IBtSBNlSTVNd ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. S flskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj ia paznikov, Rokopiti se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na : sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna S 4’50, mesečna K 1*50; za Nemčijo celoletno K 21 ‘60; za J J ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30’—. : : } Posamezne številke po 6 vin. Bafjirs Štev. 224. V Ljubljani, v ponedeljek dne 4. marca 1912. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik«*; .• .• .* ob pol 11. dopoldne. *. \ v UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, H., ia uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zveStv, Inierati: enostopna petitvrstioa 20 vin., pogojen prostor 25 viS« poslana in razglasi 30 vin. — Inaerate sprejema upravništva. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se na sprejemala. Reklamacije lista so poStaine prosta. Leto II. Ogrski viharji. Khuenova dobra volja in Khuenova moč prišli v usodepolno navskrižje; iz notranjih ogrskih težav se razvija popolna avstrijsko-ogrska kriza in v -Budimpešti že razsajajo viharji, o katerih naši patriotje najbrže niti v sanjah ne vedo, kaj utegnejo streti in polomiti. Slavonsko madjarski grof se je trudil, kolikor Je le znal in mogel, za tisto, kar imenujejo avstrijski oficielni krogi »dobro stvar«. Dve leti Sl že prizadeva, da bi spravil brambno reformo pod streho in ustregel militarizmu ter mu Položil na oltar žrtve, ki jih zahteva »v imenu domovine«. Trd oreh je ta brambna predloga na Ogrskem, kjer so politični kupčevalci tako ■zurjeni, da ni od njih ničesar dobiti zastonj. JJrof Khuen-Iiedervary je spoznal, da bo treba plačati kupnino in vsa njegova skrb se je osredotočila okrog pogojev: Kako bi dobil, ^ar mora servirati militarizmu, z najmanjšimi stroški? v Ali stari mešetar ima smolo. Militarizem ^cve ničesar slišati o kupčiji; zahteve ima, ali Ptacati ne mara. Z Justhovo stranko se Khuen sploh ni mogel pobotati, zakaj ta zahteva splo-no volilno pravico, katere pa se ministrski Predsednik ne upa predložiti, ker mu ne dovo-.'10 blaženi posestniki političnih privilegijev, J*1 ker stvar »še ni dovolj preštudirana«. Toda Posrečila se mu je pogodba s Košutovo stranko. Jo je že nekaj. Zakaj lani so Košutovci Prisegali Justhovcem sveto zvestobo v boju Proti brambnim predlogam, in vsled tega je '•a obstrukcionistična opozicija tako močna, a se je tudi Khuen Hedervary ni upal skrhati, tem. da je ločil Košutovce od Justhovcev, je ^atematično že veliko pridobil. Ali ker je še ^nrt treba poplačati z življenjem, je tudi Khuen ™°ral obljubiti Košutovcem. da kaj dobe, če P°do lepo pridni. Med tem je tudi obljuba o na-a°rnestnih rezervistih. Tragično bi se ta reč sploh ne smela jemati. Bečarom, ki so lani prisegali neizprosen ”°J proti brambni reformi in so letos v štiriin-J^ajsetih urah opustili vsako resno opozicijo, j !’e more verjeti, da jim gre resno za razširili a demokratičnih pravic. Košut in Apponyi rek .Sy d0131"0 vedo, da resolucija, ki iz-ja a\ da ima samo parlament pravico razpokati z rezervisti, tako dolgo nima zakonite konlaVv dokler vladar ne potrdi t akega za-io v'J^0medija je očitna in vpraša se le, čemu dat ierre’ ki je Prišel peš, že obr i desetih na velikem trgu. Izreden se je jCo.ni1 na desno k bronastim vratom na oglu trende, ie dvignil oči in se ustavil nekoliko Hiin v’ da bi ogledal Vatikan. Nič manj mo-Do', taInega si ni mogel misliti kakor ta kup ki so zrastla brez vsakega arhitekto-stni •ga reda’ brez vsake pravilnosti v senci Proč Sv’ Petra. Streha je legala na streho, so h ■ so raztezala široka in plosnata, kakor j) ^zidavaH krila. Le tri strani dvorišča sv. (jJ/Vjziia so bile videti simetrične nad kolona-Z Vel*kimi okni nekdanjih, sedaj zaprtih glJ So bile podobne trem ogromnim rastli- videznim uspehom, je prisiljena, da se vrne v boj ter začne zopet z obstrukcijo. Če ta brambna reforma, ki ne obsega skoraj nič drugega, kakor nova bremena za ljudstvo v avstrijski in v ogrski polovici monarhije, nikoli ne postane zakon, se demokraciji zaradi tega ne bo treba jokati. Ali poučna je konfuznost militarizma, ki ne pozna svojega položaja in še vedno misli, da je njegova moč v državi tako absolutna, da se mora izvršiti njegova volja brez cene in brez vsake koncesije. Košutovci mu ponujajo svojo pomoč ta-korekoč zastonj; samo nekoliko teorije bi jim imel dati v zameno. Khuen Hedervary mešetari pri tem na žive in mrtve in ima kupčijo pravzaprav že gotovo. Ali militarizem se naenkrat zritne in zakriči: Ne! Kaj naj počno Košutovci, kaj naj počne Khuen? Seveda — Khuen pojde še enkrat na Dunaj. Ali med tem se poostrujejo okoliščine, v Budimpešti in sape se izpreminjajo v viharje. Sobotna seja ogrskega državnega zbora je bila že polna burnih, divjih prizorov. Pričela se je z dolgimi debatami o zapisniku zadnje seje, potem so se nadaljevale debate o opravilniku. O-pozicija je napadala predsednika Navaya zaradi nekaterih izjav o oprvilniku, ki jih je bil podal, preden je bil izvoljen za predsednika. Navay se je srdit zagovarjal, opozicija pa je protestirala, da govori o takih rečeh s predsedniškega mesta, namesto da bi šel na svoj poslaniški prostor. Ker se ni zmenil za te proteste. je opozicija pismeno zahtevala tajno sejo; on pa je zmečkal vlogo in jo vrgel fia tla. Tedaj so se pričeli nepopisni škandali, vsled katerih se je morala seja trikrat prekiniti, nazadnje pa vendar odrediti tajna seja, na kateri je Navay podal neko izjavo. Vidi se torej, da ima Justhova stranka še vedno dovolj moči, da vzdržuje obstrukcijo. Samo militarizem, ki je popolnoma brez glave, more v teh razmerah goniti še Košutovo stranko nazaj v obstrukcijo. V kratkem dobi tudi avstrijski državni zbor opravka z brambno reformo. Dogodki na Ogrskem bi ga lahko poučili, da nima nobenega povoda opravljati hlapčevske službe za ta konfuzni militarizem. Avstrijski parlament nima pomagati vojaški avtokraciji zoper moderniziranje razmerja med ljudstvom in militarizmom. in tudi nima povoda podpirati madjarske oligarhe v boju zoper splošno volilno pravico. V sedanjih razmerah bi storil avstrijski državni zbor najpametnejše, če bi odklonil vsako razpravo o brambni reformi, dokler ne vidi, kaj se zgodi s to rečjo na Ogrskem. Patriotizem, ki bi v tem položaju z obema rokama žrtvoval militarizmu, bi bil na vsako plat predrag. Sladkorna komedija. Minuli teden je bila na Dunaju z velikim hrupom naznanjena sladkorna anketa. V narod-no-gospodarskern odseku vlada že dalj časa štrajka. Socialno-demokratični poslanci so drezali in drezali vlado, da napravi konec sladkornemu oderuštvu. Ampak vse besede, vsi predlogi so bili bob ob steno. Vlada se ni zgenila. Sama ni pokazala prav nobene iniciative: samostojno delo parlamenta pa je ubijala in pre- njakom, in njih rdečkasto kamenje se je bleščalo na solncu. To je bila torej največja, najlepša palača sveta z enajst tisoč dvoranami, ki so obsegale najčudovitejše umetnine človeškega duha! Ali Pierre se je v svojem razočaranju zanimal le za visoko desno pročelje, ki je obrnjeno proti ulici; zakaj vedel je, da so tam v drugem nadstropju okna papeževega zasebnega stanovanja. Dolgo je zrl v ta okna; pravili so mu bili, da je peto na desni okno spalnice, koder je vsako noč do pozne ure videti gorečo svetilko. Kaj je bilo za temi bronastimi vrati, za tem svetim pragom, ki je spajal vsa kraljestva zemlje s kraljestvom božjim, čigar vzvišeni zastopnik se je bil zaprl med te visoke neme zidove kakor v ječo? iz daljave je ogledoval te z debelimi četverooglatimi žeblji okovane kovina-ste duri in se je vpraševal, kaj pač branijo ta trda stara trdnjavska vrata, kaj je za njimi skritega, zazidanega? Kakšen svet najde za njimi, kakšen skrbno v temi skriti zaklad človekoljubnosti, kakšen preporod upanja za nove bratstva in pravičnosti žejne narode? Naslajal se je ob teh sanjah o edinem in svetem pastirju, ki čuje v ozadju te zaprte palače in pripravlja končno gospodstvo Jezusovo, v tem ko propadajo stare, trhle civilizacije v prah; sanjal je o njem, ki se naposled napravlja, da razglasi to gospodstvo, pretvarjajoč iz naših demokracij od izveličarja obljubljeno veliko krščansko občino. Da, bodočnost se pripravlja za temi bronastimi vrati, nedvomno pride bodočnost izza njih. Naenkrat je videl Pierre na svoje presenečenje monsinjorja Nanija pred seboj, ko je pravkar zapuščal Vatikan, hoteč peš napraviti par korakov do palače svetega oficija, kjer je imel kot asesor svoje stanovanje. »O, monsinjor, tako srečen sem! Moj prijatelj Haberi, me predstavi svojemu bratrancu monsinjoru Gamba del Zoppo, pa mislim, da dobim zaželjeno avdienco.« Monsinjor Nani se je nasmehnil z ljubeznivim in finim obrazom. . ------- prečila s svojo pasivno rezistenco, ker je odklanjala vsako sodelovanje. Zmerom je imela na koncu jezika pripravljen odgovor, kaj pokaže — sladkorna anketa. Nedolžen človek, ki doslej še ni bil dodobra uverjen o popolni jalovosti avstrijske birokracije, ki ni za drugega, da s tinto kvari papir, je upal, da vlada temeljito in vestno pripravlja to anketo. Ampak takoj prvi dan je iz t. zv. sladkorne ankete pogledala popolna nesposobnost avstrijske birokracije, kateri ni zaupati resnih nalog. Kdor primerja to siromašno anketo n. pr. z velikimi in plodovitimi angleškimi parlamentarnimi anketami o revščini, o poljedelskih delavcev ali pa o agrarni krizi, ki so spravile na dan ogromno množico dotlej nepoznanih dejstev in s tem omogočile spoznanje mnogoštevilnih problemov in uspešno zakono-dajstvo, ga mora biti v resnici sram,'da je iz Avstrije doma. Prva reč pri organizaciji ankete je ta, da si je sklicatelj na jasnem, kaj da hoče. Poznati mora natanko ves poznani material, poznati vse probleme, ki rasto iz drugega predmeta. Le tedaj more iz izvedencev izvleči vsa še nepo-zana dejstva, ki utegnjejo z novo lučjo posvetiti na stara vprašanja in opozoriti zakonodajalca, kje more problem praktično zagrabiti. O taki pripravi pa ni bilo pri sladkorni anketi niti sledu. Delovni svet je bil pozval vlado, da pred anketo zbere ves znan materijal in ga objavi. Vlada pa je preslišala opomin delovnega sveta in je držala lepo križem roke. Anketa sama je delala vtisk debate v kmečki krčmi tik pred tepežem. Vsi so govorili vprek, o čemur se je komu zljubilo, brez sistema brez reda. Predsednik ankete, gospod trgovski minister, se je obnašal kakor betlehemski novorojenček: svoj delokrog je videl v tem, da je zapisoval govornike na govorniško listo, da je podeljeval besedo, otvarjal in zaključeval seje — kakor božji volek. Nobenega zaslišanja izvedencev ni bilo: vsak je vstajal po vrsti govorniške liste, spustil svojo naučeno govoranco, polemiziral z ostalimi govorniki. Vmes aplavz in oporekanje izvedeniškega občinstva. Govorili niso ljudje praktičnega življenja, ki naj iz svojih izkušenj pokažejo nova, še nepoznana dejstva, vse skup je bilo kakor debatni klub, kjer brani vsak svoje stališče. Najhujša obsodba vse priredbe je pač v tem, da bivši pravosodni minister dr. Klein, ena najbistrejših glav, kar jih premore avstrijska birokracija, in najboljši poznavalec kartelnega vprašanja, niti z enim vprašanjem ni posegel v zaslišava-nje ekspertov. Kakršen je bil aranžma ankete, tak je tudi uspeh njenega dela: Nič! Namen ankete je bilo pojasniti mehanizem sladkornega kartela, posvetiti v njegove praktike. V resnici se je vsa anketa oziroma točneje, vsa debata gibala o-kolo cen: kartelisti so zatrjevali, da ne morejo cen višje dvigniti. Kupci sladkorja so tožili o previsokah cenah. In vendar je vsa stvar čisto jasna! Vsled slabe letine je svetovna cena sladkorja močno poskočila. V Avstriji znaša sladkorna carina 5 K 70 vinarjev za meterski stot. Za ta znesek in tovornino avstrijski sladkorni kartel sladkor lahko dražje prodaja nego tuji rafinerji. Nemške cukrarne niso katelirane; po odbitku davka, ki znaša v Nemčiji 14 mark, prodajajo sladkor po 50 in en četrt »Da, vem, vem.« Popravil se je. »Prav tako se veselim tega kakor Vi, ljubi moj sin. Toda bodite previdni.« Ker pa se je bal, da bi si mogel mladi duhovnik domisliti, da prihaja pravkar od prelata monsinjora Gambe del Zoppo, katerega je bilo izmed vse papeževe previdne družine najlaže uplašiti, je pripovedoval, da teka zaradi dveh francoskih dam od ranega jutra okrog, ker bi tudi nad vse radi videli papeža, ali zelo se boji, da ne bo mogoče. »Priznavam, monsinjor, da mi pohaja pogum,« je dejal Pierre. »Da, zadnji čas je, da dobim nekoliko tolažbe, zakaj moje tukajšnje bivanje ni tako, da bi mi moglo okrevati srce.« Govoril je dalje in ni tajil, da je Rim do-dobrega razrušil vero v njem. Taki dnevi, kakor jih je doživel v Palatinu in v Via Appia, potem v katakombah in pri sv. Petru, so ga mogli le vznemirjati in razdejati njegove sanje o pomlajenem, zmagoslavnem krščanstvu. Po njih je postal plen dvoma. Lotevala se ga je utrujenost in mnogo njegovega vedno na upor pripravljenega navdušenja se je izgubilo. Monsinjor Nani je poslušal in kimajoč pritrjeval, ne da bi se nehal smehljati. Očitno je bilo tako čisto prav in je moralo tako priti. Bilo je videti, da je to vedel naprej in da ga je zadovoljevalo. »Izkratka, ljubi moj sin, vse gre izvrstno, čiru ste gotovi, da uzrete Njega svetost.« »Da, to je res, monsinjor, moje upanje pričakuje vse od razsvetljenosti in bistrosti Leva XIII. Le on me more soditi, ker m<3re le on spoznati v moji knjigi svoje misli, ki menim, da sem jih zelo zvesto podal... Oh, če hoče, reši stari svet v Jezusovem imenu z demokracijo in znanostjo.« . . . Zopet ga je zaneslo navdušenje, m Nam je zopet pritrdil, v tem ko so postajale njegove oči in tanke ustnice vse prijaznejše. »Cisto prav, čisto prav, ljubi moj sin. Govorili boste s Svetim očetom — potem boste videli.« kron. V Avstriji stane sladkor po odbitku davka ki znaša celih 38 kron, 57 kron. V Avstriji je približno sladkor za 28 kron dražji nego v Nemčiji: 21 kron vzame država več, 7 kron pa je dobiček kartela, ki si ga tovarnarji sirovega sladkorja iii čistilci med sabo bratovsko raz-dele. Naš carinski tarif dovoljuje kartelnim vitezom, da spravljajo na leto po trideset do petintrideset moljonov v svojo malho — to je vsa skrivnost avstrijskih sladkornih cen in za odkritje te »skrivnosti« je vsaka anketa odveč. Vsled te ankete sladkod ne bo nič cenejši in kartel bo imel slejkoprej v rokah vsacega, # ki si bo s sladkorjem slajšal življenje! Roparstva sladkornih baronov ne bo konec, dokler jim organizacija konzumentov ne ustavi nečed. nega rokodelstva in si delavstvo ne osvoji državne oblasti. En socialno demokratični glas je temu oderuštvu nevarnejši nego sto takih anket! Jugoslovanska internacionala v Ameriki. (Po tajniškem poročilu Fr. Petriča.) Sad čikaške konference pred božičem 1. 1909, ki so se je udeležili zaupniki slovenskih, hrvaških, srbskih in bolgarskih socialističnih organizacij v Ameriki, je bil 1. jugoslovanski socialistični kongres v Ameriki, ki se je vršil 3. in 4. julija 1910 v Chicagu. Kongres je sprejel programatično izjavo in sestavil pravila, na podlagi katerih so se združile posamezne narodne skupine. Izrekel se je za pristop Jugoslovanske Socialistične Zveze v skupno stranko s samostojnim tajnikom in sklenil ustanovitev jugoslovanske socialistične tiskarne na zadružni podlagi. Prva naloga, ki jo je bilo rešiti izvrševalne-mu odboru J. S. Z. je bila: spojitev v skupno stranko, nabava strankinega kolka in kreiranje tajniškega mesta. To svojo nalogo je eksekutiva izvršila 8. januarja. Ob vstopu v skupno stranko je štela J. S. Z. 635 aktivnih članov, ki so bili organizirani v 38 poslujočih krajevnih klubih ali skupinah. Eksekutiva, kateri so pripadali za Slovence Jože Zavertnik st., John Petrič in Frank Petrič; za Hrvate Katarina Strahota, Mato Marič in Stefan Zlodi; za Srbe B. R. Savič, D. Popovič in Stojan Stanojevič, je imela v lanskem letu 15 sej, na katerih je rešila 145 zadev. Med temi sta bila za razvoj J. S. Z. najvažnejši: sklep, da se povabi letos v jeseni sodr. Etbin Kristan na agitacijsko potovanje po Slov. Ameriki, in pa registracija Jugoslovanske zadružne tiskarne. Delovanje posameznih krajevnih klubov je ob slabih sedanjih gospodarskih razmerah no-voljno, zlasti če pomislimo, da je imel tajnik s pristopom J. S. Z. v skupno stranko in z drugimi notranjimi opravili posla čez glavo in da ni utegnil pečati se z agitacijo v tej meri, kakor bi bilo želeti. Število organiziranih članov J. S. Z. se je tekom leta podvojilo in naraslo od 635 na 1266; število krajevnih klubov je poskočilo od 38 na 66. Od teh jih deluje 57. Po narodnosti je bilo v J. S. Z. koncem 1. 1911. 607 Slovencev, 538 Hrvatov in 121 Srbov. Iz plačanih prispevkov je razvidno da je bilo v organizaciji poprečno skozi celo leto 1052 Ker sta nato oba dvignila glave in opazova-pročelje Vatikana, je napel ljubeznivost tako močno, da ga je poučil. Ne, okno, kjer je vsak večer videti luč, ni okno spalnice. To je na stopnišču, kjer gori vso noč plin. Papeževo je to dvoje oken dalje. Potem sta oba obmolknila in sta gledala pročelja, oba sta se zelo zresnila. »No, na svidenje, moj sin. Poročali mi boste o pogovoru, kajne?« Ko je bil Pierre sam, je takoj vstopil skozi bronasta vrata; močno je utripalo njegovo srce, kakor da je vstopil v svet in_ strašen prostor, kjer se snuje bodoča sreča. Švicarski gardist je počasi korakal na straži semintja; ogrnjen je bil s sivomodrim plaščem, izpod katerega so bile videti le hlače s črnimi, rumenimi in rdečimi progami in bilo je tako, kakor da je bil plašč obešen čez našemljenje, da ga skrije, ker je postalo vsled svoje redkosti sitno. Takoj nato se je odprlo na desno veliko pokrito stopnišče, ki drži na dvorišče sv. Damazija. Ali da se pride v Sikstinsko kapelo, je treba prehoditi še dolgo galerijo med dvojno vrsto stebrov in se povzpeti po Scala Regia. Pierre je začel v tem velikanskem svetu, kjer 'dobivajo vse mere nekako pretirano, dušečo veličanstvo, sopsti. ko je stopal po širolvih stopnjicah. Ko je vstopil v Sikstinsko kapelo, je bil iz-prva presenečen. Zdela se mu je majhna, podobna nekakšni četverokotni, zelo visoki dvorani. Lepa marmorna stena jo deli tako, da ostajata dve tretjini prostora za povabljence pri velikih ceremonijah; na koru sede kardinali na enostavnih hrastovih klopeh, prelati pa sede za njimi. Papežev prestol je na nizki estradi desno od zmerno okrašenega oltarja. Na levi Si odpira v zidu tesna, pevcem namenjena loggija z marmornim balkonom. Ali treba je dvigniti glavo, pogledi morajo šele splavati do ogromne, sodni dan prikazujoče freske, ki pokriva vso zadnjo steno, k slikarijam oboka, ki se raztezajo do preveskov med 12mi svetlimi okni — po šest na vsaki strani — da se naenkrat vse navidezno razširi in dvigne v neko večnost. članov na mesec. Ti člani so plačali skozi celo leto prispevkov in za članske knjižice 1495.69 dolarjev. Vsled preobilice notranjega administrativnega dela, vsled oskrbe strankinega časopisja, ki je viselo skoro izključno na plečih eksekuti-ve, in vsled poniankanja finančnih sredstev eksekutiva ni mogla razvijati velikega agitacijskega delovanja; v tem oziru so jo izdatno nadomeščali narodni odbori in krajevni klubi sami. . # ub lažil Po iniciativi glavnega urada (ki je določil in poslal govornika) je bilo 11 javnih shodov in sicer: v Indianopolis 2, Detroit, Midi., 1, Chisholm, Miiin., 1, Barberton, O., 1, So. Sha-ron, Pa., 1, Clairton, Pa., 1, Monessen, Pa., 1, E. S. Pittsburg, Pa., 1, So. S. Pittsburg, Pa 1. Slovenski osrednji odbor je poslal na poziv ali pa po lastni iniciativi v šestih slučajih govornika na agitacijo, in sicer dvakrat v Wau-kegan, 111., dvakrat v Sygan, Pa., in enkrat v La Salle, 111. ter v Cleveland, O. Hrvaški osrednji odbor je poslal na zahtevo krajevnega kluba ali po svoji iniciativi 8 krat govornika na shod ali pa predavanje in sicer: lkrat v Kenesho, Wis., 2krat v Milwaxkee,Wis., štirikrat k drugem klubu v Chicagi in ~o enkrat v sledečih mestih: Cleveland, O., Sharon, Pa., Allegheny, Pa., S. S. Pittsburg, Pa., Monessen, Pa., E. Pittsburg, Pa. in Gary, Ind. Srbski osrednji odbor je pošiljal svoje agitatorje — govornike večkrat v Gary, Ind., Ke-noslio, Wis„ Milwaukee, Wis„ Hamond, Ind., Harbor, Ind., So. Chicago in Pullman. Zadružna tiskarna je inkorporirana v državi Illinois dne 23. avgusta, v Cook County, vknjižena pa 7. septembra 1911. Direktorij zadružne tiskarne sestoji iz sedmih članov vseh treh sekcij J. S. Z. Za inkorporatorja sta bila izvoljena sodruga T. Bešenič in Fr. Petrič. Direktorij sestoji iz sledečih članov: T. Bešenič Jože Zavertnik st., M. Glumač, B. R. Savič, Jos. Ječmenjak, Fr. Petrič inSpasoje Markovič. Tiskarna je inkorporirana z začetnim kapitalom, ki ga je imela prejšnja Društvena tiskarna v vrednosti 1000 dolarjev; glavnica se je povišala na 10.000 dolarjev. Delnice so po 10 dolarjev ena in jih morejo nabaviti socialistični klubi, posamezniki organizirani v klubih, podporna društva in posamezniki sploh. Delnice je mogoče odplačevati na podlagi obvez tudi mesečno. Reklamo za prodajo delnic je delalo strankino časopisje: »Proletarec«, »Rudniška straža« in »Narodni Glas«. Ena najvažnejših zadev Z. S. Z, v tekočem letu bo izvolitev delegata za konvencijo socialistične stranke, ki se začne 12. maja v Oklahoma City. Na tej konveciji se bo rešilo razmerje neangleško govorečih organizacij do okrajnih (county) in državnih (state) organizacij in pa ureditev mesečnih prispevkov. Avtonomija provincialnih in državnih organizacij glede na določevanje prispevkov, ki jo je pustil zadnji kongres skupne stranke v Chicagu, se je izkazala za nepraktično. Naloga prihodnjega kongresa bo, da se upeljejo po vseh državah za neangleško govoreče organizacije, ki so zvezane s skupno stranko s samostojnim tajništvom polovični prispevki, ker morajo same voditi propagando vsaka v svojem jeziku. Če konvencija pritrdi temu mnenju, bi klubi plačevali prispevke glavnemu tajniku, ki bi jih razdelil takole: Glavnemu odboru stranke od člana po 5 c. Glavnemu odoru drž. org. od člana po 2V2C, kjer ne obstoji okrajna organizacija, plačajo člani po 5 c v državno organizacijo.) Glavnemu odboru Zveze (kakor je zdaj) od člana po 2 c. Narodnemu osrednjemu odboru od člana po 3 c. Okrajni organizaciji od člana po 21/2 c. (To svoto bo najbrž plačal tajnik krajevnega kluba okrajni organizaciji sam, na podlagi kupljenih znamk od glavnega tajnika Zveze.) Skupaj bi plačali člani za prispevke z vsemi dolžnostmi in pravicami na mesec po 15 c. K tej svoti je prišteti še izredne prispevke. članske knjižice in svoto za krajevno blagajno, kar bi znašalo še nadaljnih 15 c. tako da bi bili mesečni prispevki, ako bi ne bilo ETBIN KRISTAN: Klub »Resignacija". Komedija v enem dejanju. Otožnik: Vse res; le sami se niste hoteli odreči. Megličar (stopi dva koraka naprej): Jaz? Čemu se nisem hotel? Otožnik: Na primer: Slavi. Megličar: O, Vi mislite, da je to nepremagan ostanek iz davnine. (Gre bliže k otožniku). Ali to je posebna reč, ki jo bo Vaš nad vsako primero jasni duh takoj spoznal, če Vam povem, da moje literarno delo ni stremilo za prostorom, ki bi mi po pravici šel na parnasu, temveč je imelo služiti le Vašim idejam. Otožnik: To ste hoteli? Megličar: V čiste zračne višave poseči po cvet umetnosti, postaviti ga na stražo Vašega nauka, zapreči v voz Vaše propagande, posvetiti službi Vaših idej, to je bil moj namen. Otožnik: Verjamem Vam; saj me prepričuje Vaš glas. Toda smolo ste imeli. Megličar (zdrkne navidezno ves utrujen na naslanjač in zre pred se, kakor da blodi njegov duh po daljnih tujinah): Smolo! (Tiše): Smolo! (I)eklamatorično): Ej, tako se je godilo neštetim velikim duhovom vseh vekov. Smolo — kdo jo je imel? Ne jaz, ne, temveč oni, ki jim je moja muza v svoji nagoti ostala z gostimi pajčolani zagrnjena tujka. Oni, ki se niso znali potopiti v sladko reko mojim čudežev, so imeli smolo — Otožnik: Pa Vaša denarnica. MegliČar: Da — no — toda mamonu moj prezir! O da, moj cilj je Čisti ideal, ves rumen v zeleni luči, honorarje in tantijeme pa sem namenil propagandi Vaših breztelesno gigantskih idej. Otožnik; Nekoliko problematična pokloni- izrednih, najmanje 25 c na mesec, v drugem slučaju 30 c. Tajniško poročilo povdarja, da je avtonomno načelo, za katero se je bil izrekel zadnji kongres, neobhodno, dokler obstoje neangleško govoreče organizacije, ki morajo skrbeti za svoje časopisje in za agitacijo v svojem jeziku in sklepa z besedami: Vsestranska moralna in gmotna pomoč pa ne obstoji samo v ožjem smislu med tremi jugoslovanskimi narodi, spojenimi v Z. S. Z. in dalje v glavno telo skupne stranke, ampak v celokupnem vzajmu celokupne socialistične stranke v Ameriki in socialistične internacionalne sploh. NOVICE. + Stavka ciganskih godcev. V Temešvaru je stopilo 200 ciganskih godcev v stavko. Cigani so zahtevali od kavarnarjev in gostilničarjev stalno nagrado za svoje koncerte, ker niso hoteli več pobirati denarja med gosti. Ker njih zahtevam niso ugodili, so se zedinili vsi mestni godci na stavko ter se jim pridružijo vsi ciganski godci v deželi, katerih število cenijo na 2500. * Nov vrelec v Marijinih varih. Ko so popravljali 29. februarja v Marijinih varih cesto so zadeli na nov vrelec, ki daje na dan približno 700 litrov vode. Voda je čista kakor kristal in izbornega okusa. * Pesniška tekma na mikadovem dvoru. Kakor vsako leto je bila letos na japonskem dvoru velika tekma v novoletnih pesnitvah. Pesniška žetev je bila zelo bogata. Kakor znano določi mikado vsakokrat vsebino pesmi in vsakemu japonskemu državljanu in državljanki je na prosto dano, da se poskusi v pesništvu in pošlje razsodišču svoje verze. Letos je bil izbral japonski cesar za naslov »Žerjav na boru«. In nič manj kakor 29.353 pesmi je prišlo na razsodišče ki presoja poslane pesnitve. Ali iz te ogromne pesniške povodnji jih je našlo le 58 milost kritikov in še iz teh so jih bili izbrali le 21 in jih svečano prebrali v cesarskem dvoru. Tudi iz inozemstva je dospelo mnogo pesmi. Zmago je prisodilo razsodišče prvi cesaričini dvorni dami baronci Sono. pač najbrž le zato, ker je dvorna dama. Ampak prirodoznanstvo pa hoče menda blamirati mikada; japonski pri-rodoslovci namreč trdijo, da žerjav nikdar ne sede na bor. Shod v Mestnem domu. Ob spomladanskem zasedanju državnega zbora, ki bo imel prvo sejo v torek, je sklicalo politično društvo »Bodočnost« v Mestni dom shod, da delavstvo vnovič pove, kaj misli o parlamentu in njega nalogah. Medklici in odobravanja, ki so spremljala govornikova izvajanja. so pričala, da delvstvo zahteva od parlamenta drugačnega dela kakor je bilo doslej. Shod je otvoril sodrug Bartl v imenu političnega društva »Bodočnost«. Poročal je sodr. Etbin Kristan: V torek so snide državni zbor. Medtem ko papež za navadne krščanske ljudi odpravlja praznike, se za naše gospode poslance daljšajo; imeli so dolge božične počitnice. Pričakovati bi torej bilo treba, da spočiti gospodje poslanci kaj store za ljudstvo. Ali vlada ne kaže nikake dobre volje, kar je razvidno že iz tega, da parlament ni bil dolgo sklican. Grof Stiirgkh sploh vzbuja največje dvome o svoji konstitucionalnosti, zato ima rad, da parlamenta ni blizu. V torek torej pridejo na vrsto razni predlogi draginjskega odseka, ki so gospodu grofu sicer zelo neprijetni, ampak izogniti se jim ne more. Pač pa mu je gorko pri srcu brambna reforma. Ta reforma se je zdela izprva nekak napredek; govorilo se je o skrajšanju vojaške službe na dve leti in o reformi srednjeveškega vojaškega procesa, ki je sramota za dvajseto stoletje. Pričakovalo se je, da se postavi vojaški proces na tisto podlago kakor civilni. Ampak z dveletno službo so gospodje uganjali tako temeljito »reformo«, da se ta »reforma« razblini v nič, ako jo pogledamo bliže. Pač pa zahteva militarizem za to iamozno »reformo« tev, ali se Vam ne zdi? Megličar: O, problematično! Saj ste me Vi naučili gledati svet z očmi, ki jih nimajo ljudje. Fani (se je umaknila, ko je vstopil MegliČar, v ozadje, tako da je ni opazil, pa je strmela kakor odrevenela pred se. Potem je sedla, tako da je bila skrita za drugimi naslanjači. Polagoma se je popolnoma umirila in zdaj govori povsem naravno): Ali Vas je zopet doletelo razočaranje, gospod Megličar? Megllčar (se nagloma obrne in ostrmi): Vi ste tukaj, gospodična Fani? Oj, prosim tisočkrat, da mi odpustite, zakaj le sila misli, ki je premagala mojo dušo, je kriva, da Vas nisem opazil in v stiski svojega srca sem grešil, da je ostal neizrečen pozdrav, ki Vam ga je namenilo moje spoštovanje in občudovanje. Fani: O, mislila sem, da sem tako skrita, pa me niste opazili. To se lahko zgodi, odpuščam. Megličar: Ne sme se zgoditi, in jaz si ne Fani: Pa Vam odpuščam jaz. Ali povejte rajši, kaj je z razočaranjem. Megličar: O, gospodična, gosp. baron ima prav z vsako svojo mislijo, zakaj svet je nehvaležen in ne zasluži, da bi se brigali zanj. Fani: Ves svet? Megličar: Ponudite mu zvezdo, svet pa pograbi klobaso. Otožnik: Zlasti kadar je lačen. Megličar: Solnčne žarke zbira moja duša, ne iz sebičnosti, ne da zakoplje zaklad v svojem vulkanu, temveč da jih prečaraneraztepljemed ljudi, ki ne slutijo njih vijoličaste krasote. Ali večja je zavist človeškega polrodu od njegovega tavajočega hrepenenja. Da mu ne bi bilo treba priznati Apolonovih isker v moji glavi, odklanja ničemurno pleme plamen, ki mu ga poklanjam. novih žrtev od ljudstva. Zahteva več vojakov, več trdnjav, več topov in več podčastnikov; za podčastnike zahteva za začetek malenkostnih 10 milijonov. Ako pogledamo brambno reformo od blizu, vidimo, da je ta »reforma« čisto navadno sleparstvo. To velja tudi z ozirom na vojaško justico. Boj za brambno reformo z Mažari nam daje žalostno sliko avstrijanstva. Nobenih simpatij sicer nimamo s kurialnim ogrskim parlamentom, kjer imajo prvo besedo prvi izkoriščevalci. Ampak Mažari zahtevajo, da se skličejo rezervisti in nadomestni rezervisti samo z dovoljenjem parlamenta. In to je opravičeno. Mažari imajo vedno spore s svojimi vladami, zato jim hočejo priti na ta način v okom. Pri nas se dovoljujejo seveda vse državne potrebščine s § 14, ki ga na Ogrskem ni. Ako bi torej ogrski parlament ne dovolil vladi rekrutov, ne more dobiti vlada od nikoder rekrutov. To pa ima velik pomen tudi za delavske stavke, zlasti za železničarje. Ako pa bi parlament mobiliziral vojaštvo proti delavstvu, bi delavstvo preje spoznalo svoje meščanske nasprotnike. Na Dunaju se seveda temu upirajo, češ da je sklicanje rezervistov pravica krone. Ampak ta izgovor je čisto navadno sleparstvo, ker za take naredbe je odgovorna vlada. Take naredbe pa cesto inspiri-rajo različne klike, ki spletkarijo in intrigirajo. Da pa bi take klike znale ravnati notranje in vnanje državne zadeve — tako omejen pač ni nihče več, da bi to verjel. Ampak ti klikarji so dvignili hrup. da gredo Mažari zoper pravice našega cesarja in »merodajni« krogi res kriče: Ne damo! Ne damo! In vendar imamo v Avstriji važne potrebščine. Svobodno kolportažo smatrajo visoki gospodje za veliko nesrečo. V Avstriji imajo vlade staro navado, da obetajo, potem pa začno pozabljati. S tem hočejo varati prebivalstvo. Tako se je zgodilo s kolportažnim zakonom, raznimi rudarskimi ter neštetimi drugimi reformami. Zdaj hoče grof Stiirgkh spraviti brambno reformo pod streho, potem namerava naložiti ljudstvu lepo število miljonov na pleča. Ampak ljudstvo se vprašuje: Kaj pa je s socialnim zavarovanjem? Sistem pozabljenja uporablja vlada tudi z argentinskim mesom. Medli Steinhaasov predlog je povzročil, da se v treh mesecih ni uvedel niti kilogram argentinskega mesa. Zdaj se pobotavajo v Pragi Čehi in Nemci, kar je zelo sumljivo. Ta sprava je sicer sploh navadna lumpovska politika, ki jo bodo najbrž Slovenci še bridko občutili. Čehi se potem sploh ne bodo brigali za nas Slovence. Za Čehe je čisto navadno lopovstvo, da nočejo pomagati pri reševanju celokupnega avstrijskega narodnega vprašanja, ampak samo zase. In žalostno je za gotove naše politi-čarje, da simpatizirajo s tistimi kupčijami v Pragi. To pobotanje ima namen, da ustvari v imenu narodne sprave večino, ki bo z davki neusmiljeno pomagala odirati avstrijske narode. Zato moramo zasledovati in opazovati, kaj se godi v parlamentu in se učiti. Kdor pa se sam že pouči, naj nosi še med ostalo ljudstvo pouk in zavednost. Potem bo ljustvo zvolilo parlament, ki bo storil delo, na katerem sloni osvoboditev vsega delavskega ljudstva. (Živahno odobravanje.) Ker se ni nihče več javil za besedo, je sodrug Bartl zaključil shod. Ljubljana in Kranjsko. Občinski svet ljubljanski ima v torek 3ne 5. marca 1912 ob šestih popoldne v mestni dvorani redno sejo s sledečim dnevnim redom. a( Javna seja: 1. Naznanila predsedstcva. 2. Odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Poročilo mestnega magistrata o prošnjah za vsprejem v občinsko zvezo ljubljansko. 4. Finančnega odseka poročila: a) o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Ivana Štefeta glede zvišanja miloščin, b) o dopisu mestnega magistrata glede zakupa prostorov za razširjanje c. kr. merosodnega urada, c) o dopisu župano- Fani: Morda pa sodite vendar prestrogo to ničemurno pleme, ki sega po klobasah. Megličar: Prestrogo?... Oj, to človeštvo sploh ne zasluži moje sodbe. Fani: Kaj pa Vam je zopet storilo? Megličar: Vam lahko povem, ker gre Vam le za spoznanje. Vedoč po dvajsetletnih izkušnjah, da me preganjajo, sem vložil svoje zadnje veliko delo psevdonimno. Fani: To je resignacija. Megličar: Da, to me je naučil gospod baron. Naj ne ovenča lovor nikdar mojega čela, kaj zato? Ali če ne gre za osebo, gre za bogastvo dela. I11 kaj se je zgodilo? Gledališko ravnateljstvo je po poštnem pečatu spoznalo, kje je bil oddan rokopis, pa je lahko izvohunilo pesnika. I11 ko se je to zgodilo, je bilo že vse izgubljeno ! Fani: Odklonili so ga? Megličar: V časopisu, pomislite, v časopisu so razglasili, da pride avtor lahko ponj. Fani: Če pa niso vedeli za ime in naslov? Megličar: Sama hinavščina jih je, nič dru-zega ne. Kdo pa je dandanašnji še sposoben, da napiše dramo v dvanajstih dejanjih kakor jaz? Fani: Kako pa ste jo imenovali? Megličar: Usodepolna moč usode. Ze naslov pove toliko! Fani: Pa so Vam jo vendar vrnili? Megličar: Prav zato. Otožnik: Usodepolna moč usode! (Vstane): Svetoval bi Vam, da greste za štiri tedne v našo mislilnico. Pa kdo ve — morda spoznate, da ni nikdar preveč resignacije. Na svidenje. Fani — gospod Megličar! (Pokloni se in odide.) Fani (malomarno, brez povdarka, pa tudi brez ironije): Kdaj vas torej uzremo na odru, z lavorjevitn vencem v roki? vem glede prevzetja deželnega gledališča v last in oskrbo občine. 5. Stavbnega odseka poročila: a) o dopisu mestnega magistrata glede dobave raznih materijalij ter delavske pripomoči za mestno občino za triletno dobo 1912, 1913 in 1914, b) o prošnji Antona De-ghenghija za spremembo regulačnega ter par* celacijskega načrta za zemljišča ob kolizej-skem poslopji, c) o dopisu mestnega magistrata glede eventuelne zamenjave sveta ob Gajevi ulici ter podaljšani Gledališki in Beethoveno-vi ulici, d) o dopisu mestnega magistrata gle-de regulacje Gruberjeve ceste. 6. Šolskega odseka poročila: a) o dopisu c. kr. mestnega šolsekga sveta glede razširjenja I. mestne deške ljudske šole v šestrazrednico, b) o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede zajutre-ka za ubožno šolsko mladino, 3.) o dopisu ku-ratorija dekliškega liceja glede sisteinizovanja službe učitelja francoščine in nemščine na tem zavodu. VII. Direktorija mestnega vodovoda in mestne elektrarne poročila. 1.) o prošnji I-ljubljanskega skladišča Krisper &. Tomažič za odpis večje porabe vode. 2.) o prošnji vodstva Lichtenturničinega zavoda za odpis večje porabe vode. 3.) o samostojnih predlogih občinskih svetovalcev Jakoba Smoleta in Tomaža Novaka glede podaljšanja vodovoda na Opekarski cesti. 4.) o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Delarnski ulici. 5.) o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Vojaški ulici. 6.) o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Orlovi ulici. 7.) o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Poljski cesti. 8.) o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Poti v Rožno dolino. 9.) o dopisu mestnega magistrata glede naprave ulične razsvetljave v Marinontovi ulici, na Martinovi cesti, po dr. Valentin Zarnika ulici in Ulici stare pravde. VIII. Volitev upravnega odbora mestne hranilnice za dobo treh let. IX-Volitev kuratorija mestnega dekliškega liceja za dobo treh let. X. Volitev dveh zastopnikom mestne občine v glavni odbor za obdelovanje močvirja za ostalo poslovno dobo. XI. Samo-stalni predlog občinskega svetovalca Engel-berta Franchettija glede nekega prehoda čez Bleivveisovo cesto. B. Tajna seja: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka P°' ročili: 1.) o prošnjah za razpisano službo blagajnika mestne zastavljalnice, 2.) o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za stalno vpokojenje. IV. Finnčnega odseka poročilo 0 prošnji nekega pomožnega uradnika za podpo-ro. V. Obrtnega odseka poročilo o prošnjah za razne obrtne koncesije. — Nečloveško postopanje. Iz Šiške sm° dobili tole poročilo: Dne 1. t. m. okolo pol 8. zvečer sem bil priča mučnega prizora. Dva orožnika priženeta uklenjenega moža, osumljenega tatvine. Pred občinsko hišo v Spodnji Šiški se vrže na tla, češ, da je nedolžen in da ne gre naprej, pa naj se zgodi karkoli. Eden od orožnikov je uklenjenega osuval s čevljem. Nato ga pobero in odneso v občinski zapor, odkoder so se razločno slišale krepke zaušnice. V bližini stoječe občinstvo se je glasno zgražalo nad nečloveškim postopanjem. Mislim, da orožniki ne smejo osumljenih oseb samovoljno kaznovati in prete-pavati. — Nered na postaji v Podnartu O gosp' Cajnku, ki v Podnartu vozne listke prodaja, naru je došlo več pritožb, ki pripovedujejo vse, da je fantek čez dopustno mero sirov s potujočim ob' činstvom. Tudi v skladišču ni vse v redu in mo; rajo stranke pogosto čakati, da skladiščnik osna*1 čeveljčke postajenačelnikovi gospe, ki ima na p0' staji sploh glavno besedo. Čudno se nam zdi le od uradnikov, da mirno poslušajo nje povelja. — Umrli so v Ljubljani: Antonija Senčar* postrežnica. 47 let. — Josip Žalec, dninar, let. — Anton Glavič, hišni posestnik. 80 let. "" Ivan Pleško, prosjak. 61 let. — Marija Gaber' šek. natakarica, 27 let. — Terezija Centa« služkinja, 16 tet. — Jera Koščak, občinska uboga, 82 let. — Josip Silvester, pekovsk1 pomočnik, 68 let. — Zofija Marinko, posestni' kova hči, 9 let. — Rajko Knific, bivši trgovsk* potnik, 62 let. — »Naša Moč« zopet nekaj čvekari 0 idrijskih socialnih demokratih, »kako so jo za' . - . • . — Megličar: Oh, če bi vam mogel napravi11 Še to veselje! Fani: Meni? Megličar: Seveda Vam, gospodična! Fani: Nemara ste hoteli reči: Svojem11 klubu. . - Megličar: Klubu? No, mogoče, da bi še kdo v klubu malo poveselil. Toda za to ff! ne gre. Ali če bi mogel Vas prepričati, da sem vsakdanja duša iz nižave plebejske r1^ vadnosti! Če bi Vam mogel razgrniti vso svoj jo globočino, da bi vanjo pogledali z jasm*1 očmi kakor v bistri gorski potok! ^ Fani: Zato morda ne bi bilo treba ovinko preko literature, če bi imele moje oči sP°s°u nost za potapljanja v take globočine in jih gnala kakšna želja tja. Megličar: Z okrutno uspešnostjo se trH dite- da bi nagrotnadili goro dokazov za reS0j. čnost in utemeljenost velike ideje našega n1 stra. , s_ j Fani: To bi vendar moralo veseliti njegovega navdušenega učenca in apostola- Megličar: Gospodična Fani, priznati ram v srce mi nakladate težko kameni’ mojemu razumu pa jemljete jasnost. Moji n1 žgani morajo reči, da imate prav, moje sr pa čuti, da nimate prav. Da, da, to je ona dejanost, ona razpoka, ki jo razlaga in doK zuje. Oh. kakor zvezda Iz nadzvezdnih vis** se blešči silna mojstrova ideja vrhu inojes^ mišljenja in čuvstvovanja. A glejte! Celo . velikansko gorjupo srečo sledbeništva hi tvoval, če bi Vi — . Fani: Ne, odpadnik ne smete postati, bi bilo izdajstvo, za katero ne bi mogla P vzeti odgovornosti. furali«, da jih morajo klerikalni delavci iz zagate vleči. Žito so odpravili na nekem shodu, na katerem ni prišlo do glasovanja, le govorniki so tam govorili o žitu, pa so ga vzeli in to je bilo že 1. 1902. Župan Štravs pa je pri dra-ginjski anketi lansko leto, ki jo je sklical glavar, tudi govoril, da le denarja dovolj rudarjem čeprav ni žita. Sedaj pa naj vse rešijo naši rudarji kar je zafuranega. Res ubogi ti katoliški furmani, kako jo boste odpeljali, saj poleg vse te teže, ki si jo domišljujete, le da obrekujete svoje nasprotnike, boste imeli še to priprego, ki se izvaja v dejanju, da skoraj vsi penzionisti po nasvetu vašega dekana žito reluirajo. ker vedo, da jim je prav svetoval; vsaj 011 tudi ne jemlje žita, če se prav razume na slast polente, kot je na znanem shodu trdil, da je namreč za delavca najboljša hrana -— polenta. — Občno konzumno društvo v Idriji vpisana zadruga z omejeno zavezo, vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 10. marca ob 9. dopoldan v Pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Računsko poročilo za 1. 1911. 4. Poročilo nadzorstva, razdelitev čistega dobička in podelitev odveze Predstojništvu. 5. Volitev 1 člana predstojni-štva. 6. Volitev nadzorstva (3 članov in namestnikov. 7. Razni predlogi in nasveti. — Za nadzorstvo: Anton Jereb, predsednk; lomaž Filipič, zapisnikar. — Smrt godca. Iz Litije poročajo: V četrtek 29. februarja ponoči je Janez Gostiša, slepi potujoči godec na harmonike iz Kisovca, prenočeval v Trškanovem hlevu. Ponoči mu je Prišlo slabo in je prosil za duhovnika. Medtem ko je domači hlapec šel po duhovnika je pa že umrl. Star je bil okrog 30 let, pripovedoval 5e, da prihaja iz bolnišnice in gre proti domu. V Litiji je pa reveža dohitela smrt. — Pošet ga je izdal. Priletna omožena ženska je šla naproti svojemu možu. ki je prišel po svojih opravkih domov, dne 20. februarja, že bolj ponoči, z lučjo skozi gozd, ležeči v bližini Št. Gotharda. Naenkrat jo je napadel neznan moški, jo vrgel na tla ter pokvaril Preplašeni ženi, ki se je z vso silo branila pohotnosti napadovalca, tri zobe. Ne bi se zvedelo, kdo da je napadalec, a obdolženec je Se izgubil pri tej aferi svoj pešet (meter), na katerem je bilo zapisano ime obdolženca. Dognalo se je, da je storilec 251etni Alojzij Menart iz Lamovca, katerega so takoj aretirali. Alojzij Menart je bil krivim spoznan hudodelstva poskušenega posilstva in obsojen na 13 mesecev težke ječe. — Ubijalec alkohol. Jožef Torkar. 22 let star. tesarski vajenec v Vaščah je bil prijatelj z Miho Zupancem, 221etnim mizarskem podočnikom. Oba navedena, kakor tudi bratra-nec France Zupanc, so pili dne 12. novembra Zvečer v vaški gostilni. Vsi so se ga bili do-br° navlekli. O 8 .uri zvečer so pa zapustili ^stilno. Med potjo se je Torkar sporekel z Miho Zupancem, ker mu je ta baje očital, da Je berač. Oba Zupanca sta krenila na Lance- kjer je nameraval Miha Zupanc obiskati Uežtnanovega hlapca. Trkala sta pri dotični *}jsi, med tem pa, ko jima je prišla domača dekla odpirat vežna vrata; naskočil je s pole-J101^ oboroženi Torkar oba Zupanca, ki jima 3e bil sledil ter je najprvo udaril Franceta od zadej čez desno ramo, nato pa še Miho po fjavi s tako silo, da se je takoj zgrudil na tla. '/sle te poškodbe je Miha Zupanc po preteku dni umrl. Bil je pa še pred svojo smrtjo zaprisežen kot priča, ter je odločno označil Torkarja za storilca. Po zdravniških izvedencih :Le je dognalo, da je Torkar s tako silo udaril Zupančiča po glavi, da mu je razbil desno čelnico. vsled česar je nastopila krvavitev možganov ter povzročila njegovo smrt. Obdolženec se zagovarja, da ga ni mislil tako udariti *er da je bil ob času dejanja popolnoma pijan, *ar pa zaslišane priče oporekajo. Josip Torkar j® bil oproščen hudodelstva uboja, pač pa je spoznan za krivega prestopka zoper telego varnost, nakar ga je sodišče obsodilo na teden dni zapora. Vodovod v Šiški. (Glej članke v št. 215, 219) IV. a Kaj nam je sedaj čisto jasno? Vodovod v ^'ski ne nese; ima dejansko velike izgube, ki so vedno večje in bodo čimdalje večje. Vode se Proda malo — vi. 1910 za 6304 K, v 1. 1911 6112 Kubični meter vode (1000 litrov) stane za elane 30 vin., za nečlane 50 vin. Člani, ki jo zelo . eliko porabijo, dobe še 10% popusta, tako, da ]? Plačajo po 27 vin. Zadruga jo pa plačuje ljub-^nskemu magistratu po 23 vin. 1000 litrov. . Občinski odbor v Šiški je že pred poldru-j Iri letom sklenil, da prevzame vodovod v svojo oskrbo in upravo — ali do danes še ni nič iz-vrženega! Kako to? . Zastopniki občine — tudi g. gerent sedaj Jzlavlja, da so pripravljeni prevzeti vodovod, ja p°^a vodovodne zadruge Borštnar pa iz-Jyia: »kar vzemite ga«. Torej na obeh stra-I en dobra volja — ne zgodi se pa nič! Vodo-. 1°dno zadrugo pa njenega vodjo Borštnarja ?°lze, da imajo sebične namene, češ: že vemo, •akaj nočete izročiti občini vodovoda. Iz računov, ki smo jih podali v predidočem Za U’ iasno* ^a so upravni stroški na leto zadrugo preveliki. Honorar g. tajnika v znes-u 1000 K ter prispevek za stanarino in kurjavo v.r razsvetljavo je odločno za blagovni promet prevelik, ker znaša skoro 20% prejemkov vo-ar!ne: Nečemo trditi, da bi gospod tajnik ne asmžil te nagrade, ker nam ni znano delo — J’eJ10 le gotovo, da znesek sam na sebi je pre-cpj x Za blagovni promet zadruge. Odbor je sk *"fS 'e eno na^ra^° v *etu 1^09 v zne- br fi50 ^ron- V koliko je bila ta nagrada u-sodnl ’ ni dolžnost *n nal°£a naša, da bi Var ^ ^9' zadružne pogodbe je za zadrugo ne-ren in človek se čudi, kako to da vodovodna zadruga z obema rokama ne dela za tem, da bi občina v najkrajši dobi prevzela vodovod. V zmislu tega bo morala vodovodna zadruga globoko seči v žep, ko bo oddala vodovod! Z ozirom na vse to se mora storiti v najkrajšem času to, da prevzame vodovod občina v svojo oskrbo. Občina ne bo imela te režije kot jo ima zadruga — imela pa bo v vrstah prebivalstva več zaupanja pri oddaji vode, kar bo v dobro podjetja. Danes rabi 123 hiš v Spodnji Šiški vodo. Vseh hiš pa bo že ca 280, torej nad polovico hiš še nima vodovoda. Občina bo v tem ugodno lahko uplivala. Če se pomnoži odjem vode za 100% pri dosedanjih cenah, bo rentabiliteti precej pomaganega. Poleg tega pa je eno povdariti: Nad vodovodom naj gospodari občina, nikakor pa ne gre, da bi bil ta v rokah privatnikov! Hvaležna mora biti Šiška onim možem, ki so ji vodovod preskrbeli. Storili so — če bi jih tudi vodila lastna potreba — znamenito delo. Drugače takrat ni šlo. Danes pa, ko je občina pripravljena prevzeti vodovod in nadaljevati vse potrebno — danes pa se mora vodovod nji izročiti. Podpore je danes zaznamovane v blagajni v polovičnem znesku prejete; — obresti in režija jo bodeta v 6 do 8 letih snedla. V interesu gospodarskega pomena vodovoda je zato: čirnpreje v roke občini. Člani zadruge morajo v tem oziru takoj vse potrebno ukreniti, kot Občinarji in kot zasebniki. Goriško. — Renče. V nedeljo 25. t. m. se je vršil javen shod s predavanjem sodruga dr. H. Tuma o predmetu: Delavska organizacija in politične stranke. Predavatelj je opomnil na veliko stavko, ki se pripravlja med rudarji na Angleškem. Opozarja na velikansko moč organiziranih delavcev, ki imajo v svrho stavke pripravljenih preko 41,000.000 K denarja in bodo v stanu izhajati brez mezdnega zaslužka dobre štiri tedne. Stavka ni le počivanje dela v rudnikih, vsled pomanjkanja kuriva morale se bodo ustaviti v dveh tednih fabrike, železnice in velika podjetja, katera brez premoga ne morejo obratovati. Ugasne se električna luč skoraj po celem Angleškem. Ves svet je iznenaden nad tem pojavom moči in solidarnosti delavske organizacije. Tudi slovenske stranke in listi so se ba-vili s tem. s končnim sklepom: da je vsa ta organizacija delavcev na škodo kmeta in srednjih stanov. »Slovenec« piše: Kaj briga kapitaliste vsa beda, ki nastane vsled stavke in kaj briga delavce, ako trpe drugi, oboji skrbe le za svoje interese. »Slovenec« pozablja pristaviti, da so zastopniki krščansko-socialne in klerikalne ljudske stranke povsodi po svetu in tudi pri nas v državnih zborih na strani fevdalcev in mogotcev, in v družbi z njimi zavirajo, da se delavsko vprašenje v smeri regulacije mezdnih pogodb ne reši. Delavcu ne ostaja proti zlorabi zakonov nič druzega nego samopomoč in kadar ta vstaja kakor grozovita pošast proti izkoriščanju kapitalizma, pa odmeva apel na kmeta in srednje stanove po vseh klerikalnih tiskovinah. I11 vendar je delavska organizacija in delavsko gibanje na korist vsem stanovom in državi. Le v državi, v kateri je krepko duševno in telesno razvito delavstvo, le tam prodaja poljedelec svoja živila po primerni ceni, le tam iztrži obrtnik in trgovec toliko, da tudi on boljše stoji. Če delavska organizacija izboljša gospodarski položaj in še bolj, če osigura delavca za slučaj bolezni, brezposelnosti in starosti, če prisili državo v to, da se bavi z delavskim vprašanjem, ne skrbi le za delavca, marveč vstvarja novo gospodarsko podlago državi, kaže smer predrugačenju gospodarskih načel sploh. Delavska organizacija je tista, ki je pokazala na kričečo krivico zaslužka med tistimi ljudmi, ki pridobivajo s svojim delom živila, oblačila in vse, kar človek rabi za svoje življenje, za svojo izobrazbo in za svojo zabavo. in onimi, ki plod tega dela izkoriščajo. Kakor je delavec prizadet po tem izkoriščanju, tako vsled njegove organizacije prihajajo do spoznanja izkoriščanja tudi vsi široki sloji, ki tvorijo ogromno večino prebivalstva vsake države. Poljedelec, obrtnik, mali trgovec, učitelj in uradnik jame izpoznavati, da vživa manjšo mezdo, bolj težko, ko se trudi. Višje ko se nad njim grupirajo stanovi, nesorazmerno boljše prejemajo dohodkov in dobičkov, ves presežek iz dela in plodu njih rok. Brž ko se je obudila nezadovoljnost in spoznanje, pa nastane želja in zahteva po organizaciji, po samopomoči. Tako so delavske organizacije položile temelj ne le delavski politični socialnodemokra-tični stranki, ampak pozvale so na organizacijo vse ostale sloje delavskega ljudstva. Z organizacijo pa pride spoznanje skupnih interesov in skupnih sovražnikov. Z organizacijo strinja se bolj in bolj velika splošna stavka, ki obsega vse delavno ljudstvo, posebno delavca in poljedelca. Ker je delavska organizacija jedro novemu gospodarskemu življenju in novi državi, zaraditega je tudi socialnodemokratična stranka sprejela naslov: Delavska stranka. In ker hoče iz temelja prenoviti vse družabne razmere, zato se imenuje revolucionarna. Propo-vedno ne telesno, marveč duševno silo. prero-jenje od tal gori. Načelna nasprotna stranka je zaraditega socialni demokraciji klerikalna, ki je v svojem bistvu reakcionarna in skuša ohraniti široke ljudske sloje v enostranski izobrazbi pod vodstvom in nadzorstvom duhovstva. Kakor se socialna demokracija dviga in razvija in postaja odločujoča vdržavi, tako stoji bolj in bolj iz lica v lice proti klerikalni stranki. Z njo pojde odločilni boj v bodočnosti za preroditev ljudstva. Le taktičnega pomena so vse manjše stranke med socialno demokracijo in klerikal-stvom. Liberalna stranka si sploh ne upa več na dan s svojim sebičnim gospodarskim programom, narodne in napredne stranke pa so si postavile manjše naloge in ožje cilje, večinoma za vzdržavanje premoči srednjih stanov nad delavcem in poljedelcem, ter iščejo novih vabil-nih idej; kakor klerikalstvo zlorablja vero. zlo- rabljajo narodnost v svoje politične namene. Socialna demokracija si je vsvesti svoje moči in ve, da je njena bodočnost, Ako pri nas na Slovenskem socialna demokracija še ni močna, je to le dokaz splošnega nazadnjaštva, a tudi ona ima gotovost v gotovosti do zmage svetovne socialne demokracije. — Po javnem shodu se je ustanovila 23. politična okrajna organizacija v Renčah ter je posredoval za okrajno organizacijo Goriško sodr. A. Štolfa. Shodu je predsedoval sodr. Alojzij Stepančič. Po razpustu puljskega občinskega sveta. Vse nacionalistično časopisje Primorja a tudi vnanji časopisi kakor »Neue Freie Presse« se bavijo z razpustom občinskega sveta v Pulju. Posebno hrvatski nacionalisti so vsi iz sebe od veselja, da dobi mesto Pulj vladnega komisarja. Slovenski in hrvatski listi tekmujejo med seboj, da pripisujejo sebi vsak svoj delež imenitne viadne akcije. Značilno je pri vsem. da se tim-cionalistične stranke vesele razpusta iz narodnega nasprotstva in se vsa gospodarska razuzdanost puljskih krogov graja le s tega stališča. Kakor slovenski zastopniki v tržaškem občinskem svetu, tako tudi puljski merodajni krogi niso znali dobiti vpogleda v razmršeno gospodarstvo občinskih svetov. Kakor v Trstu tako tudi v Pulju zastopajo gospodarske interese ljudstva zastopniki socialistov. Ako bi teh ne bilo, bi v občinskem svetu ne bilo druzega nego kokodakanja za narodnjaške zahteve. Nekako parlamentarno življenje v tržaški in puljski občinski svet so zanesli šele prvi zastopniki delavske socialno demokratične stranke. No, bodi povedano, da je na senzacijska odkritja v Pulju prišel tudi socialist in se je od te strani vpr-vič opozorilo na gorostasne nerednosti pri občinski upravi v Pulju. Morda bi se dalo še več govoriti o razmerah pri arzenalu. V Pulju sploh diši na vsili krajih po korupciji. Treba bo, da se bodo socialisti ozrli malo pod roke tudi na ono stran. Od vladnega posredovanja delavstvo nima nič pričakovati, ostane vse kakor je bilo. Glavni dobiček bo imelo uradništvo in Nemci. Hrvatska stranka bi mnogo bolje storila, da bi pošteno stopila ob stran delavske socialno demokratične stranke in z njo vred ustvarila druge gospodarske in politične razmere v občini. Dokler bo pa rušila disciplino delavske socialno demokratične stranke in proti nacionalno italianski stranki u-veljavljala le prazne nacionalistične zahtevke, škoduje le sama sebi. Delavstvo se bo moralo iz vladnega posredovanja mnogo učiti in tudi ne sme pričakovati za se ugodnosti. Pregledati mora nekoliko svoje strokovne organizacije in lete spraviti v red, posebno pa ustanoviti ožji stik med politično in strokovno organizacijo. Naravnost bodi povedano, da se najmočnejša strokovna organizacija, zidarska, vse premalo ozira na politično delo in da je med italijansko in slovensko organizacijo prerahel stik za uspešno skladno delo. Da se te ovire splošni proletarski akciji odpravijo, je naloga prizadetih organizacij. Trst. — Žrtev narodnjaške gonje. Dne 29. prosinca se je vršila kazenska razprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem proti sodrugu Dominiku Kavrečiču, obtoženemu hudodelstva motenja vere po § 122 kaz. zakona, storjenega s tem, da je v ljudski govorici izrazil nazor o tem, da luč krščanstva ugaša in da se dogmatični nauki odtujujejo teološkim principom in se izpreminjajo po političnih in ekonomskih potrebah. Ovadbo so sprožili Mandičevi lajbgar-disti pri Sv. Antonu v Istri za to, ker je sodrug Kavrečič predsedoval le tam našemu političnemu shodu v novembru lanskega leta ter se s tem javno pokazal v luči, ki je Mandičev tabor ne vidi rad. Sodrug Kavrečič je bil hudodelstva oproščen. Narodnjakom se je posrečilo le v toliko, da so ga namesto zaželjenih par mesecev odtujili njegovi družini za 14 dni, ker ga je sodišče obsodilo zaradi prestopka po § 523. kaz. zak. Vestnik organizacij. Kolodvorska podružnica »Vzajemnosti* ima v sredo dne 6. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Petriču na Resljevi cesti št. 22 važen sestanek. Sodrugi, udeležite Se ga polnoštevilno! Ženska podružnica „Vzajeinnostl“ ima v četrtek dne 7. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilni pri Petriču na Resljevi cesti št. 22 sestanek članic, na katerega opozarjamo vse so-družice. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. Dolgo se že Funtek ni oglasil na odru. Šestnajst let je menda minilo. odkar so uprizorili njegovo dramo »Iz osvete«. ki je bila sicer zelo pomanjkljiva, pa vendar zanimiva zaradi sujeja in zaradi dokaj drzne rešitve problema. Po tej dolgi pavzi, v kateri se je bavil z mnogimi drugimi rečmi, je doprinesel zopet novo žrtev Taliji ter spisal delo, ki se je v soboto prvič z velikim uspehom uprizorilo v slovenskem gledališču. »Tekma« je naslov drame, v kateri se razpleta neštete duhove našega časa, zanimajoč konflikt med starostjo in mladostjo, vzporedno z enako zanimivim med voljo in močjo. Ta nasprotja se niso pojavila šele v naših dneh, ali naša doba jih občuti močno kakor nove spore in boje, ker so ostali živi skozi vekove in ker živimo sami v izraziti periodi prehodov. v kateri prihajajo taka nasprotja s podvojeno silo na površje. — Ravnatelj umetniške akademije Lesovin je v svojih mlajših letih prišel na višavo, kjer ga ni dosegel nobeden njegovih tovarišev. Tam gori je ostal v samoti svoje slave, ki mu je življenje in zrak. Lesovin je ekstrem častiželjnosti. Edini hoče biti, največji, najslavnejši. Nihče mu ne sme biti enak. in globoko je v njegovih čuvstvih ukoreninjena zavest, da mu nihče ne more biti enak. »Lesovin je samo eden«, — to ne pomeni zanj le individualnosti, temveč tudi še bolj višino. Ali mož je očividno ostarel, ne le s svojimi udi. temveč tudi z ideali in pojmi. Mlajši vstajajo in iščejo novih lepot. Njegova klasična umetnost se jim zdi brez duše. kritizirajo ga, odrekajo mu priznanje, rogajo se mu. Ali Lesovin jih zaničuje: To je podla zavist, to so majhni ljudje, vsakdanja svojat. Z delom še niso dokazali ne moči ne sposobnosti. Ali boli ga vendar njihovo zbadanje, zakaj njegova slava je toliko manjša, kolikor je več takih nespoštljivih predrznežev... V razstavi ima Lesovin veliko delo. Prepričan je, da dobi prvo nagrado. O tem ni dvomiti, o tem sploh ni razmišljati. Toda zgodi se drugače. Dobi jo mlad človek, njegov nekdanji učenec Danej. ki občuti po prvem navalu opojnega veselja potrebo, da naznani svojo srečo bivšemu učitelju. Lesovin ga sprejme čudno. Najprej ne verjame. potem misli, da je prišel mladi mož le iz škodoželjnosti, iz veselja nad porazom svojega mojstra. Ali tega ne trpi, da bi bil kdo njemu enakoroden. In pokazati hoče mladeniču, da se moti, če misli, da stoji tako visoko kakor njegov učitelj. Na umetniški dvoboj ga poživlja; izdelala bosta vsak zase skupino za stopnišče novega muzeja in tisto razsodišče, ki je danes priznalo Daneju prvo nagrado, bo zopet sodilo. Danej se brani; s svojim učiteljem se noče kosati. Ali ta ga provocira tako. da bi se moral smatrati za strahopetneža, če ne bi sprejel tekme. Torej jo sprejme. Takrat pa vstopi v sobo Lesovinova hči in Danej spozna v njej dekle, katero ljubi, ne da bi vedel, kdo da je. — Lesovin dela kakor blazen. Osnutek za osnutkom uničuje, zakaj nobeden se mu ne posreči. To ga draži in razburja, da ne more spati. Morfij mu mora pomagati do počitka. Ali tudi spanje mu ne vrača moči. Očitno peša, priznati si pa neče resnice. Ves razburjen je že, ko zve za Danejevo ljubezen; to ga razdraži do skrajnosti. Mlademu tekmecu pokaže vrata. Ali čez nekaj časa ga žene ne-odoljiva radovednost k Daneju v atelje, da bi videl njegov osnutek. In tukaj uzre lepoto, poizkus dela. ki ga sam ne more več ustvariti. Danej sicer uniči svoj usnutek in hoče odpotovati. ali zdaj stari Lesovin že ve, da je to vseeno. Mladost lahko uniči sto osnutkov, pa izdela tisoč novih. 011 pa ne napravi nobenega več. Njegova slabost je že prevelika, začenja se je zavedati in resignacija prihaja z njo. Še enkrat se dvigne za hip sovraštvo v njegovem srcu; ves zbegan vlije mlademu možu svoj morfij v kozarec vina. ali preden se on z usti dotakne kupe. se mu že vrne zavest. Daneju izpuli kozarec iz rok pa ga zaluči ob tla. Njegove sile so izčrpane, smrt ga reši. — To je približna vsebina drame, ki se odlikuje zlasti z dobro tehniko. Lesovinova bolehna časti-željnost, ki napravi iz njega bednega sužnja slave, je zelo plastično naslikana, prikazana kot psihološko-patologičen slučaj v krepkem razvoju, ki se mora končati s katastrofo. Gledalec le obžaluje, da vidi tega človeka le z ene strani, ker čuti, da mora biti v njeni vendar tudi kaj druzega kakor barbarična slavo-hlepnost. Vidi se, da ni Lesovin samo v svoji domišljiji pomemben, pa bi se radi tudi njegovim lepšim lastnostim bolj približali. Njegovo tragiko bi tedaj močneje občutili. Dalo bi se tudi razmišljati, če je njegov poizkus umora, ki je seveda učinek momenta, dovolj utemeljen v njegovem značaju. Mogoč je, zaradi drame pa ni potreben in izgube ne bi bilo. če bi izostal. Mladi Danej je orisan z veliko brižno-stjo, ali človeško, brez potrebnega idealiziranja. Težki liojfanji boj hčerke, ki stoji med 0-četom in ljubljenim možem, je krepko začrtan. Prav dobra figura je zanimivi stari Grušč. Na odru se opažajo nekatere dolžine, ki jih pri či-tanju ni čutiti. V celoti je »Tekma« dobro, krepko delo, ki se pač ohrani na repertoarju. Uprizoritev je bila skrbna; režija se je močno potrudila in tudi posamezni igralci so se resno posvetili svojim nalogam. Dialog bi bil lahko mestoma, zlasti v tretjem dejanju nekoliko bolj stegnjen. Igrali so gg. Nučič (Lesovina), Ši-maček (Daneja), Danilo (Grušča), ter ge. še-trilova (hčerko) in Bukšekova (teto). Vsem gre priznanje. —an. Povodom Sattnerjevega oratorija je izdala »Gl. Matica« obširno 38 strani obsegajočo knjižico, v kateri se nahaja besedilo oratorija, da more občinstvo pri izvajanju delu slediti; dalje z motivi muzikalna in vsebinska razlaga oratorija iz peresa g. St. Premla, živitopis skladatelja P. H. Sattnerja z ozirom na njegovo glasbeno delovanje in kratek spis o pomenu tega oratorija za Slovence. Knjižico s skladateljevo sliko je dobiti v trafiki Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici v Ljubljani za ceno 20 h, po pošti 25 h, ki se lahko pošlje pri naročilu v pisemskih znamkah. Splošna stavka angleških rudarjev. Nad miljon angleških premogarjev je zapustilo nezračne rove in kolikor moremo presoditi iz došlih poročil, je stavka splošna. Pogajanja med rudarji in posestniki premogovnikov mirujejo in vse čaka z napeto pozornostjo na stališče, ki ga zavzame danes v tem vprašanju parlament. V razgovoru bodeta danes v poslanski zbornici dva dalekosežna problema: zakonita uvedba minimalne mezde v rudni kih in podržavljenje premogovnikov. Od stališča, ki ga v teh dveh vprašanjih zavzema zbornica, je v veliki meri odvisen nadaljni razvoj stvari. Mesec dni odloga so imeli lastniki premogovnikov in odjemalci premoga so se hoteli v tem času pošteno založiti s kurivom, ampak premogovniki so komaj sproti zadoščali ogromnim potrebam procvitajoče industrije. Vsled tega bo pomanjkanje premoga v vseh industrijskih panogah kmalu prav občutno. Dočim je bojna in trgovska mornarica iz vojaških ozirov s premogom precej dobro preskrbljena, so plinarne, elektrarne, industrijska podjetja in železnice navezane na reden dnevni 'dovoz premog* in je pomanjkanje premoga v plavžih, v predilni industriji, v železniškem prometu že sedaj občutno. Na Nemškem in Francoskem že primanjkuje angleškega premoga. V nekaj dneh izostanejo pošiljatve v Trstu in na Reki, odkoder prejemajo avstrijske plinarne in industrijska podjetja angleški premog. Tudi na tripolitansko vojno ne ostane stavka angleških premogarjev brez učinka. Vsi kotli italijanske mornarice, ki dobiva premog iz Anglije, so že en mesec zakurjeni in požirajo ogromne množine premoga. Z velikanskim zanimanjem zasledujejo delavci vsega sveta boj svojih angleških tovarišev. Generalna komisija strokovnih organizacij v Nemčiji je že nakazala pol miljona mark kot prvo podporo angleškim premogarjem. * Neomajno stališče rudarjev. London, 4. marca. Predsednik rudarske federacije je izjavil poročevalcu »Timesov«, da smatrajo premogarji minimalno mezdo v sklenjenem obsegu za načelno vprašanje, o katerem je vsako nadaljno pogajanje nepotrebno. Učinki stavke. London, 4. marca. Iz Škotskega prihajajo poročila, da mnogo podjetij le s težavo še vzdržuje obratovanje. Položaj je za podjetja tem neprijetnejši, ker so nakladalci v Cukali u-stavili izkladanje premoga. Londonske železniške družbe so z današnjim dnem omejile železniški promet. London, 4. marca. Predilnice so ustavile nakup bombaža, ker bodo vsled pomanjkanja premoga morale v nekaj dneh prenehati z delom. Železna disciplina in vzoren red. London, 3. marca. Vzlic silni obsežnosti premogarske stavke, ki je splošna, vlada vsepovsod vzoren red in se niso nikjer dogodili izgredi. . , Solidarnost delavstva v tujini. Bochum, 3. marca. Rudarska trozveza (soci-alno-demokratična, Hirsch-Dunckerjeva in poljska rudarska zvez«) je izdala oklic na nemške rudarje, v katerem jih poziva, da opuste za čas angleške generalne stavke delo čez čas. Berolln, 3. marca. Generalna komisija nemških strokovnih organizacij je nakazala glavnemu strokovnemu odboru angleških premogarjev p o 1 miljona mark kot prvo podporo. London, 3. marca. Od francoskih rudarjev je došlo brzojavno obvestilo, da v nekaj dneh ustavijo delo. Dalekosežne posledice. London, 3. marca. Po tovarnah, pristaniščih in v parnem ribištvu mora vsled pomanjkanja premoga praznovati mnogo tisoč delavcev. Cene živilom naraščajo. Stavkujoči jamčijo za red. London, 3. marca. Stavkujoči rudarji so sprejeli v različnih okrožjih resolucijo, ki se zahvaljuje oblastim, da niso poslale posebnih policijskih organov in zagotavlja, da delavci ne bodo motili reda. Posledice na Norveškem. Kristiania, 3. marca. Vodstvo tovarne Borregaard v Sarpsborgu je dalo včeraj vsem svoj'in delavcem 14dnevno odpoved, ker tovarna vsled pomanjkanja premoga, ki ga je povzročila angleška rudarska stavka, ne more vršiti obratovanja. Odpoved zadene 2000 delavcev. Ministrski predsednik proti podjetnikom. London, 3. marca. Na zadnji konferenci rudniških lastnikov je imel ministrski predsednik Asquith velik govor, ki je bil patetičen in strasten apel na patriotizem rudniških baronov. Ali kapitalisti so sprejeli ta govor jako hladnokrvno, na kar jim je Asquith v pravem pomenu besede zakričal v obraz: ,Na Vašo glavo pade odgovornost, ako pride ta dežela ob življenjsko kri industrije". ZADNJE VESTI. PRED ZASEDANJEM DRŽ. ZBORA. Dunaj, 4. marca. Predsednik dr. Sylvester je sklical starešinstvo poslanske zbornice za jutri opoldne. Poročila o kartelih nameravajo odstaviti z dnevnega reda, dokler narodnogospodarski odsek ne predloži poročila o kartelnem zakonu. S proračunsko razpravo je težava, ker ji zastavlja pot obstruirana predloga o italijanski fakulteti. Zbornica bo imela vsak dan seje, dokler ne bo rešeno prvo branje brambnih predlog, potem stopijo v ospredje odseki. ŠEF AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA V BERLINU. Brrlln, 3. marca. .Nordd. Allg. Ztg.* poroča: Dne 13. t. m. pride v Berlin Šef generalnega štaba avstro ogrske celokupne armade maršalni poročnik Schemua in bo cesarjev gost do 16. t. m. Dne 15. t. m. bo na vojaškem vežba-lišču v Dčberitzu borilna vaja, ki se je udeleži tudi Schemua. POLITIČEN DVOBOJ. Budimpešta. 3. marca. V včerajšnji seji posl. zbornice je posl. Pšl od vladne stranke imenoval opozicionalne poslance komediante. Vsled tega ga je poslanec Csuha pozval na dvoboj, ki se je izvršil zvečer. Posl. Pdl je lahko ranjen na ušesu, posl. Csuha na prsih. Nasprotnika sta se pobotala. NEMŠKA BRAMBMA PREDLOGA. Berlin, 4. marca. Novi minski brambni zakon bo te dni izgotovljen in predložen 10. t. m. drž. zboru. Kakor poroča neka vojaška korespondenca, se ustanovita nova korna štaba v Allen-šteinu na ruski meji in v Kolmarju (Alzacija). BASSERMANN ODLOŽIL OFICIRSKO SARŽO? Berlin, 4. marca. Veliko pozornost zbuja v političnih krogih vest, di je neki državni poslanec odložil oficirsko šaržo. V parlamentarnih krogih sodijo, da gre za posl. Bassermanna ali pa Paascheja. PORAŽEN CENTRUMAŠ DRŽAVNI POSLANEC. Siegburg, 3. marca. Pri včerajšnji nadomestni državnozborski volitvi v volilnem okraju Koln V. je bil izvoljen centrumaš T r i m b o r n s 17.003 glasovi. Kakor znano je bil Trimborn v Kolnu podlegel socialnemu demokratu Hofrichtru. Nato mu je dal na razpolago centrumaški poslanec Becker svoj popolnoma varni okraj. BALKANSKE ZMEDE. Konflikt na turško bolgarski meji. Sofija, 3. marca. Predpredvčerajšnjim so bili na turško-bolgarski meji spopadi. Vojaki bolgarske straže v Idebiku pri Haskovem so ustrelili na bolgarskem ozemlju tihotapca. Turška straža je hotela s pomočjo bašibozultov spraviti truplo na turško ozemlje. Vsled tega je prišlo do streljanja, ki je trajalo dve uri; en Bolgar je bil ubit. Naslednjo noč so napadli Turki bolgarsko stražo sosednje vasi H a soba s, ki je streljala in na bolgarskem ozemlju ustrelila dva Turka. Do spopada je bilo prišlo tudi pri Svetem Juriju v plovdiv-skem okraju; slutijo, da je bil ranjen en Turek. Zdaj je zopet mir. Zadevo preiskujejo. TRIPOLITANSKA VOJNA. Koza cela. volk sit.. . Rim, 3. marca. Z ozirom na mirovno posredovanje velevlasti piše oficiozna .Tribuna", da je Italija pripravljena ponuditi Turčiji častne mirovne pogoje, seveda če Turčija prizna popolno suve-reniteto Italije nad Tripolitanijo in Cirenaiko. Tudi namere italijanske vlade napram arabskim plemenom so dobrohotne in Turčijo zadene težka odgovornost pred temi plemeni, če prepreči ali zavlači uresničenje teh namer. Dosedanji italijanski »uspehi". Rim, 3. marca. Vojno ministrstvo je objavilo seznamek mrtvih in pogrešanih oseb, „da postavi na laž fantastne govorice o italijanskih vojnih izgubah". Do 2 marca je padlo 37 častnikov in 499 vojakov, 1 častnika in 323 vojakov pa pogrešajo. Največ jih pogrešajo od 11. berzaljerskega polka in so bržčas mrtvi, ne da bi bila smrt uradno dognana. Stališče Senusijev. Bengazi, 3. marca. Izkrcavanje se nadaljuje. Iz Angile dospele osebe poročajo, da je ondotno prebivalstvo popolnoma mirno in da željno pričakuje konca sovražnosti, ker mu je blokada obrežja prizadjala občutno škodo. Tudi vesti o nevtralnosti Senusijev potrjujejo kot resnične. KITAJSKA REVOLUCIJA. Nemiri v Pekingu. Peking, 3. marca. Nemiri so se v zgodnjih jutranjskih urah ponovili na zapadnem koncu mesta. Izgredniki so oplenili trgovine in zapalili več poslopij. V Peking je poslan general Liuan-heng z republikansko armado, da napravi red. Varnostne odredbe tujih poslaništev. Peking, 3. marca. Tuja poslaništva so na skupni konferenci sklenila zbrati vse svoje čete v Pekingu. Še danes dospe iz sosednjih pristanišč v Peking mešan oddelek 1000 mož. Vojaška vstaja v Mukdenu? Mukden, 3 marca. Iz strahu pred vporom so razorožili in razpustili 9. in 10. bataljon v Mukdenu. Čudno vedenje Juanšikaja. London, 3. marca. Juanšikaj je opustil namero, da odide v spremstvu generala Lihuan-henga preko Hankova v Nanking na zaprisego. Doslej velevlastem ni še naznanil svoje izvolitve zn predsednika republike in tudi ni zahteval od njih pripoznanja nove vladne oblike. Odgovorni urednik Pran Baitl. Izdaja in talaga aaložba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Svarilo. Svarim vsakogar v njegovem lastnem interesu, naj ne zamenjava oseb, o katerih se zadnje dni širijo razne govorice. .Graparjeva* bi se mogla imenovati edinole moja žena, ki pa nima z afero nobenih stikov. Grapar Anton, črkostavec in posestnik na Glincah. Potnik Srečko, Slomškova ulica štev. 27 v Ljubljani destilacija saduih vonjav in izdel. naravnih sokov priporoča: Sadni grog izborno brezalkoholno zgoščavo. Sadni grog je prijetne vonjave, izbornega okusa. Sadni grog jc gorka zimska pijača. Sadni grog je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, konsumna društva. Sadni grog obstoji delno iz naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav. Sadni grog je idejalna pijača za mladino in odrasle. Sadni grog se vživa pri svatbah, rodbinskih večerih i. t. d. Sadni grog stane 1 K t. j. 25 porcij K 2 80, pri večjem odjemu znaten popust. Stavbena in gostilniška zadruga Delavski Dom v Trbovljah ---------------- r. z. z o. p. -—------------ —■ Vabilo na redni občni zbor ki bo v nedeljo dne 10 marca 1912 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih »Delavskega doma“. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo nadzorništva. 2. Računsko poročilo. 4. Sklepanje o čistem dobičku. 5. Raznoterosti. V Trbovljah, 25. svečna 1912. Za načelstvo; Peter Grobler. Ignacij Sitter. Delavska hranilnica in posojilnica vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani vabi na 199. redni občni zbor ki se vrši 9. marca ob 8. zvečer v Šelenburgovi ul. št. 6|II- Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Razpravljanje in sklepanje o predlogih posameznih članov. V slučaju nesklepčnosti se vrši v smislu § 30. zadruginih pravil dne 23. marca ob istem času ravnotam drug občni zbor z istim dnevnim redom. Načelstvo. j a zveza za Kranjsko vabi na III. redni letni In «bjednem ustanovni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 24. sušca 1912, ob pol 10. uri dopoldne 2* salonu gostilne »International" v Ljubljani, Resljeva c. 2 v Dnevni red: 1. Volitev komisije za pregledovanje mandatov. 2. Poročila: a) načelnika, b) blagajnika, c) tajnika, d) nadzorstvi 3. Volitev zveznega načelstva in kontrolne komisije. 4. Sklepanje o pripravljenih predlogih. 5. Raznoterosti. Glas in sedež na občnem zboru imajo v §§ 21 do 25 določene osebe. Imena in naslove izvoljenih delegatov je vposlati zveznem^ načelstvu najkasneje do 16. marca, do istega roka je tudi vposlati načelstvu vse samostojne predloge, ker bi sicer ne prišli na zveznemu zboru v razpravo. Ljubljana, 22. februarja 1912. Za zvezino načelstvo: Jos. Petrič, t. č. tajnik. Dr. Jos. A. Tomšič, t. č. predsednik. VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskibljcnje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Življenske police banke .Slavije* so ne-lzpodhitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem In osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življcn-skega oddelka K 2,495-719. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K KKl.aofrStil. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE* VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. j 'i