Leto XIV - št. 29 (3874) TRST, nedelja 2. februarja 1958 Cena 30 Kr lažno vprašanje Spričo nezaslišanih protestov proti zakonskim odločbam - ki jih se ni - za izvajanje čl. 4 londonskega memoranduma, zahtevajo tržaški slovenski pravniki od vlade, naj spoštuje ustavne določbe in sprejete mednarodne obveze Društvo « Pravnik« nam je poslalo resolucijo, & jo spodaj objavlja-jj10- predsedniku republi-Ministrskemu predsedniku, ministru za zunanje Nadeve, pravosodnemu mi-"®tru, predsednikom se-in poslanske zborni-Enricu De Nicoli, generalnemu vladnemu ko-®Barju v Trstu in pred-*®nniku tržaškega priziv-nega dvora. »Spričo vznemirjenosti ® a tiska,» je rečeno v re- luciji, «in spričo stali- “p nekaterih krajevnih u- ? n°v proti izdajanju za- j®n®kih določb glede upo- slovenščine v odno- do javnih uradov je ^nstvo « Pravnik«, ki ^uzuje slovenske pravni- 6 tržaškega ozemlja, na stiarni seji soglasno spre- o naslednji sklep: g, °t tolmač čustev vseh ovencev tržaškega ozem- ^ društvo „Pravnik”: Veobžaluje poja- hui so izraz seciaj že mi-J/® dobe in ki imajo na- DronraAtfi irrtroiowifl f Preprečiti izvajanje ,eznosti, katere je Ita- jjj 5večano prevzela, da - Se zajamčilo slovenske- mu Stvi avt°titonemu prebival-Ja ■ *** tu živi že stolet-gjtsvajanje njegove o- be I06 Pravice do upora-Ustnega materinskega UjJ?4 v odnosih z upraven in sodnimi oblastmi; Co \^°udarju, da to pravi-Ptm ^ ie bila skoraj Psa en stoletjem celo jj^dn jaška avstro-ogrska wartlija prisiljena pri-sam ~~~ ne upravičujejo 0 načela naravnega § TAUT0 • • . in potem še pravijo, da nismo demokrat iči! .. (Narisal R. Hlavotv prava, sprejeta v listini Združenih narodov in pri vseh civiliziranih narodih, temveč jih je potrdila tudi ustava, • osnovni zakon Italijanske republike, ki s členom 6 obvezuje vlado, da z ustreznimi določbami ščiti jezikovne manj- I šine; da je torej obveznost, sprejeta s podpisom londonskega memoranduma in o čemer govori njegov člen 4, samo logična posledica načel, sprejetih v ustavni listini Italijanske republike in ki so jih v dobi albertinske ustave tudi praktično izvajali, ko je tedanja vlada leta 1922 dala n. pr. tiskati slovenski uradni prevod kazenskega zakona v kraljevini Italiji za uporabo pri sodnih oblasteh naše dežele; ponovno poudarja, da kljub protizgodovinskim poskusom oživljanja žalostne preteklosti, poskusom, ki nasprotuje slavnim tradicijam Risorgi-menta italijanskega ljudstva, se noben Slovenec ne bo mogel nikdar odreči pravici uporabe lastnega materinskega jezika v odnosih z javnimi oblastmi, pravici, ki so si jo priborili tudi za ceno najvišjih žrtev mnogi mučenci in tisoči slovenskih borcev s prelivanjem plemenite krvi med zadnjo svetovno vojno; poziva republiško vlado, naj razveljavi diskriminacijske določbe v členu 122 zakona o civilnem pravdnem postopku in v členu 137 zakona o kazenskem pravdnem postopku, in poskrbi za praktično izvedbo tudi določbe čl. 4 londonskega memoranduma in s tem odstrani eno izmed o vir vzpostavljanja vzajemnega zaupanja in iskrenih prijateljskih odnosov med obema sosednima državama in njunim ljudstvom ter nudi tako slovenskemu prebivalstvu dokaz njegove enakosti z italijanskimi državljani ne samo v dolžnostih, temveč tudi v pravicah. Trdno smo prepričani, da bo s takim ravnanjem delo republiške vlade tudi v soglasju z najvišjimi koristmi italijanskega naroda na tem obmejnem o-zemlju.» * * * Med tistimi, ki so doslej javno protestirali spričo vesti, da pripravlja vlada zakonske določbe za izvajanje določil posebnega statuta londonskega memoranduma, je bilo med prvimi tudi vodstvo tržaške odvetniške zbornice, ki se je na ta način uvrstilo med one, ki se pod vodstvom fašistične MSI — ki je protest prva sprožila — udeležujejo te najnovejše protislovenske gonje. Resolucija društva ePravnik* pa dokazuje, da vodstvo zbornice to gonjo ne vodi v imenu vseh svojih članov. Prav tako ni točna trditev vodstva zbornice, da gre za «splošno zgražanje Italijanov Trsta*, še manj pa trditev o cprepo-tentnosti tistih, ki že uživajo široke svoboščine». Pač pa je res tisto, kar ugotavlja gornja resolucija. da gre ne samo za na-ruvno pravico vsakega človeka, da se poslužuje svojega materinskega jezika pri občevanju z javnimi u-pravnimi in sodnimi oblastmi, pravico, ki jo priznavajo vsi civilizirani narodi na svetu in ki je zapisana tudi v ustavi republike Italije ne glede na podpis predstavnika italijanske vlade pod besedilom londonskega memoranduma. Zato se samo po sebi postavlja vprašanje, na katero bi moralo vodstvo tako ugledne ustanove, kakršna je odvetniška zbornica, tudi javno odgovoriti: Ali je za to vodstvo zbornice ustava osnovni zakon republike, ki so *o dolžni spoštovati vsi državljani, predvsem pa tisti, ki so na odgovornih mestih v vladi in prav nič manj tisti, ki so kot pravniki že po svojem poklicu še prav posebej za to poklicani? /Ji so člani vodstva odvetniške zbornice v Trstu mnenja, da je stvar morale in časti, da neka vlada, potem ko je svečano in prostovoljno podpisala določeno mednarodno obvezo, to obvezo dolžna tudi izpolniti, kajti med take obveze spada tudi izvajanje določb posebnega statuta londonskega memoranduma? Ali pa morda vodstvo tržaške odvetniške zbornice misli, da se mednarodne obveznosti podpisujejo zato, da se po podpisu ~ v zasmeh sopodpisnika — kršijo tn teptajo ln da v tem primeru podpis repub liške vlade velja toliko kolikor prijajo podpisane mednarodne določbe tistim, ki jih je zgodovina obsodila kot povzročitelje najrečjega svetovnega kla nja na svetu? «DUHOVNI TEKME O DVEH SOVJETSKIH SPUTNIKOV Prvi ameriški satelit od včeraj v vsemirju Izstrelili so ga z raketo ameriške vojske «Jupiter-C» - Zadovoljstvo v ZDA in čestitke sovjetskih znanstvenikov - Aprila drugi satelit, morda še prej pa tretji sovjetski sputnik IVASHINGTON, 1. — Ameriški vojski se je končno posrečilo izstreliti umetni satelit, ki sedaj kroži okoli Zemlje. To je sporočil predsednik Eisenhovver dve uri po izstrelitvi. Eisenhowerjevo sporočilo pravi: «Satelit je bil izstreljen v svojo krožno pot s spremenjeno raketo »JupiterO. Izstrelitev spada v okvir sodelovanja naše države v mednarodnem geofizičnem letu. Vse informacije, ki jih bomo dobili od satelita, bomo takoj dali na razpolago znanstveni skunnosti sveta.» Državna akademija zna- nosti je uradno SDoročila, da je satelit začel krožiti okoli Zemlje ob 22.55 po krajevnem času (ob 4.55 po srednjeevropskem času). Uradno ime satelita je 1958 Alfa«, medtem ko ga je Pentaeon krstil z imenom «Explorer». V Pentagonu so tudi sporočili, da bosta zadnji del rakete in satelit krožila skupaj okoli j 480 km nad .Zemljo. Svetil Raketa «Jupiter C», s katero so satelit izstrelili, je štiridelna raketa. Zadnji del je dolg en meter in 10 cm. Ostali trije elementi pa so: prvi del rakete je raketa #Kcdstone». Drugi del je raketa «Sergeant», tretji pa je sestavljen iz naprav iste vrste. Satelit je stopil v svojo krožnico v višini približno Zemlje, ne da bi se ločila. •Satelit se ne bo mogel vrniti na Zemljo cel. V njem sta nameščeni dve radijski oddajni postaji. (Drugi podatki, kakor so jih uradno javili, so razvidni iz posebne tabele, ki jo objavljamo po. sebej. Qp. ur.). V satelitu je več instrumentov, ki bodo dajali podatke o temperaturi na površini satelita, o notranji temperaturi, o učinkih delovanja kozmičnih žarkov in o kozmičnih žarkih samih. Za merjenje kozmičnih žarčenj je v satelitu nameščen Geigerjev števec. se bo kakor zvezda pete velikosti in ga bo zaradi tega težko videti š prostim očesom. Ni znano, koliko časa bo lahko krožil okoli Zemlje. Prevladuje mnenie, da bo lahko ostal v stratosferi več mesecev. Uradno so sporočili, da je največja razdalja satelita od Zemlje približno 2720 km, najmanjša pa 320 km. Njegova hitrost je 31.040 km na uro. Po uradnih podatkih napravi satelit svojo pot okoli Zemlje v 113 minutah. Satelit so izstrelili v smeri vzhod-jugovzhod. Medtem je načelnik balističnega odseka vojske gen. Medaris izjavil, da je vojska dobila navodila, naj izstreli še en satelit z raketo «Jupiter C». Ravnatelj načrta «Vanguard» dr. Hagen pa je izjavil, da se tudi mornarica pripravlja na nov poizkus z «Vanguardom». Dr. von Braun, ki je vodil pripravljalna dela, je kmalu po uspešni izstrelitvi na tiskovni konferenci dal nekaj podatkov o satelitu. O tem so govorili tudi drugi znanstveniki. prvi podatki pa niso bili še točni in dr. Braun je pozneje znova sklical tiskovno konferenco. Povedal je, da je največja oddaljenost satelita od Zemlje 2720 km, najmanjša pa 320 km. Hitrost satelita, ki je večja kakor so predvidevali, je rahlo spremenila predvidevanja glede krožne poti. Ce bi bila hitrost rakete, ko je stopila na krožno po*, manjša, bi bil apogej sedaj bolj blizu. Dr. Braun je nato izjavil, da gre do sedaj vse dobro ter da satelit pošilja podatke, ki so jih znanstveniki pričakovali, tako ameriškim oporiščem kakor vsem ostalim oporiščem na svetu. Dodal je, da so ZDA sporočile v Moskvo podatke o radij- Podatki o dveh sovjetskih satelitih in o ameriškem: SPUTNIK I. SPUTNIK II. EXPLORER Teža: 38 kg in 606 g 580 kg in 300 g 13 kg in 365 g Oblika: okrogla stožčasta cilindrasta Premer: 58 cm 15 cm Dolžina: 4.95 m 90 c m Tovor: znanstveni inštrumenti znanstveni instrumenti in «Lajka» 4 kg in 500 g znanstvenih inštrumentov Dan izstrelitve: 4. oktobra 1957 3. novembra 1957 31. januarja 1958 Hitrost: 8 km na sekundo 8 km na sekundo pribl. 31.000 km/h Pot okoli Zemlje: 95 minut 103 minute 113 minut Kot krožne poti z Ravnikom: 65 stop. 65 stop. 35 stop. Apogej (najvišja točka): 900 km )700 km 2720 km PerigeJ (najnižja točka): 230 km 250 km 320 km Frekvenca znakov: 20.005 Mgc 20.005 Mgc 108 Mgc Radio: 40.002 Mgc 20.002 Mgc 108.3 Mgc skih znakih satelita. Do sedaj pa niso dobili iz Moskve še nobenega uradnega sporočila, to pa zaradi tega, ker satelit ne leti nad sovjetskim ozemljem. Obe radijski postaji v satelitu ne oddajata znakov v presledkih, pač pa nepretrgane muzikalične zvoke. Oddajnik, ki oddaja na dolžini 108 megaciklov, se bo lahko slišal dva meseca, drugi pa samo dva tedna. Von Braun je tudi izjavil, da so usnehi, ki so jih doseči j v Sovjetski zvezi na balističnem področiu, »strahoviti«. Dodal je, da je potrebno delati in hiteti. »Pozabimo za sedaj znatno težo drugega sovjetskega smrtnika, je pripomnil, in glejmo naš satelit z enega samega vidika kot «duhovnega tekmeca« druge sovjetske majhne lune.« Jatem je nemški znanstvenik omenil, da je bil prvi načrt ameriške vojske — ffOrb:t"r„ — nnpravlien poleti 1954. Prvi ameriški satelit bi po mnenju ameriške vojske lahko letel okoli Zemlje poldrugo leto pred sovjetskimi spufriiki, če ne bi Pentagon oviral priprav vojske in favoriziral mornarice. Zatem je von Braun dejal, da namerava vojska izstreliti nov satelit v aprilu. Cez dve leti pa bo no njegovih trditvah ameriška vojska lahko izstrelila satelit, ki bo tehtal pol tone. Raketa «.Tuniter C» se v svoji sedanii obliki ne bi mogla uporabiti za tako izstrelitev. Medtem so številne opazovalne postaje že sporočile, da so ujele radijske znake satelita. Tudi iz Moskve javljajo, da so znake ujeli v observatoriju v Taškentu, prestolnici Uzbekistana. Predsednik fakultete za fiziko na ameriški univerzi v državi Iowa dr. Van Allen je izjavil, da so vsi podatki o obnašanju ameriškega satelita izvrstni in da vse poteka zelo dobro. Dodal je, da prihajajo informacije o satelitu v redu ter da so satelit slišali povsod, kjer je Sp tmmk pfctlp '■ v;U Prva fotografija umetnega satelita ameriške vojske, ki ga dva tehnika nameščata v zadnji del rakete «Jupiter - C*, štiridelno raketo so izdelali v Centru za izstrelke v Huntsville (Alabama), ki ga vodi Wer-ner von Braun. Satelit ima obliko volja s stožčasto konico in tehta 13 kilogramov. Izdelal ga je dr. Wil-liam H. Pickering, ki ga vidite v gornjem krogu in ki vodi laboratorij za pogonska goriva na politehniki v Kaliforniji. ,< T* po predvidevanjih letel mimo. Navzoči so bili tudi. drugi štirje znanstveniki, ki so, kakor Van Allen, neposredno sodelovali pri izstrelitvi satelita. Zvedelo se je, da potuje satelit okoli Zemlje s hitrostjo približno 18:000 milj in uporabi za enkratno pot okoli Zemlje 113 ali 114 minut. Ravnatelj laboratorijev za geofiziko ameriškega le- talstva dr. Manring pa jc povedal med drugim, da sc zdi, da so udarci meteoritov takoj v začetku satelitovega poleta okoli Zemlje pokvariti tri ali štiri od enajstih aparatov v satelitu, ki registrirajo akcijo meteoritov. Dodal pa je. da so se morda aparati pokvarili za- (Nadaljevanje na g. strani) ts \ / v&lonbuNi. _ č « * O A* O £ Zontjuldonk e S«op Samsgn 7 \ BotudM.Cfc^; Erzurunv-' _ Trabzon Ankara v tskisehtr C Antonia Kutaisi len,nakan (Vgrrovabod N Erevan/ Z S s C. Krasnovodsk Kr« to ► Motat,a | J ‘-Tebril Ar^t * Diyart)(ikir r 4* 'XSl V o I ^ — Tobruk Matruh fl Fo*juff» Anfak ! TifrK, S*, Sl RIJ*/"'"1' ^ Bmrut /j)/V .S , _ A Domosk. S j R A ” I) s- ; Tjghranjgr ( 'poomnoh shabad'^ • Harat P Vnte @Tašk y Samarkand 1 Stblmobal f U.S \0 c Mozor \ 'e /Hamodon® KimA' f , /, i» uamasv , *- i r\M' v ' ' \ ' \ °?Je -JfsoštMd / Dom,.ta N, /omot ’ ^(ohor,^ Iv'* .-A.«' •«- \ ^ v.-» PERZIJA' ® ) AFGANISTAN BTftiand N ViLaV l. -.RDAM4JA N £ P UD 'v J a- - v ^ 'j ' r s . '\ ' < / % 6ira '[ - —V \ ' s * • Abadan * / Kuvoit V"*' 'srB«ndar Abbos • Buraida Oamrram« Sopran 11 ,VaiV0v. Policija in Javno mnenje pripisujeta to »lepo* početje dijakom. Caril Je policija skupno z 19-letnim Stark-weatherejem aretirala, ker da sta to početje organizirala onadva. Sedem dni v svetu Sodelovanje z bogovi Ljudje iz časov, ko je bila vera v raznovrstne bogove bolj raziirjena, bi danes — če bi bili Se med nami — morda pripisovali dosedanje reuspehe Američanov z izstrelitvijo umetnega satelita dejstvu, da se preveč oddaljujejo od teh bogov. Pa tudi danes ljudje kaj radi ljubijo sklicevanje na stare bogove in tako se je zgodilo, da sz je Američanom končno posrečilo pognati svoj majhni satelit v vsemirje kmalu potem, ko so se odločili da dajo prednost raketi »Jupiter*. To je v starorimski mitologiji ime največjega boianstva, ki vodi svet. Tako so si Američoni izbrali za sedaj tega boga, medtem ko so si Angleži i2brali t.arorimskega boga morja Neptuna, To je izrecno izjavil v londonski spodnji zbor-tiici Mac Millanov namestnik Butler, ko je dejal, da uspehi, ki so jih dosegli angleški znanstveniki na področju nadzorstva termonuklearne energije, pomenijo, da bodo oceani v prihodnosti noti »ir e-nergije. (V zadnji nedeljski številki smo na prvi strani poročali o angleških uspehih v llanoellu, kjer se jim je posrečilo doseči spajanje atomov težkega vodika in s tem v zvezi temperaturo pet milijone v stopinj). «Staro geslo ’Velika Britanija obvladuje morja’ — je nadaljeval Butler — bo dobilo nov pomen. Pustite, naj drugi pošiljajo pse v vsemirje. Mi bomo delali skupno z Neptunom za blaginjo našega ljudstva.» Za Ruse pa je povsem razumljivo, da se niso zatekli k nobenemu bogu in so svoj satelit imenovali enostavno — satelit (sputnik), čeprav ga je Vatikan zlobno krstil za Marsa (boga vojne). No, sedaj ko ima vsak svoje in ko so na Zahodu končno rešili svoj ugled in premagali svoj čut manjvrednosti pred Sovjetsko zvezo, ter že zmagoslavno kričijo, da je sedaj uravnotežje sil» vzpostavljeno, bodo morda vendarle bolj pripravljeni kakor do sedaj sesti za skupno mizo irt začeti razgovore, ki naj privedejo do prenehanja nenehnega prerekanja in pripravijo pot za plodno sodelovanje med vsemi narodi. Zunanji ministri in babice Iz številnih izjav državni-ltfvm je opaziti jplošno željo, da bi do razgovorov vendarle prišlo. Hruščev je » svojem razgovoru z dopisnikom londonskega »Timesa* izjavil, da je SZ pripravljena tudi počakati za sklicanje konference najvišjih več kakor dva ali tri mesece. Poudaril pa je, da bi se morali najprej sestati najvišji, da prebijejo led nezaupanja in dajo spodbudo za poznejše razgovore. Pri tem je namreč popolnoma u-pravičeno poudaril, da so nekateri zunanji ministri kakor tiste babice, ki jim ni do rojstva otroka. Zato naj led prebijejo snajvišji*. Vsaj prvo tanko plast ledu so » preteklem tednu prebili, ko so v Washingtonu podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju med ZDA in SZ. Sporazum določa večjo zamenjavo znanstvenikov, turistov in na splošno tesnejše sodelovanje na kulturnem in športnem področju. Tako v Washingtonu kakor v Moskvi so poudarili veliko zadovoljstvo nad tem dogodkom, ki bo pripomogel k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in približevanju, tako da bo Kvsahdo lahko pokazal svojemu sosedu, da ni ljudožerec», kakor je izjavil Hruščev v svojem .ntervjuju z dopisnikom »Timesa». Hruščev je tudi poudaril, da je nezaupanje vedno na eni in drugi strani in je zato potrebno počasi ustvariti o-zrarčje zaupanja. Začeti pa je treba postopoma prav kakor pri obedu; najprej začetna jed, zatem pa ribe, meto in na koncu posladek. «Ce neki bolnik dolgo časa ne je, je pripomnil Hruščev, mu zdravnik ne da takoj obilne hrane. To bi ga lahko umorilo.* Kakor rečeno, pa se še ne morejo zediniti, kdo naj začne z začetno jedjo: zunanji ministri ali pa snajvišji*. Do kod smo prišli? To je naslov članka, ki ga je napisal Aleš Bebler za «Mednarodno politiko* in v katerem analizira sedanje stanje v prizadevanjih za ponovno navezavo stikov med Vzhodom in Zahodom. V prvem delu svojega članka poudarja Bebler, da se ta dosedanji sadovi izmenjave pisem ne smejo podcenjevati, ker je že dejstvo, da o važnih mednarodnih vprašanrjih govore, čeprav sedaj samo s pismi, najodgovornejši držaoniki sveta. Ze to dejstvo je ustoarilo na »uetu nooo, boljše vzdušje. »A praktično, kje smots te sprašuje člankar in nadaljuje: «Konferenco predsednikov vlad so v načelu sprejeli. Našli so vrsto vprašanj, o katerih je nesporno, da bodo vključena v dnevni red. V središču teh vprašanj je vprašanje oboroževanja oziroma razorožitve, kar je tudi naravno. V tem oziru je treba zlasti poudariti, da se izmenjave pisem (in izjave vrste državnikov v zvezi s tem) odlikujejo po svoji konkretnosti. Največ konkretnih predlogov je bilo ticer sproženih z ene »trani, lahko pa pričakujemo, da bo takšnih predlogov več tudi z _ • : * lm KORAK NAZAJ S 1. julijem 1957 so ukinili slovensko izdajo drugega dela «Uradnega vestnika» - «List zakonitih objav tržaške pokrajine> V W«rtiingtonu so 27. t-m. podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju med ZDA im ZSSR. Sporazum predvideva izmenjavo filmov, televizijskih programom in tudi obojestranskih obiskov kulturnih delavcev- Sporazum sta podpisala za ZSSR sovjetski veleposlanik Zarubin (desno) in posebni svetnik ameriškega zunanjega ministrstva Wi‘lliam Lacy, ki ga vidimo ko se rokuje z Zarubinom Do nedavnega sta izhajala tudi v slovenskem prevodu oba dela »Uradnega vestnika*, najprej Zavezniške vojaške u-prave in nato Generalnega vladnega komisariata za Tržaško ozemlje. Prvi del prinaša, kot je znano, ukrepe in odloke generalnega komisarja, drugi pa u-radne objave, to je točne zbore akcij skih družb, zadrug, in podjetij. 8 1. julijem 1957 je prenehal izhajati Uradni vestnik — drugi del — uradne objave in se spremenil v »List zakonitih objav tržaške pokrajine*, ki ga tiska, prodaja in odpošilja »La Editoriale Li-braria di Trieste*. Vloge za inserate sprejemajo pri Prefekturi - upravništvo Lista zakonitih objav. Lepo je bilo napovedano v Uradnem vestniku, da se bo ta sprememba izvršila in da bosta kakor doslej izhajala italijanska in slovenska izdaja. Naročniki plačujejo naročnino in čakajo. Dobivajo italijansko in slovensko izdajo prvega dela Uradnega vestnika, tisto z odloki in ukrepi ter novo italijansko izdajo drugega dela Uradnega vestnika, ki se sedaj imenuje «List zakonitih objav Tržaške pokrajine*. Slovenskega prevoda pa ni. Ko reklamirajo slovensko izdajo, jim sporoče na navadnem listku, da izhaja »List zakonitih objav* samo v italijanščini. Vsa povojna leta smo imeli torej Slovenci na Tržaškem do 1. julija 1957 oba dela «Uradnega vestnika* v slovenščini. Takrat je nekdo ukinil slovensko izdajo drugega dela. Iz kakšnih razlogov so se na pristojnem mestu odločili za ukinitev slovenske izdaje «Lista zakonitih objav tržaške pokrajine*? Saj morajo tudi Slovenci oglašati v »Listu zakonitih objav* občne zbore Svojih zadrug in podjetij. Na žalest so zelo številni slovenski kmetje, ki so zelo zainteresirani na številnih objavah prefektumih administrativnih uradov glede razlastitvenih postopkov, ki se objavljajo v «Listu zakonitih objav*. V tem listu je objavljenih tudi vse polno izjav o dozdevni smrti oseb slovenske narodnosti, štiri slovenske občine tudi objavljajo razna svoja obvestila v tej uradni publikaciji. Namesto razširjenja dvojezičnosti pa so prav na vrhu uradne piramide zožili u-radni stik s slovenskim delom prebivalstva prav v času, ko se v uradnih rimskih krogih pojavlja skromno razumevanje za dvojezičnost v uradnih objavah. Kako naj si razlagamo ta korak nazaj, in to celo na pobudo tukajšnje pristojne oblasti, ki ji obveznosti italijanske vlade glede dvojezičnosti niso neznane? druge strani. To bi bilo vsekakor zaželeno. Pri tem moramo tudi upoštevati, da v pismih ni bilo povedano vse. kar bi hotele posamezne vlade povedati, lz raznih uradnih izjav kakor tudi iz poročil v tisku je videti, da posamezni konkretni predlogi z ene strani izzivajo takšen odmev na drugi, da je v nekaterih vprašanjih že videti obrise možnih sporazumov. Poglejmo en tak primer: predlog, ki je dobil ime načrt Rapackega. Ta predlog je vzbudil v Zahodni Evropi v bistvu zelo dober odmev, tako da ga vodja laburistične stranke Gaitskell prišteva med tista vprašanja, ki so tdozorelas (o nenapadalni pogodbi in prepovedi poskusov z atomskim orožjem).* Zatem pravi člankar, da se ne smemo vdajati prevelikemu optimizmu, ker soglasje o konferenci in o dozorelosti posameznih vprašanj še' ne pomeni, da vodi od zdaj dosežene stopnje zaupanja do stanja, v aterem bo vojna nevarnost odvrnjena, asfaltirana cesta. Pri tem niti ne bi bil o pametno, če bi bistvenim oviram dodajali še nebistvene, ra pr. tistj, ki se tičejo postopka, kakor so priprave konference in njen dnevni red. Vsakdo se strinja, da je treba konferenco skrbno pripraviti. Tež! ro pa bo razumel, če napravijo iz vprašanja oblik teh priprav oviro za samo konferenco ali vsaj razlog za njeno neskončno odlaganje. Pri tem je važno, kdo naj se konference udeleži. Od sestave konference je namreč odvisen njen značaj in vzdušje na konferenci. Zato je zelo važen Titov predlog, naj bi na konferenci sodelovali tudi predstavniki manjših držav. Zlasti pa bi lahko imele pomirjevalno vlogo na konferenci države, ki niso vključene v noben blok, Te dežele imajo svoj delež zaslug tudi v sedanji pripravljalni fazi nove konference. Neuspeh ankarske konference Konferenca bagdadskega pakta » Ankari se je zaključila v glavnem s poveličevanjem Eisenhowerjeve doktrine za Srednji vzhod. Konferenco so označevali bolj za ciprsko kakor za bagdadsko, ker sta se Irak in Pakistcn vmešavala v britansko-turške GOVORICE IN DEJSTVA O PROTIITALIJANSKI GONJI V CARACASU 80 tisoč «don FiIippovih» listkov in orožje za osovraženega Estrado Siromašni izseljenec iz Lucanije, ki si je v Venezueli nagrabil velikanska bogastva, je na vse pretege podpiral osovraženo diktaturo in porušil sloves, ki so si ga italijanski delavci tam ustvarili (Nadaljevanje na 8, strani) Na južnoameriški celini so državni udari in revolucije zelo pčgosti. Vendar pa še ni nobena južnoameriška revolucija imela v Italiji toliko odmeva kot »mala revolucija* v Venezueli, ki se je začela 21. januarja, ko so venezuelske s ngiojipe zrušile diktatorja Jimeneza. V dneh, ko so bile po prestolnici Venezuele Caracasu in nekaterih drugih središčih borbe med uporniki in Jime-nezovo policijo, so v marsikateri družini ▼ Italiji z nestrpnostjo in strahom po-j slušali vesti. Kako tudi ne? Saj je v Venezueli od 500 tisoč tujih naseljencev skoraj 200.000 Italijanov. Poleg tega so se takoj v začetku razširile vesti o ksenofobiji venezuelskih upornikov, ki da se je usmerila predvsem proti italijanskim doseljencem. Zato ,ii nič čudnega, da so prve italijanske Izseljence, ki so se z letali vrnili v Ciampino, dočakali na letališču številni novinarji in reporterji ter mnogo številnejša množica sorodnikov italijanskih izseljencev. K preplahu je pripomogel tudi tisk, ki je ne glede na svojo opredeljenost na velike pisal o linčanju Italijanov v Caracasu. Zadeva je šla tako daleč, da je prišla celo pred parlament in poslanci z leve in desne so od zunanjega ministra zahtevali, naj da pojasnilo v zve-zi z govoricami, da je temu krivo tudi italijansko diplo- Dosedanji madžarski predsednik vlade Janoš Kadar je podal ostavko, da bi se mogel bolj posvetiti partijskemu delu. Na položaju predsednika vlade ga je zamenjal dosedanji podpredsednik Muenicli, ki ga vidimo, ko podpisuje zaprisego matako predstavništvo v Venezueli in predvsem sam veleposlanik Justo Giusti del Giardino, ki da je bil velik pobornik in zagovornik diktatorja Jimeneza. Podtajnik v zunanjem ministrstvu za izseljevanje De Martino je _na interpelacije v zvezi s tem odgovoril pomirjevalno in skušal opravičiti ravnanje italijanskega diplomatskega predstavništva in italijanske kolonije v Venezueli s tem, da je bila Ji-menezova policija zelo stroga in da je kontrolirala vse početje državljanov, zato da so tudi italijanski izseljenci morali pri decembrskih «volitvah» glasovati za Jimeneza, ker da bi sicer izgubili službo in položaj ter da se 20. januarja niso mogli udeležiti skupno z venezuelskim ljudstvom splošne stavke proti Jimenezovemu režimu, ker da bi sicer postali žrtev represalij. Hkrati pa je priznal, da je italijanski veleposlanik Justo Giusti del Giardino sodeloval z bivšim Jimenezovim šefom policije, osovraženim Pedrom Estrado ter da bodo v Rimu vso to zadevo preiskali. V vsakem takem primeru je malone nemogoče točno ugotoviti vse podrobnosti, toda kaže, da v Caracasu in drugih venezuelskih središčih vendarle ni bilo tako hudo. Ubita sta bila namreč le dva Italijana, nekaj več jih je bilo ranjenih. I-talijanski podjetniki in trgovci pa so utrpeli za kaki dve milijardi lir škode, ko so med uporom množice po-razbile njihove trgovine in kako drugo podjetje. Sicer bi se zares zdelo čudno, kako je mogoče, da bi se množice mogle pognati izključno proti italijanskim naseljencem, toda že sam De Martinov odgovor nakazuje, da italijansko predstavništvo ni bilo preveč priljubljeno, kajti stiki veleposlanika z načelnikom policije so sicer potrebni, vendar imajo podobne stike tudi druga diPlomaWk» predstavništva in vendar se množice niso pognale proti tujim doseljencem. Sicer pa bodo to razčistili v Rimu. Tu bomo pa prikazali primer nekega drugega italijanskega izseljenca v Venezueli (ki verjetno ni edini), čigar dejavnost P» j» prav gotovo vzrok, zakaj so se uporniki spravili nad i-talijanske doseljence. Ko je odbor revolucionarnih sil 20. januarja z letaki obvestil množice, da »e u-por začenja, je 40-letnl Filippo Gagliardi pobral šila in kopita in skupno » svojima dvema bratoma pobegnil iz Venezuele, Kdo je Filippo Gagliardi? Pred 20 leti se je Filippo Gagliardi brez počenega groša v žepu izselil iz Montesa-na sclla Marcellan* (neke majhne vasi v Lucanii) v Caracas. Danes je on večkratni milijarder in najmogočnejši človek v Caracasu. Tu moramo sicer dodati, da trenutno ni več v Caracasu, pač pa ponovno v svoji rojstni vasi, kjer si je že pred leti zgradil razkošno vilo.'Odveč bi bilo dodajati, da je bil Gagliardi vnet po-bornik Jimenezove diktature, saj je svoje velikansko bogastvo nakopičil z naročili in javnimi deli, ki mu jib je poverjal Jimenez, Za Ji-menezov režim je gradil velikanska dela, polastil se je naftnih vrelcev in čistilnic, hotelov in industrij, skratka velikanskega bogastva, do katerega se je dokopal v »prijetnem ozračju* Jimenezove diktature. Jimenezu je za protiuslugo poklonil razkošno vilo. Vse to pa bi pri venezuelskih množicah ne ustvarilo sovraštva proti Italijanom, saj delajo prav tako tudi kapitalisti iz ZDA, ki dejansko gospodarijo nad venezuelskim naftnim bogastvom. Toda italijanski izseljenec Michele Carriello, ki je prav tako zbežal zaradi «male re- volucije*, je povedal, da so uporniki našli v nekem Ga-gliardijevem hotelu orožje, ki ga je Gagliardi dal na razpolago bivšemu šefu Jimenezove. tajne policije Pe-dru Estradi za borbo proti upornikom. To pa še m vse. Decembra, ko je Jimenezu potekel mandat, je ta organiziral nekakšne volitve ali bolje referendum. Vsak volilni upravičenec je moral oddati plav ali rdeč listek. Plavi listek je pomenil, da glasuje za diktatorja Jimeneza in Filippo Gagliardi se je krepko pomujal, da je bilo teh listkov kar največ, saj je od približno 100.000 italijanskih volilnih upravičencev izsilil kar 80.000 »plavih* listkov. Zaradi njegovega gospodarskega položaja je bilo to njemu možno izsiliti, toda to se je sedaj maščevalo nad drugimi Italijani, ki so «glasovali» za Jimeneza, ki ga venezuelske množice niso trpele. Ko je ozračje postalo nevarno, jo je torej Filippo Gagliardi popihal v svoj rojstni kraj. kjer se je obdal s telesno stražo in noče sprejeti nikogar. Njegov brat Erriesto, ki je edini iz družine, ki drži še stik z o-s tal im svetom, pa še nadalje vztraja' da je Jimenez' «največji človek Južne A-merike*, dočim da je njegov brat Filippo »velikodušen dobrotnik Italijanov v Venezueli*. Filippo in bratje pa — po izjavah istega — iz Venezuele niso zbežali, pač pa prišli v rojstni kraj, kjer da bodo prisostvovali blagoslovitvi nove cerkve, ki jo Filippo poklanja vasi Montesano v spomin na pokojno mater. Blagoslovitev cerkve pa bo šele 25. mar- Ca. Ne vemo, če je bilo v Venezueli več takih Italijanov, kakršen je Filippo Gagliardi. gotovo pa je, da je že on sem porušil sloves, ki so ga v tej deželi uživali italijanski delavci in strokovnjaki V* A- 1 Jimenez si je organiziral močno tajno policijo. Na sliki na tleli član Jimenezove tajne policije, ki je postal žrtev upornikov ALI VEŠ... — da se tudi v Angliji 0* paža občutna kriza filmskih predstav. Ta pojav pripisi*’ jejo konkurenci ameriškega filma, predvsem pa televiziji. Tako je na primer ŠteVir lo obiskovalcev f 1 makih predstav padlo v prvih devetih mesecih lanskega leta za 16 odstotkov v primeri * letom 19&6, v primeri z letom 1950 pa kar za eno tretjino. * * * — da so se časopisi tako v Vzhodni kot v Zapadni Nemčiji spomnili 30. januarja i* ga označili za »najnesrečnej-ji dan v zgodovini nemšega naroda*. Takrat je namreč Hitler , prevzel oblast. Neki bonnski dnevnik je ob te) priliki objavil tudi sliko takratne baklade, opremil P® jo je z besedilom: »Tako se je začela katastrofa*. * * * — da se bomo po napovedih sovjetskih znanstvenikov v prihodnjih desetih letih vozili pod vodo z atomskimi prekomorskimi ladjami; spali bomo le dve uri na dan! življenje bomo podaljšali za dvajset let; odkrili bomo nove kemične elemente in bomo mogli z njimi prehraniti. 30 milijard ljudi; prodrli bomo 20 km v notranjost naše Zemlje In odkrili novo kovino, ki bo neprimerno odpornejša od železa (uporabiti jo bomo mogli v zelo tenkih lističih). . M * * * — da je v Angliji vedno manj »tetk*; največ jih je bilo takoj po prvi svetovni vojni, od takrat pa se njihovo število stalno manjša; leta 1962 bodo imeli enako število moških in žensk; leta 1971 pa bo že več moških kot žensk, tako da ne bo nobena Angležinja ostala brez moža. ** * — da so avtomobilisti mogli včeraj m morejo še da- • nes voziti brezplačno po vseh italijanskih avtocestah ker so nameščenci državnega cestnega podjetja napovedali stavko za ta dva dni, da bi državo prisilili k temu, ds bi končno vendarle sklenila z njimi delovno pogodbo in jim priznala pravice, ki j® uživajo tudi drugi delavci. * * * — da je največja italijanska tovarna FIAT prodala v lanskem letu svojih izdelkov za 350 milijard lir (za J® milijard več kot leta 1956) •* da bodo vseeno razdelili tudi letos enake dividende kot lani (SO lir na delnico), * * * — da so v angleški posl**3' skl zbornici postavili pred dnevi vladi naslednje vprašanje; «Spričo okoliščine, ds obstaja razlika v plači med funkcionarji moškega in ženskega spola, kakšno plačo bo imel funkcionar moškega sp®"’ la, v primeru da postan* ženska?* * * * ul — da je znani neapeljsk- župan in lastnik ogromne trgovinske mornarice monarhist Achille Lauro, ustanov’* $ producentom Robertom A marosom kinematografif družbo «Lauro-Amaroso C* nematografica*, ki namerava proizvajati filme ttmednaroi" nega značaja». * * * — da utegne priti znsn* angleška filmska igralka B®* linda Lee, ki se je nesrečn® zaljubila v princa FilipP* Orsinija in si poskušala **" radi tega vzeti življenj*' pred sodišče, ker se v Ang’1' ji poskus samomora kaznuj® po zakonu. * * * — da v Italiji čita str>^,e kar 13 milijonov oseb, to J polovica čitajočih Italijanov- — da so na televizijski daji »Odnehaš ali nadaljuj*:’ spet povabili prsato M*r' Luiso Garoppo, ki si je 2®,P, tej oddaji zaslužila 5 mil« nov s svojimi odgovori področja grške tragedije, da je cepnila Že pri P1^ vprašanjih, tako da se je to ral novi »šampion* zadov ljiti s komaj 75.000 lirami* — da je angleška lordi1 zbornica sprejela soglasno *«' bo- kov, na osnovi katerega 1 do mogle postati članice zbornice tudi ženske. je zgod.io prvič v zgodoVt ijo’ lo- ko angleškega parlamenta, kon bo stopil v veljavo, ga bo odobrila tudi P°* * ska zbornica. * * * * o o- — da je za en kg medu v treben nektar 16 milii°n y. cvetov, to je 2.5 do 3 kg n* tarja. Ena čebela nabere ^ dan komaj I g nektarja, u to količino pa mora ®bl* 5 do 6 tisoč cvetov. * * * s t- — da bodo v Egiptu k® j no vendarle popravili sfingi nos, ki so ji 9a,rtio" več kot 150 leti odstrelu' p poleonovi topničarji. * * * . m #•' — da Je večina banenm, meščencev v Buenos nadaljevala s stavko *® P .|p lanje plač kljub temu, \ef )e vlada opozorila, d* jženo in o-pripadaj°- ^Oži'anogefnagam°ddelka 5e bi- ^Mogreda Z° m zeh' jP’rje j« Pogledal dojaiPOdlf.na Wa‘*°n,, ik ^tvu v :Plaite prosim: ji ° Vas za ^cstcote. pro- LPrei®Mnik P°3asnil°. zakaj Č^kuMentih „ V Priloženih j... kivaij ,, ."renjene doma-*e.» °dklonil plačilo ta- Pre*'edal pa-v d*ial. i(V^r .k‘ Prašički!, rtm PoB ,Jetno so med- 4,Pr0a'- P1,1?°daite Po ‘g, Pismo,^ke Pianne-s* 8l»vi, p * Je popraskal nQ 'u PošiUiS1* poročil° 0 R Jonovii bite za inkaso.« Flannery je prejel to pismo naslednjega jutra. «Jaz naj poskrbim pri gospodu Morehousu za inkaso dveh dolarjev in pol!« si je tiho dejal. «Rad bi vedel, če ti pisarniški kozli poznajo gospoda Morehousa!« Flannery se je z vozom Ex-press Co. peljal h gospodu Morehousu. «Aha!» je vzkliknil gospod Morehouse, ko je videl, kdo prihaja. «Torej ste se vendarle spametovali. Prinesite zaboj kar sem!« »Nimam nobenega zaboja.« je odgovoril Flannery hladno. Imam račun za gospoda Morenhousa na dva in pol dolarja za zelje, katerega so pojedli njegovi morski prašički. Boste plačali v gotovini.« V odgovor mu je zaloputnil gospod Morehouse vrata pred nosom. Flannery je očitajoče pogledal vrata. »Očitno odklanja naslovnik plačilo zelja,« je ugotovil. Gospod Morgan, vodja tarifnega oddelka, je zaprosil za nasvet predsednika družbe. Ta je najprej hotel vse skupaj vzeti kot šalo. »Kako se glasijo tarifne postavke?« je vprašal. — »Prašiči 30 centov, domače živali 25 centov,« je odgovoril Morgan. — «Potem so morski prašički seveda prašiči,« je dejal predsednik. — Morgan se je strinjal; »Tudi jaz gledam na stvar tako. Predmet, ki lahko spada pod dve tarifni postavki, ocenimo seveda po višji. Toda — ali so morski prašički zagotovo prašiči? Ali niso to nekakšni kunci?« «Natanko gledano, so po mojem mnenju prej kunci kot prašiči,« je dejal predsednik. «Nekakšen vmesni člen med obema. Vendar mislim, da bi se moralo glasiti vprašanje: ,Ali sodijo morski prašički v družino domačih prašičev: da ali ne?’ Vprašal bom profesorja Gor-dona. Pustite mi akte tukaj!« Predsednik je pisal profesorju Gordonu. Na nesrečo pa je profesor bil prav tedaj nekje na vrhu Andov, kjer je zbiral razne vrste živali, in ga je pismo našlo po mnogih mesecih. Medtem je predsednik že pozabil na morske prašičke. Tudi Morgan jih je pozabil in gospod Morehouse jih je pozabil — la Flanery jih ni pozabil. Mnogo prej še, kot je prejel profesor Gordon pismo predsednika, je prejel Morgan pismo od Flanneryja; »Kar zadeva te morske prašičke — kaj naj naredim? Živijo silno plodovito družinsko življenje — zdaj jih je že 32. Ali naj jih prodam ali pa mislite, da je vaša podružnica v Westcote mena-žerija? Odgovorite takoj!« Morgan je brzojavil: »Prašičev ne prodajte!« Nato je pisal Flanneryju in ga opozoril na to, da prašiči niso last družbe, temveč da jih zadržujejo samo, dokler se tekoča zadeva z naslovnikom ne pojasni. , Flannery je opazoval morske prašičke in vzdihoval. Kletka, kamor jih je premestil, je že postala premajhna. Ogradil je ves zadnji del svoje pisarne za morske prašičke. Svoje redno delo je moral opravljati z izredno naglico, kajti morski prašički so mu jemali večino časa. Nekaj mesecev kasneje je napisal čez list papirja samo številko «160» in ga poslal Morganu. Morgan mu je list vrnil s prošnjo za pojasnilo: Flannery je odgovoril: »Zdaj je že 180 morskih prašičkov — za božjo voljo, dovolite mi, da jih nekaj prodam. Ali pa želite, da zblaznim?« »Ne prodajte prašičkov!« je brzojavil Morgan. Nedolgo zatem je prejel predsednik sporočilo profesorja Gordona. Dolgo in u- čeno pismo je poudarjalo dejstvo, da je morski prašiček Cavia Pornellus, medtem ko je navadni prašič zvrst iz rodu Sus iz družine Suidae. «Torej le niso prašiči,« je dejal predsednik Morganu. «Uporabiti je treba tarifo 25 centov.« Morgan je vnesel u-strezno pripombo v akte in jih poslal dalje obračunskemu oddelku. Obračunski oddelek je pisal po običajnem roku čakanja Flanneryju, da naj — ker ima v varstvu 160 morskih prašičkov, ki so last stranke — spravi blago do naslovnika in naj kasira zanje po 25 centov. Flanne-ry je porabil en dan, preden je preštel svoje varovančke tako, da jih je gnal skozi ozek vhod v kletko. »Obračunskemu oddelku« je nato napisal pismo. »Morda jih je bilo kdaj 160 — toda zdaj jih je že čez 800. Kako je s 64 dolarji, ki sem jih plačal za zeljnate glave?« Mnogo pisem je šlo še sem in tja, preden je lahko obračunski oddelek razumel, kako je prišlo do pomote, da so vstavili v račun 160 morskih prašičkov namesto 300. Brzojavil je obračunskemu oddelku: »Ne morem kasirati. Sprejemnik neznano kam odpotoval.« Flannery se je moral omejiti na nekaj kvadratnih metrov v predsobi, obenem je plačeval dva dečka, da sta skrbela za živalce. Tistega dne, ko jih je Flannery naštel 800, je prišlo že novih 8 in ob času, ko mu je obračunski oddelek končno poslal pol-nomoč, da kasira tarifno postavko za osem sto, je že nehal skrbeti za sprejem in odpošiljanje ostalega blaga. O-krog pisarne je zgradil hodnike — nadstropje na nadstropje. Zdaj je moral skrbeti že za 4064 prašičkov. Takoj po odpremi svojega polnomočja je poslal obračunski oddelek še eno pismo in končno brzojav: «Pomota v obračunavanju morskih prašičkov. Kasiranje za dva 50 centov. Vse ostale izročite naslovniku.« Flannery je tekel vso pot do hiše gospoda Morehousa, toda pred ograjo je obstal kot vkopan. Napis nad vhodom je oznanjal: .Dajemo v najem!’ Hiša je bila prazna. Flannery je zopet tekel nazaj do svoje pisarne. Med njegovo odsotnostjo se je rodilo 60 novih morskih prašičkov. Flannery se je spravil na obupno delo. Sest dečkov, katere je najel za živalce, se je tudi spravilo na delo. Garali so z naglico obupancev in zbijali kletko za kletko. Dan za dnem so šle pošiljke kletk, polnih morskih prašičkov kot reka brez konca od West-cota do Ney Yorka. Na koncu tedna je Flannery odposlal že 280 zabojev — v njegovi pisarni pa je bilo 704 živalic več kot takrat, ko je začel odpošiljati. «Prenehajte s pošiljanjem morskih prašičkov,« je prišel brzojav. «Skladišča so že polna!« Flanner je samo toliko prenehal z delom, da je bi-zojavil: «Ne morem nehati!« Z naslednjim vlakom je prispel posebni pooblaščenec družbe z nalogo na vsak način ustaviti veletok morskih prašičkov. Ko je njegov vlak pripeljal na postajo, je videl na stranskem tiru poseben vagon in pred pisarno je stal ekspresni dobavni voz. Sest dečkov je nosilo vanj košare polne morskih prašičkov. V pisarni je stal Flannery brez suknjiča in srajce in je z leseno lopato metal morske prašičke v košare. Jezno je pogledal pooblaščenca: «Se en voz poln — in rešen bom te zalege. In nikoli več ne boste dobili Mi-keja Flanneryja na vaše inozemske prašiče!« Potem je zopet naglo začel metati z lopato. Samo še nekaj morskih prašičkov je o-stalo. Ko je videl tako zmanjšano število, se mu je povrnila njegova stara lastnost, da je vse gledal z vesele strani. «No, saj ni bilo tako grozno, kot bi lahko bilo. Le kaj bi bilo, če bi bili ti morski prašički — sloni!?# RAZSTAVE V PISTOJI OB NEDAVNI 100-LETNICI SMRTI VELIKEGA IZUMITELJA PROF. DK. VLADIMIR MURKO: J&tifi e delo- Nova dognanja o prvih poizkusih z ladijskim vijakom na Krki in Ljubljanici - Resslove vetrne črpalke do danes ohranjene v istrskih solarnah Ressel kot izumitelj krogličnih ležajev - Resslovi širokopotezni projekti in njegove zasluge za gospodarski razvoj Slovenije, Istre in Krasa Lani 10. oktobra je poteklo 100 let, kar je umrl Josip Ressel, gozdni intendant, poznan predvsem kot izumitelj ladijskega vijaka. Čeravno je bil Josip Ressel po materi Ceh a po očetu Nemec, ni slučaj, da se prav Slovenci najbolj želimo oddolž;ti njegovemu spominu, saj je skoro dve tretjini svojega življenja in to najplodnejša leta, preživel prav med našimi predniki. Kakor je pa usoda velikih mož, da jih zaradi njihovega naprednega duha, ki daleč presega svoj čas, spoznamo šele po smrt5, tako je bilo z Resslom, da ga kot pomembnega in vsestranskega izumitelja v svoji pravi obliki spoznavamo šele danes — 100 let po njegovi smrti. Težnje Slovencev, da bi enkrat za -c ti. \ Pistoji je že dva tedna razstava slovenske sodobne umetnosti Svoja dela razstavlja enajst slikarjev, štirje grafiki in pet kiparjev. Med njimi so imena starejših umetnikov kakor tudi nekaterih še zelo mladih. — Na gornji sliki: Gabrijel Stupica, Dvojni portret (olje), na spodnji: Drago Tršar, Bik (bron). vselej razblinili škodoželjne nagibe nekaterih njegovih sodobnikov, da zgodovini prikrijejo resnico, so se bolj kot kdaj uresničile prav v komaj preteklem letu. Prizadevanja Tehniškega muzeja Slovenije, a posebno njegovega ravnatelja prof. Franja Baša so prav ob 100-letnici smrti Josipa Ressla rodila bogat uspeh; še posebno pa, ko je izpod peresa prof. dr. Vladimira Murka izšlo eno doslej najboljših znanstveno-biografskih del o Josipu Resslu pod naslovom k.IOSIP RESSEL - življenje in delo». V tem delu sleherna beseda zgovorno priča, s kolikšnimi napori, potmi in prebiranjem kupov dokumentarnega gradiva je bilo potrebno tehtati sleherno zgodovinsko laž in resnico. Tu ne gre bolj za iskanje novih dokazov, temveč tudi za njihovo povezavo z že znanimi dejstvi, ki pa so cesto celo zmotna in jih je bilo potrebno korigirati. Kakor gre tu za znanstveno snov, ki zahteva resda iznaj-diteljsiko navdahnjenje glede iskanja izginulih sledov v za nas že davno preteklost, tako je treba avtorju priznati, da še tako laskave besede ne bi mogle odtehtati tolikšne valvazorske veščine, s kakršno je uspel obdelati to snov v tako poljudni obliki, da jo bo z zanimanjem in zadoščenjem prebral vsakdo, komur bo ta knjiga na srečo prišla v roke. Pravim «na srečo«, kajti to delo je izšlo le v 1000 izvodih, od katerih bi bil vsak vreden, da ga povežemo v najlepše usnje. Ta knjiga je s prizadevanji požrtvovalnega avtorja iztrgala iz zgodovine velik kos resnice, odgonetila marsikatero nerešeno uganko, obenem pa dokazala, zakaj je Josipu Resslu vredno postavljati spomenike, še lepše in večje kot je tisti na Dunaju, ki bi sicer moral stati v Trstu. imiiiiiiiiiiiHimiimMltiMliiiilinflfUiiiiHUilnlHliiiiHinutiitiuHiiHimiiiiiiiliiiMiiiMiiMiiHiiiititmliiimmiiiliiiHiHiiliiiiiitiiiitiiiHMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMimMiiiiiiiiiiilliiiiliilifnllHmiliiii IZ ANKETE FRANCOSKEGA «EXPRESSA» Odgovori Fran^oise Sagan vladnim krogom niso bili všeč Mlada knjizevnica se je neprizanesljivo obregnila ob francosko politiko - Z milijardami, ki jih izdaje Irancija za vojno v Alžiriji, je dejala, pa bi se lahko zvišale plače profesorjev V Franciji so iznašli nov izraz: novi val (La nouvelle vague), s kateHm se označujejo mladi ljudje ali točneje: osem milijonov ljudi med 18. in 30. letom, ki sedaj vstopajo kot aktivni faktorji v življenje. Trimesečna anketa, ki jo je začel pariški list «Ezpress», izvedel pa francoski inštitut za proučevanje javnega mnenja, je poskusila z vrsto vprašanj dobiti erentgensko sliko», torej neusmiljeno resničen presek pogledov in zanimanj francoske mladine. Na koncu ankete je «Ex-press» objavil odgovore (na ista vprašanja, ki so bila postavljena mladim Francozom) mlade francoske knji-ževnice Francoise Sagan. Po teh odgovorih je videti Saganova mnogo bolj normalna, kot bi se moglo zdeti po vsem hrupu, ki so ga dvignili — pač iz reklamnih razlogov — okrog avtorice treh francoskih bestsellerjev l. 1956 in 1957. Navajamo vprašanja in odgovore: 1. Kaj bi hoteli predvsem vedeti o svoji bodočnosti? Ali bom vse življenje zdrava. 2. Ali mislite, da bo vaša ge- [ 8. Kaj je problem Francije neracija drugačna ob prejšnje? • št. 1? In v čem? Da. Bolj inteligentna. 3. Ali se imate za srečno ali nesrečno, ker živite v sedanj' dobi? Zakaj? Za srečno. To je vznemirljiva doba. 4. Ali ste srečna? Pojasnile svoj odgovor. Sem. To se ne pojasnjuje. 5. Ali ima ljubezen za vas pomen? Ah se vam zdi zvestoba bistvena v ljubezni? Da, odločilen pomen. Zvestoba? Ta je potrebna In te/ka. Zvestoba je c-hranila svoj prestiž in Balzacu bi bilo zelo dolgčas v »novem valu«. 6. Kaj po vašem mišljenju vodi današnji svet? (N. pr. petrolej, denar, vera, tehnika, politične strasti, seksualni instinkti. slučaj ali kaj drugega?) Zakaj tako mislite? Ekonomski interesi, o katerih navadni smrtniki malo vedo. 7. Ali mislite, da imajo lahko ljubje kot vi vpiiv na u-sodo Francije (v čem?), ali pa nasprotno čutite, da ste popol-noma v oblasti dogodkov (zakaj)? Ljudje kot jaz, kolikor gre za mojo generacijo, b i-do nekega dne brez dvoma imeli vpliv na tek dogodkov, toda ne sedaj r MMMKHMMfc&r mummt Fraitcoisie Sagan in Guy SchocHer pri premieri nove revije v pariškem Liilu. Alžirija. 9. Kaj je po vašem mišljenju v Franciji na mestu? Žetev, pošta, telefon in telegraf ter splošna ljubeznivost. 10. Kaj pa ni tako, kot bi bilo treba? Politika. 96 odstotkov Francozov tako misli. Ce bi 96 odstotkov državlja nov Gvatemale prav tako mislilo ... koliko bi nam ostalo ministrov, če v naših žilah ne bi tekla dobra in blaga keltsko-galska kri. Kar se tiče poedinih skr bi, ima tukaj vsakdo svoj vrtiček: intelektualci imajo svoje težave, trgovci davke, a delavci so brez svojega majhnega vrta, ali točneje: so brez svoje hišice v majhnem vrtu, ki ga nimajo. 11. Ali mislite, da bo še za vašega življenja izbruhnila nova svetovna vojna? Bojim se, da bo. 12. A'i bo po 'asom mišlie-nju vojna v Alžiriji še dlje časa trajala? Zakaj? Ne. Pravi Francozi se bodo nekega dne uprli. A ves ta majhen organiziran nered — poleg tega pa tako krvav — v Alžiriji bi se lahko prenehal. 13. Kateri pisatelj od teh, ki jih bomo našteli, je po vašem mišljenju zlasti vplival na duhove vaše generacije? Ara-gaon, Beroanos, Breton, Camus, Gide, Malreaux, Mauriac, Sartre? Sartre. 14. Ali obstaja kaj, za kar bi bili pripravljeni izpostaviti nevarnosti svoje življenje? A-ko obstaja, kaj je to? Iz katerega razloga bi se postavili v nevarnost? Ne vera, kaj bi bilo lahko razen ljudi, ki Jih ljubim. Razen njih pa brez dvoma vsaka organizirana krivica. 15. Ali mislite, da je po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin LISTNICA UREDNIŠTVA. . Malvina Brajnik. Pred časom smo Vam obljubili, da bomo objavili tekst pesmi, ki ste jo želeli. Besedilo nam je prišlo v roke in bi ga lahko objavili. Toda tega ne moremo storiti, ker je tista pesem strašno skrpucalo in b5 nas bilo pred našimi čitatelji sram, če bi objavljali take pesniške nestvore. (Sicer pa jo lahko kupite z notami vred v knj'igarni.J, trebno imeti osebni ideal? Kaj je vaš lastni ideal? Ako ga nimate, kaj je cilj vašega življenja? Mnenja sem, da se ideali postavljajo po okoliščinah. Človek se »nečemu« upre in to postane ideal. 16. Kaj se vam zli zlasti nepravilno v današnji družbi, o-krog vas? Ali ste mnenja, da je za to pomoč? Na kak način? Prikazati to delo, ki obsega malone 200 strani zanimivih opisov in dognanj, v skrajšani obliki ter obenem biti skrajno dosleden, je vsekakor nemogoče. Smoter knjige pač ni le v tem, da pogreva zgolj zlonamerna dejstva, ki so preprečevala, da bi Resslu vsaj pred smrtjo dali priznanje prior:tete v izumu ladijskega vijaka, pač pa predvsem v tem, da dokaže, s kolikšno skrbjo je pristopal Josip Ressel k našemu delovnemu človeku ter mu v njegovih vsakdanjih naporih želel s svojimi izumi olajšati trdo delo, njegovo deželo pa na umen nač;n gospodarsko razvit; do tedaj najvišje mogoče meje. Čeravno je beseda o gozdarskem intendantu, ki je po svoji uradni dolžnosti daleč presegel znanje takšnega poklica ter se uveljavil z vrsto lastnih zamisli o preciz-nejših meritvah kubature lesa, površine gozdrnh zemljišč, s kartiranjem gozdnih površin in celo programom za sistematično pogozdovanje Krasa, je vendar njegova razgledanost in izumiteljska dejavnost tako raznovrstna, da človek nehote dobi vtis, da je Josip Ressel za naše pojme nekak drugi Leonardo da Vinci. To potrjujejo že sama dejstva, da je bil Josip Ressel poleg veščin svoje uradne stroke tudj odličen botanik in ranocelnik, risar in slikar, violinist in lepopisec, projektant, a obenem umen gospodarstvenik. Tako široka razgledanost v tistem času, ,a predvsem v zaostalem okolju kot so b:le Dolenjska, Istra in Kras je do- ; kajšen povod, da : je svoje znanje | jel uveljavljati j na vseh pod roč- i jih svojih teženj, ; pogledov in živ- j; ljenjske poti. «S> : cer vemo — ugo- i tavlja prof. dr. | Vladimir Murko | — da je hotel i doseči splošno ! ki ga je gnal takšen vijak, tud’ opravljal prav na Krki, pri Kostanjevici, za kar pa je dobil od okrožnega glavarja v Novem mestu uradni ukor. Dokazano je, da je ta ukor on sam ob kasnejših premestitvah na nova službena mesta zaradi gotovih sankcij zamolčal; zato je razumljivo, da se v borbi za priznanje prvenstva svojega izuma tudi ni upal omenjati teh poizkusov. Avtor zaključuje: «Kako slabo bi si bil postlal v službi, če bi se moral sklicevati na novomeški ukor in prepoved kot dokaz za poskusne vožnje na Krki!« Kasneje, bojda v letih 1824 in 1826 je te poizkuse nadaljeval v «morostu» na reki Ljubljan;ci. Tu avtor navaja izjavo Alojzija Markiča, ki pravi; «Po stričevem pripovedovanju je baje pri vožnjah po Ljubljanici tako ropotalo ■— menda od pare, češ da je stric omenjal »Dam-pfer«, da so se plašile krave, ki so se pasle v bližini Ljubljanice; Ljubljan;ca je bila od teh poizkusnih voženj tako kalna, da so v Ljubljani govorili, da «že zopet kali Ressel vodo«.« Avtor nadaljuje: «Vožnjam je napravila konec oblast, ki je zaradi pritožb kmetov prišla prepodit naše izumitelje z »dra-gonerji na konjih«. Coln so nato nalož!li na voz in ga je pač leta 1826 ali 1827 odpeljal neki Žitnik «z morosta« v dveh dneh v Trst«. Tu se je začela nova odisejada, ki je Tržačanom iz raznih naših člankov že dokaj znana. Vprašanje, mar je Ressel p-rr priznanje prvenstva za izum vijaka predvsem ii zato, da bi mb- f gel uveljaviti še druge svoje iz-. | najdbe«. Ta nje- ;; njegov izum je i dejansko epohal- i nega značaja, a po snovanju ver. | jetno tudi ena | njegovih najsta- | rejših zamisli. Poglobljen štu- g dij o tej njego-govi ideji po iz- I vajanjih avtorja tega dela vendarle vzbuja uvom, da b; letnica (1812), ki se nahaja na ohranjenem originalu prve sk5ce ladijskega vijaka, držala. Vse kaže, da jo je avtor pripisal kasneje v hudi borbi za priznanje prvenstva izuma. Mnogo bolj prepričljiva je domneva, da ta ideja izvira le iz obdobja, ko je svojo prvo službo nastopil v Ple-terjih pod Gorjanci, tembolj, ker razna pričevanja ljudi po ustnih izročilih , svojih prednikov nagiašajo, da sta mu povod za to idejo po eni varianti vinogradniški klopo-To je socialna neena j tec v tamošnjih vinorodnih kost. Potem plače profe- predelih, a po drugi varianti sorjev. Tu bi se moglo po- i znana otroška igrača — lese-magati na ta način, da bi \ na vetrnica, ki je bila v tisti se plače povečale na ra- j dobi menda že dokaj v upo-čun milijard, katere stane I rabi. Dejstvo je, da je prve vojna v Alžiriji. I praktične poizkuse s čolnom. Vladimir Skuratov in i on v Lander v sceni baleta »Izostali sestanek«, katerega avtorica je Francoise Sagan. prvotno zares nameraval uporabiti vijak za pogon zrakoplova, ni razvozlano, nedvomno pa je, da je izum ladijskega vijaka vplival tudi na razvoj letalstva. Drži, pa da je Ressel prvi vnesel predlog, naj bi se vijak upo-rab:l tudi za pogon vetrnih koles (vetrnikov). Vsekakor pa ladijski vijak ni edina modifikacija Resslovih izumov. 2e v prošnji za podelitev privilegija za v;jak on sam omenja, naj bi se kolo z vijakom uporabljalo kot pogonsko kolo tudi za ladijske mline :n mline na veter, vetrnik na krovu pa tudi za pogon ladij. Vetrnik v najpreprostejši oblik1 naj bi bil sestavljen le iz lesenega okvira, prevlečenega s platnom. Tako so vei> jetno Resslova zamisel tudi vetrne črpalke v Piranskih solinah; s podobnim vetrni-kom je hotel poganjati tudi črpalna kolesa za črpanje vode iz Nila za namakanje tamkajšnjih puščavskih predelov. V vrsti izumov iz področja geodezije, gozdarske tehnike, predelave lesa, fcenrje, metalurgije in optike, ki jih n* utegnemo niti omeniti, so verjetno najbolj interesantne zamisli «pnevmatične» pošte, fcl bi se tedaj mogla uveljaviti, za d:rektno zvezo med najem in Trstom, dalje pogon ladje po reki navzgor s silo rečnega toka ter izpopolnitev parnega stroja ter njegova uporaba za cestni promet. Poseben izum, ki je šele v razvoju tehnike dobil svoj pravi pomen, pa je vsekakor izum krogličnih in valjčnih ležajev. Vsemu temu pa se pridružujejo še vehkopotezni projekti s področja gradbeništva, gradnje cest, mostov in železnic, da ne govorimo o umnih projektih o urejanju in gojenju gozdov ter pogozdovanju kraških predelov, ki smo jim še dandanes komaj dorasli. Skratka, težko bo našli področje človekove dejavnosti, kateremu bi Josip Ressel ne dal svojega lastnega in originalnega prispevka. S svojim velikim deloin je Josip Ressel oplemenitil človekovo znanje. S svojim znanjem je daleč preraščal čas, tako da ga še dandanes ne bi mogli prav v vsem dojeti. Prav zato velja, da ga pobli-že spoznamo in se posvetimo njegovemu delu in razglabljanjem, kar nam posebno bogato nudi omenjeno delo slovenskega avtorja. MILOŠ MACAROL Prim or&T "dno vntfr 2. februarja 1958 FRANCE Ti * 1 • magajna 1 romelm znaki fin gole glave J Preteklo sredo me je o-biskal prekrasen mož pa-prikastega obraza, gamsove brade, slonokoščenih las in valovitega trebuha. Rekel je, da me je želel poznati in da je koprnel po tem snidenju. Potem sva si od osme do devete ure prisrčno stiskala desnici. Bilo je skoro kazno, ka sva dva visoka državnika, kajti le visoki državniki se po-zdravljajo ^prisrčno* (Poslušajte radijska poročila!) Toda če bi kdo kaj takega mislil o naju, bi se hudo motil. Neznani gospod se je že v prvem polčasu razkrinkal, ko mi je rekel: tDober dan, gospod Čuček! Dovolite mi, da vas s svojo osebo razveselim. Jaz sem namreč slavni doktor Pikpokec, psihiater po službi, po poklicu pa znamenit specialist za moške bolezni. Moja desetin desetletna zelja, poznali vas, je prikipela do vrhunca včeraj, ko mi je telefonirala vaša gospa Kamilca in me povabila na kozarček slivovke.* *Aha!» sem rekel jr tškoda!* sem dejal. *Ti-sti, ki molči, devetim odgovori, to je res. Res pa je tudi, da tak nikoli nič ne doseže. Le zgovoren človek st zna nakovati lepih denarcev. No, vsak ve svoje. Zaupal vam bom eno svojih domislic, le med nama mora ostati, da je ne ukradejo Švicarji. Le mirno poslušajte! Današnja avtomobilska doba se bo kaj kmalu iz-prevrgla v dobo letalstva, toda po znamenjih tega še ne vidimo. Svet še zmeraj kavaliri avtomobilizmu. Po vseh naših cestah in križiščih vidite znamenja raznih barv in oblik, razre rdečebele kroge, trikotnike, vse lepo ozaljšano s čudovitimi kljukastimi in ravnimi črtami. Komu je vse to namenjeno? Edinole avtomobilistom in cestni policiji, ki pobira globe. Ali stoji kje kako znamenie. namenjeno letalcem ali celo zračni policiji? Nikjer ga ni. In zavoljo te naše nezaslišane brezbrižnosti, ko se morajo letalci ravnati le po nestalnih oblakih, se dogaja, da tako-rekoč vsak dan treskajo v kake nebotičnike ali visoke gore in kvarijo dragocene propelerje! Jaz o tem razmišljam že dolgo in sem prenričan, da bomo z dobro voljo to bolestno stanje ozdravili. Ni mi kdo ve kaj za nebotičnike — tam v Ameriki nai se pobrigajo zanje ~ toda za gore bi pa morali le mi poskrbeti. Ali bi ne bilo lepo, ko bi na najvišji točki vsakega vrha postavili informativni drog in tablico z raznimi podatki Najprej ime gore, na primer: .Pozor! Tukaj je Triglav' Da se ne zaletite v Aljažev stolp!', potem pa v oklepaiu spodaj nadmorska višina, kilometrske razdalje med vršaci in raz-m praktični nasveti. Vzemimo štol. Visiva 23?t> metrov. Ali ne bo vesel letalec novinec, če mu pod temi podatki napišemo še resno svarilo: ,Ne sedaite na ta štol! Izberite si raje Ljubljansko barje!’ A'i pa za Košuto: ,Ta Košuta je riod zaščito Uprave gojitvenih lovišč LRS! Zale-tati se vanjo je strogo prepovedano!’ Potem za Skuto• ,Ta Skuta je neužitna! Pri bohinjskih sirarjih boste dobili boljšo!* In tako dalje. Kaj boste rekli, gospod doktor, ali ni to krasna zamisel?* tJe! Moram reči, da je! Čestitam! Na Studencu ni še nihče take pogodil. Ali imate se kaj podobnih?* *Oh, pa koliko! Tista zadnja od sinoči, ko bi ti sto poznali! Krasna stvarca! čudovit izum!* «Ali je dovolj zrela za javnost?* tRavno prav zmedena je. Poslušajte! Bil sem sinoči v kavarni Avstralija. Vse natrpano gostov. Dobu sem si prostorček v kotu za orkestrom. Vse mize je videti od tam. In sem gledal in videl mnogo. Videl sem stvari, ki jih drugi nikdar ne opazijo. Na primer pleše, prosim. Ali niste še nikoli opazili, koliko pleš je v našem mestu? Ogromno jih je, da vam povem . Vsakovrstnih pleš. Takih z vencem las v o-zadju spodaj in takih brez vencev. Nekatere se lesketajo kot nekdanje obločni-ce, druge so motne, kakor da se zanašajo edinole na odkritje mrzle svetlobe, v kateri bi zažarele kot toliko meteoritov v svitu severnega sija. In veste, niti ena med njimi ni lepa, ni estetska. In, sem vprašal sinoči samega sebe, ali ni načina, po katerem bi mo gel navdušen estet olepšati to odurnost sedanjega veka? Po temeljitem razmišljanju sem odkril, da je. Moja ideja bo uspela, če le ne bo kak klerikalec začel trditi, da delam proti božji volji, ki hoče kot kazen za njihove mladostne grehe ogoliti tem grešnikom glave. Sama blisko vitost naših iskrih možganov nas lahko odtegne napadu teh mračnjakov. Jaz mislim, da bi morali najprej sklicati skupaj vse važne predstavnike upodabljajoče umetnosti in jim kategorično povedati, da pričakujemo od njih aktivnega sodelovanja in ne pasivne rezistence. Vsck bo moral dati roko, da spremenimo grde kavarniške pleše v krasne premikajoče se vrtičke, ki bodo privabljali tujce vsega sveta v našo artistično deželo. Ali še vedno niste pogodili moje zamisli? Zaprite oči in zamaknite se! Prosim tako! Torej! Plešec vstopi v atelje u-metnika. Ta mu najprej namaže golo lobanjo s ste-arinom. Z raznimi stilusi mu potem riše po glavi svoj zamišljeni, a še neznani umotvor. Ko konča, kar se navadno zgodi po štirih urah, mu vrisane raze prepleska z raznimi anilinskimi barvami, nakar mu preostali stearin odtopi z električnim likalnikom. In zdaj se pred začudenimi gledalci prikaže vsa krasota. Tam, kjer je bila prej pusta pleša, kipi zdaj prekrasen raj z nagima Adamom in Evo. Bolj zadaj visi kača kot kita nekdanjemu Kitajcu. Jabolk je toliko, da jih bo dovolj za dve leti. Dobrodušnih zverin je na stotine in vsa zemlja rodi kruh brez potu in truda. In ta slika, glejte, je samo ena. Ena od tisočerih. Prihodnji plešec, ki bo stopil v kavarno, ima drugače ozaljšano lobanjo. Na njegovi glavi bo morda samo tihožitje: nekoliko o-cvrtih postrvi, dvoje poha-nih jerebic z veliko za-gvozdo rdeče lubenice. Na tretjem, ki hoče biti skrajno moderen, bo umetnik Spacal naslikal skladišče pomarančnih zabojev, nekaj parov ruskih škornjev in tovarno cikorije v Zagrebu, kar nosi vse skupaj naslov: ,Dama s kameli- jami’. četrti, občudovalec pokojnega Plečnika, bo nosil na lobanji ljubljansko Tromostovje v miniaturi s straniščem pri vsakem u-šesu ter sem pa tja nekaj ošiljenih piramid. Peti, u-čenec Pavla Kunaverja in Lava Čermelja, bo nosil na tilniku Hallegev komet, v krogu okoli pa Saturnove obroče. Velika Betelgeza se mu bo svetila točno nad sredino čela. Ob posebnih prilikah bo ta ali oni nosil na glavi tudi popolni sončni mrk, ki ga bomo gledali brez okajenega stekla. Ali mislite, da sem s temi primeri vse povedal? Kje smo še, ljuba duša! Okoli gologlavih humoristov se bodo drenjali otroci, da vidijo živo narisane najnovejše stripe. V kavarnah se bodo delili gostje v skupine, katerih vsaka bo zastopala svojo posebno kategorijo lobanjske umetnosti. Sadisti bodo na primer gledali Dorejeve grozotne slike Dantejevega Pekla, kubisti in dadaisti se pa bodo topili od blaženosti, . ko bodo gledali nekomu na temenu naslikan kilogram sladkorja v kockah! Na svoj račun bodo prišli tudi portretisti. Razne golonte Kleopatre, Salome, Mataharke in Lol-' lobrigide bodo nad tilniki zamišljenih filozofov razkazovale svoje prelesti, da bodo celo poklicni anatomi cedili sline za njimi. Na novih plešah bodo pokrajinski arhitekti ustvarjali nove vzorce razkošnih vrtov, polnih pestrega cvetja in eksotičnega drevja. Na tej lobanji bomo gledali Semiramidine viseče vrtove, na oni drugi pa ljubljanski Tivoli park, ki je morda lepši od nemvorške-ga Centralnega parka. če hočem naštevati vse možnosti, ne končam nikoli. Le to še lahko povem, da bi se nekateri plešci morda zadovoljili z navadnimi slikanicami, drugi bi zahtevali le trainejše ani-Imske barve, bili bi pa tudi tretji, ki bi si dali z elektrolitičnim postopkom pozlatiti, posrebriti ali vsaj pobakriti lobanje in to le zato, da bi umetnine na njih postale trajne, permanentne. tečne. Tisti plešec, ki mu bo glavo ustrojil najboljši artist sedanje dobe, tisti bo nemara po smrti prodal to glavo kakemu umetniškemu inštitutu ali kakšnemu milijarderju in dobil bo zanjo denarja na mernike. Oh, prosim, go-snod doktor, kam pa greste?* Dr. Pikpokec je pa že izginil skozi stranska vrata in ni ga bilo več. Tudi na tele jonski klic gospe Ka-milce se ni več oglasil. Škoda! Moje duhovite domislice bi lahko čvrsto podprl. j Graloloska rubrika j Prvič objavljamo večje število analiz, ki se bodo odslej redno vrstile Vsekakor bomo odgovorili v listu in le izjemoma še posebej na dom 0 Stara nmamran si služi kruli s pečenjem kostanjev na vogalu tržaških ulic. Delo nd prijetno, kadar je mraz in zavija burja- iiiimiHitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiimitiiiiin 0 o o 0 o o o c o o o V današnji številki objavljamo večje število analiz, katere je sestavil naš stalni grafološki strokovnjak na osnovi pisem, ki so jih poslali čitatelji. V mnogih pismih čitatelji pišejo, naj jim odgovorimo na dom, zaradi česar ponavljamo, da bomo na dom odgovarjali samo izjemoma in da bomo v vsakem primeru objavili analizo tudi v listu. Iz tega razloga je nujno potrebno napisati poleg ostalih podatkov tudi geslo, pod katerim bomo analizo objavili. Za one čitatelje, ki niso prebrali navodil v preteklih številkah, še enkrat navajamo, da je treba za analizo poslati predvsem najmanj deset vrstic (v izjemnih primerih lahko tudi manj) napisanih z običajnim peresom na navadnem'papirju. Zelo boste pa grafologu olajšali delo, če boste hkrati navedli vaš rojstni datum, poklic, prvo in drugo najljubšo barvo, po možnosti priložili sliko in rokopis preteklih let. MANGART. Čuvajte se nastanka resignacije, katera bi vam mogla povzročiti živčno prenapetost. Ne pustite se ob kakršnikoli priložnosti navdušiti za to ali ono c< Pika Dragi Primorski! Se nobeno leto ni blo tako forte fino za se šmu-čat in anka za se drsat, kokar je to. Anka če niso zastran tega počitence, si mi mladina, ma anka ta stare sem vre vidla, znajo tako zrihtat, da godirajo sneh in let. U višini moje hiše je ena tako fina drselca narjena prav po sredini ulice. In tako se smejemo, ko kašen od ta starih cmokne po tleh kokar kasen zakel. Se vidi, da imajo na nasi opčirii veliko simpatijo do mladine in vejo, da bi nam vzeli veselje, če bi spravil sneh in let ses ulic. «Boh ga je dal in boh naj se za njega briga!* In še nič ne kosta tako! Ma so zares kokoli komisarijo in ta druži na opčini. Tisti žleht Gušto, kateri je forte prijatel ses Fic-katam, je rr\eni rekel, da se naj namaskaram za glisto, ali za mačerada, ali pa anka za štekadent. Sem bla tako forte jezna zastran tega na njega, da sem mu vele pokazala jezik. Kaj se bi on norčaval ses mano, in misli, da če nišam kokar kašna balota, da ni lepo. Kaj če on znat! Jast imam jorte moderno linjo. Bo ben gledal in anka čekiral on in anka tisti Ficko, kako bojo samo mene gledali vsi! On pa naj se namaškara za Sikelco! Saj mu ne bo potreba se dosti šemit! Naj reče, da ni mladina ses duham od časa. So pokazali dijaki ses Gorice, kako anka oni sodelu-, jejo u geo Fizičnemu letu. Izvolili so vre eno mis, ne, lepotico od strato Sfere. To je ena Nlveš Prescheren. Eni speščavajo sputnike, eni pej zbirajo lepotice. In tako lepo vsak po soje dela za znanost. Ma kaj, če ni morbit tista Nives kaj u žlahti ses pesnikam Pie-šernom? V sredo popodan bomo mogli it vsi gledat Rdečo kapico, katero bojo pripelali v Auditorij, in je to ena veselica za mladino in za otroke. A Mery Kanci pa prav zares nimajo sreče ses raketo ali sputnikam. Naj se še tako napenjajo, jim nič ne rata. Vse se jim vele raspoči ali vre v roki, alpa ne gre nikamor in se raspočne na tleh. Prej so misenli, da je tako zastran tega, ker se preveč naprej hvaljo, ma zdaj anka ni blo nič, ko se niso nič hvalili. Prav zares so bogi! Te pozdravla PO NAPORNEM SNEMANJU IN ŠE NAPORNEJŠI ZABA VI Lepa Martine Carol l»o spala mesec dni Gre za svojevrstno, vendar menda učinkovito zdravljenje V stanovanju slavne francoske filmske igralke Martine Carol telefon že nekaj dni zaman zvoni. Nihče se ne oglasi — če pa se že oglasi, je to glas sobarice, ki na kratko javi »Gospa počiva. Kličite čez tri tedne ali čez mesec dni.» Da, čez mesec dni, kajti Martine je na »enomesečnem spanju», kot imenujejo novo zdravljenje živcev pariški zdravniki. Po enem mesecu takega zdravljenja, pri katerem bolnik samo spi ter ga zbudijo le tedaj, ko mora jesti, je menda pacient zopet zdrav, živci so ponovno v redu in počuti se kot prerojen. Martine je bila že enkrat na takšnem zdravljenju, in sicer po svojem povratku s potovanja o-krog sveta. Toliko je še bila pri moči, da je s smehom na ustnicah pozdravila fotografe in novinarje, zbrane na pariškem letališču, nato pa ji je postalo nenadoma slabo in odpeljali so jo v kliniko, kjer so jo s hipnozo u-spavali. Po enem mesecu se je vrnila v svet zdrava, sveža in polna volje do dela. Sedaj je bila že nekaj mesecev v Polineziji, kjer so snemali film «Slepi potnik« (Le passager clande-stin). Tam se je počutila zelo dobro. Ves dan je bila na zraku, nikoli ji ni bilo treba na kakšno zabavo in skrb za toalete je bila povsem odveč. Toda čim se je vrnila v Pariz, se je začelo tekanje od zabave na zabavo, od sprejema na sprejem, od konference na konferenco. Treba je bilo zopet obnoviti garderobo, obiskati lepotne salone in posvetiti svoji zunanjosti mnogo več pažnje. In vse to življenje je «ubogo» Martine tako izmučilo, da je lepeen dne vzela kovček, stlačila vanj tri nočne srajce in še nekaj drobnarij in se odpravila v že omenjeno kliniko. Sprejel jo je mlad zdravnik, ki jo je že prvič zdravil. Pregledal jo je in tKlredil mesec dni spanja. «Zdravljenje» se je že začelo. Filmskim producentom seveda ni preveč po volji to «zdravljenje», saj so i-meli v načrtu več novih filmov z Martine Carol, ki je danes ena najbolje plačanih francoskih filmskih igralk, toda vdati so se morali. Ko je Martlnfe začela filmsko oziroma gledališko kariero, ji nihče ne bi bil prisodil, da bo dosegla nekoč takšen uspeh ln sloves. Bila je resda lepa, toda to je bilo tudi vse. Prvi filmi, v katerih je nastopila okrog leta 1946, so že povsem pozabljeni. Martine se Je naveličala takšnega životarjenja in je aprila 1947 hotela napraviti samomor. Vrgla se je v Senno, toda šofer taksija, ki je prav tedaj privozil mimo, jo je še pra-vočasno rešil. V bolnici jo je videl reporter in jo slikal. Slika je prišla nekemu režiserju v roke in ta je spoznal, da ima Martine obraz kot ustvarjen za film. Poklical jo je k sebi in njen vzpon na lestvici velikih filmskih zvezd se je začel. Prišel je film «Ca-roline Cherie* in Martine je čez noč postala ena najpriljubljenejših — in tudi najbolje plačanih — filmskih ogralk. Lepa Martine je bila v svojem življenju že sedemkrat zaročena, dvakrat pa poročena. Med zaročenci so bili celo Maurice Che-valier, Orson Weles in George Raft. Toda nikogar izmed teh ni poročila. Leta 1950 se je vendarle poročila z bogatašem Steve Cronejem. Ta ji je kupil krasno jahto, prekrasno vilo na francoski Rivieri in nič manj kot tri dragocene krznene plašče. Kljub vsemu Martine ni bila srečna in tako sta se po dveh letih zakona ločila. Bolj srečen je, vsaj na videz, njen drugi zakon z režiserjem Christian-Jac-que. V tem času se je sloves Martine Carolove zelo povečal in ponudbe za nove filme so postale vedno bolj številne. Francoski kritiki pravijo, da ni samo lepa, temveč tudi talentirana, igralka, francoska publika pa je zanjo naravnost navdušena. Vsak njen film je prava tombola za filmske producente in zato ni čuda, če jo tudi za ceno visokih honorarjev zelo radi «kupujejo». Toda Martine kljub vsemu vendarle ni srečna. »Mnogo srečnejša je moja sestra Evelyne,» je dejala nekoč novinarjem. «Ona se je poročila, sedaj ima že celo kopico otrok in če jo je volja, lahko spi tudi deset ur na dan. Mene moje delo vedno preganja. Nimam časa za moža, in tg/ko sva pravzaprav oba brezdomca.» h-A. iv - V -{ ’’ Mg/m. :*y ' J . ....:% 'TJ Martine Carol na otoku Papeste s tradicionalnim vencem rož okoli; vratu, katerega dajejo prebivalci Tahitija obiskovalcem za dobrodošlico, Tu je Martine snemala svoj zadnji film «I.e passeger clandes4in» Zato mora Martine na zdravljenje. Tedaj pozabi na slavo in na vse, kar ie morala za slavo žrtvovati, svoj nos, ki ga je morala s šolanjem in učenj eti spremeniti in izboljšati, in končno željo po mirnem življenju v družbi moža in otrok. Pred dnevi smo čitali v časopisu vesti, da se bo Martine ločila. Nič čudnega ne bi bilo, saj sta z možem le zelo poredko skupaj. Toda Martine in Christian sta zaenkrat te vesti zanikala. PAULINE SASSARD VELJAVEN OD 3. DO 9. FEBRUARJA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Odlikovali se boste in izkoristili neko priložnost. Neka ž r t e v vas bo prizadela, vendar boste i-meti možnost,- da izgubljeno kmalu nadoknadite. Bik (od 21, 4. do 2«. 5-> Uspelo vam bo, da bo neko srce hitreje bilo. Nm bojazni, če boste naleteli na zapreke, vsako neugodnost boste uspešno premostili. Dvojčka (od 21. s. do 20. «.) Na obzorju se pojavljajo _ u-godne priložnosti za zaslužek. Ne spuščajte se v lahkotne avanture in prihranili si boste spore z ljubljeno osebo. Rak (od 21. *. do 22. 7.) Napredek na delovnem področju. Nove zveze bodo koristile, treba pa je biti previden in vse se bo dobro končalo. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Izogniti se boste morali nekate rim pastem, kar pa vam bo u-spelo in vam bo okolica zavidala. Ne posvečajte pažnje zlobnim jezikom. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Prehodne nevihte na sentimentalnem področju. Ugodni dnevi, da se napravi odločilne korane za bodočnost. Uspeli izven družinskega okvira. Tehtnica (ort 23. 9. do 22. 10.) Novosti in obiski se bodo menjavali ves teden. Neka o-seba se bo ponovno pr javila na obzorju in srce bo potolaženo. Presenečenje. Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) Med ted-nom se bodo pripetile nove stvari, ki vam bodo v korist. Proti koncu tedna čudna toda simpatična srečanja. f Strelec (od 22. U. do 21. 12.) Smeh skozi solze. Neko priznanje vas bo presenetilo, vendar vam bo prineslo zelo ugodne k~ri-sti. Obiski. Srečen konec tedna. Kozorog (od 22 12. do 20. 1.) Ne izgubljajte ugodnih sentimentalnih priložnosti. Izkoristite prilike. Pobrali boste sadove trdega dela. Vodnar (od 21 1. do 19. 2.) V začetku tedna bo prevladala slaha volja in pobitost, ne o-bupujte. vse se bo izravnalo in ludi sentimentalni spori niso resnega značaja Hibe (od 20. 2. do 20. 3.) Teden pom nasprotij: nepredvideni dogodki in prijetna presenečenja se bodo menjavali tako na sentimentalnem kot delovnem področju. (D 0 o o o o o o o stvar, ne da bi pri tem pomislili, ali jo boste mogli tudi v resnici izvršiti. Na ta način bi lahko padla senca na vaše dobre karakterne lastnosti, kot sta zvestoba in zanesljivost. Bodite potrpežljivi, kajti preko noči ni mogoče doseči visokih ciljev — trudite se, da jih dosežete. Pazite pa, da si ne postavite preveliko število ciljev, ker bi moglo priti na ta način do duševne razcepljeno" sti, kar bi imelo za posledico vrsto neprilik. V sebi nosite polno izvirnega in praktičnega, vsekakor pa do sedaj še niste imeli prave prilike, da to tudi pokažete. Ljubite harmonično okolico, katera se vam včasih odmika zaradi vašega trenutnega nihanja. Nastaja nesi-gumost, katere se morate čimprej otresti. Pri izbiri pijač bodite previdni, kajti vaša obtočila kažejo dispozicije povečane občutljivosti. Hitite počasi! ČEŠNJEV CVET. Vaš značaj, ki se razvija v povsem pozitivni smeri, še ni dokončno izkristaliziran. Stik, katerega imate s svojo okolico, še ni tak, da bi si osvojila realnejše poglede na življenje; v tej smeri bo preteklo še nekaj časa. Vaš smisel za red, tradicijo in vse usta- • ljeno je velik, tako da za sedaj ni bojazni odklonov na tem področju. Razvijajte si smisel za udejstvovanje na umetniškem področju. Ste zmerna, družabna, sentimentalna, dobrosrčna; vsekakor pa naj vam vaša mirna potrpežljivost ne preide v zasanjanost, kar bi moglo imeti za vas negativne posledice. Ko boste z drugimi dobila pravi in globlji odnos, ga ne menjajte, kajti s svojo navzočnostjo in načinom občevanja vzbujate priljublj*" nost. Vaš zakon bo temeljil na poroki iz ljubezni. Imate smisel za zdravniški poklic na specialnem področju. Pazite, da trenutnim depresijam ne bi pripisovali preveč pozornosti. Polagajte največjo pažnjo vsaki motnji v krvnem obtoku. D. DUŠAN. Ste človek razvite volje. Svojo energijo pa ne uporabljate vedno najbolj koristno. Vsekakor Pa vam ni vseeno, če drugi vaše napore cenijo ali ne; srečni ste, če vidite, da se vam daje za delo priznanje v tej ali oni obliki. Ste precej kritični, kar pa je včasih ovira vaši vztrajnosti. Vaša dobrosrčnost se od časa do časa izgublja v raznih kombinacijah. Vašo potrpežljivost drugi v tej ali oni obliki pozitivno ocenjujejo. Trenutna težava, katera zadeva vašo osebnost, je prehodnega značaja in ne bo pustila za seboj usodepolnih posledic. Ste uravnovešeni, včasih celo malo preveč dosledni. Radi priskočite na pomoč ter se polno udejstvujete v življenju. — Op. Vaši podatki, katere ste poslali, so bili nepopolni. SAN! B. Zaenkrat še ne pričakujte, da se bodo Vaši načrti uresničili. Ste pa na dobri poti za njihovo realizacijo. Marsikdaj vas tare neučakanost, zaradi česar morate paziti, da ne bi postala površna. Iz tega izhajajoča negativna posledica bi bila — ovira za vašo aktivnost; efekt vaše volje pa bi močno padel. Zeljo P° vodstvu in otipljivih uspehih boste prej realizirali, če si boste osvojila še več samozaupanja. Sistematično delo in samodisciplina naj vam bodo v tej smeri glavna #” pora. Stik z okolico imate dober, vsekakor pa ga ne smete profanirati v preveliko širokogrudnost, katera hi vam prinesla finančne neprilike. Vaš smisel za družino je razvit in se bo sčasoma še poglobil. Imate željo po umirjenem načinu življenja, kar vam bo tudi uspelo, saj posedujete intenzivnost, trdnost, voljo v precejšnji meri. Neke stvari pa presojate preveč in podobn* ugodne poteze iz materialnega vidika. 3 - — POTRPEŽLJIVOST. Cimprej se skušajte iznebiti načina, da ob raznih situacijah nenadno in nepričakovan*, ukrepate. Res, da ste po naravi bolj oster, včasih eel* eksploziven, vsekakor pa to ne sme biti izgovor vašem* prej omenjenemu ravnanju. Ukrepajte vedno premih ljeno ne glede na vašo občutljivost, katera je * določenih trenutkih prevelika. Vaše jasno mišljenje f** bo ščitilo pred površnostjo in vas glede dogajanja * okolici varovalo premočnega reagiranja. Vaša volja ** vam javlja v sunkih, katere morate spremeniti v kol** tinuirano delovanje. Na ta način si boste ojačili svoj* vztrajnost. Kljub razočaranjem, katere ste doživeli * življenju, ste si ohranili lepo mero optimizma. Našli *** pravilno obliko sodelovanja razuma in inteligence, veh” dar bi vam povečana samokritika koristila. Želite si ra*" čiščenja nekaterih problemov, vzeti morate situacijo *** mi v roke ter v miru najti rešitev, ne pa čakati C*-šitve od zunaj. Želite si prijetne okolice; ne znate P* najti vselej pravilnega kontakta. Čuvajte se stvari, k** tere bi slonele na diletantizmu, pa čeprav bi prišla i*'*' ciativa zanje od vas samih. Ne zanemarite vaše zdrs'1' stvene disharmonije. ŽELIM NASVET. Vaša pisava izdaja človeka, katri* se že dalj časa bori z »nerešljivim« problemom. Tetou je kriva predvsem vaša bujna fantazija, kateri d8***!! duška v tej negativni smeri. Podobni ste človeku, kat*11 se vrti v krogu, zaradi česar ne more najti križišča, •h*’ pak se vedno obrača na izhodiščno točko. Posledice •* opažajo na živčnem sistemu in je pričakovati tudi P10" tenj srca, če boste s tem načinom nadaljevali. Nas**'* kompleks, kateri zmanjšuje vašo vztrajnost in vam P°* vzroča kolebanja, katera hočete na zunaj umetno z*] kriti. Vihravost, h kateri se včasih zatekate, tega ***_ nja ne bo popravila. Vložiti boste morali še veliko P pora preden boste dobili popolno oblast nad sehoh Imate nekaj zanimivih karakternih črt, pa se po 6° čenem času, zaradi primerjave spet kaj oglasite. METULJ. Pri vas vidim veliko mero samozoupahi* kar bo gotovo zadostovalo, da boste prehajanje loženja sem in tja nekoliko umirili. Velikokrat namreč dobre zamisli, katere pa zaradi trenutnega drugačnega — razpoloženja ne ostvarite v življenju- -mo s povečano odločnostjo boste lahko vladali ra*P° ženjem, kar vam bo omogočilo nadaljevanje započet dela. Ce malo pomislite o ravnokar navedenem, h° . spoznali, da ste podzavestno že delali v tej smeri, .***. velikokrat ste si zaželeli miru in enakega razčišč*0*^ nastalo situacijo ste si namreč predstavljali kakor y ljub pritisk, katerega se hočete iznebiti. Nadaljuj*6^, tej smeri; osvobodili se boste raznih nevšečnosti, terih podlaga je menjavanje razpoloženja. BODOČNOST. Pri vaši starostni dobi bi bilo Prip, kovati, da najdete več stičnih točk z okolico, kakor ^ jih imate sicer. Preveliko hladnost in premišljenost, ^ tero pokažete pri nekih prilikah (katere so nama t ne), lahko opustite. S svojo izobrazbo ne ostanit* ^ sedanji višini, ampak jo razvijajte nadalje, kaj** uj. oseba, katera ne ljubi podrejenosti. Zaradi vaše >,T' ^i-zlvnostl se večkrat prenaglite. Poznejši trezni Pr*jjlt slek ne more več popraviti nastale situacije. O ,v.vr uspehih v odnosih z osebo drugega spola ne PrlI> dujte nikomur. S tem boste v veliki meri Pre,,r^,0l» ^ nastanek ljubosumnosti. Vsakemu nastanku glaV Q ali nespečnosti takoj poiščite vzrok in ga odstrani*6. n« VENERA. Vi ste človek kritične presoje *ef “'gs*" pustite brez predhodnega premisleka navdušiti *a (rjt koli. Vsekakor pa sl morate to lastnost še naprej u^|Pi vati. Imate velik dar prepričljivega govora, kar ^ -- ------------- r-S'"«*-' -a- v posebno koristi pri razkrivanju svojih čustev. PaI1‘ ttr ■ • — - -lirf. ai6< se vaše vedno delujoče mišljenje preveč ne razSi^0'(p sledica bi bila nastanek dekoncentracije, razdre**; in nemira. Prenašanje galantnosti z ene osebe na ® ti vam more ustvariti težave. Vaš zakon bo usp eSe«. f*' boate v njem našli pravo vsebino, oporo in krat si boste pridobili velijo mero umirjenja in ^tefi Enako stanje pa boste dosegli tudi v poklicu, „atHt* vam bo nudil veliko razgibanosti in izprememh- p(^jt* pozorni pri vsnkem nepravilnem delovanju pljui- * st prehlada. KRIŽANKA besede pomenijo; *idVjn^QfAVNO: L kar je pri' •no, 8. premer; 15. trda, v ška V6rv“ trava; 16' Rr' 20 znak' za kripton; Vprašalni zaimek: 21. tele-.’ S°tes'ka; 22. zbiren, zbira-r-v’ ' otok " Sporadih; 26. Valna Koroškem; 27. opiso-tevti. „U^b dežel in znameni- hodnik- °3dirgr".na' P^ska; 29. 33 • 31- užiten, hranilen; kvartaeii!fee V Dalmac*ik 34. Sovi' * u '7raz; 35' reka v velii'if z.vezi; 37- izdelovalec 40 lii,a ,reŽet: M' del kroga: siti ka Pritrdilnica; 41. ru-45 basni; 44. sukanec: Preke-af' 47' Postavljam za- P°soda !' 'ieČe: 49' stiskač; 50' “ioček puščice; 53. pripo- »'kdani23 da:ianie kapljic; 55. sit 50 Plv.°: 56- lo5e; 57. ne-dva ' °kraišava za dinar; 60. peVsJnaka samoglasnika; 62. vJr . ®lasi 64. ukazujem; 66. 68 1 veznik; 67. prav tak; lo' PravIiam zidarsko delo; 7;. . ^^stina oprema (dvoj.); d°ma° Ta*0’ 73, član Sorn)e8a °Wiv ruski diplomat; 75. ni J * m- utihnem; 77. oseb-villtj.1,?®ki 78. dve rimski šte-tar v PRINC ' A SEDAJ NAS JAVITE CUVE PO/NC NE IZGUBI PLENJA MISLIM DA, B t ZASLUZIL. Sl TA STR A2. A P 1SLUZ, BIČANJE V a-a? ?fo se POSLUŠAJ, RODDV , OP±I JE 2IK ZA ZOBMI, MER NE ZNAŠ PORTLANDSKI GU-VAS ČAKA. PRINC . SIM , STOPITE ~ MANO GOVORI Tl KOT PRINC . ZABIJ Sl V GLAVO , DA S/ BRAT Dl r (2-24 ZDI SE . DA VAŠE CK TE NE MOREJO ZAGOTOVITI POTNIKOM VISOKEGA RODU - l/ARNOST - PO SE NE DA POTOVNT! J VEDITE , DA NAS JE NAPADLA SKUPINA DIV JAKOV, KI SO POBILI VSC MOJE SPREMSTVO IN SAM/ SMO SE KO- T^KOj MPJf: NI So t#L-l &UIUS& m 2 spoznali / S? s« 'ual°£?, } VASEM PODROČJE aL*-0 1 ZGo -J NE DA POTOVAT/ . MAJ REŠILI / r m HHD - DA , TAKO SE Ml iNlKlL^B/j IME- , 777 toda ka.t J RUDO JE, DR SO SE VA -J ZELO 5/ OSEB/ PRIBLIŽALI ^/MIJEZAL ONI SMDLJIV/ DIVJAKI, OD KATE RUJ NAJBRŽ N! UČC NE VE KAJ JE PARFUM JA SE VAM ' 70 ZGODI- O, PRINC .v* r v;-;-:? f*: -•» «■-' .gs- ;v:-: ■ T f. - ■>**■ -*■»v*#&>miffj&iftiiTi.i i.i \AmRm i ooooooooooc DOPIS IZ RICMANJ V liicnuinjih otroci in starši cal»*ajo kdaj bodo opremili nov otroški vrtec Novi vrtec je bil dokončan že avgusta, toda denar za njegovo opremo še ni bil nakazan - Nedelavnost domačega prosvetnega društva PLEŠIV0 PRIKRMINU (Nudul]cuunje uletlh Iz Ricmanj smo ta teden prejeii zanimiv dopis, ki zasiuži vso pozornost. Obravnava namreč vprašanje o-troškega vrtca, o čemer je naš dnevnik sicer že pisal, vendar so v dopisu navedene podrobnosti, ki bodo zanimale naše čitatelje in upamo — tudi pristojne oblasti. Potem je v dopisu govora tudi o delovanju, pravzaprav o nedelavnosti domačega prosvetnega društva. Tudi to vprašanje za1 služi vso pozornost, saj je res žalostno, da vlada prav v Ricmanj ih že toliko časa kulturno mrtvilo. Toda poglejmo. kaj pravi naš dopisnik; Letos na splošno hudo občutimo gospodarsko krizo. Mnogo naših ljudi dela v ladjedelnicah in arzenalu, kjer se že mesece borijo za izboljšanje plač. Borba je trda in se pozna vsak teden, vsak mesec, ko prinesejo možje plačo domov. Zidarji v glavnem počivajo, pa tudi težaki nimajo dela. Tolažimo se, da bo na pomlad kaj bolje ... Naj v tem dopisu omenimo vprašanje otroškega vrtca, ki nas hudo peče. Prav zaradi vrtca, vsaj posredno, je prišlo dvanajst naših vaščanov pred sodišče in so bili obsojeni. Sedaj čakajo na prizivno razpravo in seveda ne vemo, kako se bo zadeva končala. Toda naši zahtevi, da se v Ricmanjih od^re otroški vrtec, je le bilo ugodeno. Lansko leto v avgustu je bila šola, v kateri je tudi vrtec, dokončana in prepričani smo bili, da bo z začetkom šolskega leta začel delovati. Občinska uprava je v proračun vnesla določen znesek za nabavo opreme, toda pokrajinski upravni odbor je to postavko črtal. Tako se je zgodilo, da vrtec imamo, a ne deluje, ker ni opremljen. Kako je to hudo, občutijo seveda najbolj starši in o- j trdci, ki morajo še vedno v vrtec k Domju. To je zvezano predvsem s stroški, saj stane avtobus dnevno 80 lir, z izgubo časa, ker morajo matere, ki spremljajo otroke v vrtec, peš od Domja v Ricmanje in končno so na pouku prikrajšani otroci, ker se morajo ob dveh vrniti z avtobusom domov, namesto da bi bili v vrtcu do štir h. Prihodnji avtobus pride v Ricmanje namreč šele ob šestih, tako da bi morali otroci v tem primeru čakati pri Domju še dve uri po zaključku pouka. Kot torej vidimo, bi bilo res nujno potrebno, da se to vprašanje enkrat reši in nikakor ne moremo razumeti o-blasti, ki po eni strani odobrijo sredstva za nov vrtec, po drugi strani pa ne odobrijo denarja za nabavo notranje opreme. Res, zdi se nam, kot da bi nas imeli za norca ... Toda za sedaj rrustimo vrtec ob strani in poglejmo, kako je z nešim kultur-no-prosvetnim izživljanjem. Od poletja dalje smo imeli le dve prireditvi, in sicer takrat, ko so nas obiskali Lonjerci, potem pa je še nastopila igralska šola SNO. Pika in konec! žalostno je, da dvorana sameva, ko pa bi se dala izkoristiti, saj i-ma kolavdiran oder. Ljudje st želijo prireditev, toda nikogar ni, ki bi se za to pobrigal. Domače prosvetno društvo tSlavec» obstaja le na papirju. Občnega zbora ni bilo že lep čas, nihče ne ve, kaj delajo odborniki. Vemo samo to, da ni nobene aktivnosti in da si mladina išče utehe drugod. Morda komu ne bo pogodu, če to napišemo, toda splošna zelja vaščanov je, da se skliče občni zbor, iz- vili nov in sposobnejši odbor prosvetnega društva in začne z delov., ki naj dovede do prebujenja na Kultur-no-p-osvetnem področju. — 1 repričani smo namreč, da se Kultumi-prosvetno kivije-} nje tako dolgo ne bo razmahnilo, dokler bo odbor v rokah ljudi, ki so za to delo pokazali očitno nesposobnost ali pa zanj nimajo razumevanja. Upamo, da bodo te besede kaj zalegle, saj gre v bistvu le za to, da se prebije led ... Naša občinska uprava je v zadnjih letih poskrbela v precejšnji meri za našo vas. Imamo dobre poti, nove luči po cestah, tako da je vas dobila novo, prijetnejše lice. To se pozna tudi ob nedeljah, ko vidimo, da prihaja v vas vedno več izletnikov, ki se radi ustavijo po gostilnah, saj cenijo našo dobro vinsko kapljico. Naj pri tem omenimo, da se je v občinskem svetu za našo vas zavzel domač odbornik in da je občinski svet sploh pokazal razumevanje za naše potrebe. Zato smo mu tudi hvaležni! Stivan - Medja vas bi bilo, ker nam je bilo - obljubljeno, treba posaditi nekaj drevja, j da bomo dobili nekaj pomoči Onkraj meje so na vse to sko- Prejšnji teden nas je obiskal nedeljski »Primorski dnevnik«. Prebrali smo ga z velikim zanimanjem. Zlasti nas je prijetno presenetila cela vrsta dopisov iz goriških in tržaških vasi, ki so zelo zanimive in kažejo, kako poteka 'drobno vaško življenje. Tudi mi bomo odslej po svojih močeh napravili vse, da bomo povedali, kaj nas žuli in kaj nas veseli. Saj bo najbrž res, da smo od leta 1947 »bogu za hrbtom«, kakor se reče po domače, toda izginili nismo in ne bomo. Največ krbi imamo z vodo. Kdo ne ve, kako je bilo po vseh Brdih, ko so ljudje pili dežnico in vodo iz mlakuž. ta, ki so najbolj priljubljen« vrste vina v Brdih, če bi konzorcij v tem mesecu poslal traktor in opravil delo, ki ga jc prevzel. STEVERJAN To menda ne stane mnogo de. narja in dela, zaradj česar smo prepričani, da bo občina tudi tej naši želji ugodila. CER0VLJE SESLJAN Preteklo nedeljo je v starost' 81 let preminil Jože Pahor. V ponedeljek popoldne smo ga kljub hudemu mrazu in burji v velikem številu spremili na zadnji poti na mavhinjsko pokopališče, Vjer smo se od njega poslovili. Zapušča sina in dve hčeri z družinami, od katerih živi ena v daljni Afriki. Svojcem naše iskreno sožalje! Se enkrat moramo poudariti nujnost postavitve žarnic na novi cesti, in sicer od mosta do državne ceste, ki vodi skozi Sesljan. Vsaj na eni strani ceste bi bilo treba postaviti ograjo, da bi se pešci ob močni burji imeli kam oprijeti. Na tem mestu je namreč bur-ja tako močna, da je lansko leto prevrnila voz drv. Ze lansko poletje bi morali asfaltirati pot skozi vas, toda zaman smo čakali delavce. Prišla je jesen, za njo zima in sedaj pravijo, da bodo ta dela izvedli v letošnji pomladi. Upamo, da nam ne bo treba čakati spet do poletja ali še dlje. Pravijo, da bodo napajališče, ki je sredi vasi, premestili na zgc-nji konec. Menimo, da ta rešitev ni dobra, kajti tako bo morala živina s spodnjega konca skozi vso vas do napajališča in pot ni ravno kratka. Najbolje bi bilo, ko bi napravili eno napajališče na zgornjem, drugo pa na spodnjem koncu vasi. Nič nismo brali, da bi tudi v našo vas napeljali telefon. Ce ga bodo v vse druge vasi naše občine, bi bilo nujno, da bi ga tudi v našo. Ali se res ne da nič napraviti, da bi se tudi mi povezali po telefonu z mestom in drugimi vasmi naše občine? obliki pšenice, sena, riža itd. Toda od takrat je minilo že nekaj mesecev, a doslej nismo še nič slišali, da bi to I pomoč začeli razdeljevati. Treba bi bilo poskrbeti, da se to čimprej n ipravi, kajti ko bo enkrat trava ozelenela, nam seno ne bo več potrebno. Zato bi priporočali oblastem, da to vprašanje čimprej rešijo. K0NT0VEL OSLA V JE M A V HINJE raj pozabili. Tekoče pitne vode jim ne manjka več. Pri nas pa si še vedno belimo glavo, kako bi se odkrižali te nadloge. Lani nam je krmin-ska občina napeljala vodo do šole, nekateri pa so si jo napeljali tudi do Novalij. Blagor njim! Pri šoli je pipa, toda lansko poletje, ko ni bilo nikjer vode, so pipo zaprli za tri mesece, da smo imeli res hude preglavice. Obljubljajo, da bodo vodovod podaljšali tudi do drugih zaselkov kot na Danes bi rad. načeli pro- primez J Dug0' --------- Zborovanje uslužbencev krajevnih ustanov Uslužbenci občine, pokrajinske uprave, bolnišnic in ECA so vabljeni na zborovanje, ki bo v torek ob 18.30 v Ulici T. Vecellio 4-6. Razpravljali bodo o spremembah sedanjih pokojnin. Predzadnja premiera v gledališču «Verdi» Bolgar Ari& Rafael veliki Boris Godunov Tako spontanega ploskanja, kot ga je včeraj zvečer doživel basist Rafael Arie v gledališču »Verdi*, zlepa nismo slišali. Umetnik pa je priznanje v polni meri zaslužil. Vlogo je pel v ruščini in tako se nam je zdelo, da še bolj prihaja do veljave njegov lepi glas, ki ga odlikuje tudi nenavadna jakost. Poleg vsega pa je Arii tudi velik igralec in končno — kar je tudi njegovi vlogi le v prid — smo imeli pred seboj stasitega človeka, pravega carja, za glavo večjega od ostalih igralcev. Njegova vsakokratna pojava na odru je bila užitek, tako da nam bo ta kreacija še dolgo ostala v spominu. Na sporedu letošnje sezone pomeni «Boris Godunov* bržkone vrhunec, ki bi bil toliko bolj izrazit, če bi bil« tudi ostale vloge dovolj dobro zasedene. »Boris Godunov* je opera, v kateri morajo biti vse vloge popolnoma izdelane ir. tudi res pete, medtem ko včeraj nismo imeli povsod tega vtisa. Vsekakor so se uve- linillHIMI ...... Odgovor prof. Fegiza demokristjanu dr. Deliseju Predsedstvo trgovin je predložilo vladi To dokazuje obširna publikacija, ki jo je pripravilo okrog dvajset strokovnjakov Predsednik tržaške trgovin- - stric Matic in naglušna stri-1 doma poslali za rešetke pod ske zbornice, ki je sedaj za- -- - - ” —J -- *■---------------------------- '—-— držan v Milanu, je poslal na-sledni odgovor na izjave de-mokristjanskega pokrajinskega odbornika dr. Deliseja: •Sedaj sem prečital celotni tekst izjav, ki jih je dal a-genciji Giulia dr. Delise, član konzulte trgovinske zbornice, in menim, da je moja dolžnost odgovoriti; 1. Strinjam se s številnimi stališči dr. Deliseja, vendar poudarjam, da bi bilo najprimerneje, da se o njih obvesti konzulta, prav na zasedanju 24. januarja. Zakaj ni govoril takrat? Morda zato, ker je mislil, da pripada manjšini? Toda tisti, ki trdno v nekaj veruje, se ne boji ostati sam. Osebno bi ugodno ocenil takojšnjo kritiko ali kritiko izrečeno na zasedanju sekcije, medtem ko ne ustreza o-bičajem način, ki ga je izbral dr. Delise. 2. Dr. Oelise govori o pomanjkljivosti predsedstva trgovinske zbornice. Nedvomno so pomanjkljivosti obstajale (nihče ni nezmotljiv), vendar bi bilo koristno, ne govoriti na splošno, temveč točno o-značiti na odgovornem mestu najvažnejše napake. 3. Sekcija za zunanjo trgovino, ki je v okviru trgovinske zbornice ena izmed najvažnejših, se je v teh dveh letih mnogokrat sestala. Na enem takem nedavnem sestan- na Mina. V gozdu pa bomo obtožbo tatvine in klevetanja našli poleg hudega volka še I Lestonija, medtem ko je po- dobrodušnega medveda, zape Ijivo lisičko in zeleno žabico Vse te živali žive složno, rajajo in igrajo karte na gozdni jasi — začarala jih je namreč dobra vila, ki vlada gozdnim prebivalcem. Na gozdni jasi. kamor piivede pot tudi Rdečo kapico z njenima spremljevalcema botrom Bodežem in stricem Maticem, se dogodijo čudne reči — Bodež in Matic zbežita pred požrešnim volkom na drevo, ta pa — za čudo, nič zlega ne stori Rdeči kapici. A to le v gozdu! Toda doma, pri bolni babici bo vse drugače. Le dobremu lovcu gre zahvala, da se vse srečno konča. Pa kaj bi še pripovedovali. Veliki in mali obiskovalci gledališča bodo v sredo 5. februarja ob 18. uri sami lahko najlepše doživljali, se smejali in sočustvovali z Rdečo kapico in z ostalimi junaki te lepe mladinske igre. Predstava bo v Avditoriju. Delo je na novo zrežiral Jožko Lukeš, sceno, ki je bila razstavljena tudi na razstavi, pa je pripravil Jože Cesar. Huda nesreča delavca v arzenalu Vedno več hudih nezgod na ku sem bil tudi jaz navzoč i delu je treba zabeležiti in in ob tej priliki bi z zado- skrajni čas je, da se z raz-voljstvom poslušal nove pred- nimi ukrepi preprečijo in obloge za nadaljnje sodelovanje varujejo delavci resnih po-sekčije pri izdelavi gospodar-1 škodb in tudi smrti. Huda skega načrta za Trst. nesječa se je včeraj pripetila 4. Dr. Delise pravi, da je prepričan, da bi «zahteve kategorij . . . bile ugodno sprejete ... če bi jih predložili v organskem okviru, odgovarjajočem splošnim potrebam in če bi jih podpirali demokratični odgovorni organi mesta«. Menim, da imajo ti organi (občina, pokrajina) točno določene upravne naloge in da je za proučevanje gospodarskih načrtov odgovorna zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Zbornica pa je vedno z zadovoljstvom sprejela in bo tudi v bodoče, sodelovanje teh lokalnih ustanov. 5. Ni mogoče očitati predsedstvu zbornice, da ni napravilo »konkretnih in točnih konstruktivnih predlogov«. Kaj pa je drugega kot tak predlog debela publikacija, katero je pred nekaj meseci pripravilo za odgovorne rimske organe okrog dvajset strokovnjakov. 6. Na vsak način pa so kritike vedno koristne in zato se zahvaljujem dr. Deliseju, da mi je nudil priložnost, odgovoriti na njegove. us— — SNG v sredo Ansambel SNG pripravlja v Tržaškem arzenalu, kjer so postavili okoli nemške ladje «Erika» ogrodje z deskami, na katerem delavci delajo. Med delavci je bil tudi Mario Valenčič iz Ul. del Rivo 8, ki je padel s treh metrov v globino in negibno obležal. 33 let starega Valenčiča so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so si zdravniki zaradi hudih poškodb pridržali prognozo. Policija odkrila tatu filmskih aparatov V enem mesecu je moral iti dr. Ziglio, lastnik trgovine «Fo-tocorso« dvakrat na policijo s prijavo o tatvini; prvič mu je neznan zmikavt ukradel 3 filmske aparate, drugič pa Kar 4. Skoda, ne glede na dvakrat razbito izložbeno okno, je znašala okoli 100.000 lir za vsak ukradeni aparat. Po dolgi preiskavi je sum padel na že znanega 27-letne-ga Marija Brecevicha brez stalnega bivališča. Tatu so a-retirali, a namesto da bi priznal krivdo, jo je zvrnil na Bruna Lestonija, katerega so tudi iskali, ker bi moral presedeti 6 mesecev, na katere je bil obsojen zaradi tatvine. mladinsko igro «Rdeča kapi- J Istočasno je Lestonija obtožil ca«, ki jo je po znam Grim- 5 tatvin v ustavljenih avtomo-movi pravljici napisal Danilo u.m. Gorinšek. Delo, ki je že pred leti razveseljevalo naše naj- bilih. Končno so agenti zasačili tudi Lestonija, kateremu so stal- mlajše, bo gotovo tudi tokrat no sledili. Ta se je tega zaveli novi zasedbi in režiji našlo j ■ Annamaria Poli, narednik pro- f KASNA OMVKMT1I.A J I metne policije Gaetano Familiari In gospodinja Graziella Marghe- Trlaikl filatelisti«*! khib »L. I rita Blotta časnikar Etrlo Roma-K osi ra Danes 2 t m bo v pro- no Pio Fidora in gospodinja An. • • *' ‘ 1 ■ T» J trsrvlrui r»i n »c, T /visi DsrnoJA Tom štorih kluba, Ul. Roma 15-11., red- ni sestanek od 10. do 12 ure. 'PAKOVI «N plH»PWKl) OjeCITMliAfSt 1 Obl * Silili’C i Matije Pečar darujejo hčerke 1500 li« za Dijaško Mati^ Dr. B. F. daruje K*00 llr Dijaško Matico ■«»- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. februarja '®58 se J« v rodilo v Tratu 6 otrok, umrlo je 19 oseb, poroke so hile 4. POROČILI SO SE: uradnik dr. Luciano Pastor in uradnica Adria, na Ercoli, prodajalec Ruggero Scubla in uradnica Nives Butti, železničar Salvalore Pappalardo in gospodinja Loredana Krečič, pomorščak Elmo D«5**011 in go-spodbija Nidia Doimini. UMRLI SO: 65-letm Giuseppe Savoldellii, 23-letmi Silvano Per-nich, 63-letni Antonio Cossovel, 61.let na Ada Blasi, 85-letni Fran. cesco Rossmann, 81-letni Vittorio Orsetti, 88-1 etn a Antonia Barro vd. Pasi-ni, 76-letna Rosina Tiem vd. Stanta, l-letmi Claudio Furlan in 3 dni stara Marinella Musi zza. OKLICI: konjar Carlo Portoian in šivilja Angela Dl Pace, težak Felic« Glavina in gospodinja A-melia Koščka, mehanik Arrigo Koushza in gospodinja Lucia Butinar, varilec Stellio Martini in gospodinja Aima Castellich, železničar Luciano Mac!ni in gospodinja Evelina Mlnrn, uradnik Gio-vanni Gregoris in uradnica Nata-lia Ule, uradnik Guido De March im modistka Silvana Stefani, zidar Luciano Mazzani in gospodinja Blanca Rosa Vlezzoll, me-sar Renato Snidersich in delavka 1 PALERMO Michelina Dl Pinto, akademski RIM slikar Glorgio Tltt in gospodinja I TURIN tonima Di Geau, Lori Renato Tamburini in Lina Teresa Giarimini, težak Filippo Boncaklo in šivilja Icsephine Sauatrito, podnarednik finance Pasquale Piccimi in gospodinja Mafalda Camensig, pometač Plet.ro Tognacci im gospodinja Ancilla Leapini, mesar rto-dolfo Pertot in šivilja Nivea Pahor, pomorščak Silvano Vidmar in goapodinja Maria Čarman Ma-tetfcl, uradnik Coslmo D’Accardi in uradnica Maria Luisa Egidl, Walter Giuseppe Kirsoh in Edita Ildegarda Glurco. V DEVINU-NABREZINI Rodil se ni nihče. Oklicev ni bilo. POROČILA STA SE: dijak Ser. gio Riosa in gospodinja Anna. mar la Rusier. UMRLA STA: 80-letmi Joeip Pa-hor in 88-letnl Martin Okretič. —■—«)) — NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Cardiel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ga-leno, Ul. S. Cllimo 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravaslnl, Trg Llberti 6. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Beniussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Sette Fontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Plzzul-CIgnola, Korzo Italia 14 Ravasinl, Trg Llberti 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernarl, Trg Valmaura 10. «»------ LOTERIJA BENETKE BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ 20 76 55 1 8 31 27 4 33 89 30 14 37 66 2 50 85 38 86 71 70 22 71 62 54 14 53 77 23 34 9 49 11 10 66 33 12 76 88 45 58 30 46 37 19 33 85 69 31 13 PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! «UNI0N» Svetovno znana za. varovalnica od leta 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8-1. tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK MALI OGLASI ZEMLJIŠČE, 3009 metrov z dvema malima hišama, prodam. Ro-magna 144, Trst, KOLESA, zmzana cena V.U00 lir Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. P1ETA 3, Trst. SOBNI SLIKAR IN PLESKAR izvršuje kakršnokoli delo. Povprašati v baru CIN, Ul. Molino a vento 26. SMOKING skoro nov, prodam, telefonirati 96-796. TOVARNIŠKE CENE. Dobite najboljšo kvaliteto: »BUNDE«, obleke, deke, »PEDULE« in drugo v trgovini BOTTEGA DEL RI-SPARMIO, Ulica Taraboccbia 4, Trst. HIŠNO POMOČNICO od 8.30 do 11. ure išče dvočlanska družina. Ponudbe na upravo lista, Ul. S. Francesco 20-1II. pod DV-222. KUPIM VILO s panoramičnim razgledom. Pismene ponudbe na upravo »Primorskega dnevnika«, Ul. S. Francesco 20 pod CIM-58. GRADBENI TEREN KUPIM po možnosti v Skorkijl, na Greti ali v Barkovljah, ponudbe na upravo Prim. dnevnika, Ul. S. Francesco 29, št. 32679. NAROČNIKI PRIMORSKEGA DNEVNIKA vabimo, naj poravnajo tudi letos celoletno naročnino za leto 1958 v znesku 4900 lir vnaprej, in to najkasneje do 10. II. 1958. VsoA: tak plačnik bo prejel za nagrado lepo slovensko knjigo. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA TURISTI, ki prihajate v Trst Priporočamo vam, da se pri nabavi blaga in hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovine, ki oglašajo v «PRIMORSKEM DNEVNIKU>. Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in zajamčenim blagom. POSREDNIK ZA NAKUP RAZNEGA BLAGA V TRSTU Nylon nogavice, svilene im nyilon rute, harmonike nove in rabljene, vespe in lamtorete. Pošilja darilne pakete v Jugoslavijo po zelo ugodnih cenah. Pišite na sledeča naslov: O. SeHč, Trieste, yia Giulia », tel. 41-275 — 33-927. ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem. ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnjo pot našega nepozabnega očeta in deda MARTINA OKRETIČA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala gospodu župniku in darovalcem cvetja. Družini: OKRETIČ in PERTOT Nabrežina, 2. II. 1958. ZAHVALA iz ualjne Avstralije. Globoko ganjen ob izrazih ljubezni do nepozabne mame FRANČIŠKE ŠKIBIN se prisrčno zahvaljujem sorodnikom prijateljem in znancem ter vsem, ki so z mano sočustvovali v neizmerni žalosti. Srčna hvala vsem vljudnim osebam, ki so na katerikoli način pomagali dragi po- ^fll.1958. EDI SK,BIN Z AHVALA Vsem, ki so se udeležili pogreba in ki so na kakršenkoli način pomagali med dolgo in mučno boleznijo našega dragega očeta JOŽEFA PAHORJA se prisrčno zahvaljujemo. žalujoče družine: Pahor, Furlan in Camilleri iž J. Afrike Sesljan, 2. februarja 1958. ZAHVALA Vsem, ki so sodelovali ob pogrebu in spremljali k zadnjemu poč tku našo ijubo mamo JOSIPINO GRGIČ se prisrčno zahvaljujemo. DRUŽINA GRGIČ in sorodniki Bazovica, 2.II.1958. Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in stric CIRIL KOČEVAR Pogreb bo v ponedeljek 3. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice v UL Pieti. Žalujoča žena Fani ter družine Mesesnel in Grudina Trst, 2.II.1958. RADI I°D NEDELJA, 2. februarja »•»» IKSI POSTAJA A 8.00 Juitranja glasba; 8.30 Sij; venska folklorna glasba; Kmetijska oddaja; 9.30 Glasba J* 1 godbo; 11.15 Lahke priljubljen melodije; 11.45 Skladbe CaseUJ In Marinuzzija; 12.15 Za vsakof* , nekaj: 13.00 Kdo, kdaj, zakaj- , Kronika sedmih dni v Trstu; Glasba po željah; 15.00 PopoKh« ski koncert; 15.40 Ciganske lodije; 16.00 Slovenski zbori; j Koncert pianista Gabrijela j taka; 16.40 Offenbachova fant*' ja; 17.00 Eugene Scribe: »Kozar* I vode«, komediija v 5 dej.; pa jo člani SNG, nato Plesna tj tanka; 19.00 Johann es Brara* Serenada v A-duiu op. 16; Izbrani dunajski valčki; 19.30Jz stra glasba; 20.00 Šport; 20.* Glasbeni mozaik; 21.00 Kernom melodije: 21.15 Brahms: SimioW St. 3 v F-duni OD. 90; 21.45 ni Safred s svojim ansambi«? 22.00 Nedelja v športu; 22.10 ’ svetu jazza; 22.35 Orkestra KS ( Martin tn Norrie Paramor; s** Nokturni. T H S T I. M 12.00 Nove italijanske poperm j 13.20 Glasbeni album; 14.30 Campanon«; 15.30 Prenos OVK metne tekme; 18.00 Simfoiw>P koncert. KOPER 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 tran.ja glasba; 8.00 Kmetijska*'? dajai 8.30 Igrajo »Logarski f*jj je«; 8.45-10.30 Prenos RL; -Sosedni kraji in ljudje; H' Oberni koncert; 12.10 Glasba^! željah; 13.30- 14.00 Prenos -v, ; ■ - - - ,Jci; 11- Glasba po željah; 15.10 Nedelj^ 14.00 Pogovor s poslušalci; popoldanski koncert; 16.00 -1^2! Prenos RL; 19.00 Športne ve»« j 19,30.22,15 Prenos RL; 22.15 r.a glasba. SLOVENIJA u ; 6.00 Domač nedeljski jutr*™ j pozdrav; 7.35 Straussove P01^« ; valčki- 8.00 Športna report8** s 8.15 Vedri napevi; 8.45 MladU!#" radijska igra; 9.15 «S pesmijo Pr svetu«; 10.00 Se pomnite, tov«' ši... Ladislav Kiauta: Tisto noč JJ zapadel sneg; 10.30 Ponovi]'' - one javnega četrtkovega večera 16.1.1958; 11.30 Pol ure -......... nih plesov: 12.00 Nedeljska £ bavna revija; 13.30 Za našo IV' 14.15 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo; 16.15 Silvo Maif.1’ Iz tovarne v komuno; 16.45 benl mozaik; 17.30 Alfred PruK Branik iz letu in viharja; ‘8,ij Slovenska pesem od romantikih,., danes: 20.00 Na vrtiljaku melo™ 20.30 Luči velemesta; 21.00 fonična glasba slovenskih avt" jev- 22.15 Aime Barel-li s P™ n im orkestrom. TELEVIZIJA 10.15 Kmetijska oddaja: Prenos smučarske tekme iz ^ gasteina; 16.00 Športni popol®2 17.00 Oddaja za otroke; 17.30 F1* ski izbor; 18.00 Prenos u,mečnega drsanja na leu.u 1 tislave; 18.30 Poročila; 18.45 TL. mate h; 20.00 Prenos iz BratislZj 20.30 Poročila: 20.50 «Carosen®' 21.00 «Pot uspeha«; 22.15 zaslugi«, telefilm; 22.45 Sprt" nedelja GLEDALIŠČA TEATRO NUOVO J Danes ob 17. uri: D. FaWF »Inkvizicija«. Zadnja pon»' tev. KINO Excelsior. 14.00: »Nocoj »Mj* kdar«, J. Simmons, P. DoVr Cinemascope, j. Fenke. 15.00: «Ljubezen in I rice«, V. De Sica, G. ce 1 Carla Gravina. 1») Nazionale. 15.00: ((Prepoj, ! udarec«, Sterling Hayden, Baxter, J. Hayd. ^ jj. Supercicema. 14.00: »Gusacsld (j|j, klad«, L. Chaney, J. Br Technicolor. Fiodrammatico. 13.30: «* ".i' jll nad Nagasakijem«, J. Mar8® K. Keiko. .(t Grattacielo. 14.30: »Ljubi g1*-.(ir no«. Presley, W. Corey. 1 nicolor. Vistavision. Arcobaleno. 13.30: «Dvoboj ji, Atlantiku«. Cinemascope M-ttchum in C. Jurgens. clra Dnim 1ZOO- -Metre P ,i. Astra Rojan. 14.00: »Notre v de Pariš«. Cinemascope, jSn Atili' color. Lollobrigida in A Capltoi. 13.00; »Sisi, mlad8, rica«, R. Schneider, technKjt Crlstallo. 14.00: »Obmejni ci», M. Ferrer, Pier Angel-nemascope, technicolor. Alsbacda. 14.30: «Tisti, Ki umreti«. J, Servais, M. conzi. Cinemascope. a rol1 Aldebaran. 14.00: »Rififl«. prepovedano mladoletnim t* Ariston. 14.00: «Ljubezen PL J. dovita stvar«, W. Holden. #|of. Jones. Cinemascope, techm ^ Atmonia. 14.00: «Beli nap G. Madison in J. Whlim Technicolor. ^nt<' Aurora. 14.00: ((Poljubi jo Jr & C. Grant In J. Mansfle>a nemascope, technicolor. Garibaldi. 1400: «Cudovita ",ra» zen«, Gary Grant in K"r- ,or,Kf Ideale. 14.30: »Sedem morn^jt' R. Scott, G. Russell in L-vin. Cinemascope. , jjj«8' Impero. 15.00: «Mamln ih-nd' ček«, M. Arena, I. s^,1^»3ll>,l Italia. 14.00: »Sanje v Pre“ Lea Massari, E. Pagant Moderno. 14.00: »Velika ‘J'", 6-Elizabete Barrett«, J Travers Cinemascope. 'rt p S. Marco, 14.00: «MaruzzeIfa” Allasio, R. Carosone. , F Savona. 14.00: «Hollyvvo<»Ag|l» smrt«, Dean Martin In Ekberg . od* Viale. 13.30: «Dober dan-.^rt ljubezen« C. Vlita, R Vltt. Veneto, 14.30: «Da, * general«, Š. Ha.yward. Belvedere. 14.00: »Severt1'jjjgfir prehod«, S. Tracy in R- , Technicolor. , Ctrt* Marconi. 14.30: «Kočica». ner, S. Granger, W, * 0• Ul dlljJCI , ' ■ .« ij Mladoletnim prepovedan®-.^ r Mntttmo. 14.30: «Zenska. P* prišla z morja«, S. Mll°> -Sira. Cinemascope. .a», z. Novo cine. 13.30: ((Oklahon1 ^ M. Rae in G. Graham«-nicolor, cinemascope. ^ Odeon. 14 00: »Vera or08-ro Cooper, B. Lancaster. , R«dlo. 14.30; »Tuj-rr^ H Keel. A. Blyth. pc, techrtrolor. -SOZ ALJ B Slovenska prosvetna jel8( Trstu izreka svojemu s ,-btf 1 svojemu ■ ^ eu Silvanu Mesesnelu sožalje ob bridki ižKu® rj». ga strica Cirila KočeVB Založništvo tržaške!8 ješ111, ...1___________i„ 11« *y izreka iskreno »ožalj* nameščencu Silvanu ",]» r . lu ob izgubi strica c čevarja, zvestega »Primorskega dnevni k«*' « nevni odki tedna Pokrajinska uprava bor 1 S,e ]e P0k™j*nski od-Utli katerem so razprav- nil , lnt' vVrašanj. Odbor-li i. Znance dr. Chientaro-vnUL? azal finančno stisko ajme zaradi primanjklja- rtln l ^ ob,0*ti « Rimu še d« nnP • .Sklenili so, da bona; P°}e.9.. drugih ukrepov, ki mere .,labe gmotne raz- prosili r?3ms/ce nprave, za- diin Pariamentarca, naj nula tvojo pomoč. Sovodenjski občinski svet 50*°4njskiteohM :e sestal Je notrri I Panski svet, ki Popravilo strehe in imnnŽU,P ?u v Sovodnjah }etju Goriškemu po d- so poverili, troŠari»f> petih let pobira Ptdietio J10 P°dročju občine. odVntu lmel° Pravico do ldU bn !^x Prodije. V tem fiOO oon I?, nv l/terlala okoli modSm .Nadeja se- da bo Podjetja r>a zaradl gradnje gradeni J ,up' ln možnosti PiCefc |g n°£’l Podjetij, izku- j bi ‘je Kolonske hiše 10 Posebne popravila svetovalci tov. »ortigj j ' Zneh Poletto, Ber-slali *? Marija Selič so po-mku ;l?-3]nskemu predsed-ktevaia e- H°’ v kateri za-Pozov.’*a1 Pokrajinski svet terih |,*Lem}]tske lastnike, ka-sdravih -l Preblvajo v ne-,loPjih i)n nehigienifnih po-jev so last gospodar- hiše no Podlagi zakona te še sop Pravijo. Kolonske hi-sti po “sej pokrajini, zla- Vtt^ in DoUn]eG°riCa' *** ^ Reziji upado število rojstev Zaradi ***£?*?se Oa noim slabega gospodarske-deinslce se prebivalci vi-seljU;j • Pokrajine trumoma iz- r*e zanM ?“di Rezijani v tem šjeTo vpliva tudi *e j. \ ° rojstev. Leta 1900 ^56 E. odllo 114 otrok, leta J««o« .fam° Š8. Otroci Rezi-Mijo n vedno bolj pogosto preskusili v tej manj prometa. zimi, ko Dan vajencev Končno so se tudi demokristjani po svoji vladi spomnili vajencev. Posvetili so jim prejšnjo nedeljo, med katero so organizirali predavanje in razstave v maloštevilnih stroko trnih centrih, v katerih se Vajenci izpopolnjujejo. Posedanje strokovnih centrov je še vedno na prostovoljni podlagi. Tudi nižje strokovne šole ne nudijo bodočim obrtnikom in delavcem v industriji tiste teoretične podlage, ki je nujno potrebna v dobi tehničnega napredka. Urad za delo v Gorici pripravlja ustanovitev večjega števila strokovnih tečajev, vendar bi morali doseči pri obrtnikih in industrij-cih spoštovanje tudi tistih členov zakona o vajencih, ki jim poleg vsakodnevnega dela zagotavljajo povečanje strokovne izobrazbe. Širši sestanek UDI v Gorici Včeraj popoldne so se v Gorici sestale predstavnice številnih sekcij Zvere italijanskih žena (UDI) iz goriške pokrajine, da se pomenijo o pripravah na mednarodni praznik žena 8. marec. Sestanka se je udeležila tudi članica vodstva UDI iz Rima Vittoria del Monte; povabilu pokrajinskega vodstva pa se je odzvala tudi zastopnica Zvere slovenskih žena na Goriškem. Potem, ko so se udeleženke sestanka pomenile o važnih vprašanjih, ki tarejo žene v Italiji, so se podrobneje pomenile o 8. marcu in predvsem o pripravah na večjo svečanost, ki naj bi bila za vse napredne žene goriške pokrajine v Gorici. DEŽURNA LEKARNA Danes posiuje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Koj-zo Italia 4, tel. 25-76; do 12. ure pa je odprta tudi lekarna Urbani-Albanese, Ul. Rossini 1, teL 24-43. tMI IM llllltllllltlll llllllllllillllllllllllllllllMIItlllllinilllllllllllMIIIIIIIIIItlMf IMIllllllllllllllllllllll Po obsodbi dr bivšega pretorja v Čedada Spričo razlogov obsodbe bi bilo prav obnoviti proces proti tov. Zdravljiču, ki ga je bivši pretor po krivici obsodil Vi * tujini. ^nje prometa v Gorici K ,n. . DoriJicii nlem občnem zboru ^am^tomobilistov, ki so DOrjlii ® ACI, so Ptedlaga-Vr,4bo občini, naj prekliče .**# k * .k?teno je postala ? «wprevozna samo e®a, ‘ sever. ACl za-'Mrna J postane ulica dvo-Jf«»pu.Prepo«« pa naj se u-,.*■ Prehitevanje in vož-v°rniki. Ta režim naj '""Klil """Ulil V sredo 29. januarja se je zaključil proces pred beneškim sodiščem proti bivšemu čedadskemu pretorju dr. En-ricu Zuccarellu. Obsojen je bil na dve leti, šest mesecev in petnajst dni zapora. Ker je bil dr. Zuccarello še do nedavna pretor v Čedadu, torej sodnik Slovencev in Furlanov, mislimo, da naredimo prav, če povemo nekaj več o njem, o njegovem delovanju in o obtožnici, ki so mu jo očitali. Temu državnemu funkcionarju je očitala obtožnica ponaredbe, goljufijo v izplačevanju posojenega mu denarja, uničevanje uradnih dokumentov, ker si je izposojeval denar, poslužujoč se svojega položaja javnega uradnika. Obsodba je bila mila, ker so sodniki upoštevali olajševalne okolnosti in ugotovili s psihiatričnim pregledom, da je imel obtoženec, ko je zakrivil dejanja, okrnjeno duševno stanje, oziroma sposobnost hotenja in razumevanja. Profesor Fattovich, ki je izvršil psihiatrični pregled, trdi, da je sedaj Zuccarello zopet pridobil svoje popolne spo- ""'"iiilliiiilHmiiifllliliill^iliifllmimnMlimniliiimtiliiitiltniitimiiiiiiiiiiii Seja občinskega sveta v Doberdobu ^Posodili si bodo denar ^Elektrifikacijo Dola ^ Delovišče bo urejevalo pot v stare Jamlje U81 Pobere! ?ve^er se 3« se-i hteva ob ministrstva za javna ra*» ' občinski svet, I dela znesek šest milijonov lir, ‘»ih Vn -vljal o številnih I da se delo konča. „4° čit-P asanjih. Js* ieJ» zaPisnika žih i p°ročai pan tov- f »estanku z dru- 'I* zapisnika zad- ihC, Poročal pan tov- Andre3 Pnt>i° sestanku z dru-»a 'avari‘. ki so pri-tvibin« j! ”0, Povišanje pri-iu erdoba .v°do, če preskrbo cjS v0(i- Poljan s tekočo lt» -.^AFn ?revzame konzor- ^raai^ke. Po i 80 svetovalci ;> je b re2ni sklep, s ka- >1 s0?01" Pre^°daJa Podi8«3 leJ0,žnosti ” odgovornosti za preskrbo na konze Do- !iilb8riev j"'k »bmejnih fi-etevj0'1 lir L Wlni obljubil H, 1 napelje občina vrstn , tem letu. lj« Ob?Ve ceste**--8' hldi 2R™- v stare Jam- Ibizi ‘lo, s dni prejela h« ,8tl° delnf--Jlm i’ 3e bilo ?5 v katerem delo*1!- Dt|jv.- , delavcev za Milij*1 bo' vrMbn0(i\opravill otsb11* lir oknli dva 11 oj star' , *r,.bo Prndnia Vai-f^rn stala oko- 'Pf0ieli*,OV’ so sveto- sklep, da Potem ko so v seznam občinskih revežev vpisali še e-nega starčka iz Jamelj in odobrili županu nagrado za njegovo delo, so se lotili diskusije o občinskem predlogu, naj bi država z’gradila v Dolu cerkev, ker se potrebuje v osnovni šoli v Palkišču, kjer je en razred spremenjen v molilnico, več prostora za u-čtlnice. Najdena predmeta Mestna policija hrani torbo z vetrnim jopičem, ki je bila najdena v mestu. Lastnik naj jo pride iskat. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bila v Gorici najnižja temperatura —2,4 ob 2. uri' ponoči, najvišja 14.4 pa sobnosti. Dr. Enrica Zuccarel-la poznajo vsi beneški Slovenci, saj jih je dosti let sodil kot zagrizenec. Poznajo tudi njegovo razkošno življenje. Organiziral je bankete s svojimi prijatelji, za katere je potrošil kup denarja. Vsakih nekaj mesecev je menjal avtomobil. Za takšno življenje pa mu ni bila dovolj njegova visoka plača. Poslužujoč se svojega položaja in ugleda, ki ga je užival kot pretor, si je izposojeval velike vsote denarja, ki pa ga ni vračal. Mnogo njegovih žrtev je med beneškimi Slovenci. To pa nas ne zanima več kot toliko. Najbolj nas zanima, kako je sodil ta pretor, ko je bil še na svojem službenem mestu v Čedadu. Vsi se še prav dobro spominjamo procesa, ki ga jo imel na čedadski preturi pred tremi leti in pol tov. Ernest Zdravljič, katerega je tožil sedanji aovodenjski župan, Jožef Trinko. O tem dogodku smo na široko pisali že takrat, zato se ne bomo sedaj spuščali globlje. Dr. Zuccarello je obsodil Zdravljiča, Proces in bbsodba sta razburila vse napredne beneške Slovence in Italijane. Mi smo že takrat trdili, da je bila obsodba krivična. Sedaj pa upravičeno zahtevamo, da se proces obnovi, kajti, če je bil pretor Zuccarello v «duševno okrnjenem stanju«, ko je zakrivil dejanja, za katera je bU obsojen v Benetkah, je bil morda v takem stanju tudi kadar je obsodil tov. Zdravljiča. Pred zaključkom bi radi še povedali nekaj o ljudeh, katere je ogoljufal bivši pretor Zuccarello. Kot smo že prej omenili, je med njegovimi žrtvami nekaj beneških Slovencev, naivni ljudje in »bistri lisjaki«, njegovi ožji prijatelji, kateri so bili večkrat povabljeni na bankete, ki jih je pretor organiziral. Med te zadnje spadajo štiri ali več občinskih tajnikov. Povemo naj, da so bili ti zelo mili do svojega nekdanjega prijatelja na neki prejšnji razpravi, ki se je vršila pred meseci v Benetkah. Kaj bodo mislili sedaj naši ljudje o bivšem čedadskem pretorju in o njegovih ogoljufanih prijateljih? Kar se tiče pretorja, se bodo držali psihiatričnega pregleda. ki ga je izvršil, kot že povedano, prof, Fattovich v Benetkah. Njegovim prijateljem pa bodo lahko povedali znani italijanski pregovor: »Povej mi s kom hodiš, ti bom znal povedati kdo sil« IZIDOR PREDAN Po mili obsodbi časnikarjev pred videmskim sodiščem Razprava proti obrekovalcem Kračine še bolj osvetlila razmere v Benečiji £?oizZi isjk špozrt Slovenska in vsa demokratična javnost videmske, goriške in tržaške pokrajine je skoraj dve leti čakala, da je prišlo do tako imenovanega «procesa časnikarjev« v Vidmu. O njegovem izidu smo poročali v naši zadnji nedeljski izdaji. Ob tej priliki smo tudi povedali svoje mnenje o razsodbi, ki je bila preblaga in ki ne daje popolnega zadoščenja civilni stranki — duhovniku Kračini, slovenski in niti demokratični javnosti. Zakaj je prišlo do procesa? Vidimski časnikar Arturo Manzano, ki je že od nekdaj znan po svojih šovinističnih izlivih do vsega, kar je slovensko, je objavil v listu «ll Friuli Liberale« —- potem pa je njegov članek objavila tudi Arena di Pola — hudo žaljiv članek za župnika Krači-no od St. Lenarta. Inkriminirani odstavek se glasi: eList Matajur je glasilo tiste skupine jugoslovanskih aktivistov na čelu z duhovnikom Kračino, ki že več let odkrito deluje za priključitev Nadiških dolin k Jugoslaviji; to je skupina posameznikov, ki neutrudno proglašajo za fašiste vse tiste Italijane, ki niso slovanofili kot oni, in ki se okoriščajo — do izkoriščanj a — z veliko svobodo ki jo nudi Italija, ki je celo nagradila slovanofila duhovnu ka Kračino z motociklom.» Duhovnik Kračina je na prejšnjem procesu izrecno poudaril, da ni nikoli sodeloval pri nobeni politični propagandi in da ni nikoli pripadal komunističnim celicam. Čuval je stoletno tradicijo in pridigal v dveh jezikih, v slovenščini in v italijanščini, medtem ko se liturgično petje opravlja v domačem narečju. Zagovorniki obtoženih novi. narjev in odgovornih urednikov, zlasti zagovornik odgo- vornega urednika «Arene di Pola« Pasquala De Simona dobro znani šovinistični odvetnik Pedroni je z zobmi in nohti branil svojo stranko in pravilnost njenega ravnanja — seveda zaman. Sel je celo tako daleč, da je izrecno poudaril, da »nima kompleksa manjvrednosti in se javno proglaša za nacionalista in iredentista«. Tudi ostala odvetnika obtožencev sta zagotavljala »nedolžnost« svojih strank, vsi pa eo zahtevali po. polno oprostitev obtožencev, češ, da niso storili kaznivega dejanja. Kaj je k temu rekel odvetnik civilne stranke odv. Pa-nizzo iz Vidma, ki je znan po svojih demokratičnih načelih? Odv. Panizzo je rekel, da se je skušalo obtožiti duhovnika Kračino izdajstva. Toda kakšni dokazi so bili navedeni v podkrepitev te trditve? Ko je primerjal obnašanje časnikarja Manzana z obnašanjem znanega fašista Guareschija, je poudaril, da lahko vsakdo govori katerikoli jezik, če pa nekdo govori slovenski, je za te ljudi takoj protiitalijansko usmerjen. Med vojno v Albaniji in Grčiji med pripadniki bataljona Natisone ni bilo niti enega dezerterja. Zdaj pa so vsi postali antiitalijan-ski. 2e nekaj časa — je nadaljeval odv. Panizzo — se vodi nacionalistična in fašistična propaganda. Pod fašizmom so plenili slovenske katekizme, starše, ki so jih uporabljali, pa so prijavljali. Sedaj bi se radi vrnili k tem sistemom. Celo pesnika dona Zaneta so fašisti preganjali, ker je pisal v furlanščini. Vprašujem se, kaj se skriva pod to gonjo? Kakšne interese imajo z ustvarjanjem napetega stanja med obmejnim prebivalstvom? V pravdo so povlekli celo list «Patrie del Friul«, ki se na I ...... Dejavnost PSI v goriški pokrajini Otvoritev novega strankinega sedeža v Tržiču in širši sestanek na Poljanah zoni ni Mučiču, ki je sedel spredaj uspelo zaustaviti vozila, čeprav je opazil, da se je na ovinku preveč nagnilo. Pri padcu šta oba obležala na tleh v to precej slabem stanju. V bolnišnici Brigata Pavig, kamor so ju pripeljali so Mučiču ugotovili pretres možganov, Jakopiču pa verjeten zlom desnega gležnja in večjo rano na desni roki. Prvi mladenič se bo moral zdraviti 10 dni, drugi pa verjetno 25. — o—- DANES 2. februarja ob 16.15 gostuje v Prosvetni dvorani v Gorici moški pevski zbor «BOJAN» IZ DORNBERGA Pevovodja prof. Lene Matičič. Na sporedu so domače in umetne pesmi. Vstopnina: sedeži po 250 in 150 lir, stojišča 100 lir. Tajništvo goriške federacije Italijanske socialistične stranke nam je poslalo v objavo sledeče sporočilo: Goriška federacija Italijanske socialistične stranke (PSI) je priredila v preteklih dneh v raznih krajih goriške pokrajine več zborovanj. Velikega pomena za dejavnost stranke v Tržiču je bila otvoritev novega sedeža v tem kraju. Tei svečanosti je prisostvovalo več vidnih predstavnikov stranke, med njimi tudi bivši vsedržavni podnačelnik partizanskega korpusa prostovoljcev za svobodo (CLV> ing. Fermo Solari iz Vidma. Solari se je v otvoritvenem govoru dotaknil tudi slovenske manjšine v naši krajini ter poudaril nujnost pravilnega odnosa do nje ter potrebo po širjenju socialistične ideje med Slovenci. Pozdravil je in poudaril važnost priključitve pripadnikov goriške skupine Neodvisne so. cialistične zveze (USI) v Italijansko socialistično stranko. Ko je nadalje ing. Solari govoril še o socialistični politiki je ctejal, da je bila ta politika vedno usmerjena v obrambo pravic delavskega razreda in dosego delavskih zahtev, ne glede na rasno pripadnost, ob čevalni jezik in veroizpoved delavcev. Pretekli torek pa je sekcija PSI z Vrha priredila širši sestanek na Poljanah, katerega so se udeležili številni domačini. Pokrajinski voditeih stranke, ki so sestanku prisostvovali, so se v prisrčnem razgovoru z domačini zadržaii več časa ter se z njimi pomenili o številnih domačih vprašanjih in o politiki Italijanske socialistične stranke nasploh. Nezgoda dveh mladeničev iz Brd V petek ob 23.45 so pohiteli bolničarji goričkega Zelene- j ga križa v Ul. Don Bosco, kjer sta se z motociklom prevrnila I 20-Ietni Mario Mučiič iz Ste- j verjana, Sčedno 1 in 22-letni | Mario Jakopič z Oslavja, Be- j la rjuha 1. Verjetno sta se ( mladeniča precej naglo vra- i čala domov, kajti v Ul. Or- I Justina Bone umrla zaradi zastrupitve Včeraj so v Gorici pokopali 50-letno Justino Bone iz Kromberga, ki so jo v petek popoldne sprejeli v gori-š'ko bolnišnico na prošnjo njenih prijateljev iz Gorice, pri katerih se je Bonejeva zadržala, ko je prišla iz Jugoslavije po opravkih v Gorico. Bonejeva , je svojim znancem povedala le, da se slabo počuti in slednji so mislili. da se je ženska v teh mrzlih dneh samo prehladila, toda v bolnišnici Brigata Pavia, kamor jo je pripeljal Zeleni križ, so ugotovili, da se je Bonejeva zastrupila z neko strupeno tekočino. Končno je nesrečna ženska v hudih bolečinah priznala, da je storila to nesrečno dejanje zaradi nevzdržnih družinskih razmer. Zdravniki so jo poskušali rešiti, toda ves njihov trud je bil zaman, strup je deloval že preveč dolgo časa in ženska je v petek proti večeru umrla. svoj način bori za ustanovitev deželne avtonomije, ki jo predvideva ustava in ki je zajamčena z zakonom! Odv. Panizzo je zahteval, da se prizna kazenska odgovornost obtoženi/h časnikarjev in zahteval, naj se civilni stranki plača za moralno škodo tri milijone lir ter plačajo sodni stroški in prisodi večmesečni zapor. Prepuščamo civilni stranki, da sodi o razpravi po svojem prepričanju. Kot glasilo demokratične javnosti, še posebej kot slovenski dnevnik pa moramo jasno povedati, da je bila kazen (po 5 mesecev zapora) nad ljudmi, ki tako očitno ščuvajo proti naši manjšini in ustvarjajo nezaupljivo ozračje okoli pripadnikov naše manjšine z kdo ve kakšnimi nameni — premila. In v tem nas je presenetila! — «» — OB ZAKLJUČKU TEČAJA Danes v Jamljah gospodinjska razstava Gospodinski tečaj, ki ga je v zimskih mesecih požrtvovalno vodila v Jamljah tov. Vilma Bregant, bodo danes zaključile dekleta in žene s posebno razstavo. Na njej bodo razstavile ročna dela in prikazale tudi druge praktične stvari, s katerimi so se na tem vsekakor uspelem tečaju seznanile. Vaščani so vabljeni, da se razstave, ki je odprta ves dan v poslopju o-snovne šole, udeležijo v čim večjem številu. —_«» ---- Roditeljski sestanek Dijaške Matice Dijaška Matica iz Gorice vabi starše in skrbnike notranjih in zunanjih gojencev na roditeljski sestanek, ki bc danes 2. februarja ob 14.30 v Dijaškem domu. Vsi prizadeti so vabljeni v svojem lastnem interesu. Odbor DIJAŠKE MATICE Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 26. januarja pa do 1. februarja rodilo 14 otrok, umrlo je 8 oseb, oklici so bili 4, porok« pa nobeme. Rojstva: Igino Cargnel, Bruno Maurel, Ornella Sabato. Renato Miranda, Sabrina Pe-tich. Bruno Pizzul. Gerardo Marjpo, Patrizia Movia. Gior-gio Dal Pio Luogo, Giuliana Onizzi, Anna De Leo, Rita De. pollo, Giuliana Hlede m Maria Forabosco. Umrli so: 79-letna Teresa Zorzon vdova Marega. 70-letm upokojenec Arturo Manzoni, 85-letna Maria Pallich vdov* Cralli, 83-letna Ivana Mučic vdova Briško, 79-letna Alojzija Medveščik vdova Liger, 82-letna Gioseffa Martinic, 50* letna Justina Gadnik por. Bone in 83-ietni upokojenec Car. lo Venier. Oklici: podoficir finance Pa-squale Piccini in Mafaida Ca-mensig, agent javne varnosti Aurelio Zerbo in Sebastiana Salvo, Vincenzo Addario in Lucia Mucci, podoficir financ? Cesare Salvadori in uradnica Mercedes Zaninotto. - KINO - CORSO. 14.00: ((Tolpa ange- lov«, C. Gable, ¥. De Carlo, v technicolorju. VERDI. 14.00: «Orlovske pe- ruti«, J. Wayne, M. 0’Har«, v barvah. VITTORIA. 15.00: »Devica iz Cheronese«, B. Lee, M. G:-rotti. Cinemascope. CENTRALE. 15.00: »Dva iz Texasa». W. Holden, G. Foro. MODERNO. 15.00: «Zakon proti Bil)y Kitu«. Državno prvenstvo v nordijskih disciplinah Bellone, Bottero, Tosello zmagale v štafeti 3x5 km Najboljši individualni čas je dosegla Fides Romanin ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega sina in brata FRANCA CIJANA se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, darovalcem cvetja, domačim pevcem za lepe žalostmke in vsem tistim, ki so nas tolažili in pospremili nepozabnega Franca na njegovi zadnji poti. DRUŽINA CIJAN Sovodnje, 2. februarja 1958. COULE ISAROO, 1. — Italijansko prvenstvo v nordijskih disciplinah se je danes nadaljevalo s štafeto 3x5 km za ženske z udeležbo pokrajinskih ekip FISI. Proga je bila speljana po isti trasi kot za moške, vendar je bila primerno skrajšana in tudi nekoliko lažja. Zmagala je. kot je bilo jasno že vnaprej, ekipa A Za-padnih Alp, katero sestavljajo. tri izmed najboljših italijanskih tekačic: Bellone, Bottero in Tosello, ki so se v teku na 10 km v četrtek uvrstile na prvo, četrto oz. peto mesto. Večje zanimanje je vladalo zaradi tega za trentinsko ekipo, za katero so tekle tri mlade tekmovalke, med katerimi tudi Cristina Platter, ki je bila v teku posameznic na 10 km tretja. Od teh mladih smučark se je pričakovalo, da bodo resno konkurirale svojim starejšim kolegicam, kar se je tudi »godilo, saj so zaostale za zmagovalno štafeto le za okrog 50 sekund, Ta razlika pa bi lahko biia še znatno manjša, če ne bi nerazpoložena Gaio v drugi predaji izgubila več kot minuto proti odlični Riti Bottero. Fides Romanin »večna druga«, ki je tekmovala za ekipo Srednjih Alp je tekla izvrstno m dosegla najboljši individualni rezultat, ki je bil za 15” boljši od časa Bellone-jeve in skoraj za 16” od Palt-terjeve. Jutri se bo državno prvenstvo v nordijskih disciplinah zaključilo na Colle Isarco s tekom za moške na 15 km in v Dobbiacu s skoki za kombinacijo. Uradni vrstni red ženskih štafet 3x5 km: 1. Ekipa Zapadnih Alp A (Tosello Rina, Bottero Rita, Bellone Elisabetta) 1.01’39”5, <21*21”, 20’20"06, 19’58”, 2. Trentinska ekipa A (Cao-la Anna, Gaio Pia. Plattner Cristinal 1.02’31” <21T3” 21’ 23” 19’55”) 3. Ekipa Valdostano (Var-rel Ferdinanda. Reboulaz Ali-na, Guala Lorenzina) 1.05’31” (22’4i4”3, 21'03”7, 21’43”). 4. Ekipa Centralnih Alp (Frazzadeschi Alma, romanin Fides, Landi Romana) 1.06’20” (23’55'T. 19’39”7, 22’45”2). 5. Karniisko-julijska ekipa A (Samazza Anna, Pomara Silvana, Meniš Ennia) 1.07’ 00”5 (22’30”, 23’35’’7, 21’04”8) itd. kah v 10 rundah. V srednje-težki kat. je Mazzola premagal Bouracuija (Bizerta) zaradi odstopa, Nemec Janssen pa Calzavaro po točkah. Johannesen vodi v hitrostnem drsanju ESKILSTUNA, 1. — Po prvem dnevu evropskega prvenstva v hitrostnem drsanju na ledu (500 m in 5000 m) vodi Norvežan Johannesen. Splošni vrstni red: 1. Johannesen (Norv.) 97.640 točk, 2. Merlukov (SZ) 97.870, 3. Sji-likovskij (SZ) 97.890. 18. Gios (It.) 100.780 32. De Riva (It.) 105.080. Danes v Trstu NOGOMET Triestina-Catania, B liga, na občinskem stadionu ob 14,30; Ponziana-Cividalese, IV. *e-rija. na igrišču Po-nziane ob 14.30; r Edera-Fortitiido, diletanti, na Igrišču Ponziane ob 10,30;' ~ Libertas-Cormonese, diletan-ti, na igrišču v Ul. Flavia ob 12.30; Mnggfsana CRDA, diletanti, v Miljah ob, 14,30; , Cava Romana-Amoco, diletanti, v Nabrežini ob 14.30. KOŠARKA Stock-Oransoda Cantii. Prva serija, v Športni palači ■ na Montebellu ob 17,30; CMM-Fari Mantova, ženska A serija, v telovadnici v U.L , detla Valič • cb 11,30; J Don Borco Sanglorgese, moška B serija, v telovadnici .salezijancev, v Ul. delllstria ol* 11.30. ATLETIKA Prvenstvo CSI v krossu, na. Opčinah ob 10,30. KONJSKI ŠPORT Dir (Trotto) na MonUbčllu.; Začetek ob 14. uri, Glavna dirka za «Premio delle Opere«, 360.000 lir, 2050 m. Tudi dirke, za Totip. HiiiiimiMtiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiHiiitmHmmtmMinmmiitimiiiiiuMiiMNmnimHnniin- Svetovno prvenstvo štirisedežnih bobov Bob Italija II. (Monti) diskvalificiran pred startom Po prvih dveh vožnjah vodi bob Nemčija I. pred bobom Italija I. BOKS Bcnvenuti z lahkoto premagal Gazziera V okviru sinočnje boksarske prireditve v Športni palači na Montebellu, je evropski diletantski prvak srednje kategorije Tržačan Nino Benve-nuti premagal zaradi odstopa v tretji rundi Gazziera iz Milana, ki je zamenjal Lanotte-ja. Pred začetkom dvoboja je Benvenuti prejel pergament kot najboljši italijanski diletantski boksar v minulem letu. Ostali rezultati: NOVINCI: Mušja kat.: Bre-sollini (Reyer V.) — Del De-gan (A. P. Tr.) neodločeno. Peresna kat.: Padovan (P. Priula) — Gamba (APT) neodločeno. Mušja kat.: Variseo (P. Priula) premagal Nardo-na (Gorica) p. t. Lahki wel-ter: Grazzin (Reyer) premagal Cailigarisa (APT) p. t. Lahka kat.: Benvenuti Dario (APT) premagal Mussa (Gorica) p. t, DILETANTI; Peresna kat.: Fertelu (APT) premagal Cuz-zija (Gorica) p. t. Lahki wel-ter: Favero III. (Reyer) premagal Romana (APT) p. t. Srednja kat.: Benvenuti (APT) premagal Gazziera (Milano) zaradi odstopa. Težki welter: Kozina (APT) in Sulligoi (Gorica) neodločeno. Lahki wel-ter: Ardito (APT) in Miani (Reyer) neodločeno. Srednje-težka kat.: Princi (Gorica) j premagal Campano (P. Priu-] la) p. t. Vecchiato premagal Zulucto po točkah MILANO, 1. — Mario Vecchiato iz Vidma je v okviru boksarske prireditve v Milanu premagal v vvelter kat. Kubanca Zulueto tesno po toč- GARMISCH PARTENKIR-CHEN, 1. — Po prvih dveh vožnjah za svetovno prvenstvo štirisedežnih bobov, vodi bob Nemčija I. pred bobom Italija I. s pilotom Zardinijem. Vrstni red: 1. Nemčija I 2’52”33, 2. Italija I. 2’25”42, 3. Nemčija II. 2'25”69, 4. Švici I. 2'26"89, 5. Švica II. 2'27”32. 6. ZDA I. 2’27”49, 7. V. Britanija I. 2'27”60, 8. Švedska I. 2'27”70, 9. ZDA II. 2’29”71, 10 V. Britanija II. 229”72. 11. Av. strija II. 2'31”72. Bob Italija II. s pilotom Mon-tijem je bil diskvalificiran že pred startom, bob Avstrija 1. pa ni startal zaradi tehnične okvare. Kako je prišlo do izključitve italijanskega moštva, ki je veljalo za največjega favorita? Eden izmed članov vodstva dirke, neki Peppi Buchweiser je izjavil, da je videi pretek’o noč, po zaključenih poskusn h vožnjah, Montija in Zardinija kako sta popravljala progo v njenem zgornjem delu, da bi bila lažja in da bi dopuščala na ovinkih maksimalno hitrost. Ker je to v nasprotju s predpisi tekmovanja, so organizatorji najprej diskvalificiral) oba italijanska boba, pozneje pa so po naknadnih ugotov.t-vah izkltučih samo Montijevo moštvo. Zardinijevo pa ponov. no vključili v tekmovanje, ker ni bilo mogoče dokazati, da bi Zardini res sodeloval z Mon-■tijem pri spreminjanju proge. AVTOMOBILIZEM Fangio favorit danes v B. Airesu BUENOS AIRES. 1. — Zadnji dan neuradnih (poskusnih) voženj za veliko nagrado mesta Buenos Aires, ki bo jutri, sta bila najhilrejša dva ar-"entinska pilota hiše Maserati, Juan Manuel Fangio je prevozil krog v 2’16”4 s povprečno hitrostjo 124.229 km, Carlos Menditeguy pa v 2'17”5. Casi ostalih: Von Trips (Nem.) Ferrari in' Collins (VB) Ferrari 2’19”3; Behra (Fr.) Maserati 2’19’8; Luigi Musso (It.) Ferrari 2’20’; Hawthorn (VB) Ferrari 2’20”9; Godia (Sp.) Maserati 2’25”S,: Gonzales (Arg.) Chevrolet-Ferrari 2’25”3; Fontes (Urug.) Chevrolet-Ferrari 2’31"6; Ga.-vnn (Ur.) 2'35"5; Kavamagh (Avstral.) Maserati 2’35”7; Dan-vila (Ur.) Chrysier-Ferrar: 2'49"9. Fedit - Siena 2:0 RIM, 1. — V anticipirani tekmi C lige, je Fedit premagal Sieno z rezultatom 2:0 (1:0). Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trit KINOPROSEK-KONfOVEl predvaja danes 2. t. m. ob 16. uri Universal barvni film: (La spada di Damasco) Igrajo: ROCK HUDSON in PIPER LAURIE Kino v Križu predvaja danes 2. t. m. ob 16.30 uri film: «Notorius» Igrajo; CARV GRANT, INGRID BERGMAN rmsmsmssk. predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film: «Princesa N llti VMK 'fllZR0' MAtlfAN na BAL t ^htic takruuib pogluvij pa P>rr>b'em, neizbeemn posledica naše vojaške p>li- ,a. v ozadju nerešen. Predstavljal je stalen vir * s° 8a sni^i,1 iln nePr'Mnosti. Rešiti bi ga morali v Londonu, ^ pmh hoteli rešiti. b»alt?-> PoUpJfh^Hl0 hobeneSa dvoma, kakšen bo naslednji korak. c1^ži&ni medm U»V Al4ir sp mi sporočili, naj se pripravim na °b doiočB,, 'estni razgovor z g. Churchillom. Telefoniral mi », c“u iz .. ■ • ^^'llurlinf xTaral telefona kot, sredstvo za sporazumeva- javuCvh v nern-i m slutil sem. da se bo tudi ta razgovor »t ' v hudo rnL?^?n P0155*118- Precej vznemirjen sem se |k> ’kjer se i«,3, Ln ^hro zastraženih podzemnih pro-tanie lastnik 06101111 afriški telefonski sistem. Najprej ^hnitnp -Ji? . za zveze ameriške vojske pojasnil zamo-hlan Podrobnosti, ljubka narednica Zenskega pomožr , 'priIMavUtk yse Dotreimo. da posname na ak najin razgovor. Kdo ve, zakaj lahko dobiš najboljše zveze z Londonom samo preko New Yorka in Wa-shingtoma? S pomočjo »mešanja zvokov« bodo govor spremenili tako, da ne bo razumljiv sovražnikovim agentom, ki prisluškujejo. S tem so odpravili šifre. Vse to je vzbudilo v meni vse drugo, le optimitma ne. Opazoval sem ves postopek s prirojeno zaskrbljenostjo ln nemirom človeka, ki sovraži telefone. Slednjič je prišel domenjeni čas. Najprej Je hudo prasketalo ln brnelo, nato pa je skozi eter prispel do mene glas g. Churchilla, zadržan ln škripajoč kot zvok kake pile. Ravnal sem se natančno po napotkih, ki Jih lahko najdeš v uvodu londonskega telefonskega imenika, in pričel razgovor z njim tako, da sem povedal, kdo sem. Zdelo se mi je, da sem Premiera nenavadno razjezil, pejal mi je namreč, naj obmolknem. Slab pričetek, sem pomislil. Tedaj pa mi Je nenadoma postavil vprašanje, il me je presenetilo: Ali sem se menil s Pumpkinom?? Ko sem ga vljudno vprašal, o kom govori, je za trenutek okleval, nato pa mi šepetaje odgovoril: «No, seveda, o svojem velikem generalu! Poglejte v knjigo, poglejte vanjo!« Nato je poizvedoval, kaj sem naredil s Pippinom. Obupal sem, Nekdo od naju je znorel, sem pomislil. Upal sem, da ne jaz. Obenem pa me je silno vznemirila misel, da bi se kaj takega zgodilo gospodu Churchillu v tako težkih vojnih trenutkih. Ugotovil sem: najbolje Je priznati, da nimam pojma, o kom govori iti kaj mi misli povedati. Navzlic temu sem to storil precej boječe. Nastal je molk, ki ga je samo prekinjalo nečloveško tuljenje in prasketanje v etru. Nato sem povsem jasno zaslisal vzklik poln jeze in groze: «Moj Bog,« sem zaslišal gospoda Churchilla, »saj nimajo šifre!« Ta vzklik je prišel k nam, potem ko so ga najprej poslali iz Dovvning-Streeta čez Atlantski ocean v Wa-shington, nato pa preko New Yorka v Severno Afriko. Na pomoč so nama prišli tehniki, vendar Jim ni uspelo. Z obeh strani žice so se sicer vpletali v razgovor, nato pa se pričeli prepirati o tem, ali je šifra sploh potrebna. »Zdi se mi,» sem odgovoril, »da sem že ves zmešan. Nastal je spet hrup, nato pa tišina. Zatem je do mene prispel še enkrat glas g. Churchilla: »Jaz tudi!« Za tem uvodom je uporabljal navadno, neokrašeno angl e ščino, vendar s to razliko, da je vrhovnega zavezniškega poveljnika tudi naprej imenoval Pumpkina, svojega sina Randol-pha pa Pippina. Bržkone sta mu psevdonima zelo ugajala. Dejal mi je, naj takoj odpotujem v London in vzamem Velebita s seboj. Z olajšanjem v duši sem spustil slušalko. Nato pa sem odšel iskat Velebita, da mu povem, naj se pripravi na odhod. Spotoma sem se spomnil, da sem nekaj pozabil v telefonski centrali. Vrnil sem se. Ko sem odprl vrata, sem hudo presenečen zaslišal svoj lasten glas. »Pumpln? Oprostite, gospod, toda ne vem, kaj mi hočete povedati.« Pokukal sem v sobo. Ljubka narednica ženskega pomožnega korpusa Je poslušala magnetofonski posnetek najinega razgovora. Le redkokdaj sem videl nekoga, ki bi se bolj zabaval od nje. »In to še s pravim angleškim poudarkom!« je pristavila. Sklenil sem, da ji bom dal mir. Naslednjega dne sva z Velebitom odletela v London. (Nadaljevanje sledi) Igrajo: ROMY SCHNEIDLR In KARLHEINŽ BOHN V ponedeljek 3. t. m. ob U. ari ponovitev istega filma. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOŠ PODJETJE ** iIf I (P-* h i ■ • LA GORIZIANA GORICA - Ul Ducii U Aosta 18 • tel. 28-45 GUMICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji prevoz blaga v Jugoslavijo TRST, nedelja 2. februarja 1958 Leto XIV. . Št. 29 (3871) Cena 30 lir Tel. 94.638. 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI tt, 6, II, nad. — TELEFON 93-M8 IN 94-631 — Fošt ni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. • NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celolet.,.. 4900 lir. • FLRJ: Izvod 10, mesečno 210®* It 37-338 — Podrui. GOH1CA: Ul s. Pellico 1-1!.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenj višine v širini 1 st»»'pca: trgovski 80. finančno-utKJvni 120 osmrtnice 90 Ur . Za FLUJ ja vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekc€i račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - - s'13 • trda it založništvo tržaškega tiska O. ZOZ*T Zgodovinski dogodek na Srednjem vzhodu Naser in Kuatly sta včeraj podpisala dokument o ustanovitvi nove države Proglas je množici prebral sirski ministrski predsednik Sabri Assali Novi zvezi se lahko pridruži vsaka arabska država - Oprezne izjave v Washingtonu in britanski «no eomment» KAIRO, 1. — Državna poglavarja Egipta in Sirije, Naser in Kuatly, sta podpisala dokumente, s katerimi je sklenjena zveza med Egiptom in Sirijo v eno državo. Dokument je bil podpisan ob 15,50 na sedežu egiptovske vlade. Pred palačo se je zbrala ogromna množica, ki je sledila dogodkom v palači po radij- Skpred«ednfka sta prispela1'*” p°tem ^ egiptovskemu preaseonnea sta prispeia ljudstvu čestital zaradi «ve- v palačo v odprtem avtomobilu, s katerega sta od-zdravljala na ovacije množice, ki je večkrat celo obkolila in ustavila avtomobil. Pri podpisu so bili navzoči ministri, parlamentarni in vojaški voditelji obeh držav, ki so potem tudi podpisali dokument o ustanovitvi »Arabske združene države*. Radio Kairo je likega voditelja v osebi patriota Gamala Abdela Naserja*. Zatem je spregovoril Naser, ki je med vzklikanjem množice na kratko poudaril pomen «te nove in velike države, ki se je sedaj rodila«. •Nikoli več ne bomo podložni tujemu jarmu, je rekel Naser. Nikoli več ne bomo trpeli poniževanj, kot smo jih doživljali v preteklosti. Na ta pregnanim iz arabske Palestine po imperializmu. Tudi ljudstvo Sirije je z navdušenjem sprejelo proglas o egiptovsko-sirski zvezi. V Damasku in drugod je sledilo radijskemu prenosu, pri-' šlo pa je tudi do manifestacij po cestah. Manifestacije ' so se nadaljevale zvečer in bodo je tudi jutri. Gibanje za arabsko osvoboditev je izdalo proglas, s katerim javlja, da je ta stranka sklenila, ia se razpusti ob u-stanovitvi sirsko - egiptovske zveze. V Beirutu so z živim zanimanjem sledili radijskemu prenosu slavnosti ob proglasitvi Združene arabske države. V muslimanskih predelih Libanona so na glas odobravali tiste dele govorov egiptovskih in sirskih državnikov, kjer so poveličevali arabski nacionalizem. Zelo pohvalno se je o novi zvezi izrekel Ahmed As-sad, bivši predsednik pari« menta in član opozicije. V Washingtonu je dal predstavnik državnega tajništva zelo oprezno izjavo, v kateri pravi da «imajo ZDA še nepopolne informacije in si morajo zato še pridržati svoje stališče«. Foreign Office pa o sirsko-egiptovski zvezi strogo molči. Ko je bil danes zvečer predstavnik zunanjega ministrstva vprašan za mnenje, je odgovoril samo «no comment«. Festival v Sanremu zaključen SANREMO, 1. — Na osmem festivalu, v Sanremu je bil rezultat finala sledeči: 1. eNel blu dipinto di bluy> (63 točk), 2. sVederas (41), 3. eAmare un'altra» (22). Ameriški satelit v vsemirju (Nadaljevanje s l. strani) radi vibracije, kateri je bil satelit izpostavljen ob izstrelitvi. Von Braun pa je na tiskovni konferenci povedal tudi, da je temperatura v notranjosti satelita 50 stopinj C, njegova zunanja temperatura pa je 30 stopinj. Pripomnil je še, da bo imel drugi ameriški satelit tudi majhen magnetofonski re-gistrator, ki bo lahko registriral in oddajal znanstvene podatke, ki jih bo dobil med svojim letom. Dejal je, da «Explorer» oddaja te podatke samo v določenih trenutkih. Dalje je povedal, da tehta celotna raketa «Jupiter C« 29 tisoč 500 kg. Dr. Pickering in že omenjeni dr. Manring pa sta povedala ime tekočega goriva v raketi «Redstone», ki je prva stopnja rakete «Jupiter C«. Gre za gorivo «Hidyme», ki je zelo močna mešanica, o kateri pa ne dajejo podatkov. To gorivo jg zadalo raketi začetni sunek 78.000 funtov. Zato so prvotno predvideno težo satelita 5 kg lahko zvišali na 14 kg. Podpredsednik britanske medplanetarne družbe pa je izrekel mnenje, da je ameriškim znanstvenikom uspelo spraviti v notranjost svojega satelita več znanstvenih instrumentov kakor Rusom v njihova dva sputnika. V ZDA izražajo politični in znanstveni krogi veliko zado- [ sedaj popolnoma izčrpane« in voljstvo nad uspehom. Pred-1 da bodo bodoči sateliti mno-sednik Eisenhower je poslal | go večji. Znanstvenik Bron-osebne čestitke vsem, ki so I sten je izjavil, da bodo so-pripomogli k temu uspehu. I vjetski znanstveniki v bliž- Demokratični senator Kefau-ver pa je izjavil, da je izstrelitev ameriškega satelita vsaj deloma vzpostavila ugled, ki so ga ZDA zgubile, ko so Rusi izstrelili svoja dva sputnika. Sovjetska znanstvenika Aleksander Nesmejanov in Ivan Bardin sta brzojavno čestitala predsedniku ameriške akademije znanosti. V brzojavki poudarjata, da sovjetska akademija znanosti izreka upanje, da bodo sovjetski in ameriški sateliti, ki sedaj krožijo okoli Zemlje obogateli znanost z novimi odkritji in o-mogočili okrepitev sodelovanja med znanstveniki obeh držav v miroljubne namene. Profesor Nesmejanov je na tiskovni konferenci izjavil, da so sovjetski znanstveniki zadovoljni nad uspehom svojih a-meriških kolegov. «Uspeh pri izstrelitvi ameriškega satelita je dobra vest,« je izjavil tajnik sovjetskega odbora za mednarodno geofizično leto. Znanstvenik Blagonravov je tudi čestital ameriškim kolegom, obžaloval pa je, da satelit ne leti nad sovjetskim o-zemljem, tako da ga znanstveniki ne bodo mogli opazovati. Dodal je, da je raketa, ki je ponesla satelit v vsemirje, mnogo šibkejša od rakete, ki je izstrelila sovjetski satelit in ki tehta približno pol tone. Na koncu je Blagonravov izjavil, da možnosti velikih sovjetskih raket «niso bile do dejal, da je dokument perga-1 ?lavni. dan ?:a arabski nar°d. v.-,—,,, iž Lar 'J6 nadaljeval, moramo obrm- ment zelene barve, ki je bar- f. 'j ’____■,__________, va upanja in arabstva. . P°Rled / prihodnost ter _ > . . j j misliti na to, da zgradimo m Po podpisu sta Sl predsedm- povečamo naS gospodarski poka Egipta in ^lrije stisnila tencia 1 ter da izboljšamo uso-roko m se poljubila. Potem do naših narodov.« pa je sirski ministrski pred-1 Na koncu je egiptovski predsednik Sann Assali v imenu sednjk pozval vse arabske dr- obeh dosedanjih državnih ^ave naj se zdru£jj(, ter prj ........................................................................................... predsednikov prebral množici, tem ' poudari] da je’ nespre-ki je bila zbrana pred pala- j men)jivi cilj mipenahzma co, proglas o sirsko - egiptov- vHno bi]. r-,z„cpU) in fako skl zvezi- Sabri Assali je ja^e gospodovati. Potem je še skandiral besedo za besedo Naser počastil Kuatlyja, «te-ter je bil večkrat prekinjen , ga starega borca, sovražnika *> razpravljali vec kakor o pru med zadnjimi incidenti | kateri kolt drupih vprašanjih, £L . • J s sili i..jl I ) a* nAlaifinnelsfi e/ihždlt/l (1(1 _ kakor prikazan v bolj otip-za njihovo izvedbo. Ameriško *)■”' ’n konkretni obliki. simbolično posojilo desetih milijonov dolarjev je nezaddstno ‘za velikanski prostor, ki ga zajema bagdadski pakt. Drugi vzrok neuspeha pa so notranje razprtije, kakor na «Deli in vladaj* To geslo, ki se ga držijo britanski kolonialisti. je bolj ko kdaj prej prišlo do izraza prav med ankarskimi angleško-turškimi razgovori o Cipru. Ob tej priložnosti so Angleži poskrbeli, da je na otoku prišla do neredov. Poskrbeli so zn no ustvarili sovraštvo med grškim in turškim delom prebivalstva. Italija Razprava o zunanji politiki, odobritev zakona o odpravi javnih hiš m poglobitev spora med vodstvom KD in demokristjanskimi levičarji so bili glavni dogodki prejšnjega tedna. Voditelji posameznih Poslanci so stoj^ počastili tuf- [ ter pakistanska zahteva .... — ------------—- , , - .. . ifce nsdle žrtve * triminutnim dobi pomoč proti Indiji za-, turške demonstracije, pri ko-1 skupin so ponovili te znano molkom j radi Kgšmira. Prav tako je | terih je bilo ubitih pet tur-1 stališče do atomskih oporišč za izstrelke, Togliatti je le dodal zahtevo po referendumu in razglasil geslo o atomski nevtralnosti na Jadranu, tako da ne bi bilo izstrelkov ne v Italiji ne v Albaniji. Saragat pa je potrdil svoje najnovejše stališče glede brezatomskega področja v Srednji Evropi, na katero sedaj pri-staja, toda le v povezavi z rešitvijo vprašanja nemške združitve. Tako se je tudi PS Dl prilagodila stališču, ki pa imajo glede tega vprašanja o-stale socialdemokratske stranke v svetu. Z odpravo javnih hiš pa je končno tudi Italija izvršila svojo mednarodno obveznost, tako da bo madež legalizirane prostitucije ostal samo še v Francovi Španiji. Spor med demokristjani pa je nastal, ker je novi rimski župan in prvak Katoliške akcije Urban Cioccetti pristal na podporo fašistov in monarhistov, m ni izključeno, da pride tudi v glavnem mestu do komisarske občinske uprave tako kot v Trstu, kajti de-mokristjanski volivci namreč neradi gledajo na tako paj-dašenje s fašisti, Fanfani pa ne bi hotel zgubiti niti enega plasu na prihodnjih volitvah. nji prihodnosti izstrelili svoj tretji satelit. Dodal pa je, da ne more povedati točnega datuma. Londonski list «Eveneng News» piše nocoj, da se izstrelitev tretjega sputnika lahko pričakuje «vsak trenutek«. Medtem so v glavnem štabu mednarodnega geofizične-ga leta v Bruslju dobili iz Moskve brzojavko, ki obvešča, da so z letalom poslali prvo poročilo o sovjetskih satelitih. «»------ Nove volitve v Kanadi OTAVA, 1. — Kanadski ministrski predsednik Diefenba-ker je napovedal razpustitev parlamenta in nove volitve za 81, marca. Konservativci so prišli na oblast lanskega junija po 22 letih liberalne u-prave in so sestavili manj-šinjsko vlado. V dosedanji poslanski zbornici je bilo: 113 konservativcev, 106 liberalcev, 25 laburistov, 2 neodvisna in 1» poslancev stranke »socialnega kredita«. Okoli 9 milijonov volivcev od 16 milijonov prebivalcev bo izbiralo med Diefenbaker-jem m bivšim zunanjim ministrom Pearsonom, ki je po ostavki St I.aurenta postal voditelj liberalne stranke. —«s------ Še eno pismo Pittermannu in Raabu DUNAJ, 1. — Zastopniki slovenske in hrvaške manjšine v Avstriii so danes s sestanka v Brucku na Muri poslaii predsedniku vlade Raa. bu in podpredsedniku dr. Pittermannu pismo, v katerem ponovno izražajo svojo pripravljenost, da konstruktivno sodelujejo pri reševanju zahtev jugoslovanske narodne manjšine. V pismu se ugotavlja, da posebni odbor parlamenta proučuje osnutek zakona o šolstvu in o uporabi slovenskega jezika kot uradnega jezika na sodiščih, in se opozarja avstrijska vlada, da čl. 7 državne pogodbe ne govori samo o šolskem vprašanju in o vprašanju jezika na sodiščih, temveč tudi o drugih vprašanjih, ki so važna za zaščito pravic jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji. Pismi so podpisali zastopniki kulturnega društva gradiščanskih Hrvatov, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Jugoslovansko opozorilo v zvezi z Artukovicem NEW YORK, 1. — Jugoslovanski zastopniki v ZDA so opozorili pristojne ameriške organe na poskus ustaških beguncev ZDA, da Artukovič o-stane na svobodi, in na možnosti, da se omogoči Artuko-viču pobeg iz ZDA v neko sosedno državo. Akcijo vodijo katoliški duhovniki, ki uživajo pomoč nekaterih radijskih in televizijskih postaj v Los Angelesu in lokalnega Hear-stovega tiska. Na podlagi skle. pov ameriškega vrhovnega sodišča bi moral biti zločinec Artukovič od 20 februarja ponovno v zaporu, ker je vrhov, no sodišče določilo, da okrajno sodišče v Los Angelesu vnovič prouči zahtevo jugoslovanske vlade o njegovi izročitvi. r‘‘ BEOGRAD, 1. — Danes je bilo uradno sporočeno, da bo v prvi polovici marca na vabilo jugoslovanske vlade prispel v Jugoslavijo predsednik vlade in zunanji minister Danske Hansen. Jutri dopoldne pa bo prispel v Beograd na vabilo predsednika zvezne skupščine Jugoslavije Petra Stamboliča predsednik grške skupščine Konstantin Rodopulos s svojo soprogo, ««------- PEKING, 1. — Radio Pe- king je sporočil, da so bili trije ministri LR Kitajske odstavljeni zaradi odklona na desno. Gre za ministre prehrane, lesne industrije in prometa. Sklep je bil sprejet na zasedanju stalnega odbora parlamenta. Ministrski predsednik Cuenlaj je predložil podrobno poročilo o protipar-tijskem in protisocialističnem delovanju treh ministrov, ki so lani maja meseca jnvno ostro napadli kitajsko komunistično partijo. R E NAU T NAJMANJŠE VELIKO VOZILO VOZILO. KI MNOGO NUDI Komisionar za prodajanje avtcmhi.Aov in pritiklin G. IRMANO Ul. Piccardi 4« — Tel. 4lM> Mehanična avtomobilska delavnica — Postrežna postaj* • EMANUEL« — Oskrba AMOCCO« Tvrdka LORENZI TRŠT, Ul. S. Lazzaro 17, telefon 24-245 Izvaža: KOLESA, LAMBRETE, ’ , VESPE, AVTOMOBILE MOTORJE vse po izredno nizkih cenah. 1VRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAK0V HSTN KGA LESA ZA P K EU El. A VO IN KURJAVO TEH JAMSKEGA LESA TRSI - Riiia Grumula bI. B-l - Telelnn 37-llBl MOTO PARILLA ME LIL L O ALFREDO TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 10, TEL. 96032 Motorji (PARILLA*, (NSU* uMOTOBl« Bogata izbira koles in nadomestnih delo* SPECIALNE CENE ZA IZVOZ Ribarič Ivan IMPORT ♦ EX PO RT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST — ULICA r. CHISP1 14 - TEL. 93-5*2 ULICA DELLE M1LIZIE 1* - TEL. 96-51* S ALKO ŠEHIČ SUKNO IN KONFEKCIJ* VELIKA IZBIRA SUKNA ■ USNJENIH LZD& KOV - KRZNA SRAJC ■ PERILA - DEZf>lli PLAŠČEV ZA GOSPODE IN D A M PLAČILNE O L A | S Ajj TRSI Largo Barriera vecehia štev. 12 - Ul. nadstroP)r Telefon «6-501 1 1’RST. UL CICFHi*N|‘ Cel. .'»-136 17-725: 'e'**' lMPKXPORT illlF*' U L V A 7 A : Vsakovrstni los. drva za kurjavo, grndbunt motnimi SPEČIM'Z RANO POOIEIJE ZA VSAKOVRSINE ROMI izv ata. tekstil, knlnnijlnt’ in rnznnvrsliiH TRSI Ul. Moreri 7 lelefon sl 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI t, kroj* lUlli * mo •P til J lt° M MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN T KOPER S svojimi poslovalnicami in »klad. -n Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ma . » Ljubljani, Sežani, na Jesenicah, v Preva.jah, Novi Gorici, na l'”oročJ’ Podgorju, Prestranku. Sarajevu, Kotoribt In Zemunu se vam Pr'P Katic ✓ oelavhicš a* lil T K s Ul. F. Crispi Ttlefon 952 f 15 I I I I I