kroglje so tako poškodovale motor* da se je moral spustiti na zemljo. Posadko so vjeli.
Neki drugi dopisnik pravi, da je bilo vrženih iz zrakoplova na mesto šest ali sedem bomb. Ena izmed njih je razdejala hišo, ki leži komaj tristo jardov vstran od kraljeve palače. Pri tej eksploziji je izgubilo življenje sedem oseb. Bombe so napravile tudi po drugih hišah precejšnjo škodo. Bolnišnica sv. Elizabete je skoraj popolnoma razdejana. V mestu je nastala velika panika; vojaki so komaj pomirili razburjeno prebivalstvo.
Ruski jetniki.
London, Anglija, 25. avgusta. Preko Berlina je dospela sem sledeča brzojavka: — V Lvov, Galicija, so prepeljali 350 ruskih jetnike v, med katerimi se naha-
»v,
general Ivanov je podlegel ranam, katere je zadobil v vojni.
Posadka avstrijske križarke "Zenta", katero je potopila neka francoska bojna Udija, si je poiskala zavetja na črnogorski obali. Dosedaj se še ne ve, če postopajo Ornogorci žnjimi kot z vojnimi jetniki.
Angleška armada.
London, Anglija, 25. avgusta. Angleški vojni minister je rekel danes v poslanski zbornici, tla namerava vlada organizirati armado, ki bo štela v teku šestih mesecev 600,000 vojakov. Za sedaj se je zglasilo toliko prostovoljcev, da napravijo lahko iz njih 80 bataljonov. — Cesarstvo, s katerim se bojujemo — je rekel vojni minister — je poklicalo skoraj vse moštvo pod orožje. Naš načrt je sledeči: Glavna armada, katera se bo vedno zmanjševala, bo dobivala z vsakim dnem zadostno število pomoči, tako, da bo ostalo število vojakov skoraj cisto neizpremenjeno. S tem hočemo pokazati Nemcem, da imamo ,na bojišču armado, ki ne dela sramote mogočnemu angleškemu kraljestvu.
Nemci in Rusi.
Berlin, Nemčija, 25. avgusta. Nemci zmagujejo tudi v vzhodni meji svoje države. 22. avgusta so pognali pri Gumbinnen Ruse nazaj. Ranjenci so povedali, da je bilo sovražnika veliko več, toda nemški artileriji ni mogel kljubovati.
London, Anglija, 25. avgusta. 'Daily Mail' poroča: Nemci imajo na severozapadu zelo močno trdnjavo Koenigsberg. Ce jo bodo Rusi zavzeli, se bo to zgodilo le z velikimi žrtvami. Glavna zasluga za izborno organizacijo ruske armade gre generalu Suhomli-novu, ki je v vsakem oziru strokovnjak. Vojake je opremil z vsem potrebnim in jih navdušil za vojno. Sedaj se ne pozna na Ruskem nobenih strank in na-sprotstev, Vse prebivalstvo je navdano s sovraštvom do Nem-in vsi	Mpatiairaio
vojaki. Rusi so premagali v Vzhodnji Prusiji tri nemške ar-madne zbore, ker jim je prišla še pravočasno iz Rusije pomoč. Ob gališki meji vladajo skoraj iste razmere. Avstrijei ne morejo prodirati naprej. Med prednjimi stražami se vršijo spopadi, ki pa niso velikega pomena. Pri Pluhovu je pognalo v beg devet ruskih kavalerijskih švadronov neko celo avstrijsko kavalerijsko divizijo. Carjev brat, veliki knez Mihael, se je podal k fronti.
Pariz, Francija, 25. avgusta. — Iz Petrograda poročajo, da so zasedli Rusi več prelazov, ki vodico v dolino reke Sereta. Rusi so zaplenili dve avstrijski bateriji in vjeli 200 vojakov.
London, Angliji, 25. avgusta Iz Petrograda poročajo: — Nemci so v Vzhodni Prusiji samo zato premagali Ruse, ker so bili ruski vojaki preveč nestrpni in so hoteli na vsak način takoj u-lariti na sovražnika. Na bojišču je padlo veliko garduih dragon-cev.
Nemci odšli z nizozemske meje.
Rotterdam, Nizozemsko, 25. avgusta. -— Iz Haaga poročajo, da so odšli vsi nemški vojaki z nizozemske meje. Nizozemska je prenehala z mobilizacijo. Mobilizacija se takoj zopet nadaljuje, ko se bo prikazal v bližini nizozemske meje kak nemški vojak.
Stroga cenzura na Nemškem.
Berlin, Nemčija, 25. avgusta. Tzvzzemši par oficijelnih brzojavk na ameriško poslaništvo, ki gredo skozi roke angleškega cenzorja, je Nemčija popolnoma odrezana od ostalega sveta ter je že osem dni brez vseh poročil od zunaj.
Ameriški poročevalci so vse poskusili. da spravijo novice glede nemških vojaških operacij v Zdr. države, a angleška cenzura ni pustila skozi niti ene brzojavke.
Večina berlinskih listov izhaja le še na štirih majhnih itraneli. Listi ne smejo priobčati ničesar o vojaških operacijah, česar ne isni urad
štaba. Suspendirana sta bila dva lista, ki se nista držala te odredbe.
Velike kazni so določene za objavljanje vojaških tajnosti. Le malo družin ve, kje se nahajajo čete, pri katerih služijo sinovi, očetje in drugi sorodniki. Poročila tujih poročevalcev se strogo nadzoruje. Pri telefonu se sme človek posluževati le nemškega jezika. Kakor hitro se prične govoriti v kakem tujem jeziku, se prekine telefonsko zvezo. Pisma se sme pisati le v nemščjni ter jih je treba oddati odprta na pošto. To se pa tiče le pisem, ki gredo iz Nemčije. Pisma, ki prihajajo iz tujine, se nedotaknjena dostavi dotični stranki.
Grof Zeppelin kot prostovoljec.
London, Anglija, 25. avgusta. Glasom brzojavke iz Friedrichs-hafen je vstopil grof Zeppelin, iznajditelj vodljivega zrakoplova, prostovoljno v nemško armado, dasiravno je že prekoračil 70. leto. Prevzel bo poveljstvo nad zračno brodovje.
Razne vesti.
London, Anglija, 25. avgusta. Nemški časopisi so 22. in 2-'J. avgusta priobčili poziv, da naj se vsi sinovi vpokojenih častnikov od šestnajstega do devetnajstega leta pričnejo vežbati v orožju.
Berlin, Nemčija, 25. avgusta.
V	Karlsruhe so prepeljali dvanajst topov, katere so Bavarci zaplenili v bojih s Francozi. Topovi bodo razstavljeni v tainoš-njem kraljevskem gradu.
Nemški cesar je daroval fondu za berlinske reveže 5000 mark.
London, Anglija, 25. avgusta.
V	Falmouth je dospelo z nekim angleškim parnikom 400 nemških in nekaj avstrijskih rezervistov, ki so se vozili z nizozemskim parnikom "Potsdam" v domovino. Blizu Gibraltara je moral izroči-
f?iti kapitan italjanskega parnika "Ancona" neki angleški križar-ki 200 nemških in angleških rezervistov.
Na daljnem Iztoku.
Chicago, III., 25. avgusta. — Glasom kablograma, došlega iz Pekina na 'Chicago Daily News', se sedaj izkrcuje glavno armado Japoncev v bližini Tsing-Taua, dočiin križarijo izvan pristanišča angleške in japonske bojne ladi-je, da obstreljujejo nemške baterije.
Po večurnem obleganju so se baje Angleži umaknili v smeri proti Wei-hai Wei, potem ko so izgubili enajst mož ter bo bile tudi bojne ladije malo poškodovane.
Tritisoč Rusov se nahaja na poti iz Vladivostoka proti Tsing-Tau.
Tokio, Japonska, 25. avgusta. Danes se je tukaj zaznalo, da je pristanišče Kiaučau podminirano ter da je vsled tega sovražnim bojnim ladijam nemogoče priti v pristanišče. Združeno brodovje pa je medtem vprizorilo uspešno blokado pristanišča.	*
Japonska vlada upa, da se bo nemška posadka udala brez posebnega prelivanja krvi, ker bo zmanjkalo živil. Oblasti so odredile stroge odredbe, da se varuje iivljenje in imetje^ nemških po-
Pekin, Kitajska, 25. avgusta. Sedaj ni nobenega dvoma vee, da bo mogla vzeti Japonska nemško kolonijo le po krvavih bojih. Go-verner Kiaučaua ima iz Nemčije direktno povelje, naj se brani do zadnjega ter je izdal drugo pro-klamaeijo, ki je še bolj ostra kot je bila prva. Vsakega Nemca se je pozvalo, naj se pridruži četam.
Brzostrelne topove se je postavilo na začasne utrdbe, da se odbije napad na suhem. Zgradilo se je tudi celi sistem bodeče žice, ki je raz vent ega opremljen še z drugimi ovirami.
Evropske žene in otroci so s»i podali v Pekin, Tiensin, Shanghai in v druga mesta.
Washington, D. C., 25. avg. — Državni tajnik Bryan se ni hotel danes nič izraziti glede vojne, ki je izbruhnila na daljnem Iztoku.
Nasprotno pa se je v tukajšnem japonskem poslaništvu izjavilo,'** da je zelo mogoče, da se bo delokrog razširilo kljub prejšnemu zagotovilu, da se bodo omejile japonske operacije na kitajsko morje. Stališče Japonske bo v veliki meri odvisno od postopanja zaveznice, Anglije.
Ako se bo tekom vojne izkazalo, da je potrebno in primerno pogodbi, sklenjeni z Anglijo bo morda pomagala Japonska svoji zaveznici tudi izvan Azije.
Neki drugi visoki japonski diplomat pa je izjavil, da je treba dobesedno vzeti izjavo japonske vlade, da bo omejila svoje operacije na Kiaučau in kitajsko morje,
Dunaj, Avstrija, 25. avgusta. Avstrijska vlada je danes ofici-jelno napovedala Japonski vojno ter je izročila japonskemu poslaniku tozadevne listine.
O situaciji se je posvetovalo v ministrskem svetu ter se je prišlo do zaključka, da no preostaja ničesar drugega kot napovedati vojno in sicer v soglasju s pogodbo z Nemčijo in vsled tegfi, ker je bila Japonska napadalka ter je sprožila celo zAdevo.
Avstrijska križarka "Kaiserin Elisabeth", ki se nahaja v kitajskem vodovju, je dobila nato povelje, naj se priklopi nemškim bojnim ladijartf. Križarka bo takoj odplula proti Kiaučau.
London, Anglija, 25. avgusta. Poročilo neke agenture v Tokio pravi, da sta danes skušali nemški križarki "Scharnhorst" in "Gneisenau" pretrgati blokado Kiaučaua. da pa so ju napadlo angleške in japonske bojne ladije, nakar sta se morali umakniti nazaj v pristanišče.
Obe nemški križarki sta bili baje poškodovani.
Pariz, Francija, 25. avgusta. —-Zaostala oficijelna poročila iz Tokio pravijo, da bo nemški poslanik s svojim štabom odpoto\'al dne 27. avgusta z nekim ameriškim parnikom v San Francisco. Istotako bodo zapustili Japonsko vsi nemški konzuli.
Poroča se, da hoče nastopiti Japonska proti Kiaučau le z morske strani.
Washington, D. C., 25. avg. —i Predsednik Wilson je podpisal danes popoldne proklamacijo, v kateri se proglaša nevtralnost Združenih držav napram Japonski.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.

a—j—.....—.........
GLAS NARODA, 26. AVGUSTA, 1914.
"SIRS NARODA
19 leta 1894 uspešno vojno, v kateri'je nastopil tukajšnji tamburaški se dela z geslom: "Vsi za enega,
iiKneiuc Daily.) «
and published by the
Hof«mc Publishing Co.
' .	(s corporation )
SAKSER, President. IaNKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
srpor
jffice
I
addresses of above officers : -wtlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
X« onlo leto.velja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
poMeta...........'............ 1.60
kto ** mesto New York........ 4.00
1 pel »eta ra mesto New York .. - 2.00
*" KTPPCM Vie ...........4.50
' "pol leta.............2.55
" " "oetrtleta............ 1-70
NAROPA" izhaja vsak dan
» ivTzemdi nedeli in praznikov.
N3LAS NARODA"
"Voice of the People") k,f ^fjry day except Sunday« Holidays. !ab«cription yearly $3.00.
itititement on tsreemenL
• -»pa«* Dodpi«a in osoboosti m ne priobču jejo, *e blagovoli poSilJata po — Money Order.
"M «pr*otetnbi kraj m. naročnikov prc-tTC ia se nam tudi prejinj«. ^■»lliče naznani, da hitrejo
"iajdemo naslovnika.
------- ----
' >opfoom in poSiljatvam naredite ta naslov: *OLAS NARODA- °
«*> ?-ort'andt St., New York City.
«11 Mill	————i
^efoo 4687 Cortlaodt.
Japonska in Združene države.
si je zagotovila južni del Manžu-rije in trgovske zveze s Kitajsko. Vsled ugovora evropskih velesil, posebno Nemčije, se je morala takrat Japonska umakniti iz Manžurije in Port Artura. Slednje mesto je "vzela v najem7' Rusija ter ga porabila kot iztoči-šee svoje "iztoeno-kitajske železnice. To je dovedlo do rusko-japon-ske vojne leta 1904, ki se je končala z zmago Japonske ter izročitvijo južne Manžurije s Port Arturjem v roke Japoncev. Sedaj meni Japonska, da je prišel čas, da se izžene tudi Nemčijo iz Kitajske. Vsled ugodnih razmer se bo to Japonski najbrž tudi posrečilo.
Ali je pa vrjetno, da se bo Japonska zadovoljila s tem? Vsa znamenja kažejo, da zasleduje Japonska povsem gotove cilje, da dobi na Kitajskem nadvlado ter odstrani svoje tekmece. Potem pa
bodo Združene države kot najbolj nevarni konkurent prve, kajti svojega sedanjega zaveznika, Anglije, se Japonska še ne more lotiti.
V Wasliingtonu vedo prav dobro vse to, a si ne upajo poseči vmes. Ameriška vlada se zadovoljuje z izjavo, da noče Japonska osvojiti Kiaueaua zase, temveč da ga bo vrnila Kitajski. Prostovoljno se to ne bo nikdar zgodilo. Že sedaj pišejo oficijelni listi na Japonskem. da bi prišla predaja v roke Kitajske le takrat v poštev, ako bi Nemčija prostovoljno izročila Kiaučau. Ker bo pa dobila Japonska ozemlje vsled vojne, ki bo zahtevala veliko žrtev, bo tudi morala 4'začasno7' obdržati ozemlje. Zviti Japonci so seveda že vnaprej vedeli, da ne bo Nemčija prostovoljno izročila ozemlja. Vsled tega so vsa svečana zagotovila, dana v Wasliingtonu, prazne besede brez vsake podlage.
Kaj bodo storile Združene države. ako se bo Japonska branila - I izročiti rop? Najbrž ničesar. V Wasliingtonu se bodo zadovoljili s svečano obljubo Japonske, da bodo slavna "odprta vrata" o-stala še nadalje na stežaj odprta, dokler ne bo Japonska dosti močna, da jih pred nosom zapre. Nato pa bodo morale Združene države vendar posredovati.
Še nikdar se ni tako odkrito priznalo ekonomskega vzroka za vojno. Japonci čisto odkrito pravijo. zakaj gredo v boj. V nekem članku slika Japonec Kinosukc izvanredno delavnost Nemcev na Kitajskem, ki je skoro popolnoma potisnila na stran japonsko trgovino. Leta 1876 je znašal nemški uvoz v iztočno Azijo le 25.000 ton, leta 18»1 jih je bilo že 271.000 in leta 1901 je znašal nemški uvoz na Japonsko in Kitajsko že 581.000 ton. Od takrat se je še rapidno dvignil. Temu je treba po japonskem naziranju na vsak način od poni oči in za to je prišel sedaj čas. Kako se bo Nemce izključilo iz iztočne Azije tudi po vojni, a kljub temu vstrajalo pri politiki "odprtih vrat", ne ve sedaj še nihče.
Preskočite v vojne na daljni Iz tok nam kaže jasno, kaj je prav /aprav s takozvano "zadnjo voj no v Evropi". Dokler bo obstajal sedanji kapitalistični produkcij ski sistem, bo potreboval kapital kolonij, katere bo treba ščititi z armadami in mornaricami. Korak Japonske je pripravil tla za nove mednarodne konflikte, pri kate rili ne bodo mogle ostati Združene države nevtralne. Sestava vele sil pa bo takrat povsem drugačna kot je danes.
zbor "Adrija", med banketom pa'eden ža vse!" Temu je sledilo še prošnje za spremembo pravil ter pevsko društvo "Zvon" in "Na-'več drugih govornikov od strani'naj o tem poroča konvenciji. V prej". Pevovodja društev je ro-J delegatov in zastopnikov tukaj-
2. prizivni odbor naj sprejme'bilo dobiti dosedaj, so bili skoro' stov, katere se je aretiralo na že-
jak Fran Mikek. Vsako slovensko šnjih društev. Proti 11. uri zve-
društvo je poslalo na ta banket svoje delegate ali zastopnike. Med celim občinstvom je vladalo pravo veselje, mir in red, saj smo bili zbrani skupaj samo sinovi in hčere ene matere Slovenije, bivajoči v svoji novi svobodni domovini. Stoloravnateljem tega večera je bil izvoljen Mr. Josip Rems iz New Yorka. Predsednik K. S. K. J. Mr. Pavel Schneller je naj-pl-vo pozdravil delegate ter ostala
čer se je banket zaključilo povsem mirno in v splošno zadovolj-nost vseh vdeležencev. Delegatom bo ostal ta večer gotovo v trajnem spominu. — Poročevalec.
Zapisnik
XII. GLAV. ZBOROVANJA K. S. K. JEDNOTE
društva in občinstvo. Zahvaljeval y Mi^aj^	18. aVg. 1914.
se je milwauSkim Slovencem za
Sovražnosti Japoncev proti Nemcem v iztočni Aziji, ki so se začele v nedeljo, dne 23. avgusta delajo vladi Združenih držav več je skrbi kot pa cela ostala evropska vojna. Dasiravno ni vsled ozkih mednarodnih zvez kaka nevtralna dežela nikdar varna, da bi se je ne zavleklo na ta ali oni način v splošni vrtinec, je pri oddaljenosti Združenih držav od vojnega pozorišea v Evropi zelo ne vrjetno, da bi prišle v konflikt s kako velesilo, zapleteno v boj. Drugače pa je v iztočni Aziji. Vsled tamošnjih posesti pridejo Združene države v preeej ozki stik 7. vojskujočimi se strankami. Vse to bi pa še ne bilo tako velikega pomena. Veliki trgovinski interesi Amerike v iztočni Aziji so oni. ki bi bili lahko ogroženi ter bi napotili Združene države, da poserejo vmes.
Zakaj so opustile Združene države od časa španske vojne dotedanjo politiko rezerve, se vrgle v naročje imperij al istični politiki osvojevanja ter Zasedle ozemlja v iztočni Aziji ?
Ne radi kolonijalne posesti, ki je vedno breme za državne blagajne, temveč da varujejo trgovske zveze s Kitajsko. Kitajska s svojimi nad štiristo milijoni prebivalcev je za dolge čase krasno polje za izkoriščanje od strani buržuazije. Evropske države se niso zastonj trudile po končani kitajsko-japonski vojui, da čim-preje odtrgajo od Kitajske velike kose zemlje. Nemčija se je vgnez-dila v Kiaučau, Rusija v Manžu-riji, Francija v Indo-Kitajski, do-Čim si je Anglija že preje zagotovila velike posesti v Kitajski. Vse te kolonije povzročajo domači deželi velike stroške, vendar pa so dragocene ter za trgovino neobhodno potrebne. . Gotovo je, da bi to tekmovanje v iztočni Aziji prej ali slej dovedlo do vojne, ki divja sedaj v
E v ropi, in zelo vrjetno je. da bo Milwaukee, Wis. — Kakor se boj za prvenstvo v kitajski trgo- čuje od strani delegatov XII. vini dovedel tudi pozneje do med- zborovanja K. S. K. J., presega narodnih zapletljajev. Kot že več- ta konvencija vse bivše. Osobito krat dokazano, mora kolonijalna ,hvalijo delegatje prijaznost in
Dopisi.
politika dovesti do takih zapletljajev. To nevarnost so velesile tudi izprevidele ter so se vaied tega zedinile za takozvano politiko "odprtih vrat" na Kitajskem. za kar so dale prvi povod Združene države. Ta politika predpisuje, da so vse velesile v enaki meri upravičene za trgovi
gostoljubnost znane in velike napredne slovenske naselbine v Milwaukee. V Milwaukee se nahajajoči društvi sv. Janeza Ev. št. 65 in sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J. sta priredili v zvezi z odseki drugih tukajšnjih društvih dne 19. t. m. v počast delegatom sijajen banket v zborovalni dvorani So.
no na Kitajskem, da sme vsaka Side Turn Hall. Dvorana je bila
država skleniti s Kitajsko trgovinske pogodbe, ji posoditi denar ter dobiti za to koncesije. Vsled tega je jasno, da skuša Japonska, najbližja sosedinja Kitajske, dobiti zase kar naj vež koncesij, po-
v to svrho krasno okinčana. dolge pogrnjene mize so pa nudile gospodom delegatom dokaj okusnega krepčila za želodec in grlo. Saj je vendar v Milwaukee prijazno najboljše pivo, pa tudi do-
Hebno ker se industrijelno in tr- bro pečenko se dobi in domačo govaki kaj hitro razvija.	j potico! Vsefe navzoči^ delegatov
Kitajaka je bila skozi tisočletja (z drugim slovenskim občinstvom strogo zaprta dežela. Anglija sij je bilo na^ tem banketu približno
> v
prijazen sprejem, gostoljubnost naklonjenost ter napil K. S. K. J. povodom 201etnice obstanka. Bivši predsednik Mr. Anton Nema-nich iz Jolieta, 111., je osobito priporočal ameriškim Slovencem slovenske šole. Tajnik Jednote Mr. Josip Zalar je v lepih besedah očrtal zgodovino K. S. K. J.
od ustanovitve do današnjega dne. Predsednik skupnega odbor^. mihvauškili društev br. Frančič je pozdravljal navzoče delegate z iskrenim "dobrodošli", nakar je duhovni vodja K. S. K. J. Rev. Josip Tomšič priporočal delega torn in Jednoti, naj ohrani vedno svoja osnovna katoliška načela. Delegat društva sv. Jožefa št. 57 iz Brooklyna, N. Y., Ivan Zupan je zatem prečital zbranim delega tom sledečo pesem ali prolog:
Pozdravljeni sobratje mi, Dospeli v to mesto! Na zbor pomembni ste prišli, Pozdravljeni mi cesto! Od juga pot in severa, Zapada ter iztoka Težavna, — ni plašilna b la, Ker misel Vas globoka Vodila je, od kraja vse. — Sobratje mi po rodu, Sobratje vsi Jednote te. Sobratje v Gospodu. — Oj blagor rodu takem se, Ki žije bratsko, složno; In ki odpira vsem roke, Pomaga vbogim možno! Gotovo srečen narod tak, Je bil do danes mnogi; Ozira če na brata vsak,
V	težavi se nadlogi!--
Čestita družba zbrana tu. Vi tvorite celoto Presrečnega tako rodu. Mogočno nam Jednoto! Ta slavna mati 20 let Nas zbirala je skupaj; Dajala nam tolažbo, svet: "Oj, sinko, ne obupaj! Odprto moje je srce,
Za tebe in vsakoga; Ce bo bolezen trla te. Nesreča, smrt, nadloga. Ne plakaj. sinko, mati, hči, Ob smrti ti očeta; Solze otirati z oči Dolžnost je moja sveta. Pomagala ti bodem jaz, Kar bode v moji moči; Poglej v srce mi in obraz,
V	težavni, britki noči.
Ne glej, ne zri tja v stari kraj, Kjer danes vojska zanje Prijatelje, sobrate zdaj; Kjer je krvavo klanje! — Le srečen bodi in vesel, Da v tej si domovini, Kjer narod naš se ljubi cel. —
Tq sladki so spomini!"--<
Dal torej Bog Jednoti tej Dočakati še leta: Da bi gojila še naprej ^Načela blaga, sveta!
Temu je sledil navdušen govor Rev. Johna Kranjca, urednika A. S., nakar je pozdravil navzoče g L. Zakrajšek iz Milwaukee, "Wis. Govoril je o napredku in o izobraževalnih društvih po ameri škili slovenskih naselbina!^ Pri točki 8. je zapelo tukajšnje pevsko društvo "Zvon" krasno skladbo "Še nocoj mi luna mila", nakar je dr. J. M. Seliškar iz Clevelanda govoril o zavednih, pridnih in gostoljubnih Slovenkah iz Milwaukee. Temu je sledila zopet pevska točka v skupnem zboru obeh društev "Zvon" in "Naprej". Nad vse krasna je bila pesem "Luna sije". Zatem je nastopil Rev. Anton Sojar iz Chicage. Naglašal je prijaznost tukajšnjih društev napram delegatom. oižigosal v sarkastičnih besedah slovenski socijalizem v Ameriki in je konečno napil ustanoviteljem K. S. K. J. in bivšim (starim) glavnim odbornikom K. S. K. J. K besedi Rev. Sojarja se je oglasil gosp. Josip Ermenc, predsednik izobraževalnega društva "Sloga". V zares izbornih besedah je očrtal in dokazal, da vlada med Slovenci v Milwaukee taka sloga kot morda nikjer drugje v Združenih, državah. V Milwaukee se ne pozna namreč, kadar gre za dobrobit naroda in na-
Od 2. do 6. ure popoldne. Seja se otvori z običajno molitvijo, nakar se prečitajo imena delegatov. Navzoči so vsi.
Br. Zalar nadaljuje s čitanjem finančnega poročila.
Brat Zupanec predlaga, naj se vzame poročilo gl. tajnika na znanje ter se mu izreče zaupnica za vestno delovanje. Sprejeto. Sledi poročilo II. tajnika. Na predjog Rev. Kranjca se vzame poročilo br. Remsa na znanje ter se odobri.
Gl. blagajnik J. Graliek poda svoje poročilo.
Br. Ch. Zalar predlaga sprejem poročila gl. blagajnika. Sprejeto.
Zaupnik br. Muhič poda svoje poročilo.
Br. J. Jerman vpraša, kaj je z zadevo Fr. Karas-a.
Gl. tajnik Jos. Zalar mu da po jasnilo, da še ni dobil potrebnih informacij iz Evrope, s čimur se br. Jerman zadovolji.
Na predlog Rev. Kranjca se za upnikovo poročilo sprejme in o dobri.
Sledi poročilo vrh. zdravnika dr. Graheka.
Br. G. Stouich poroča o K. Komparetu, članu društva št. 2. da je izgubil dva notranja prsta t<»r želi, da bi poškodovancu konvencija priznala iu podelila podporo.
Br. A. Fritz predlaga, da se vse zadeve operacijskih podpor rešijo pri konvenciji.
Predsednik P. Schneller pojasni. da se te zadeve rešijo kasneje, kadar pridejo na vrsto.
Br. Oberjan predlaga, naj se poročilo vrh. zdravnika vzame na znanje. -Sprejeto.
Za tem pride na vrsto poročilo duh. vodje Rev. J. Tomšiča. Na predlog br. Lekana se isto poročilo sprejme.
Brat Brence apelira v imenu slovenske naselbine v AVaukegan, 111.. naj bi duhovni sobratje pomagali urediti cerkvene razmere v AVaukeganu.
Rev. Sojar odgovori, naj se fa-rani slov. župnije v W'aukeganu pokorijo svojemu nadškofu, naj se vrnejo nazaj v cerkev in naj spoštujejo svojega dobrega duhovnika.
Rev. Josip Tomšič izjavi, da je pripravljen podpisati resolucijo, ki naj bi se poslala nadškofu Most Rev. Quigley-u v Chicago. 111., naj se ta spor čimpreje po ravna.
Sledi odmor 15 minut.
,Po odmoru predlaga br. Josip Sitar, naj se Rev. Kranjec pooblasti za rešitev farnih zadev v Waukeganu.
Rev. J. Kranjec obljubi, da bo waukeganska afera ugodno rešena, ako bo delovanje konvencije na sedanjem glavnem zborovanju ostalo dosledno v katoliškem smislu.
Predlog, naj se vzame izjava Rev. Kranjca na znanje, je spre-jet.
Br. Boje svetuje, naj se najprej rešijo zahteve društev.
Br. Stergar dostavi, naj se objavijo ta poročila v glasilu.
Rev. Kranjec omeni, da se pravila niso megla pravilno spisati, ker se je zahtevalo prehitro izvršitev.
Brat Cvetkovič pove, da zadene krivda nepopolnosti zadnjo konvencijo, ker so dohajale razne izpopolnitve po sprejemu pravil.
Br. Nemanicli zahteva, naj prinese br. Cvetkovič rokopis v svrho primerjanja rokopisa in pravil.
Br. Banie predlaga* naj se izvoli gospodarski odbor, kakor tudi odsek 3—5 oseb, ki naj bi po konvenciji pravila natanko sesta-vil.
61. tajnik br. Zalar priporoča kratka in jedrnata pravila. Ista naj bi se točka za točko čitala in sprejemala po konvenciji.
Br. Dunda predlaga, naj se
1. vse pritožbe glede odškod-
ta odbor naj bi bila izvoljena tudi odvetnik brat Kompare in gl. tajnik br. Josip Zalar;
3. naj se izvoli gospodarski odbor. -
K točki 2. predlogov br. Dun-de priporoča gl. tajnik J. Zalar premembo v smislu, da se vsi nasveti društev izročijo pravnemu odboru v rešitev.
Br. Rus priporoča, naj bi se vsi društveni predlogi preeitali pri konvenciji.
Br. Kobe pripomni, naj se mnenja društev rešujejo po zaporedni razvrstitvi društev.
Br. dr. Seliškar protestira proti čitanju vseh mnenj in zahtev z ozirom na zamudo časa.
Br. Thomas predlaga konec de bate.
Br. Nemanieh predlaga, da se s sestavljanjem pravil prične zadnji dan.
Na glasovanje pride nasvet gl tajnika Josipa Zalar, naj se sprejemajo pravila točka za točko pri konvenciji, kakor tudi predlog br. Dunde s pristavkom br. Jos. Zala rja, naj pravni odbor reši želje in nasvete društev ter o tem poroča konvenciji. Sprejeto.
Br. Nemanieh predlaga imeno vanje odškodninskega odbora kot prvo rešitev. V ta odbor naj bi se izvolilo dva zdravnika in tri druge člane. Sprejeto.
V odškodninski odbor so izvo Ijeni: br. dr. Ivec. br. dr. Seliškar, br. Svete, br. Maierle in br. Za vršni k.
• Br. Dunda predlaga izvolitev gosp. odbora.
Radi pozne ure se volitev preloži.
Sledi čitanje pisem in brzojavk. in sicer:
1.	Slov. dram. klub "Adria": prošnja za prepustitev dvorane za večer dne 21. avgusta 1914.
Predsednik P. Schneller omeni, da samovoljno ni "mogel na tozadevno prošnjo prepustiti dvorane. Predlog br. Nemaniclia, naj se za isti večer prepusti dvorano klubu "Adria", je sprejet.
2.	Čestitka lirv. dobr. društva sv. Nikole br. 6 N. H. Z. iz Brad-dock. Pa.
3.	Čestitka dr. Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. J. v Pittsbur-gliu, Pa.
4.	Čestitka dr. sv. Jurija št. 64 K. S. K. J. v Etna, Pa.
5.	Priporočilo dr. Jezus Dobri Pastir Št. 49 K. S. K. J. v Pitts-burghu, Pa.
6.	Čestitka dr. Marije Device št. 33 K. S. K. J. v Pittsburghu, Pa.
7.	Čestitka br. -Antona Trgov-čiča od dr. št. 97 iz Mount Olive, 111.
8.	Priporočilo dr. sv. Jožefa št. 5S K. S. K. J. v Haser, Pa
9.	Čestitka dr. Marija Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J. v Allegheny, Pa.
10.	Priporočilo Janeza Prostor od dr. št. 58 K. S. K. J. v Export. Pa.
11.	Čestitka Antona Bušca iz Clevelanda. O.
12.	Čestitka Nik. Skube iz S. S. Pittsburgh, Pa.
13.	Čestitka in vabilo dr. sv. Alojzija št. 52 iz Indianapolisa, Ind.
14.	Čestitka Mrs. Fr. Svete iz Waukegan, 111.
15.	Čestitka Janeza Zefran iz Chicago, 111.
16.	Čestitka Mrs. R. Banich iz Chicago, 111.
17.	Čestitka Mih. in Fr. Hočevar iz Wheeling, W. Va.
18.	Čestitka in priporočilo J. H. I. Jenkins iz Pueblo, .Colo.
Seja se zaključi z molitvijo ob 6. uri.
Paul- Schneller, predsednik. J. Rems, pomožni tajnik.
popolnoma uničeni avstrijski polki št. 21, 11, 102, 28. Poveljnik 28. polka je bil ujet. Poveljnik 21. divizije avstrijske deželne
hrambe je padel v boju."
Pariz, preko Londona, 25. avg. Srbska vlada je poslala francoski protest proti odloku avstrijskega vrhovnega poveljnika, naj se se žge vse pridelke in vpepeli vasi ob poti, po kateri koraka avstrijska armada. Srbi hočejo baje u-porabiti represalije, v kolikor se iste slagajo z določbami mednarodnega prava.
Obstreljevanje BelgTada. London, Anglija, 25. avgusta. -Brzojavka iz Niša pravi: Zadnja poročila glede obstreljevanja Bel-grada so še bolj resna. Velike kroglje napravljajo neizmerno škodo. Komaj je najti eno poslopje. ki bi ne bilo poškodovano
V	eno poslopje v mestu je padlo nič manj kot 35 granat.
Avstrijske čete na italijanski
meji.
Rim, Italija, 25. avgusta. — "Secolo" pravi, da se nahaja vedno več čet na italijanski meji. kljub nasprotnemu zatrdilu avstrijske vlade. Gibanja avstrijske armade so bila sprva prikrita, a povelja z Dunaja v zadnjih 48 urah so pospešila akcijo in sedaj je povsod opaziti avstrijske čete.
V	Innsbrucku se nahaja baje 80 tisoč avstrijskega vojaštva.
Razna vojna poročila.
Avstrija in Srbija.
Niš, Srbija, 25. avgusta. -Včeraj popoldne ob četrti uri so srbske čete zopet zavzele Šabac. Tozadevna vest je došla iz ofici-jelnega vira. Avstrijske čete so se umaknile nazaj onstran Save in baje se ne nahaja sedaj na srbskem ozemlju niti en avstrijski vojak. V poročilu se glasi nadalje, da so Avstrijci razdejali srbske vasi. (To je zelo vrjetno ter se dogaja to v vsaki vojni. Op. ured.)
London, Anglija, 25. avgusta.-Niški poročevalec Reuter-jevega urada je sporočil sledeče:
"Po veliki zmagi zasledujejo nase čete sovražnika ob celi črti.
Obstreljevanje Kotora.
Rim, Italija, 25. avgusta. — Brzojavka, katero je dobil list "Corriere d* Italia", pravi, da so uničene vse utrdbe v Kotom, avstrijskem vojnem pristanišču v Dalmaciji in da se avstrijski poveljnik sedaj pogaja glede predaje. Kotor je obstreljevalo združeno angleško - francosko bro-dovje.
Ncbene italijanske mobilizacije.
London, Anglija, 25. avgusta. -"Times" je dobila iz Rima brzojavko, v kateri se glasi, da je ministrski predsednik Salandra zagotovil, da ne misli italijanska vlada za sedaj na mobilizacijo ter da še vedno vstraja na svojem stališču stroge nevtralnosti.
Vojni jetniki v Canadi.
Buffalo, N. Y., 25. avgusta. — V Bridgeburg, na canadski strani Niagara-reke. je dospela danes kompanija milice, da straži 2G nemških in avstrijskih rezervi
lezniških vlakih, ki so se hoteli odpeljati v New York. V Niagara Falls, Out., se nahaja nadalj-nili 19 nemških iu avstrijskih vojnih jetnikov.
Port Huron, Mich., 25. avg. — Na postaji Sarnia, Ont., so aretirali deset avstrijskih rezervistov, ki so se nahajali iz Chicaga in Milwaukee na poti v New York. Vozili so se z Grand Trunk železnico. Ravnalo se bo z njimi kot z vojnimi jetniki.
Vojni davek. London, Anglija, 25. avgusta. -Neki dopisnik je sporočil, da so Nemci samo zaradi tega naložili Bruselju in Luetichu tako velik vojni davek, ker je prebivalstvo naravnost nesramno postopalo z nemškimi jetniki in vojaki.
1000 oklepnih avtomobilov.
Philadelphia, Pa., 25. avgusta. Autocar Co. izdeluje oklopue jeklene avtomobile za vojskujoče se velesile ter se jih bo takoj poslalo v Evropo, kakor hitro bodo gotovi. Neka velika tvrdka je dobila naročilo, naj montira te avtomobile z brzostrelnimi topiči.
14 teh avtomobilov je naročila angleška vlada. Družba se pogaja s Francijo, Rusijo in Grško in glasi, da je v splošnem naročenih luutf takih okiopnih avtomobilov.
Trije poštni parniki za Evropo.
Danes bodo odpluli iz New Yorka proti Evropi trije poštni parniki/ Parnik "France", izključno za francosko pošto, bo cd plul jutri v Havre. " St a ni pa-iia" bo vzela na krov avstrijsko pošto. "St. Louis" pa pošto za celo Evropo, izvzemši Nemčijo in Avstro-Ogrsko. "Baltic" vzame jutri pošto, izvzemši za Nemčijo in Avstrijo.
Ustaja v Albaniji.
London, Anglija. 24. avgusta. Poročevalec "Daily Mail" je sporočil iz Benetk, da vlada v Albaniji anarhija ter da je '-Mbret sloviti "kralj" Viljem pobegnil. Nahaja s«» s svojo družino v Brin-disi ter bo od tam odpotoval v Nemčijo.
Rim. Italija, 24. avgusta. — Glede bega kneza Viljema Albanskega si poročila zelo nasprotujejo. Danes se je tukaj objavilo, da bi njegov beg prav nič ne presenetil poučene kroge, ker je bila situacija že pred izbruhom vojne težka ter so morale vse države, Avstrija. Italija in druge odtegniti vso pomoč.
Pazite na ta ovitek!
Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Escpeller-ja dobite čeatof ako niste pa« znl. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centoT pri neh dobrih lekarnarjih.
F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y.
• Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. 5. PilUbmrf, P«
Nasproti "Hotel Prnvtinac". — K»n> Hcr. L 2. 8 In 4 vozijo rmnemo moje t:I« 1.

VOJNI ATLAS
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-sklh posestev vseh velesil.
Obsega devet raznih zemljevidov.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, darse vsak lahko spozna" Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine katero zavzemajo 'posamezne države.
Atlas ima 8 strani in vsaka stran je 8 pri 14 palcev velika.
Ta atlas takoj pošljemo po pošti vsakemu, ki nam pošlje 15 centov v znamkah. Pri večjem odjemu damo velik popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cprtlandt Street,	New York, N. Y.
GLAS NARODA, 26. AVGUSTA. 1914.
i.

Jogislovanska
(št
=a
Katel, Jedneta
a
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
SLAVNI UKADHZKZ;
Predaednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICfl, Box 424, Ely, ICinn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: L»OUI8 KASTEUC, Box 583, Salida, Colo.
VEHOVMI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN VOGRICH, 414 6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR215NIK, Box 133, Burdine, Pa
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St, Lorain, O.
JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva Itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od druitva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva štv. 114., Ely, Minn.
Vii dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-jstve naj s« pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a ns predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od atrani ilanov se nebode iziralo.	'
Društveno glasilo: '-GLAS NARODA".
škenm sodišču ter~Se jih lahko u-porabi na podlagi cesarskega odloka tudi za službo izvan dežele, naprimer. ako je treba pomagati zavezniku.
Pismo iz Ambovuk.
Pismo iz domovine.
Ljubno v Saviuski dolini, Šta jersko. 28. jul. Dragi brat!
Takega dne, kot je bil včeraj, menda še ni doživela Savinska dolina. Poslavljali smo se namreč od svojih znancev in prijateljev. ki so šli na vojsko proti Srbom. Dne 26. julija je dospela brzojavka, da morajo biti vse vojaščine obvezne osebe v 24 urah pripravljene na odhod. Rezerviste. med katerimi je bil tudi brat Anton, je spremila veteranska godba na pihala. Pred odhodom jim je dal novomašnik Logarjev Ev gen papežki blagoslov. Dragi brat. kaj bo. kaj bo? Strašno hu
Poznejša, važna iznajdba prihaja iz Anglije, in sieer iz prve tretine prejšnjega stoletja. Leta 1837 je izjavil Frederick Car-stadt, sin nekega višjega poštnega uradnika, da bi se lahko prihranilo veliko časa. poštnih vreč in denarja, ako bi se predelalo pošto tekom vožnje v železniških vlakih. To idejo se je v Angliji izvedlo že takoj prihodnje leto in ustanovilo se je železniško pošto na progi Birmingham—Liverpool, seveda na zelo primitiven način, ker so bili v ta namen na razpolago le tovorni vozovi. Pozneje se je tudi v drugih deželah uvedlo železniško pošto, v Avstriji leta 1850, in sicer na progi Dunaj— Oderberg.
Važno naznanilo
iN SKUPNI ODGOVOR NA VEČ VPRAŠANJ.
KUPITE FARMO!
Na prodaj je 155 akrov velika
farma, dobro poslopje, 12 krav,
—, - -	.... ,1 bik, 1 par konj, kokoši, prašiči.
u: ,vee časa raznih poročil iz urada	____a- • • - j n -
kl L v.....i_______ n * poljedelsko orodje in vsi pridelki.
SLUŽBO IČČE
v kaki slovenski trgovini "Grocery Store" ali ''Wholesale" mlad mož, star 27 let. oženjen, ki govori angleško, slovensko, nemško in italijansko ter ima šest let izkušnje v trgovini; želel bi dobiti stalno delo v velikem mestu, kjer se nahaja kak možki- ptvski zbor. Naslov:
D. J. Max, P. O. Box 617,	-Ely, Minn.
(25-27—8)
> f f II

m * w * • • if v
J & SLOVENSKO ZAVETIŠČE. -
* * ji i* * * a mm •	aaJ
GLAVNI ODBOR:
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, daljni bode obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Vsem onim, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne po-šiljatve, datirana z dnem 15. julija t. 1. ali kasneje, tem potom di časi se nam obetajo. Poljskim jliaznanjamo, da pričakujemo že
pridelkom zeio škoduje dež, kijVC(; casa ra -	p^cuci^u uruuje in vsi pnaeiKi.
pada skoraj vsaki drugi dan. i0" kr* Postne hranilnice na Duna- Cena moQ _ D farma ^ Pred kratkim jih je nekaj prišlo J11' toda dosedaj se nismo niti akrov> dobpo poslopjef 10 krav 4
iz Amerike, pa pravijo, da bodo |efdoblh- ?at°	teleta, 3 konje, 2 prašiča, 75 ko
šli kar nazaj. Sli bi že reveži, če,ako.so vse nase denarne pošiljat-	poljedelska orodje ^ j.
bi mogli. Pozdrav vsem skupaj! iT®.™ za<?nJe	meseca delki. Cena $4000. Odda se takoj
Tvoj brat -	Prane.	neovirano dospele na Du- Veliko avstrijskih farm je že
J'.SIT 111 hI U rvntnill hull n.l^ncUn^	_	"
Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St.. New Tork. N T. Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet, Mich. Tajnik: Frank Kerie. 2711 8. Ml Hard Ave., Chicago, m. Blagajnik: Geo. L. BroUch, Ely, Minn.
oihektorij:
I
Direbtorij obetojl la Jednera zastopnika od vseh Slovenskih podpornik orranliacij, od vseh Slovenskih listov in od vseh samostojnih društev.
Za snamke, knjižice In vse drugo se obrnite na tajnika: Frank Ksrfa, "" Mlllard Ave.. Chicago. III.' Tudi vse denarne poilljatve poSi.lJa.tte na ta
Narod kf ne skrBl za. svoje reve, nima postora med clvUlsovanlml narodi.
Človek Id ne podpira narodnih savodov. nI vreden sin svojega naroda.
Spominjajte ee ob vseh prilikah Slovenskega Zavetišča.	1
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J.
Tein potom se naznanja vsem tajnikom krajevnih društev J.
K. Jednote, da ne smejo izdajati potnih listkov članom, kateri s« daj o<lpotuje jo v >tarO domovi 110 z namenom, da se vdeleže vojne. To velja za toliko časa, doki er ho vojna trajala, ker je to iz-vanredna nevarnost za vs»- člane. V takih slučajih Jednota ne bo-de odgovorna za smrtnino. - ' *
GEO. L. BKOZICH, glavni tajnik.
Avstrijska črna vojska (Landsturm).
Dunajska "Militirische Rundschau" j«' priobčila sledeče glede obveznosti za črno vojsko v Avstriji.
Javnosti predvsem ni znana razlika med pozivom in pokliea-iijem črne vojske. Splošno se misli. da mora vsak črnovojnik po pozivu priti na svoje mesto. Temu pa ni tako. Poziv je nekaka priprava, potom koje se olajša J konečno poklicanje črne vojske, ki obstaja iz ljudi, ki so že manj sposobni za vojaško službo.
Pozi t se izvrši vsled najvišjega povelja. Ta poziv naznanijo politične oblasti ter se vsled tega zgodi sledeče:
"Obvezni za črno vojsko morajo biti pripravljeni, da tekom 24 ur odidejo na pristojno mesto."
Obvezni za črno vojsko, ki se mude stalno izvan države, se morajo oglasiti pri pristojnih konzulatih ter čakati nadaljnih navodil.
Po pozivu se izvrši lahko poklicanje, in sicer ponavadi potom javnih lepakov ali potom poziv-nie. ki se glase na posamezna imena.
Kdo vse »pada k črni vojski?
1.	Vse korporaeije, ki imajo vojaški značaj in ki nosijo vojaške znake. (Veteranska, strelska društva.)
2.	Vse v činu častniškega ali vojaško-uradniškega stanu v pokoju ali izvan službe nahajajoče se osebe,, ako niso uvrščene v armadi. deželni hrambi ali mornarici, do dovršenega 60. leta.
.'J. Osobje žandarmerije, finančne straže in državnega gozdarskega urada, v kolikor zahtevajo razmere in obziri na službo.
4. Vsi drugi, obrambe zmožni državljani, ki ne pripadajo niti armadi (vojni mornarici), niti deželni brambi, od pridetka leta, v katerem dopolnijo 19. leto, do pridetka lata, v katerem izpolnijo 42. leto, torej sedaj vSi, rojeni od 1. januarja 1872 do 31. decembra 1896.
Zglasiio se tudi lahko prostovoljci, ki stoje^lzvan armade v splošnem ter so sposobni za vojaško službo.
Obveznike za črno vojsko se zvrsti v dva oddelka: Prvi oddelek aega od 19. do 37. življenske-ga leta, ebaoga torej dani* rojat-liee od 1877 do 1895. drugi
vrst se dela le pred sovražnikom, j pred fronto.
Kako se uporabi črno vojsko v i slučaju vojne?
Postava pravi o tem le toliko, la s<* uporabi črno vojsko po po-i trebi ter da jo pokliče pod orožje vojaški poveljnik, imenovan od cesarja. Ministerijalna odredba pa pojasnjuje postavo ter se glasi. da se ob\eziiike za črno vojsko. katerih se ne uporabi v armadi (vojn? mornarici) in deželni hrambi, poklice pod zastavo v soglasju z osebno sposobnostjo do-tit"nega in z ozirom na njegov civilni poklic.
Iz tega je sklepati, da se misli j v prvi vrsti na uporabo pred sovražnikom, a iz praktičnih ozirov se bo poklicalo le take, ki so vojaško izobraženi, kajti za izobraz-jbo ni sedaj nobenega časa. Ostale (trnovojnike se porabi pri različnih napravah (vojaških pekarnah, skladiščili, delavnicah itdj, pri sanitetni službi, pri utrdbah, j komunikacijskih delih in pri privatnih podjetjih (armadnih dobaviteljih).
Pri teh se ne dela nobenega razločka med prvim in drugim pozivom. Slednji pride v poštev šele tedaj, kadar je treba izpolniti armada v poljh ter ne zadostujejo poklicane nadomestne rezerve (Ersatzreserve).
Ta uadomestila se vzame iz prvega poziva ter se uvrsti, počenši z najmlajšim letnikom, sledeče o-sebe:
?. Vojaško izobražene, iz družinskih ozirov odpuščene, do dovršeni vojaški službi odpuščene iu vojaško neizobražene evidenti-ste do konca leta, v katerem dopolnijo 34. leto.
2. Take, ki so bili pri zadnjem naboru spoznani začasno nespo-fcobnim in devetnajstletne, ki še niso bili pri naboru.
Orni vojski poveljujejo posebni častniki, za katera mesta so določeni :
Častniki armade iz deželne hrambe, ki so do*oceni, za službo pri črni vojski, vpokojeni in častniki izvan službev ter nadalje osebe civilnega stanu, ki so bili prej častniki z dobro kvalifikacijo in ki vživajo vsled civilnega poklica primeren ivgled.
Častniki nosijo uniforme. Podčastniki iu prostaki nosijo tekom službe vojaška distinkcijska znamenja in portepe na bajonetu. Navadni ernovojniki pa civilno obleko ter na levem rokavu črno-iolt trak, širok 16 centimetrov, terem je označena številka
naj in bile potem tudi odposlane na zadnje pošte. Kakor hitro se
0 postanku poštarstva.^ Cf^^^:
■ ■ o —	jslali takozvana obvestila, ne da
v	x? >> - - 'k* bilo komu potreba nas opomi-
\ Kevue des Revues je pri- • ^ ,	, „ , 1 ,
,i r,'	,, » , . . njati. Kot rja vse kaze, bo treba
obeil Georges d' Avenel zanimiv- . n . 1 .	' ... .
t j	^ za koneeno pojasnilo toliko casa
članek glede pismenega prometaa„ u • ^
i	, .. . ,	t> , .čakati, da bo vojna končana.
% zadnjih sedmih stoletjih. Redno |	^^ 'Franfe Sakser
dostavljanje pisem je bilo svoj čas večji napredek kot pa je dan- Kje se nahajata JTRIJ ČERNE
danes brzojav in telefon, dasirav-no so te iznajdbe velikanskega pomena. Brzojav okrajšuje čas. katerega se rabi, da se stopi v zvezo z oddaljeno osebo, in telefon potisne ta čas na minimum, pošta pa je bila sploh prva, ki je omogočila tako zvezo.
V srednjem veku so imeli bogati ljudje za svoje osebne potrebe sle, peš in na konju. Francoski kralj jih je imel nekako dvesto, nizozemski vojvoda Rainer šestindvajset. Gospodje manjšega pomena so se zadovoljili z dvema ali tremi. Sle se je plačevalo na dan in razdaljo. V 14. stoletju soj dobili sli na konju 18 frankov na dan ter so smeli konja, ki je evei\-tugjno poginil, nadomestiti na stroške gospodarja. Sli, ki so hodili peš, so dobtfi devet frankov na dan. V vojnih časih, ko je bila nevarnost večja, so zahtevali sli do trideset frankov.
Ako so bile razdalje velike ter je moral sel hoditi noč in dan, se je dostikrat zgodilo, da je stalo dostavi jen je enega pisma več tisoč frankov. Raditega so radi u-porabili priliko, ako je imel kak voznik prevesti kako stvar, ali če se je kak potnik peljal skozi kraj, kamor se je hotelo poslati pismo.
Pa naj je kakor hoče, prenašanje pisem je bilo do pričetka 16. stoletja izvanredno drago. 40 do 70 frankov iz Pariza v Rouen. v Troves, v Tours, in pri večjih razdaljah mogoče še enkrat toliko.
Najvažnejša mesta so občevala med seboj s stalnimi sli. Na ta način se je poštna služba sama od sebe organizirala. — Ustanovitelj I»ošte v modernem smislu pa je bil neki trgovec, Pierre d' Alme-ras. Ta je zvezal redno poštno službo kralja s poštnim prometom, ki je služil v privatne svehe. Slom kralja je poveril pisma privatnikov. Nato je plačal navadne kurirje, brze sle? ki so odšli ob gotovih dneh ter je pomnožil njih število kot je pač kazala potreba. Kraljev dekret mu je dovoljeval, da sme pobirati za pisma določeno, razdalji primerno svoto. Ravno ta tarif pa je vzbudil veliko nezadovoljnost občinstva, ki je rajše barantalo s sli, kot se je to dogajalo preje.
Pierre d' Almeras je imel pravico sprejemati pisma. Veliki francoski državnik Convois je napravil iz te pravice monopol, so se morali priklopiti obstoječi poštni upravi aH pa ustaviti svoje delovanje. Kljub tema pa je imel Pariz leta 1653 le štiri poštne nabiralnike, leta 1716 le osem, katere se je izpravnilo dvakrat na dan. Leta 1759 se je po angleškem vzorcu uvedlo poseben tarif za pisma pariškega prometa, po današnjem denarju kakifc 20 centov. V splošnem se va&ina tega poštnega porta ni dosti izpre-j menila, ako se primerja vrednost' denarja v takratnem Času in ae-f
in njegov sin ANTON? Če kdo izmed rojakov ve za nju naslov, najga mi javi, ali naj se pa sama oglasita, in sicer v teku osmih dni. — John Susman, ttox 31, Portland Mills, Pa.
(26-28—8)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državi Ohio naznanjamo, da jih bode obiskal naš potnik
Mr. ALOJZIJ SKULJ,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za 44Glas Naroda" iu iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo.
Sedaj se nahaja v Clevelandu, Ohio. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
POZOR POŠILJATELJEM DE NARJA!
One, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem. am^ DA POD NOBENIM PO GOJEM ne odpošiljamo T DO PREKLICA denarja t iy staro domovino. Nobena WW banka ▼ New Torkn ne de MT* la kupčij in raditega smo WW TUDI MI USTAVILI PO ST SLOVANJE. KAKOR HI WW TRO SE RAZMERE IZ BOLJŠAJO, BOMO OR VESTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sakser.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal undotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik
Mr. IVAN ZUPAN, koji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati ogla3e ter izdajati za to pravoveljavna potrdila.
Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
tem kraju. Pišite, ako mogoče, v angleškem jeziku.
W. H. Murdoek, (21-27—8) Fly Creek, N. Y.
VAB$*0.
Društvo "Sinovi iSlave" št. 168 S. N. P. J. v Conemaugh, Pa., priredi —: P I K N I K v nedeljo 30. avgusta 1914
na Coughnour-ovi farmi na AVoodvale Heights.
Tem potom društvo vljudno vabi cenj. rojake in rojakinje cele naše okolice na prijateljski sestanek.
Začetek ob 1. uri popoldan.
Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine proste.
Točilo se bode sveže pivo na prostenj. Za dober prigrizek in solidno postrežbo bode skrbel Veselični odbor.
Opomba: Društveni člani, kateri se ne udeleže tega piknika, bodo morali plačati 50 centov v društveno blagajno. Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni.
John Zgonc.
(24-26—8)
9) O) d)
NAJBOLJŠA
® O) ® 9)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E.
VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodemo pravo-' časno poročali na tem me ' stn.
Tvrdka Frank Sakser.
Rad bi izvedel za svoja prijatelja FRANCA in JANEZA PE-TROVČIČ. Doma sta iz Novega sveta, fara Hotederšica. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Tony Rudolph, P. O. Box 25. Widen, W. Va. (24-26—8)
Iščem svojega prijatelja LUDO-VIKA ŠUŠTARCIC. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Kilbuchar, Widen, Va.
I&ČEM
Slovenko, katera želi službo kot pomoč v kuhinji. Plača po dogovoru.* Otrok je eden in že hodi. -Katero veseli, naj se javi. Vsi ljudje so Slovenei. Pišite na: John Prosen, Box 73, Camp 15: (25-27—8)	Munising, Mich.
Iščem svojega strica JOSIPA ČRTALIC. Star je 45 let. V Ameriko je prišel pred 7. leti. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti, ali naj se pa. sam javi — Anton Črtalie, 65 South
1
NAŠIM SLOVENCEM!'
Dobili smo iz starega kraja velike zalogo ivportiranfh zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik!
DON. LEKARNA
West All is Sta.
Mil WilllfEE WIQ
Kadar je kako droStvo namenjeno kn -»iti L.indero, zastavo, regalije godt eae inštiument«, ka^e it«i., ali pa kadar pi ?re oje te uro, verižico, pri vase*--prstan itd., n« kupite prej nikjer, da tudi mc-uo zaceio vprašate. Uprafsnje
Vas stane le 2c. pa si t o lete prihranili dolarje
Cenike, ■več vrat pošiljam brezplačno. Pičite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
Velika prodaja F0N0GRAF 0 V
Ta krasni Columbia IV. jrramofon ima na:s!ajM najčistejši in najglasnejši glas. Omara je velika in pripravna ter zitovljena iz trdejra hrasta, 12 inčev v kvadratu in 7 Inčev visoka. Ima velik, črno einajliran roje. z zlatnimi okraski t*r jamfen za 15 let. Ta s roj ss je prodajalo za 140. a radi konkurence hočemo prodajati ta krasni srramofon na vse strani Zdr. držav in Canade s 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katere izberete lz našega cenika, in oOJ igel ZA LE
na lahke obroke po $1.00 na mesec.
Prodajamo tudi dobroznane Victor eramofore in dražje Columbia Kramo "ene na lahke obroka Pišite po nat novi veliki ilustrirani katalog-, katerega vam pošljemo povaem ZASTONJ.
SAUL BIRNS, 117 Second Aye., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORE.
Za nevryorfke odjemalce imamo odprto i večer in t ntdeljah
HARMONIKE
bodui kakortnokoll vrita UdeluJ«m !r popravljam po najniijili cenah, a dele trpežno In sanealjfva V popravo zanesljivo vsakdo poflje. ker aem te. nad lt let tukaj v tem poslu in sedaj' v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druse harmonike ter računam po delu kakorBno kdo zahteva hrea nadaljnih vpralanj.
JOHN WENZEL
1017 E. e2nd St., Cleveland, Ohio.
21a en dolar
dobite dnevnik "Olaa Naroda"
•KOZI iTnti MESZCS.
"Glaa Naroda" izhaja t ieatifc dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dna vesti is stare domovine in mive povesti

Sedaj je fias, da kupite farmo.
Ako ste se namenili, da kupite farmo, jo kopite ▼ naši slovensko-hrvaški koloniji v okolici Asfclanda. Vi obtftaja sedaj že šest let ter je kupilo ve«- kot 120 Slovencev in Hrvatov farme. friJite pogledat farme in zemljo »edaj ? mesecu avaruntu Ta mesec ilor.oravajo iianrf raznovrstna žita, gomolji, aadje, ter je spioh vse v naj-
boljši rasti. Sedaj se lahko najlažje na !a«tm> oči prepričate. dc morete dobiti nikjer drugo-1 boljše zemlje in boljše prilike. Kad i te pa n« izgubljajte ča?a ter pridite čimpreje mogoče, dokler ne bo vse žito početo.
Piiitepo pojasnila in naš list 'Good's Colonist', katerega pošljimo vsakemu brez razlike, ki želi kupiti farmo ali je ne :ell Videli boste slike slovenskih in hrvaAkth iarm iri Čitali do. pise, kako se živi tukaj. Naslovite na:
The James W. Good Company
Dep. 54. Ashland, Wis.


mm
£ Po znižani ceni!
* Amerika in Amerikanci.
^	Spisal Rov. «1. Mm Trunk
a	le dobiti poštnine prosto'za $2.50. Knjiga je re-
f	z&na t platno in za spomin jako prilična.
m	Založnik je imelCveliko stroškoven se mu nikakor'n
€	izplačala, zato je cena| snizana, [dalsefrsaj delom»"pokri-
^	jejo veliki stroški.
I	Dobiti je pri:
I	Blovenic Fublishing Company,
W 82 Cortlandt Street.	New York, N.
i i i i i i
t »
GLAS NARODA, 26. AVGUSTA, 1514.
B muzo, KI JE DX11DEL ŠTET.
(Roman 20. stoletja. * ■• ■ i 1 ■
Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil* '
iAWWV
itlJWtim*ffffuI Q l t' l tfTU t ttYQItf I L'y
(Nadaljevanje.)
Papa mi je povedal, da sem zelo razposajena deklica in da nimam pravice dovoliti, da bi me mladi ljudje obsipavali z ljubez-nji voetmi."
Strong odtrga vejico in jo močno zažene ob tla. Zatem sede nedaleč od nje na tla.
'"Včasih je zelo umestno za mlado deklico, da je kljubovalna, toda s»-daj ni .prilika za kljubovanje. Al eni ste že dovolj nagajali."
"Kdo vam je že dovolil izzivati? Jaz ne. Gotovo ne."
"Ali ste slabo spali, ali ste pa zažgali svoj steak? Morebiti so pa llangleyu začele rojitti zopet stare muhe po glavi? Kaj je vendar z vami?"
"Ne! Ničesar podobnega. Kaj se je zgodilo pretečeno noč, vprašate? Pozabil sem na vas."
"Ali sem vam že kedaj dovolila misliti name?"
Strong zgrabi za konec njeuega žepnega robca.
Diana ga pa potegne k sebi.
"Kaj vam je? S čim se bavite? Kaj tako skrivate pred menoj?"
Strong obrne glavo in pogleda skozi grmovje. Solnčni žarki so obsevali kip marmornatega Kupida. Mislil je na mrtvega moža, ki je ležal tam pokopan, mislil je vse one čudežne dogodke, ki so ga pripeljali do te neprijetne tragedije.
"Ne, ljubica, mislil sem na nekega moža, ki hoče svet ukrasti. Ta mož sem seveda jaz. Toda vrjemi mi, vsa stvar je zelo važna in resna — mnogo bolj resna kot misliš. Vem, da se ti zdi vse skupaj zelo smešno, da ne moreš ničesar razumeti. Toda lažje bi ti vse povedal, če mi prej razodeneš, kaj ti je povedal oče."
Diana mu zopet pogleda v oči rekoč:
"Dobro torej, povedati vam hočem."
Ko sem vas včeraj zapustila pri Amorjevem kipu, je prišel papa zelo razburjen domov. Jaz sem se čudila. Vi poznate očeta in veste, da mora biti kaj izvanrednega, če se razburi. Priimkov, s katerimi vas je obložil, niti .ponavljati nočem. Niti dvojila nisem, da ste vi naj lesrainnejši človek, kaj jih je kdaj živelo na zemlji, da ste največji in najpodlejši človek pod solncein. Vi ne veste, kaj počenjate, če prosite resničnga, živega kralja za roko »jegove hčere." —
Diana pogleda Stronga in prdrži sapo. Bilo je prvič, ko je govorila z njim o svojem dostojanstvu. Strong se ji nalahko prikloni.. —
"Toda znano mi je bilo vseeno."
"Vrjela sem vam in vedno mislila na vas."
^Strong pa plane pokcsncu, divje pogleda in zakriči: "Dovolj dovolj!"
Kratkomalo," nadaljuje Diana, "meni ni znano, zakaj ste se očetu zamerili, toda nekaj ste mu morali narediti. Priznati moram da ga še nikoli nisem videla tako razburjenega, in če bi ga ne poznala, bi skoraj rekla, da se vas boji."
"Ali se vas res boji?"	.	_
Strong razprostre roko in se udari po kolenu.
"Da, boji se me!"
"Zakaj?" vpraša Diana.
"Ker boin res svet ukradel."
„Gotovo s pomočjo čudovitega zrakoplova, ki ste ga izumili in kterega čuva Hangley v svoji skrivnostni hiši. Bežite no!"
"Meni prav," odvrne Strong, "pa bežite!"
"Šla bom," odvrne lepa deklica, "toda svoje priznanje vam moram izreči. Vi ste ga tako razjezili, da je takoj telefonično poklica* Ludvika iz mesta. Menim, da vam je o Ludviku vse znano_ o
njegovem kraljevem Veličanstvu, princu Silvanskemu, katerega Di&na ni hotela.
"liepo in dobro. Papa se je odpeljal po noči s svojim avtomobilom v Maidenhead, da se snide s princem Ludvikom. Kaj je govoril z njim, mi ni znano. Ob tretji uri zjutraj sta se splazila oba na vrt, in se podala k počitku šele tedaj, ko sem jaz vstala. Meni ni nič kaj prijetno v njuni bližini."
"Ali ti res ni ničesar povedal?"
"Ničesar!"
Svojega očeta moraš spoštovati, to je tvoja dolžnost."
"Dolžnost?"
"Poslušaj, ljubica, in oprosti, če te bom malo posvaril. Povedati hočem, da jaz nism odgovoren za stvari, ki se bodo zgodile v naslednjih par urah. Včeraj sera s tvojim očetom zelo nepremišljeno govoril. Rekel je, da so vse moje besede "bluff". Povedal sem mu, da hočem ukrasti svet, in pretečeno noč sem mu dokazal. Vse (jtrugo je njegova stvar."
' Gotovo", pristavi in zarudi "sem napravil vse v tvoj prid. Dosedaj ti nisem govoril mnogo o svojih načrtih."
Diana plane kvišku. "Kaj mi vendar pripovedujete? To je že več kot iiiavadna šala!"
Ne, ni šala. Se enkrat ti zagotovim, de se pečam s zelo resnimi stvarmi in te prosim, da ne omeniš niti z besedico, o čemur sva sedaj govorila. Popoldan bodo preplavili ta kraj detektivi in Scotland Varda; tvoj papa bo doživel nekaj zelo neprijetnih ur. Bati s«' mu ni ničesar, ker mu radi njegovega dostojanstva ne morejo ničesar storiti. Čudne stvari pridejo .na dan."
"Ce je to res, se ne bova več videla.
"In če je res?"
To bo pokazala bodočnost.
Tako je, princezinja," odvrne Strong in jo prime za roko.
Diana nalahko zmaje z glavo in odkoraka med grmovjem proti hiši.. —
Mr. Jones v zadregi.
t
Strong se poda s čolnom na drugi breg. Ko pride do majhne kočice, pomoli glavo skozi vrata in zakliče:
Pridi vendar sinček moj, pridi. Pripraviti morava motorni
čoln." —
"Menim, da se bo kmalu začel ples", mu odgovori Hangley in stopi iz koče. "Ali si že pripravil krmilo za našo "Di"?" "Zdi
se mi, da je dovolj krmil v koči."
"Krmilo morava imeti; odpeljala se bova namreč na sredino reke, odkoder bova opazovala dogodke in prizore na Jonesovem
posestvu."
"Ali nisi nekoliko preveč predrzen?"	_
"Ne," odvrne Strong, "nikakor ne. Ce zasidrava v sredi reke, se ne bo nihče zmenil za naju. Ce bodo kopali pod kipom kameni-tega boga in našli, kar bodo iskali, bo pozabil Jones na vse drugo. Tudi policiji ne bo sporočil, ampak bo čakal, da pride pravemu "lopovu" sam na sled."
Ko je bilo vse pripravljeno, odploveta na sredico reke, spustita sidro v vodo.
Okoli ene ure opozori Strong svojega prijatelja na dva moža,
staJa 114 bre£u z^lo ostro gledala proti čolnu. E4en izmed yggju bil Jones, drugi pa policijski nadzornik, katerega ime je bilo *****—: selo malo priljubljeno. Gospod Jones in nadzornik
ka se je lahko dognalo, da slednjega zelo zanima majhni čolniček sredi reke. Toda Mr. Jones je neprestano odkimoval in se konečno obrnil od vode.
Polagoma pridejo še druge tri osebe na breg. Dospevši do Jo-nesa in nadzornika se obrnejo in zginejo md grmovjem. Nekaj minut pozneje se je zaslišalo kopanje z lopatami.
"Sedaj," pravi Strong, "sedaj se prične zabava. Ce si mož, greva na breg in poglejva, kaj bo, za vsak slučaj je pa še dobro nekoliko počakati."
•Moža čakata še kake pol ure. "Sedaj- je pravi trenutek," reče Strong.
Hangley obrne čoln proti bregu, Strong skoči na suho in izgi-. ne med grmovjem. Hangley m-u počasi sledi. Kmalu sta pred izkopano jamo. Grob, kterega je Strong včeraj pomagal kopati in polagati vanj mrtveca, je bil sedaj zopet odprt. Na kamenitem -podstavku kipa je stala škatuljica z dragocenostmi, ktere je včeraj ponoči odnesel iz hiše Lady Stapleton.
Mr. Jones stoji poleg groba in skrbnega obraza gleda v jamo. Poleg njega je policijski nadzornik in ga skrivaj opazuje. Trije možje pa klečijo na tleh In se očividno pečajo z neko stvarjo. Ko prideta Strong in Hangley bližje, ju Jones začuden pogleda.
"Oprostite gospoda, če vama rečem, da sta šiloma udrla na to mesto."
Strong se nekoliko strese in pravi:
"Vrjemite mi, gospod, da je mi zelo, zelo žal, če so vaše besede resnične. Niti slutil nisem, da se pečate s zasebnimi stvarmi.
Vas sem hotel le obiskati s svojim prijateljem. Zelo mi je žal___
Dovolite, da zopet odidem."
"Ne tako hitro, ugovarja policijski nadzornik. Ker sta že na tem rfiestu, vaju moram prositi, da ostaneta še nadalje, tudi če Mr. Jones ugovarja."
"Gotovo, gotovo," pritrjuje Jones, "gotovo, če vam je prav."
(Dalje prihodnjič.)
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny land, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francirfco, CaL: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debevc
in A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jam-nik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tich.
Indianopolis, IndL: Alois Rud-man.
Depue, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Launch in fohn Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, Hi.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-borie.
Frontenac, Kans. in okolico:
Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolico:
Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolico:
Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico:
B. Kotzian.
So. Range, Mich, in okolico: M.
D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan
Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L.
Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij CeSa-rek.
Little Falls, N. Y.: rrank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič.
Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar.
Barbeton, O. in okolico: Alois Balant.
Collinwood, O.: Math. Slap-nik.
Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Yonngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. .
Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-
teršek.
Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich.
Broughton, Pa. in okolico: A.
Demšar.
Export, Pa. in okolica: John Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Lcben. Farrell, Pa.: Anton Valentin-
čič.
Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler.
Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre nja.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schnltz.
Moon Run, Pa. in okolico: Fr.
Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz • Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph PeterneL
Winterquarters, Utah: Louis Blasich.
Black Diamond, Wash.: Gr.
Porenta.
Ravensdale, Wash.: Jakob Romsak.
Thomas, W. Va. in Okolica:
Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-fel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
8heboygan, Wis.: Anton Ssta-rieh.
West AUis, Wis.: Frank Skok. Bock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh.
^b/rife	<tfft»	ofe,	rffe rffc Ofe
j Zadnja novost. *
I?	Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor m
rnHt Mvno lilrorio narodi lakbn vnalr	mmmmvta	»
NAZNANILO, Rojakom v Gilbert, okolici naznanjamo, da je
Mr. LOUIS VESSEL
naš zastopnik, kateri je poobla scen pobirati naročnino za "Glat Naroda" ter izdavati za to ve sdo^rsz emz uq •«|rpj;od «ua«fj
v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo.
Upravn. "Glasa Naroda".
je
lična knjiga i
"VOJSKA NA BALKANU'^
Vsled vsestranske želje narott U smo reč iztisoT te knjige in j« sedaj eenj, rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkana' »estoji iz 13 posameznih eeiitkov obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o premljeno s 255 slikami, tikajc Se se opisa balkanskih držav in aajvažnejših spopadov med so rražniki. Sešitkom je prideljea -udi večji slovenski semljevid oalkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p I5e, vseh 13 sešitkov skupaj ps stane s poštnino vred <1.89. Na roča se pri:
■lovenie Publishing Go, ■a Cortlandt 8t.. New York Olt|
6—
I t t
.	-	- PU«*«.
aalonerjih
F. P. Barton piie:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke sa delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še ita."
Takih in enakih-pisem, dobim vsaki dan, kar je iasno, da je blago v resnici hvale vredno.
Pilite na«
Z. JAK8HE B« 366 North Diaaaad Station,	PITTSBURGH, PA.
^ ^ ^ ^ ip* *]
Kadar potujete v stari kraj
sli kadar ste na poti skori New York, pridite k svojemu rajska v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Wsskiagtsa St, HEW TORI, H. T. . Csrwr Cedar &
asjse postreisni isvrstaa domača kaainja. Cbtani urn ens sob saspavanje.
Z veleepoštovanj «a	JANKO
i
—«—4Sfc—«—3&_
ROJAKI NAROČAJTE Sfc NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH.
Podplat bnajdttSU aajnipdSncJ ie tinkture a* ■veta Alpen-tinktare 1b Alpen poMd* - Ženskam to Boikim, kateri jo rabijo, »utajo v ie-atth tednih laaje popolnoma. ne bode hpadali In ne bodo eairelL Kavno teka
____ ▼ ftWtOTtabnlh btsda In teka. U no
bodo ixpwUle In ne bodo postale aive. O teka 8 ani popolnoma oadrmvim revniatlsata. koetiboi. tr-cnnje po rokah, nook in hrbtenici. Bane. opeklino. balo, tare, krasta in karjm očesa, bradavica, potenje nos. nb!ino Itd. odstranim v treh dneh. Moj« zdravila ao reciatrirana ▼ Washington u. tnamenje. da bo čista in najbolj aspoina. PUito takoj po ceniki Poiljem sa zastonj.
JAKOB WAHCI0, ion Mth Bt Cleveland, O
N. B. Onemo. ki U rabil moja zdravila fana ospeha. plažam $600.
Amerika in; Amerikanci.
■pisal BBV. J. K. TBUBK.
Blovenio Pnbliahinf Company
je prevzela y zalogo rojakom žc znano knjigo Rev. J. M. Trnnka:
AMBBTBA IN AMEBIKAHOJL
Ni nai namen izreči na tem mesta kako kritiko, pač pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak t Ameriki, bodisi t lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo staiiži ali sorodniki za deželo, t kateri biva kak Slan družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca is sedanjih ali preteklik dni Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi t svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Poseb» no primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno ▼. platno vezani knjigi jo $2-50 a poštnino md. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov t stari domovini.
r
®JDJQ®
POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
0 KRANJSKIH KOS 0
V zalogi jih imamo dol^e po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljše** jekla v znani tovarni na Štajer-
akein. Iste se pritrdijo na ko?i?če z rinkcami. :-:
^^ Cena 1 kose je 1.10.
Kdor naroči B kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi
B B klepalno orodje iz finega jekla; b b
cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos.
Dalje imamo tndijfine jeklene srpe po 50c. RarocOa je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y.
V
il
{{(Francoska parobrodna družba.)
Direktna Crta do Havre, Pariza, Slice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni pamiki so i
1a7iovemcp
■ frLA SAVOIE"
7XA [LORRAINE-ill ftlsks
•XA FRANCE*' 'am ttirl vijaks *

KapiaanI pandki ami
"Chicago", "La Tonraine", "RochambeaK"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK earn* Pearl fffc, Okeeekronfk BaUdiaf. Poitnl parniki odplnjejo vedno ok sradak is prlstaniida številka
ST V. B.
BO JAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA". NAJ-X VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
■V Denar meče te proč! "VI
ako ne podpirate Brejega rojaka. Pri mani dobite
izvrstno domače vino
galon po 75c. in reč.
Pri odjema veC kot 10 galon dajem popust, ter se posebno pri porotam slarnia tlovenskim društvam ob pnliki kake Teec-IIce, tudi onim sa svatbe.
V »slogi imam ixTrftae domač« klobasa In TfmkoTTBtno grocerijBko blago, katerega ljubi nai narod. Poiiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke za rse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam fn kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Bakser sem ▼ trgovski svesi. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker tem javni notar. (Notary Public.)
PRANK liei W. 22»i Strast,
JURJOVEC'
CUeace, 0L
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKE.T STREET
WAUKEGAN, ILU
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listkelvseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJAIvse v notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK ZDS. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ I