Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Državni proračun je teda.j v drž. zboru gotov, celih pet mesecev je bilo za to treba in kaj je iz vsega? Nič, proračun je na konci tak, kakor ga je predložila vlada. — Stari predsednik, dr. Franc Šmolka se je odpovedal poslanstvu in s tem tudi predsednižlvu, dobi pa 7200 fl. »častnega darri« na leto, dokler mu ga bode treba. Novi predsednik je baron Ghlumeekv iz nemške levice, prvi nainostnik mu jo dr. Kathrein iz kluba konservativcev in drugi dr. Madeiski iz polskega kluba. Prav po tej vrsti so ti klubi »niočni« t. j. največ poslancev šteje klub notnške levice, za njim pride klub konservativcev in še le potem poljski klub. Na manjše klube se ne gleda. — Nekaj manjših postav §e dožene drž. zbor v tem tednu, potein pa se odloži do jeseni. Štajarsko. Deželni odbor v Gradci kuje nove verige za nas Slovence: načrt postave, ki razglasi nemščino za uradni jezik vseh uradov, kar jih je pod dež. odbor, neki že čaka, da ga vsprejme dež. zbor, kedar se snide; tako pa tudi načrt za šolsko postavo, po kateri se skrči Stcvilo okrajnih šolskih svetov tako, da bodo le-ti samo Se v raestih, kjer so okr. glavarstva. In zakaj je vsega tega treba? Zavoljo Ijube nemščine in liberalizma. Duhovščina in slovenski, konservativni kmet je gospodi, ki pri nas nosi zvonec, na poti, zato ne sine imeti v teh svetih več besede! Koroško. Vsled ukaza dež. šolsk. sveta v Celovci morajo Solski otroci ob nedeljah in praznikih k božji službi in se ve, da učitelji z njimi, toda tem služba božja mrzi in nokateri se je branijo, ali jim bode šolska gospoda sedaj pa stopila na prste? Težko, pa saj je bolje, če otroci takih učiteljev ne vidijo v cerkvi, bili bi jim le v pohujšanje! — Katol. politično društvo iina v sredo po vcliki noči svoj občni zbor v Celovci in odbor dela vse priprave za to, da bode zbor na čast koroškim Slovencem. Kranjsko. Lani jo bila na večib krajih slaba lelina in ministerstvo je sedaj dovolilo kmetovalcein po onih krajih 15.000 fl. drž. podpore. Denar se porabi za seme in živež, okrajnim glavarjein bode ga porazdeliti nied nje. — Na dolenjski železnici se inarljivo dela in sodi se, da bode iz večine že gotova v kacih petih mesecih. — Od Velikih Lašč in Ribnice gre Sn vedno ve- liko ljudij v Ampriko. iskal si ondi srpčc, katcra sp jik doma izogiblje. Primorsko. Sv. očetu je 65 slov. občin poslalo udanostno izjavo. — Lažki list »Gorriere« grdo napada slov. profpsorje v Gorici, češ, da pijančujejo z dijaki tpr jim potlej v Soli »gledajo skoz prste«, laškim dijakoin pa so »preganjalei«. Zlobno nalolcevanje! — Laško društvo <>Lega« razpošilja med slov. ljudstvo okoli Trsla laške molitvenike, se ve, da ne zavoljo pobožnosti, ampak naj zvabi Ijudstvo v svoje laške mrežo! Istersko. Znani gospod vit. Sclrvvarz, c. kr. okr. glavar v Novem mestu, sedaj pa v Parizu, kaže se ondi za prijatelja Lahov nič manj, kakor prej kranjskih Nemcev, vseloj pa na škodo slov. Ijudstva. Poslanec Spinčk: ga je sedaj v drž. zboru ostro bičal, pa si np obljubimo kaj, da bode pri njem izdalo. Hrvaško. Na praznik sv. .ložefa so obhajali v Zagrebu godovanje »najodličnišega Hrvata«, škofa dr. .1. Strossmavrja. Nekaj časa pa niso inarali za-nj, češ, da je premalo Ilrvat. Vladna stranka pa ga slpj ko prpj ne inara ter gleda na>nj, kakor na očela panslavizma. Ogersko. Sedanje ministerstvo je v službi ne toliko države, kolikor kalvincev. Tek papež, Koloman Tisza drži za vajeti in .ministerstvo mu je pokorno, če tudi no vselej rado. Kako dolgo bode še to minislerstvo na krniilu? NekaLcri Irdijo, da ne voč dolgo, drugi pa in sodimo, da z večjo pravico, niislijo, da še ministerstvo ne odstopi lako bitro, kajti Tisza si Se ne upa na vrh in sedanje ministerstvo dela mu lepo pot, čpmo bi tedaj. ne ostalo še dalje njemu v službi! Vunanje države. Rim. Nekaj držav prosi sv. očeta Leona XIII, naj skličpjo sliod v Rimu, na katerem se sklene v imenu pvropskik di-žav, da preneba igrališče v Monle Caiki in v Monacu. Na le-tph sp zaigra leto na leto milijone denarja in velikrat tudi življpnje. Italija. V zadnjetn času so aaarhisti t. j. Ijudje, ki jim ni po volji, da še kdo dmg kaj ima v tein, ko sami nimajo ničesar, v Rimu in tudi po drugih mestib drzni in skoroj noben dan ne napoči, da ne razpoči pred kako kišo pogubna petarda. Doslej so 28 taeik ljudij v Rimu zaprli, toda- kaj je to, isiij raste z vsakiin dnevom število nezadovoljnežev! Franeija. Jules Ferrv, predsodnik v spnaUi, jp nagloma umrl in pokopali so ga na diž. stroške. Mož je o svojein časn preganjal sv. cerkev, zadn.ja leta pa je to obžaloval in mislil je, da postane kedaj že predsednik republike. — Razne skupine poslancev se pogovarjajo, ne kaže li drž. zbora razpustili, saj stoji največ poslancev na sumu, da se jih diži denar »panamske družbe«. Kaj so vam republikanci pač žalostni inožje! Belgija. V glavnem mestu, Htiissel, so delalci sklonili nekj odpovedati delo, ako ne dobijo volilne pravice. To pač ni prava pol in po njpj se ne pride do pravice! Anglija. V tovarnah sp misli vpeljati 8 ur dela na dan in sedaj le za poskus na eno leto. Ako se poskušnja obnese, razširi se potem ta čas za delo na vse tovarnp. Plaeilo ali mpzda delalcev ostane pa stara, tedaj ne manjša. N e m čij a. Gesar Viljpni sp odpeljekoncem aprila v Rim k srebrni poroki laškega kralja, lodaznekakim strahom, kajti redarjev iz Uerolina jo treba doli v Rimu, sicer tam za cesarja ni varno — zavoljo nemškik anarhisLov. Toliko pa vendar-le ni treba straku! — Ako v drž. zboru ne vsprejmejo postavo za dveletno vojaško službo, razpusti vlada drž. zbor in kar je več. ne skliče niesto njega novik poslanccv, ainpak cesar sain odredi, da enaka postava obvelja! Tako se vsaj piže v listih. Rusija. .ludjp dajo ruski vladi v.eliko dela: ona bi se jib rada odkrižala, toda judje so denarni, ali za-nje se potpgnje vse, kar irna denar v rokak in to potegne tudi pri ruski vladi visoko! — Trgovinska pogodba z neinško vlado utegne se vendar-le še dognali. Za obe državi je take pogodbe Ireba, sicer jima ne izostane žkoda, ki se ne da iz lekka popraviti. Bolgarija. Knez Ferdinand, princ Koburški, še ni ozdravel, ali zatrjuje sp, da njegova bolezen ni nevarna. — Metropolita Klementa čaka še ostra preiskava, ker ga iniajo na suinu, da je v službi ruske vlade. Le-la sum ni brez vsega! Srbija. Pri volitvah v skupščino, državni zbor v Belpin gradu, je dobila vlada večino poslancev na svojo stran, vendar pa ne tolike, da bi bila brez skrbi. Radikalcev bode v skupščini precejšnje število. Tudi tukaj se pozna, da iina ruska vlada svoje roke vmes. Turčijo. Sultan je nekako v škripcih, kajti anglijski poslanik v Carigradu je njegov prijalelj in svetovalec, loda v Aziji, v Armeniji so Angležani hudi nasprotniki sultanove vlade. Kdo pomore v lem sultanu iz zadrege? Afrika. V Dabomejskib pokrajinah so vedne vojske. Francoski vojaki iniajo veliko dela- z domačo vojsko. Kralj Behanzin se pritožuje, da so tch bojev krivi le francoski generali. Nekaj že gotovo! Amerika. V »združene države« pripelja se veliko blaga iz Evrope, največ od judovskih Lrgovec, ali na zabojih se zapisuje redno manjSa eena, kakor je vredno blago v njih. Spdaj pa vlada trga vee ne. trpi- in naloži visoko kazen na tako goljufijo. : : .. ¦