LETO XLII, ŠT. 28 Ruj, 27. julija 1989 CENA 4000 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Odkrita nova naselbina (stran 2) CTV v Ciriiulanah (stran 3) V vrtu (stran 5) Koliko neplavalcev je med nami (stran 7) Kako do balkanskega zlata (stran 10) PRAZNIK OBČINE PTUJ Prihodnjo soboto osrednja proslava v ptujskem gledališču bo 5. avgusta osrednja proslava ob prazniku občine. Slovesnost bo- do pričeli ob 18. uri. Pripravljajo jo Skupščina občine Ptuj in ob- činske družbenopolitične organi- zacije. Po slavnostnem govoru (v torek še ni bilo znano, kdo bo govoril), bodo podelili priznanja občine Ptuj. Zlato plaketo bo pre- jel Jože Botolin, občinsko plaketo pa Opekama Ptuj, KS Destrnik, Srednješolski center Dušana Kve- dra, Stanislav Čuš in Simon To- plak. Družbeno priznanje v obliki listine bodo izročili pihalnemu or- kestru Ptuj ob njegovi IlO-letnici. Ta bo tudi sklenil osrednjo prire- ditev ob letošnjem občinskem prazniku. MG Zbor združenega dela o neurju v Halozah in o zdravi pitni vodi i Podpredsednik občinskega iz- ; vršnega sveta Stanko Meglic je; delegate seznanil z vsemi aktiv- nostmi in ukrepi za saniranje škode po neurju v Halozah in o zagotavljanju zdrave pitne vode. Delegati pa so slišali tudi enajst zahtev Odbora za zaščito Drav- skega polja. Zelenih in OK ZSMS Ptuj. Sprejeli so sklep o ustanovitvi, sestavi in nalogah Komisije SO Ptuj za odpravo po- sledic neurja v Halozah, izvršni svet pooblastili za nadzor nad sredstvi za sanacijo prizadetih krajevnih skupnosti v Halozah ter zadolžili pristojne, da v naj- krajšem možnem času naredijo vse za saniranje ekološke kata- strofe. Zaposlenim v ptujski ob- čini predlagajo, da prispevajo enodnevni zaslužek v avgustu za sanacijo škode po neurju v Halo- zah. Izrekli so tudi priznanje ci- vilni in narodni zaščiti, gasilcem ter enotam JLA za hitro ukrepa- nje ob zadnjih naravnih in ekolo- ških nesrečah na našem območ- ju- ......,...... ..._______H,W^ Pitna voda iz cistern! Prvo gasilsko cisterno smo srečali na Ziherlovi ploščadi le pol ure potem, ko je bilo objavljeno, da je voda onesnažena. Prizadevni gasilci vozijo cele dneve in tudi danes, šesti dan pomanjka- nja, se še ni zgodilo, da bi v kateri posodi zmanjkalo vode. Ko gre zares v petek, 21. 7. je republiški sanitarni inšpektor Andrej Knavs iz- dal odločbo, ki je povsem jasna: prepove se uporaba higiensko opore- • čne vode vodovodnega omrežja iz zajetja Skorba za uživanje ..., te-1 mu sledijo navodila in obrazložitev, iz katere izvemo, da je koncentra- : cija alaklora presegla dovoljene normative, ki jih določa Pravilnik o ' higienski neoporečnosti vode iz leta 1978. Dovoljena koncentracija je i 0,001 mikrograma na liter, vzorci, ki jih je zavod za zdravstveno var- stvo jemal v črpališču Skorba (13.7., nato še 19. 7. in 21. 7.), so poka- zali, da je alaklor postopoma v večini vodnjakov v Skorbi prekoračil dopustno mejo. Nekatere so izključili že pred 21. julijem, iz vseh pa dokončno prepovedali uporabo v soboto, 22. julija. Prekoračitve so bile do 10-kratne. V soboto zjutraj je torej postalo jasno, da vode iz nobenega od skorbskih vodnjakov ni več dovoljeno uporabljati za ku- ho in pitje. In potem je seveda bilo potrebno sprožiti vse ukrepe za preskrbo treh četrtin prebivalcev ptujske občine. K temu je potrebno prišteti še tiste, ki so bili v Cirkovcah in Kidričevem brez vode, upo- rabne za pitje in kuho že od začetka meseca, ter krajane Cerkvenjaka v lenarški občini in Zlatoličja v mariborski občini Tezno. Sobota — iz priprav v akcijo Na najnujnejše so se gasilci, krajani in predstavniki delovnih or- ganizacij pripravili že v petek zjutraj, čeprav so bili nekateri še vedno optimisti, ki so pričakovali, da se bo najhujše začelo šele v ponede- ljek. Ekološke katastrofe pač ne poznajo praznikov in nedelj. Pohvaliti velja, zares iskreno, gasilce in občinski štab za civilno zaščito, izvršni svet in prebivalce ptujske občine. Skoraj brez nepo- trebne panike so sprejeli dejstvo in naredili, kar se je v tako kratkem času dalo narediti. V dobrih dveh urah so prebivalci dojeli nastalo si- tuacijo in od 11. ure naprej so že dobivali prve cisterne in hidrokonte na najbolj naseljenih mestih svojih okolij. »Sreča« pa je seveda v tem, da v Lancovi vasi dela s polno paro drugo veliko črpališče in daje če- trtina občine, ki se napaja iz njega, lahko mimo pila to vodo. Hkrati pa je to črpališče postalo glavno za cisterne. Sobota je torej minila v znamenju obvestil po Radiu Ptuj, ekspe- ditivnega dela gasilcev in delavcev Vodovoda in kanalizacije ter iz- rednih sej izvršnega sveta. Nedelja — nujna pomoč strokovnjakov v nedeljo zjutraj smo dobili vsa potrebna navodila Zavoda za zdravstveno varstvo, veterinarskih inšpektorjev in strokovnjakov ter prve konkretnejše predloge, kako kratkoročno rešiti probleme s pre- vezavami na vodovod iz Skorbe, kako usposobiti vodnjake na Ptuj- skem polju in v samem Ptuju, novo črpališča v Stojncih, kako čim hi- trejše aktivirati dodatne strokovne moči — geologe, hidrologe, ki bi znali napovedati gibanje »oblaka« pesticidov glede na tok podtalnice in ravni njenih bazenov. Pojavila se je pobuda za izreden sklic repu- bliškega izvršnega sveta in jasne zahteve po strokovni pomoči, rezul- tati analiz izvršnega sveta in jasne zahteve po strokovni pomoči, re- zultati analiz vodnjakov v Skorbi pa ponovno niso bili vzpodbudni. Ponedeljek — slovenski izvršni svet Zvečer smo v neposrednem televizijskem prenosu seje izvršnega sveta izvedeli mnenje veterinarskih strokovnjakov in zdravnikov in kako namerava slovenska stroka pomagati pri reševanju problema. Delovne organizacije — predvsem Perutnina, Pekama in družbeni obrati prehrane v večini delovnih Organizacij so kratkoročno rešili svoje probleme z vodo iz cistern in hidrokontov. Ta dan pa smo tudi natančneje izvedeli, da se zasebnih vodnja- kov na Dravskem polju ne splača pregledovati, najprej zato, ker je ta- ko ali tako jasno, da so prekomerno onesnaženi s herbicidi, pa tudi zaradi tega, ker ena analiza stane tristo starih milijonov. Precej dmga- če pa je seveda na Ptujskem polju in na območjih »preko Drave«, kjer ljudje že leta in leta uporabljajo vodo iz svojih vodnjakov, čeprav niso pregledani. Nekateri kljub vodovodu, drugi pa zato, ker vodovo- da nimajo. Na teh območjih pač kaže zaupati, da bodo sanitarni in- špektorji v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo v Maribo- ru pregledali največje vodnjake in omilili pritisk na cisteme in hidro- konte. Za pet vodnjakov v Ptuju smo že v ponedeljek dobili podatek, da bodo iz njih lahko črpali vodo za cisterne. Na žalost pa smo uvide- li ta dan tudi to, da se je sanacija gramoznic že(!) pričela Torek — vzpodbudni izvidi? Na skupščinskih zborih so nastopili predstavniki odbora za za- ščito Dravskega polja in pripravili zahteve za republiško skupščino, ki je zasedala v sredo; analize vzorcev vodnjakov v Skorbi pa so po- kazale, da je voda zaradi alaklora v dveh od šestih vodnjakov ni več oporečna, v ostalih pa se je njegova vsebnost znižala ... Na Haloze nismo pozabili... Onesnaženost vode na Dravskem polju je na videz na stranski tir potisnila Haloze in sanacijo posledic po ujmi. V občinskem iz- vršnem svetu zatrjujejo, da temu ni tako, pa tudi ljudje v prizadetih krajevnih skupnosti bodo povedali drugače. Pomoč prihaja z vseh strani. Iz občine so Republiškemu štabu za civilno zaščito poslali pregled potreb po gradbenem materialu. Delila ga bo strokovna komisija glede na potrebe in prioritete. V torek je v Ptuj prišla skupina 15 vojakov in dveh starešin ter gradbena mehanizacija iz Celja. Po pogodbi bodo urejali makedamsko cesto Dolena — Kočice v dolžini petih kilo- metrov. Dela bodo sklenili prvega septem- bra. Vojaki in starešine bodo bivali v domu krajanov v Doleni. Občina mora Celjanom zagotoviti oziroma izpolniti nekatera določila iz pogodbe. Plača- ti mora stroške zavarovanja, dnevnice stareši- nam, gorivo in obrok hrane. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s solidar- nostnimi sredstvi je pred dnevi prejel vlogo za dodelitev sredstev solidarnosti za odpra- vljanje posledic naravnih nesreč iz ptujske občine. Neurje s poplavami in plazovi je pov- zročilo škodo v kmetijstvu in gozdarstvu, prometu in zvezah, stanovanjskem, komunal- nem in vodnem gospodarstvu. Škoda je na- stala v osmih krajevnih skupnostih Markov- ci, Cjorišnica in Videm pri Ptuju, reki Reka in Polskava pa del krajevne skupnisti Lovrenc. Občinska komisija za oceno škode je izde- lala grobo oceno škode po posameznih po- dročjih in znaša trenutno 539.177.284.000 di- narjev. Tej oceni pa bo potrebno dodati še potrebna zemeljska dela in sanacijo oziroma V Ptuju je bil v torek tudi predsednik republiške konference socialistične zveze delovnih ljudi Jože Smole. Z najvišjimi predstavniki občinskega družbenopoliti- čnega življenja in drugimi se je pogovar- jal o posledicah neurja v Halozah in nji- hovem odpravljanju. Obiskal pa je tudi nekaj prizadetih krajevnih skupnosti. usposobitev zemljišč za obdelavo. Prav tako še ni podrobnih podatkov o škodi na stano- vanjskih objektih, infrastrukturi in industrij-- skih zgradbah. Ptujčani bodo dokončno oceno pripravili v kratkem. Od odbora podpisnikov družbene- ga dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti pričakujejo višji odsto- tek sredstev, in to vsaj tridesetodstoten, z upoštevanjem inflacije. Do sedaj je prišlo v občino 300 milijonov dinarjev. Obljubili pa so jim še 2000 starih milijard. MG Razbili smo napokan vrč To, kar je Darja Lukman v sestavku Pomagaj si sam in. . . v prejšnji številki napovedala kot veliko možnost, se je čez dva dni uresničilo kljub nekaterim očit- kom, da po nepotrebnem razburjamo ob- čane — blizu 100 tisoč prebivalcev več ne živi v strahu pred cisternami sredi poletja, te so postale resnica. Žalostna in kruta res- nica v ekološki katastrofi, ki nam je za- grenila življenje, odprla številna vpraša- nja in zahteve po odgovorih. Resnična pohvala vsem, ki so z veliko truda v zelo kratkem času zagotovili in še zagotavljajo pitno vodo — akcija oskrbe zasluži najvi- šjo oceno, prav tako tudi vključitev širše skupnosti. Zal moram ugotoviti, da smo kot gasilci (naj mi pravi gasilci ne zameri- jo) zelo učinkoviti, slabi pa smo na pre- ventivi, na preprečevanju oziroma pravo- časni odpravi možnih vzrokov. Tudi to me ne preseneča, saj smo na ta način za- bredli v današnjo krizo in sedaj na vse pretege iščemo izhod. Kako dolgo bo to še način našega razmišljanja in dela? Vrč hodi po vodo tako dolgo, dokler se ne razbije. Mi smo enega osnovnih življenj- skih vrčev že razbili. Ni bil cel, bil je mo- čno napokan, pa tega nismo videli ali že- leli videti. Kako dolgo bomo slepi in glu- hi hodili po naši zemlji, če pravimo, in to je res, da druge nimamo? Ce nam že na- rava greni življenje, zakaj si ga sami še bolj? Odgovori so znani, odločimo se za prave — dokler ne bo prepozno! Ludvik Kotar KRIŽNA JAMA - LE KAJ VSE BOMO SK NAJnI.IT d. i. 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 27. imu 1989 - TEDNIK Novoveško keramično posodje, odkrito ob arheoloških izkopavanjih Pri zlatem noju v Ptuju. Pripravljalna dela na gradbišču. (Foto: JS) Odkrita nova prazgodovinska naselbina GRADNJA PRI ZLATEM NOJU V sodelovanju ptujskega Pokrajinskega mu- zeja in mariborskega Zavoda za varstvo nara- vne in kulturne dediščine so na gradbišču Pri zlatem noju v Prešernovi ulici šest od 19. juni- ja do 1. julija potekala arheološka izkopava- nja. Vodila sta jih arheologa Brane Lamut in Ivan Tušek. V ekipi so bili še: konservatorja Stanko Gojkovič in Ivan Žižek ter arheološka risarka Majda Žižek. Prešernova, nekdanja Gosposka oziroma Žitna ulica, je bila središče nekdanjega sred- njeveškega mesta. Arheologi so zato upravi- čeno pričakovali bogate in zanimive najdbe. V ta namen so predlagali zaščitna izkopava- nja. Brane Lamut je povedal, da so v zgradbi nekdanjega Osterbergerjevega hotela odkrili notranje dvorišče starejše zgradbe, ki je mor- da pripadalo nekdanji gostilni Pri zlatem no- ju ali kakšni še starejši zgradbi. Na dvorišču je še danes viden vodnjak, obdan s klesanim kamnom. V neposredni bližini so odkrili tudi obzidano odpadno jamo in v njej veliko koli- čino novoveške keramike. Ta naj bi sodila v čas od 17. do 19. stoletja. Pii tem ne gre za fi- no posodo, temveč za keramiko vsakdanje rabe, ki so jo najbrž uporabljali v gostišču. Našli so vrče, lončene kozarce, sklede, grobe lonce in drugo. Zanimivejše je odkritje prazgodovinske na- selbine. Gre za ostanke treh hiš, od katerih so se v »sterilni rumeni ilovici« ohranile le ja- me, v katerih so nekoč stali navpični leseni hlodi, ki so tvorili ogrodje zgradb. Nekdanji graditelji so med te osnovne stebre položili preplet iz šibja in vejevja ter ga zamazali z ilovico. Pri izkopavanju so našli nekaj kosov takšnega ometa z vidnimi odtisi vejevja. Po besedah Braneta Lamuta ne vedo na- tančno, kakšna je bila streha že omenjene hi- še. Sklepajo, da je bila po vsej verjetnosti dvokapna in krita s slamo. Poleg gradbenih ostalin so našli še nekaj keramičnih in kam- nitih ostankov, ne pa tudi kovinskih. Pri kamnitem orodju gre predvsem za mi- niaturne odbitke in praskala iz temnordečega in črnega kamna. Izdelovali so jih z odbija- njem od večjih kamnitih kosov. Keramika je okrašena z vrezi (barbotinom) in vbodi. Na osnovi najdb arheologi sklepajo, da gre za naselbino s konca mlajše kamene dobe (oziroma eneolita) ali pa za čas prehoda v zgodnjo bronasto dobo. Najdbišče Pri zlatem noju dokazuje, da v tem času nista bili poseljeni samo območji grajskega griča in srednješolskega centra, temveč tudi prostor med Dravo in grajskim pobočjem. Najdbe sedaj čakajo v muzeju nadaljnjo obdelavo. Morda bi bilo zanimivo, da bi del najdenega lahko občudovali tudi bodoči gostje hotela. S tem bi jih morda pritegnili k ogledu še drugih ptujskih kulturnih in zgodo- vinskih znamenitosti. Zaščitno izkopavanje je končano. Sedaj »imajo hotel v rokah« znova gradbeniki ko- prskega Stavbarja — njegove gradbene ope- rative iz Ljubljane. Po podatkih z začetka meseca so glavni projekti za hotel v izdelavi in bodo končani v teh dneh. Hotel Pri zlatem noju bo imel 76 postelj s pomožnimi prostori. Gradnja naj bi tako napredovala, da bi oktobra ali najpoz- neje novembra cesta v Prešernovi bila že či- sta. Hotel bo gotov prihodnjo pomlad. Fi- nančna konstrukcija je zaokrožena in pogod- be podpisane. MG PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV OBČINE PTUJ Zakon o delovnih razmerjih v širšo razpravo Sindikalno predsedstvo je 19. julija razpravljalo o vrsti pomembnih vpra- šanj: elementih za kolektivno pogod- bo, predlogu zakona o delovnih raz- merjih, podpisovanju Temeljne listi- ne Slovenije 1989 in o akciji za po- moč prizadetim ob katastrofalnem neurju v Halozah. Poleg tega se je se- znanilo s stanjem v temeljni organiza- ciji Zaščita oziroma njeni delovni enoti Tekstilne konfekcije. V zvezi s tem je sprejelo nekaj sklepov. Vključi- lo se bo v razpravo okrog stavkovnih pravil, saj je očitno, da delavke teh ne poznajo. Prav tako bo sodelovalo pri sklicu in izpeljavi razmejenega sestan- ka izvršnega odbora osnovne organi- zacije sindikata v temeljni organizaci- ji, na kateri morajo sodelovati pred- stavniki delavskega sveta in članice stakovnega odbora. Vodstvo delovne organizacije MI P je na sindikalni konferenci, na kateri so razpravljali o stanju v delovni eno- ti Tekstilne konfekcija, zagotovilo, da delavke ne bodo prizadete v nobenem primeru, četudi so delale mimo stav- kovnih pravil. V bodoče pa, če bo pri- šlo do novih zapletov, bodo nosile vse posledice. V sindikatih se zaveda- jo, da ni dovolj, če so stavkovna pra- vila na papirju, potrebno jih je tudi uresničevati, in to v neokrnjeni vsebi- ni. Precej pozornosti so člani predsed- stva namenili tudi obravnavi elemen- tov za kolektivno pogodbo in predlo- gu zakona o temeljnih pravicah iz de- lovnega razmerja. V sindikatih imajo na omenjene elemente vrsto pripomb. Ptujski sindikati pa imajo v tej zače- tni fazi razprav predvsem dve vpraša- nji: kaj bo z vodstvenimi delavci, ki ne bodo člani sindikata, in koliko bo minimalna akumulacija. Javna razprava o zakonu o temelj- nih pravicah iz delovnega razmerja je na pritisk zveznega sindikata in dru- gih organov podaljšana, zato bodo imeli možnost za razpravo v vseh okoljih. Zakon naj bi po novem spre- jeli septembra. Predsedstvo je razpravljalo tudi o podpisovanju Temeljne listine Slove- nije 1989 in v zvezi s tem imelo nekaj pomislekov oziroma vprašanj, ki pri- hajajo iz osnovnih organizacij sindi- kata. Moti jih predvsem to, da pristop ni bil dovolj premišljen in da listino podpisujemo v dopustniških mesecih. Ne glede na vse pa sindikati pozivajo, naj bi delovni ljudje v okviru organi- zacij združenega dela podpisali. Predsedstvo je ocenilo tudi aktiv- nosti po neurju v Halozah in ugotovi- lo, da so bili ukrepi pravočasno spre- jeti in uresničevani. Do prejšnjega tedna je na občinski svet vlogo za sin- dikalno pomoč poslalo devetnajst pri- zadetih občanov, ki so zaposleni v Planiki Kranj — obratu Majšperk, Tovarni volnenih izdelkov in Agro- transportu. Dogovorili so se za priori- tetni vrstni red dodeljevanja pomoči glede na to, da tudi v sindikalni bla- gajni ni dovolj denarja. MG Sindikalno predsedstvo je občinski izvršni svet opozorilo, da so obračunane obveznosti (davki in prispevki iz dohodka) glede na spreje- to zakonodajo (Ur. list SRS št. 23) tako visoke, da bodo gospodarstvu letos pobrale vso ustvarjeno akumulacijo. Mnoge delovne organizacije bodo zato poslovale z izgubo. Obračunane obveznosti naj bi bile dva do štirikrat večje kot vplačane akontacije v prvem polletju. V delovnih or- ganizacijah se vprašujejo, kako bodo premostili te odlive? V sindikatih, upoštevaje skrb za delavce, predlagajo izvršnemu svetu, naj doseže, da se pri odlivu upošteva predlagani družbeni dogo- vor Zveznega izvršnega sveta glede možnih rasti obveznosti za interesne skupnosti in proračun. Po tem dogovoru naj bi bila rast za interesne skupnosti, omejena in to do višine inflacije, proračunska sredstva pa naj bi zaostajala za pet odstotkov. Predsedstvo posebej opozarja, da bo imelo ob odlivu celotnih obračunanih obveznosti gospodarstvo hude težave z likvidnostjo, zbirni računi pa bodo polni. V sindikatih predlagajo bojkot dela družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj, če bo tudi v bodoče prihajalo do neupoštevanja njihovega mnenja. Pri tem mislijo na občinski izvršni svet. NOVE ZAVAROVALNE OSNOVE Tudi obrtniki ogorčeni Obrtniki so, podobno kot kmetje, ogorčeni zaradi spreme- njenih zavarovalnih osnov, ki pomenijo tudi bistveno višje me- sečne prispevke. Po sklepu skupščine Skupnosti pokojninske- ga in invalidskega zavarovanja se bo zavarovalna osnova spre- menila trikrat letno. Pri določanju višine bodo upoštevali zne- sek najnižje pokojninske osnove in porast povprečnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v tekočem letu. Z novimi zavarovalnimi osnovami pa so se s prvim julijem bi- stveno povišali tudi prispevki. Ce je bila na primer do 30. junija zavarovalna osnova v prvem razredu 531.392 dinarjev, je znašal prispevek 474.590 dinarjev. Ob sedaj spremenjeni osnovi je to 2.805.218, prispev- ki pa 2.633.100 dinarjev. Gre za občutne poraste. V obrtnem združenju so po besedah tajnika Janeza Ri- žnarja vsak dan priče novemu nezadovoljstvu. Tudi osebni do- hodki delavcev, zaposlenih v obrti, se zaradi inflacije spremi- njajo. Za julij znaša osebni dohodek kvalificiranega delavca 4.165.000 dinarjev. Prispevki na to pa še nekaj nad 3,8 milijona dinarjev. Upoštevaje regres za prehrano in prevoz na delo, za- ščitno obleko in drugo pa se omenjeni znesek še poveča. Obr- tniki s cenami temu ne morejo slediti in vprašanje je, kako dol- go bodo še lahko vzdržali. O novih zaposlitvah v danih razme- rah še pomisliti ne upajo. Raje dva manj, kot enega več, pravi- jo. Da ni prišlo do organiziranega negodovanja obrtnikov, so po mnenju Vikija Cvetka, obrtnika s petimi zaposlenimi, »kri- vi« dopusti. Drugače bi se ponovila slika izpred nekaj mese- cev, ko so se organizirali in nastopili proti novim poslovnim knjigam. »Prispevki po novem so nenormalni. Infiacija gor, inflaci- ja dol, naše cene se povišujejo od 20 do 30 odstotkov, v tem primeru pa gre za več sto odstotkov. Pri tem pa velja opozoriti še to, da se tudi v obrtništvu močno pozna kriza dela. Saj se lahko selimo iz razreda v razred glede na dohodek, vprašujem se, kakšen smisel ima to. Včasih smo svoje delavce bolje plačevali in bili pred zdru- ženim delom, sedaj zaostajamo. Zavedamo se, da bi jih morali dobro plačevati, če želimo, da ostanejo. Vprašanje pa je, kako dolgo bomo še vzdržali pri takih obremenitvah. Glede prispev- kov bi nujno morali nekaj narediti. Davki, ki jih plačujemo, so minimalni.« Pobude so, do rešitev pa je še daleč. MG Krvodajalska akcija v občini Ormož v Ormožu je 18., 19. in 20. julija potekala velika krvodajalska ak- cija, v katero so vključili krvodajalce iz šestih krajevnih skupnosti ob- čine in združenega dela. »Priprave na letošnjo julijsko krvodajalsko akcijo v občini Or- mož so trajale dobra dva meseca. Aktivisti Rdečega križa so zbirali prijave po vaseh v šestih krajevnih skupnostih: Ormož, Velika Nede- lja, Podgorci, Tomaž, Ivanjkovci in Miklavž ter v delovnih organizaci- jah. Kljub dopustom je bil odziv velik, saj je na odvzem prišlo več kot 550 krvodajalcev,« je povedala Gabrijela Kuhar, predsednica občin- skega odbora Rdečega križa Ormož, ki je na krvodajalsko akcijo in na krvodajalce še posebej ponosna. Krvodajalci iz dveh krajevnih skupnosti — Koga in Središča ob Dravi pa darujejo kri neposredno za ptujsko bolnišnico. Prva takšna akcija bo že 1. avgusta, udeležili seje bodo kogovski krvodajalci, sre- diški pa pridejo na vrsto v pozni jeseni. Odziv krvodajalcev iz ormoškega združenega dela je bil dober, razen iz tistih delovnih organizacij, kjer zaradi krvodajalske akcije ni smela biti motena proizvodnja. Ob tem moramo omeniti tudi razume- vanje vodilnih delavcev ki so pripravljeni sodelovati v tej humani ak- ciji. Nekaj problemov je le s prostimi dnevi za krvodajalce. Dobra po- lovica zaposlenih ima po samoupravnih aktih dva prosta dneva, ostali pa enega. Neenotnost na tem področju povzroča nekoliko negodova- nja, zato bi bilo prav, da bi v občini proste dneve za krvodajalce ure- dili enotno. Zdravnico Biserko Peršič, ki je pri krvodajalski akciji v Ormožu prisotna že drugo leto, smo vprašali po zdravju krvodajalcev. Povedala je, da so v glavnem zdravi, vendar so nekaterim odsvetovali odvzem krvi, predvsem zaradi zvišanega krvnega pritiska, znižanega hemoglobina, jemanja nekaterih zdravil, katerih ostanki naj ne bi bili v krvi, nekaterim pa tudi zaradi prehlada in vročine, ki se v tem nesta- novitnem poletju pogosto pojavljata. Vida Topolovec foto Ema Žalar Pri sprejemu krvodajalcev je bila prava gneča Odvzem krvi V Gorišnici največ škode na kmetijskih površinah v krajevni skupnosti Gorišni- ca so ugotovili, da je nedavno neurje povzročilo največ škode na kmetijskih površinah. Komi- sija Ku- čan<, pa >Slovenija<, pa >CK ZKS<. Temnolasi izraža svoje stališče tu- di z rokami. Zanimivo — spoji palec in kazalec, mahne z roko v zrak kot pri reklami za Vegeto, obrne razprto dlan navzven in naposled po- tolče s prsti po časopisu. S kolegom potisneta glavi k naslovu >Za Ju- goslavijo brez zgodovinskih nadlog<. Sledi prikimavanje, pogovor — prijateljski, miren, a dovolj žgoč in aktualen. Nato pa se zgodi, da snamem očala ... Pred mano poraščen obraz — koščen obraz, izsušene ustnice, v desnici cekar, v levici nekaj srebrnih kovancev, škornji v tej vročini, trohnobnega vonja napita oblačila in šibek glas starčka: »Gospa, prosim nekaj za mene, siroma- ka.« Saj pravim, snela sem očala, ker nisem mogel verjeti očem, kak- šne oči sem videla: globoke, žalostne, oddaljene, razočarane, proseče, upajoče, lačne, žejne, vse to v enih starih očeh, daleč v očesnih jami- cah. Zbala sem se jih. Spominjale so me na dachauske oči. Danes, to- liko desetletij po času taborišč, danes, ko naj bL.Y^i jmeli jesti in piti, ko naj bi vsi imeli delo, priložnost delati in zaslužiti, torej živeti". »Gospa, za siromaka,« je nekorajžno ponovil. Dala sem mu rudarja. »Boste spili špricer?« ga presenetim, on pa mene: »Bi. Malino- vec, prosim.« »Ne bi raje kaj močnejšega?« »Ne. Za milostni dinar si bom kupil jesti, pa poceni sandale, če bo bog dal.« »Jaz vam plačam, dedek.« »Ne se norčevati iz reveža, gospa. Celo življenje sem bil norec, zato pa zdaj fehtam.« »Zakaj?« »Nisem več sposoben za hlapca. Dajo mi bivališče, kaj drugega pa ne dobim, čeprav so na sodniji drugače določili .. .« Ponižno se zahvali za malinovec in gre. Trudno. Kot da ima eno nogo krajšo. In vleče za seboj korake v škornjih in prevelik cekar za tistih nekaj jurjev. Odhajata sodobni »Hlapec Jernej in njegova krivi- ca«. Pozabim na povodenj, točo, politiko, onesnaženo vodo, pozabim na skrit pogled izza očal. Med mize se pripodi kuštravi kratkohlačnik. Njegov pogled je svetel. Le naj bo, le naj še bo . . . Saj sle je bati, kaj neki čaka naše krat- kohlačnike ... Ni treba temnih očal za temne misli. In — ne bom več opazovala ljudi. Sonja Votolen« Ujma v Slovenski Bistrici Podpohorsko mestece SLO- VENSKA BISTRICA ni bilo v preteklosti znano le po znameni- tih vinogradih in odličnem vinu BRANDNERJU, temveč tudi po bistrem potoku BISTRICI. Zna- ni pisec dr. Mišic pa imenuje v svoji knjigi »V žaru in čaru šu- movitega Pohorja« mestece za slovenske Atene, ker ga je tako prevzemala lepota slovenjebistri- ške pokrajine. V novem času je mesto zane- marilo bistro BISTRICO. Naj- prej jo je uničila industrija s svo- jimi odplakami, nato pa še zane- marila komunala in vodno go- spodarstvo. Na bistrem potoku so izginili jezovi z mlini in žaga- mi. Stara BISTRICA se je vse bolj poglabljala in počasi posta- jala hudourniška. V potočni stru- gi je vedno več drevja. Ljudje so opozarjali, da je strugo potrebno urediti, sicer se bo vse skupaj ob kakem večjem nalivu maščevalo. Opozorila niso naletela na po- sluh odgovornih in v ponedeljek, 3. julija, ponoči se je hudourni- ška Bistrica maščevala. Voda, ki je ob obilnem deževju obilno pri- drla s Pohorja, se je zajezila v potočnih vijugah in drevju ter za- čela trgati bregove. S seboj je no- sila les in drugo šaro, ki je zajezi- la mostove v mestu in povzročila izlitje vode. Najbolj so trpele hi- še v Grajski ulici, delno v Ulici pohorskega bataljona. Trgu Al- fonza Šarha in na Mariborski ce- sti. Najhuje je bila prizadeta Ce- lanova hiša v Ulici pohorskega bataljona, kjer je višina vode do- segla kakih 160 cm, uničila pohi- štvo, gospodinjske aparate in oblačila. Domači so se pred vo- do rešili na podstrešje. Nujno so potrebni pomoči in seveda raz- kužitve vseh prostorov. Na levi strani je močno zalilo hišo Smolarjev, Matužev (120 cm), na desni strani pa Feltrino- vo in Leščakovo hišo, gostilno Pirnar in kovačnico Matuš. Zali- lo je tudi Liklovo, Gorjančevo in Einfaltovo hišo. Pri Liklovih, ki je značilna obmestna kmetija, je voda zalila hlev. Živina je stala v meter visoki vodi. Na srečo so poginile samo kokoši. Tako je bilo v noči s 3. na 4. julij in še kakšen dan po dežju. Naše fotografije so narejene v sredo približno ob 15. uri popol- dan, ko se je prej razdivjana BI- STRICA pohlevno umaknila v svojo strugo. KAKO JE BILO TO OBMOČJE VIDETI SLABIH 10 DNI PO UJMI? Vrtovi ob BISTRICI so še ved- no pokriti z blatom in muljem, ki ga je narasla voda prinesla kdo ve od kod. Ob hiši, ki je bila najbolj pri- zadeta (na pročelju je napis: JA- KOB DESMAN 1777), in med potokom BISTRICA je stara že- nica poskušala spraviti vrt v pr- votno stanje, kar je seveda dokaj težko. Nekoliko višje letošnjo le- to vrta bržčas ne bodo mogli usposobiti, saj je prav na tem mestu BISTRICA najbolj rado- darno nanosila mulj in blato. V Grajski ulici je v kleteh še vedno veliko tistega lepljivega blata, ki ga lahko nanosi samo hudourniška voda. Iz kleti še vedno veje značilni vonj vlage, ki ima v julijskem soparnem dnevu še bolj zatohli vonj. Da je bilo v noči s 3. na 4. julij razdejanje v Slovenski Bistrici resnično veli- ko, je priča tudi Trg svobode in še vedno zaprta trgovina z živili, kjer si je voda skozi okno našla najkrajšo pot in se izlila na ulico. Vonj po ujmi oziroma po vodi se čuti še vedno, kljub temu da so lokal razkužili, v slaščičarni na Trgu svobode, kjer prodajajo znamenite konjiške rezine. BISTRICA pa hiti dalje, sedaj sama dokaj očiščena, visoko ob bregovih, ki se rušijo, ker za nji- hovo popravilo menda nikoli ni denarja, je bilo minuli četrtek še vedno polno ostankov »civiliza- cije«, globoko v njeni strugi pa dela jez star štedilnik, ki je kdo ve od kod prišel v njeno strugo. Življenje pa kot voda teče da- lje. A v ljudeh se je nehote vgnezdil strah, kdaj bo privršal veter in razkril strehe ali pa kdaj se bo nekoč elegantna BISTRI- CA, po kateri je to podpohorsko mestece dobilo svoje ime, mašče- vala ljudem za vse njihove ne- spameti. Ob vsem tem pa ti ljudje pijejo vodo, ki jo vozijo s cisternami. Nekoč so je imeli obilo, lastne — iz svojih studencev, ki so imeli izvir tam nekje v senci gozdnate- ga Pohorja. Tekst in foto: Vida Topolovec Struga Bistrice nad tretjim mostom (šmarski most) po poplavi; še sedaj se vidi neočiščena struga. Celanova hiša (Jakob Desman 1777) pri šmarskem mostu je od priva- tnih hiš najbolj prizadeta, uničeno Je pohištvo, obleka. Ljudi je strah. Bistriška struga med šmarskim in glavnim mostom. Franc Fideršek EPIDEMIJA KOZ DA BOMO LAHKO KUPILI ŠE VEČ PŠENIČNIKOV »Resolucija o osnovnih nalogah partije na področju socialistične preobrazbe vasi in pospeševanja kmetijske proizvodnje je temeljni doku- ment in ga mora vsak tečajnik ne le poznati, temveč tudi razumeti.« Ta- ko je zabičala Mira. pedago.ška voditeljica tečaja za funkcionarje OZKZ. Dokument je bilo treba preštudirati v krožkih oziroma celicah K P. to pa je bilo organizirano po sobah. Osem poglavij je imel ta dokument, zato je sekretar Tone Turk nalo- žil kar petim slušateljem, da so se pripravili na tolmačenje posameznih poglavij. Uvod sije seveda prihranil zase. Ocenili smo. da je gradiva vsaj za štiri študijske večere. V uvodu je sekretar Tone na dolgo in široko prikazal dosežene uspe- he v kmetijstvu in na vasi. Taki dolgovezni uvodi so bili takrat odlika, saj se je vsak mali funkcionarček hotel zgledovati po velikih vzornikih. »Te uspehe je dosegla partija v svojo pravilno politiko, kar je potrdil tudi V. kongres KPJ.<< je rekel Tone in potem nadaljeval: »Kljub velikim vojnim opustošenjem je v letu celotna kmetij- ska proizvodnja po vrednosti in po obsegu že dosegla proizvodno raven predvojnega desetletnega povprečja . . .« »Ja. ker je bila dobra letina, drugače smo pa še daleč za predvoj- nim . . ..»je vmes dejal Zdolšek. »Kljub tem uspehom pa niso bile premagane mnoge težave glede preskrbe naših delovnih ljudi z živili,« je nadaljeval Tone in preslišal opazko. »Zato pa še bolj škrtamo pri živilskih nakaznicah!« doda Tratnik. »Z nakaznicami moramo škrtati zato. da lahko uvažamo pšenični- ke!« je s posmehom dejal Branko. Večina v sobi se je zasmejala, nekateri pa so napravili bolj dolg obraz . . . Nisem vedel, kaj je na tem smešnega, zato sem plaho vprašal: »Kaj so to — pšeničniki?« »Glej ga. rovtarja.« se je spet zasmejal Branko in .se hotel prepričati, ali se nalašč delam nevednega. No. potem mi je pojasnil, da ljudje pravi- jo pšeničniki tistim limuzinam, v katerih se vozijo ministri, pomočniki in drugi republiški glavaši. Pšeničniki pa jim pravijo zato, ker smo jih baje morali plačati s pšenico. »Izmislila sije to reakcija, narod pa nekritično sprejema in .širi na- prej.« ga je dopolnil sekretar. » Veš, to so tisti avtomobili z gajžlo,« mi je dejal še Savo v očitni skr- bi, da bom ja vedel razločevati med pšeničniki in drugimi avtomobili. »Fantje, ker smo že pri gajžli, naj še povem, kaj seje pripetilo naše- mu kmetijskemu ministru tovarišu Janezu Hribarju sredi Ljubljane.« je spet bil glasen Branko in povedal šalo veliko bolj duhovito, kot je to moč zapisati. Takole je bilo: Sreča pred Figovcem kmet iz Notranjske predvojnega znanca, fur- mana Janeza, ki seje peljal v limuzini, torej v pšeničniku. — Zdravo, Janez, ti si se pa hudo pogospodil! — Pozdravljen, Nace. Kaj si mislil s tistim — pogospodil? — Veš. Janez, pred vojno si navadno nosil bič (gajžlo), danes pa si ga lahko zatakneš tule ob strani. Pa tudi voz je bolj gosposki. . . Minister je bojda jezno zapihal in velel šoferju, da je sunkovito po- gnal. »Tovariši, bodimo resni, smo pri študiju, ne pa v gostilni.« je opom- nil sekretar in nadaljeval svoj uvod: »Industrijska proizvodnja iz dneva v dan narašča, kmetijstvo je ne dosega. Ne moremo dovoliti, da ho delavski razred sam gradil sociali- zem . . .« »Seveda ne,« mu je spet skočil v besedo Zdolšek. »Prav tako je bilo med vojno. Tudi tedaj smo govorili, da ne moremo prepuščati samo de- lavskemu razredu, da se bo boril za našo svobodo, ampak moramo bolj pritegniti kmete. Res je sicer, da so proletarci komunisti šli prvi v boj. Večina njih je tudi padla. Toda delavski razred jim masovno ni sledil, temveč kmetje. To vem iz lastnih izkušenj. Ko sem mobiliziral po vaseh, je bil med kmečko mladino povsod velik odziv, da ne rečem, da skoraj ni bilo kmeta, ki ne bi bil pripravljen partizanom materialno pomagati. Po- slan pa sem bil tudi mobilizirat v revirje. A mislite, da je bil tak uspeh? Ne! Nacizem je razredno nezavedne delavce s svojo socialno demagogijo in tudi praktičnimi zadevami precej pridobil. Kmetov nikoli. Če ne bi bilo slovenskega kmeta, tudi zmage v NOB ne bi bilo!« se je razvnel. Kimovec. ki je bil doma iz revirjev, mu je oporekal. Sekretar ju je skušal prekiniti, vendar je Zdolšek hotel povedati do konca. »Boste videti, tudi pri gradnji socializma bodo kmetje morali nositi glavno breme, ne te socializma na vasi. temveč v celoti.« »Prav zato pa moramo pospešiti tempo preskrbovanja vsega kmetij- stva z orodjem in mehanizacijo in poskrbeti, da bomo vse to proizvajali doma.« se je sekretar s svojim uvodom vključil v Zdolškova razmišljanja. »Ne samo to.« se je oglasil Ivanšič. »Naši kmetje morajo tudi razu- meti, da je zadružništvo najboljše sredstvo za gospodarski, politični in kulturni dvig vasi. To pa je naša naloga, da jim znamo stvari prikazati, jih prepričati.« »To je tudi ena od nalog, zapisanih v tej resoluciji.« je nadaljeval sekretar in povedal, da bomo pri centralnih komitejih po republikah, prav tako pri oblastnih in okrajnih komitejih partije ustanovili posebne orga- ne za zagotovitev linije partije v socialistični preobrazbi naše vasi. . . »Torej pri organih bomo ustanovili še posebne organe, ti najbrž spet pomožne organe in tako naprej brez konca .. ..« je nadaljeval misel Gre- ga. »Tudi ženske moramo voliti v organe,« je hleknil vmes Branko. »Tovariši, ne bodite neresni, pred nami so zelo resni časi,« je opo- zarjal sekretar. »Tudi v ministrstvih za kmetijstvo ho treba ustanoviti močne zadružne sektorje ter močne zadružne centre po okrajih . . .« »Preobrazbo vasi in pospeševanje kmetijstva bomo uspešno izvajali le z delom na poljih in hlevih, ne pa v pisarnah!« je s posmehom pripom- nil Bambič. »Ne gledati tako ozko,« ga je popravil .sekretar. »Dolžnost ljudi, spo- sobnih kadrov v zadružnih centrih ho prav v tem, da bodo zadružnim kmetom pomagati s strokovnimi nasveti in jih politično bodrili v borbi proti odporu kapitalističnih in špekulantskih elementov. Vsaki zadrugi bo potrebna konkretna pomoč in tudi kontrola njenega dela. V teh centrih bodo morali tudi pripravljati proizvodne plane, da bomo vedeli, koliko je treba pridelati, koliko nam je potrebno za svojo prehrano in koliko lahko izvozimo . . .« »In koliko novih pšeničnikov lahko uvozimo!« se je spet poredno vmešal Branko. »Če smo že pri avtomobilih, kaže, da brez njih se bo šlo ne v kapita- lizmu in ne v socializmu.« je resno dejal Savo in prav tako resno duhovi- to povedal šalo o našem funkcionarju, ki je obiskal Sovjetsko zvezo in ZDA. V obeh državah je videl velike tovarne in veliko avtomobilov pred njimi. Razlika je bila le v tem, da so bile tovarne v SZ last delavcev, av- tomobili pa v osebni rabi vodilnih funkcionarjev, v ZDA pa so tovarne last kapitalistov, stotine avtomobilov pred njimi pa so last delavcev, da se v njih pripeljejo na delo . . . Tako smo takrat spoznavali razlike med kapitalizmom v ZDA in so- cializmom v SZ. Takrat se še sicer nismo mogli z njimi primerjati, verjeli pa smo, da bomo ene in druge nekoč presegli. Žal v.sak zase spoznava, kako je s tem preseganjem. »Ugotavljam, da niste več za nobeno resno razpravo,« je končno re- kel sekretar in sklenil študijski krožek. Bil je tudi že čas, .saj je bila ura 23 in je študij zaradi neresnih vmesnih razprav trajat uro dalje od dolo- čenega urnika. Vendar nobeden zaradi tega ni bil slabe volje. »Jutri zvečer ob 20. uri začnemo prvi del poglobljenega študija reso- lucije, in sicer prva štiri poglavja, ki so kratka in bolj splošna. Uvod pri- pravi Brane,« je .še povedal sekretar. Prihodnjič: Sedaj pa na teren TEDNIK - 27. julij 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 V vrtu Letine se v naravi medsebojno razlilcujejo in včasih bolj ali manj odstopajo od želenih zara- di vremenskih razmer, kar je po- sebej neugodno za kmetijstvo. Prezgodaj bi že bilo ocenjevati letošnjo letino in je zaenkrat ne moremo opredeljevati med slabe niti dobre. Zagotovo pa lahko ugotovimo, da je premili zimi, ki brez snežne odeje in zmrzali v naravi ni opravila svoje vloge, sledila sorazmerno vlažna in hladna pomlad in se sedaj tak- šna nadaljuje v poletje, ki prav tako ni ugodno za kmetovanje in vrtnarjenje. Čezmerno se zaradi preobilice vlage razvijajo rastlin- ske bolezni, dobro prezimljeni škodljivci in rastlinski pleveli, ki imajo v letošnjih talnih razmerah ugodne rastne okoliščine. Običajno imamo v tem obdob- ju, ko prevladujeta vročina in su- ša, v vrtu in polju opravka z na- makanjem in ohranjevanjem vla- ge v tleh. Čeprav letos v času najbujnejše vegetacije doslej ni- smo imeli potrebe po oskrbi tal z vlago, pa je potrebno toliko več pozornosti pravilni obdelavi, da se talna vlaga ohrani. Poletna obdelava vrtnin in na- sadov cvetja mora biti plitva. Namen poletne obdelave je v plitvem rahljanju tal, uničevanju plevela, preprečevanju zaskorje- nja in s tem ohranjevanje vlage v tleh in ne nazadnje vnašanje rud- ninskih gnojil bližje koreninam, da na površini ne bi izhlapevala. Za takšno obdelavo moramo imeti primerno orodje. Izdelo- valci vrtnega orodja nam nudijo orodja najrazličnejših oblik za plitvo obdelavo tal, od teh pa je najuporabnejša motičica, ki ima glede na uporabnost več nazi- vov: PRELICA, DRGULJA, STRGALKA, PODREZAČA pa še kako jo mogoče imenujejo. Iz- delana je iz 125 milimetrov dol- gega jeklenega kovanega plošča- tega železa s priostrenim rezilom v smeri obdelave. Na toporišče je nasajena togo z dvema bočni- ma krakoma, s čimer je omogo- čeno, da zemljo z lahkoto rahlja- mo, spodrezujemo enoletne kale- če plevele in hkrati med posevki vrtnin ali cvetlic plevemo. Kot že rečeno, storilnost z motičico Motičica prelica PRELICO je velika, okopavanje je lažje opraviti, zlasti če zemljiš- če še ni preveč zapleveljeno. Vr- tičkarjem, ki opisanega orodja še nimajo, svetujemo njegovo naba- vo, saj je za poletno obdelavo tal primerno in priporočljivo. V sadnem vrtu v SADNEM VRTU nasad vr- tnih jagod po obiranju okoplje- mo, oplevemo in sproti porezuje- mo nove vitice, če nam niso po- trebne za novi nasad. Za nove sa- dike smo že pri obiranju izbrali in označili najboljše in povsem zdrave rastline, in tem pustimo nekaj vitic, da se razmnožijo. Za nov jagodni nasad že v mesecu juliju pripravimo zemljo, da se do saditve primerno uleže. Naj- boljša bo peščeno-ilovnata zem- lja, že v preteklem letu s hlev- skim gnojem dobro pognojena. Sajenje jagod v sveže gnojeno zemljo ni priporočljivo, zato če nismo gnojili s hlevskim gnojem lani, pognojimo z dobro prepere- lim kompostom. Kompost potre- semo v nekaj centimetrov debeli plasti po zemlji in ga nato z vila- sto lopato ob lopatanju dobro premešamo z zemljo. V zelenjavnem vrtu v ZELENJAVNEM VRTU smo pred kratkim posadili sadi- ke poznega zelja, ohrovta, cveta- če, brstičnega ohrovta in drugih kapusnic. Ogrožajo jih mnogote- re rastlinske bolezni in škodljiv- ci, med katerimi so najpogostejše med boleznimi listna pegavost in vodena gniloba, med škodljivci pa kapusova uš in gosenice me- tulja kapusovega belina. Proti boleznim bomo uporabi- li 0,2-odstotni dithane ali antra- col, proti škodljivcem pa 0,05-do 0,1-odstotni actellic ali folimat, če so se pojavile uši, proti gose- nicam kapusovega belina pa že poznane insekticide ekalux ali basudin, lebaycid in podobne v 0,2-odstotni koncentraciji. Ker je list zelja oziroma vseh kapusnic po površini voščen, po njem ka- pljice škropiva spolzijo in je tako učinek škropljenja slab, zato škropivu dodajmo vlažilo — 0,1-odstotni sandovit ali kar šče- pec pomivalnega praška za poso- do, da se bo oprijelo lista. Proti gosenicam kapusovega belina, ki se običajno pojavijo ta- ko množično, da obgrizejo listje do reber, škropimo šele takrat, ko smo opazili njihov pojav, pri izbiri pesticidov pa pazimo na karenčno dobo, da si zlasti s kas- nejšimi škropljenji ne bi zastru- pili pridelka. Miran Glušič, ing. agr. Novi ustavi ni mar za naše zdravje? Na prireditvi ob 35-Ietnici TVD Partizan Gorišnica je zbranim go- voril tudi predsednik ZTKO občine Ptuj dr. Lojze Arko. Del njegovega govora, ki se nanaša na problematiko telesne kulture v naši širši skup- nosti, objavljamo sicer po končani razpravi o ustavnih spremembah v občini, vendar je prav, da se s pripombami na ustavne spremembe po- drobneje seznanimo. V veljavni ustavi iz leta 1974 smo zapisali, da delovni ljudje zagotavljajo pogoje za svoj zdrav telesni razvoj in vsestranski raz- voj telesne kulture in rekreacije v samoupravnih interesnih teles- nokulturnih skupnostih in v ta namen združujejo sredstva. Sku- paj z delavci na področju telesne kulture oblikujejo politiko razvo- ja telesne kulture in rekreacije, skrbijo za množično vključeva- nje delovnih ljudi v te dejavno- sti, razvijajo tekmovalni šport, odločajo o graditvi in uporabi športnih in rekreativnih objek- tov, skrbijo za strokovne delavce, določajo položaj vrhunskih špor- tnikov in uresničujejo druge skupne interese. Tako opredelje- na dejavnost telesne kulture v slovenski ustavi ni naključna, saj je položaj telesne kulture izrecno izpostavljen v temeljnih načelih ustave SRS. V razpravah o ustavnih spre- membah pa se telesnokulturni delavci ne moremo sprijazniti z dejstvom, da telesno kulturo dru- žba prepušča samo naši skrbi, ker je ne obravnava enakopra- vno z drugimi družbenimi dejav- nostmi, saj je v 18. dopolnilu ustave niti ne omenjajo. S takšno rešitvijo se slovenska športna javnost ne more in ne sme stri- njati, saj v razvitem svetu, po- dobne ugotovitve pa bi najverjet- neje lahko veljale tudi za Slove- nijo, vendo znova ugotavljajo in z analizami ter podatki potrjuje- jo, da je telesna kultura pomem- ben dejavnik družbenega na- predka. Ker smo telesno kulturo z vsemi njenimi pojavnimi obli- kami opredelili kot družbeno priznano in potrebno delo, zah- tevamo, da jo tudi v USTAVI SRS obravnavamo enakopravno z drugimi družbenimi dejavnost- mi. Telesnokulturni delavci in športniki zato ne moremo prista- ti na poskuse, da bi jo imeli za preprosto ljubiteljsko ali po- stransko dejavnost. Čudimo se in presenečeni smo, da ustavna ko- misija ne vidi njene vsestranske koristi. Pričakovali smo, da bo- mo z ustavnimi dopolnili telesni kulturi zagotovili še bolj trdno in trajno mesto v najvišjem zakonu SRS. Žal pa se moramo le teles- nokulturni delavci boriti za pri- znanje vrednot telesne kulture, pa čeprav bi morala to storiti v prvi vrsti širša družbena skup- nost. Današnji način življenja, ko so psihični pritiski in večne časovne stiske ter bolj statičen način dela vedno pogostejši, zahteva soča- sno vse več načrtne časovne sprostitve. Ali se odgovorni res ne zavedajo, da na ta način ne razbremenjujejo gospodarstva ali sredstev proračuna? Nasprot- no, telesno šibki in neosveščeni otroci in kasneje odrasli zahteva- jo od družbe mnogo več dajatev v drugi fazi, ko so potrebna ra- zna zdravljenja. Javna razprava o nadaljnjem ustavnem statusu telesne kulture v Sloveniji še ni končana. Še ved- no je čas za razumen in poglo- bljen pogled na pomen sistem- sko urejene telesne kulture, se pravi tudi njenega financiranja. Povsem drugo poglavje je vrhun- ski šport, ki ga ne bi smeli istove- titi z osnovno dejavnostjo, saj ima možnost marketinškega na- čina finasiranja. Glede na vse omenjeno teles- nokulturni delavci predlagamo: 1. Telesna kultura naj se opre- deli kot družbena dejavnost v 18. amandmaju zakona, kajti usta- vna komisija se je ta hip spustila v to, da nekatere družbene dejav- nosti navaja, drugih pa ne. Pri tem pa bi seveda morali biti upo- števani še kakšni drugi argumen- ti kot pa samo deregularizacija teh odnosov v družbi. 2. Zahtevamo, da se za tisti del športne vsebine, ki bo spoznan za nacionalni, zagotovijo trajna sredstva financiranja. 3. Zahtevamo in želimo, da se organizacija vzpostavi na tak na- čin, ki bo blizu telesne kulture. 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 27. julij 1989 - TEDNIK Forminski gasilci slavili delovno zmago V krajevni skupnosti Gorišnica imajo osem gasilskih društev, vsako ima svoj dom in vsaj dve sodobni gasilski vozili. V nedeljo so nov avtomobil krstili forminski gasilci. Slovesnost so pričeli s spreje- mom gostov med njimi je bilo pobrateno društvo Straža iz Huma na Sotli — nadaljevali s krstom in parado, sklenili pa z nastopom godbe na pihala iz Straže in pevcev Komunalinega zbora. Denar za novo vozilo so prispevali: Zveza gasilskih društev, Vzmetarna Ptuj — Formin, DEM — HE Formin in vaščani. Novo vozilo je imelo kar 14 botrov. (Foto: Laura.) Lep uspeh gasilk z Destrnika Marljivo in kontinuirano protipožarno usposabljanje v gasilskem društvu Destrnik daje prve večje uspehe tudi med dekleti, saj dosegajo odlične rezultate celo v mednarod- nih razmerah. Tako je ženska desetina na ne- davnem deželnem tekmovanju v Bad Glei- chenbergu v sosednji Avstriji osvojila prvo mesto v tekmi za srebrni pokal in še tretje za bronasti, torej znački obeh pokalnih srečanj. Treba pa je reči, da je to le eden od vrhuncev te ekipe, ki jo sestavljajo Sabina Muršič, Ber- narda Potrč, Majda Vajda (desetarka), Anica Vrečar, Vesna Žmavc, Lidija Hameršak, Du- šanka Šorčič, Metka Horvat, Marija Sluga, Ivanka Sluga in Olga Koser. V poldrugem le- tu usposabljanja, ki je bilo, kot je dejal men- tor in vaditelj Janez Irgl, sicer predsednik GD Destrnik in namestnik komandanta ZGD Ptuj, v funkciji priprav na tovrstne naj- večje prireditve, so dekleta sodelovala na de- setih pomembnejših tekmovanjih in nikoli se niso vrnila brez pokalov in priznanj. Uspeh je nedvomno zasluga temeljitih in sprotnih vaj, ki so dvakrat tedensko. Gasilskih vaj so se dekleta udeleževala celo enkrat tedensko pozimi. Priložnostne slovesnosti, ki jo je vodil in povezoval Marjan Irgl, poveljnJk GD Destr- nik, so se udeležili Franc Simeonov, predsed- nik Zveze gasilskih društev Ptuj, komandant Ciril Murko in tehnični sekretar Štefan Vido- vič. Slednji je dekletom izročil občinsko pri- znanje 2. stopnje in jim ob tem zaželel še veli- ko podobnih rezultatov tudi vnaprej. Franc Simeonov in Ciril Murko sta izrazila upanje, da »žensko« gasilstvo v bodoče ne bo ostaja- lo le njihova »dodružinska« dejavnost. Šte- fan Vidovič je opozoril, daje nesprejemljivo, da je v občini izredno malo gasilskih častr^ic, čeprav je ptujska občina po številu gasilk da- leč pred vsemi v Sloveniji. V pozdravnem govoru je Franc Simeonov dejal, da so tovrstna gasilska tekmovanja in srečanja, ki segajo tudi izven meja Slovenije, vedno poglobila sodelovanje in prijateljstvo med gasilskimi društvi in s tem prispevala k tesnejšemu sodelovanju tudi med republika- mi in sosednjimi državami, ne glede na razli- čne družbene ureditve in dnevno politiko. Opozoril je tudi na to, da morajo naša gasil- ska društva poleg odlične usposobljenosti in pripravljenosti gasilcev in gasilk slediti še ev- ropskim normam tehnične opremljenosti. To je zlasti pomembno zato, ker število požarov narašča (v letošnjem prvem četrtletju kar 733, kar je za 60 % več kot v enakem lanskem ob- dobju). V tem smislu je dvig protipožarne kulture izjemnega pomena za celo družbo in vsakega posameznika posebej. K temu pa brez dvoma veliko prispevajo tudi zadnji dosežki deklet- gasilk z Destrnika. m. z. Srečanje markovskih petdesetletnikov Zadnjo soboto v juniju so se v gostilni pri Roziki srečali markovski petdesetletniki. Gre za tradicijo, ki jo že vrsto let negujejo in ohranjajo v tej krajevni skupnosti. Letos so se dobili rojeni v letu 1939. Skupaj so preživljali otroška leta, premagovali šolske in si- ceršnje mladostne težave. Nato jih je življenjska pot za- nesla v različne kraje, nekate- ri pa so ostali doma ali v bli- žini rodnega kraja. Večer pri Roziki je bil lep in nepozaben, poln nostalgije za minulim in optimizma za bodočnost. Ob tej priložnosti so jim zapeli fantje moškega pevskega zbora Antona Štra- fela iz Markovec. Srečanje so jubilanti pričeli v Markovcih. Petdeset let je hitro minilo ... (foto: Langerholc) STRAN 70 URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ 27. julija 1989, ^J. 21 daijnjem besedilu; družbeni plan občine Or- mož). Samoupravne interesne skupnosti, ki opra- vljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena in kmetijska zemljiška skupnost (v nadaljnjem besedilu: nosilci plani- ranja) bodo pri pripravi družbenega plana ob- čine izhajali iz razvojnih opredelitev dolgoro- čnega plana občine za obdobje 1986 — 2000, dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 in iz rezultatov razvojno-razisko- valnega dela. V podporo odločanju o družbeno ekonom- skem razvoju bodo nosilci planiranja predlaga- li strokovno obdelavo posameznih razvojnih vprašanj v okviru raziskoalnih projektov in v ta namen zagotovili sredstva. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Ormož določi delovni program pripravljanja družbenega pla- na občine in sproži delo na programu razisko- valnih nalog, ki so potrebne z vidika priprave strokovnih podlag za razvojne odločitve v ob- dobju 1991-1995. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Ormož pripra- vi in februarja 1990 predloži Skupščini občine Ormož predlog smernic za pripravo družbene- ga plana občine Ormož. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ormož pripra- vi in julija 1990. leta predloži Skupščini občine Ormož osnutek, decembra 1990. leta pa pred- log družbenega plana občine. 5. člen Nosilci planiranja pripravijo in sprejmejo plan za obdobje 1991 — 1995 ter v ta namen sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov. S programi dela zagotovijo, da bodo njihove aktivnosti za pripravo planov potekale časovno in vsebinsko skladno s programom dela za pripravo družbenega plana občine. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ormož bo te- koče spremljal potek pripravljanja planskih aktov pri nosilcih planiranja, ki mu bodo teko- če poročali o poteku priprav. 7. člen Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine bodo v okviru občinskega proračuna zagotovljena posebna sredstva v letu 1989 in 1990. Za raziskave in ostale stroške v zvezi s pripravo družbenega plana občine bo vsako le- to zagotovljeno 65 milijonov din. 8. člen Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena je odgovoren predsednik komiteja za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske za- deve. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 30-5/89 Ormož, 14. julija 1989 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBCINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r. 115. Po 204. in 205. členu zakona o splošni ljud- ski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 104. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skup- nosti in družbenopolitičnega zbora, dne 14. ju- lija 1989 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloni- ščih in drugih zaščitnih objektih 1. člen Spremeni se 3. odstavek 10. člena odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Urad- ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/84, 21/84, 8/87, 5/89) tako, da se glasi: »Investitorji gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite z zmogljivostjo v skladu s 14. členom te- ga odloka, pri čemer zasebni graditelji gradijo zaklonišča z zmogljivostjo najmanj treh zaklo- niščnih mest.« 2. člen Spremeni se prvi odstavek 21. člena, tako da se glasi: »Investitor, ki je oproščen gradnje zakloniš- ča po 13. členu tega odloka, mora plačati pri- spevek za zaklonišča v višini 2 % od skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije.« 3. člen Spremeni se 27. člen tako, da se glasi: »Investitorji, ki so bili dolžni graditi zaklo- nišče po potrjeni investicijsko-tehnični doku- mentaciji, pa je upravni organ za ljudsko obrambo oziroma inšpekcijsko nadzorstvo ugotovilo, da zaklonišče ni zgrajeno v skladu z odobrenim projektom za pridobitev gradbene- ga dovoljenja, plačujejo prispevek za zakloniš- ča po določbah 24. člena odloka.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 853-1/89 Ormož, dne 14. julija 1989 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r. 116. Po 49. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86) in 100. členu statuta obči- ne Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 14. julija 1989 sprejela ODLOK o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe kul- ture zemljišč v k. o. Velika Nedelja 1. člen S tem odlokom se razglaša splošna prepoved delitve obstoječih parcel, prepoved graditve in prepoved spremembe kulture zemljišč na ob- močju SV in JV dela naselja Velika Nedelja in dela naselja Mihovci, kjer je s srednjeročnim družbenim planom občine Ormož za obdobje 1986 do 1990 predvidena izdelava zazidalno ureditvenega načrta. 2. člen Splošna prepoved iz predhodnega člena ve- lja za naslednja zemljišča: v k. o. Velika Nedelja: - zemljišče pare. št. 430/1, 429, 428, 431, 432, .34, 434, 435, 436, 437, 438, 447 del, 441, 440/2. 440/1, .33, .156, .30, 443, 445, 464/2, .197, 1038, 762, .29, .240, 764, .115, 467, 466/2, 466/1, 453/2, .227, 454/2, .114, 1042, 453/1, 453/2, 453/3, 452, .208, 451, 411, 412, 454/1, 413, 414/2, .39, .37, 417, 418, 421, 423/2, 423/3, 423/1, .36, 424, 426, 427, .35, .50, .49, 104/2, 104/1, .103, 410/2, 408, 401, 405/1, 405/2, 405/3, 405/4, 405/5, 406, 410/1, 407/1, 472/3, 472/2, 472/1, 472/4, 407/2, 473/1, 473/2, 474 del, 1039, 470, 471/1, 471/2, 382/5, 382/4, 382/1, 382/2, .292, 382/3, .59/1, 59/2, .58, .54, .52, .52/1, .24, 402, 1041/1, .204, .55, 105/6, 105/1, 106/1, 105/8, 105/12, 105/9, 105/10, 105/11, 105/2, 105/3, 105/4, 105/5, 108/1, .153/2, .153/1, 108/2 in 107/5. 3. člen Na območju iz 2. člena tega odloka se v času prepovedi lahko opravljajo vsa pripravljalna dela potrebna za izdelavo ureditveno zazidal- nega načrta in tekoča vzdrževalna dela na ob- stoječih objektih in napravah. Na osnovi dovljenja Komiteja za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve in so- glasja Krajevne skupnosti Velika Nedelja je dovoljeno adaptirati, dozidati in nadzidati ob- stoječe objekte. 4. člen Splošna prepoved po tem odloku velja do sprejema ureditveno zazidalnega načrta. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 466-2/89 Ormož, dne 14. julija 1989 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r. Uradni v«ttnlk ob61n Ormot in Ptuj isliaja praviloma anicrat maaačno, In to v čatrtalc. Naročniici Tadnilca gm prajmajo braspladnOf narodnlicl poaamaznih itavilic pa la alcupaj a Tadnilcom. IzdaJatalJ: Radio — Tadnik Ptuj, Voinjakova 5. Urajuja uradniiki odbor - Odgovorna uradnioa MARICA PAJT. tadaž uradrfiitva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tlaka ČOP VaCar, Tržaška 14, IMaribor. TEDNIK - 27. julij 1989 IZ NAŠIH KRAJEV — 71 Štorklje in bukova zraščenka Pošiljamo vam fotografije, ki so bile pos- nete v Pečkah pri Makolah. Kot vidite, je sli- kanih šest mladih štorkelj. Stare so približno dva meseca in se že pripravljajo za letenje. Običajno so bili v gnezdu največ trije mladi- či. Gnezdo je staro 10 let. Samec in samica pridno skrbita za mladiče, saj jih od jutra do večera hranita in ponoči budno pazita nanje. Na drugi fotografiji je bukova zraščenka, ki sta jo našla ob svojem domu v gozdu Kari Krapše in njegova vnukinja. Goba je tehtala 4,80 kg. Je užitna in zelo okusna. Pripravlja se največkrat v juhi. Domač izraz za bukovo zraščenko je »jirs«. Najditelja gobe sta iz Pe- ček pri Makolah. Tekst in foto: Peter Mesaric, Pečke 27, Makole Krap velikan in ribič Dušan na obisku pri novinarjih. Ujeti velikan Tokrat je to krap luskinar, dolg 80 centimetrov in težak 7,75 kilograma, ki je doslej prebival v jezeru pri Gradišču v Slovenskih goricah. Ujel ga je Dušan Krajnc, doma z Zgornje Hajdi- ne. Običajno lovi ribe v soboto, ker pa je bila ta (15. julija) delo- vna, je šel k vodi v nedeljo ob sončnem vzhodu. Po eni uri je v polento na njegovem trnku zagri- zel Dušanov največji krap letos. »Končal ne bo v loncu, pač pa nagačen v ribiškem kotičku,« obljublja ribič. McZ Srečanje z zdomci iz Undslirone Tri leta so minila od podpisa listine o pokroviteljstvu OK SZDL Slovenska Bistrica nad slovenskim društvom LIPA iz Landskrone, na Švedskem. Obljube na eni strani in pričako- vanja na drugi se dobro uresni- čujejo, kar utrjuje vezi med mati- čno domovino in člani društva. Ob vsem tem sodelovanju se kre- pi domovinska zavest. Razdalja med Landskrono in Slovensko Bistrico se vsako leto krajša, saj je med njimi več zasebnih prija- teljskih vezi. Žal pa so možnosti za pogostejša srečanja vse manj- še, ker je največji strošek vožnja. Minulo soboto so se zbrali v pohorski vasici Kočno nad Pol- skavo, na eni izmed kmetij, ki se ukvarja z kmečkim turizmom. Seveda niso prišli vsi rojaki iz Landskrone — člani društva Li- pa. Bili pa so vsi, ki so se sreča- nja udeležili, toliko bolj veseli, da so v domovini. Srečanja se je udeležila tudi Zora Tomič, ki pri republiški konferenci SZDL skr- bi za zdomce in njihova vpraša- nja. Ob dobrem domačem pri- grizku, domači besedi, še pose- bej pa ob nastopu ljudskih pevk z Zgornje Ložnice je popoldan minil dokaj hitro. OK SZDL Slo- venska Bistrica je članom dru- štva LIPA izročila nekaj knjig, ki bodo v bodoče bogatile društve- no knjižnico v Landskroni, in dva stolčka, izdelek LIP Poljča- ne, kar pa je simbolično darilo za najmlajše, ki se prav tako po- lagoma vključujejo v društveno življenje. V zahvali za pozornost in lep sprejem je predstavnica društva LIPA iz Landskrone omenila tu- di pomoč, ki so jo pripravljeni nuditi naši rojaki iz Švedske pri- zadetemu območju v Slovenski Bistrici. Srečanje so končali na pravi slovenski veselici. Ni jih motil dokaj hladen večer, saj so jih greli domača slovenska pe- sem, ples in domača beseda. Vida Topolovec PISMA BRALCEV Kdaj bomo dobili telefon Krajani KS Ivana Spolenaka že dalj časa pla- čujemo obroke za izgradnjo telefonskega omrežja. Zanima nas, kdaj bomo nehali plačevati in kdaj bomo telefon zagotovo dobili, ne pa, da nam samo obljubljajo. Sprašujemo se tudi, zakaj so nekateri vplivni, na primer odborniki za telefonsko omrežje, tele- fon dobili in so zanj odšteli prav toliko kot drugi. Direktor Tozda za ptt promet Ptuj Ciril Mo- horko je odgovoril: »Ravno danes (op. 20. julija) smo se sestali s predstavniki krajevnih skupnosti in gradbenega od- bora, kjer smo se natančno dogovorili o potrebnem delu. Na tem območju gradimo telefonsko omrežje pospešeno, tako da bomo najpozneje v septembru go- tovo pričeli posameznike priključevati. Zadnje vpra- šanje se najbrž nanaša na predsednika gradbenega odbora. Zanj je krajevna skupnost vložila posebno prošnjo, da naj bi zaradi urejanja njihovih zadev v zvezi s telefonskim omrežjem dobU telefon predča- sno.« Koliko neplavalcev je med nami Prijetno se je osvežiti v teh vročih poletnih dneh v ravno prav hladni vodi, pa naj bo to po napornem delu ali na dopustu, naj bo voda morska, rečna (če ni leta preveč umazana) ali, še bo- lje, torej varneje se potopimo v kakšno jezero ali v bazen bližnje- ga kopališča. Res, da so pri tem tisti, ki ne vedo plavati, v življenjski nevar- nosti, vendar je plavanje najbolj zdrava rekreacija, hkratni gibi vseh mišic skladno razvijajo telo, zmanjšana teža blagodejno vpli- va pri raznih obolenjih in rekon- vajcsccnci, menijo strokovnjaki. število neplavalcev v ptujski občini je '/clo veliko, čeprav na- tančnih podatkov ni. Ali plavajo starši tečajnikov, si zapisuje Hin- ko lovornik, učitelj plavanja. Plavalne težaje vodi že 12 let, skozi njegove roke je šlo že okoli '^(HHi neplavalcev otrok in odraslih. H DI 72-LKIMKA SKM NA- ir II. PLAVATI Kar 40 odstotkov anketiran- cev, ki so