Leto XI. št. 6.
Poštnina platana v gotorlni.
V LJUBLJANI, 12. februarja 1927.
XI. -6.-12 II. 27
Izhaja po potrebi, najmanj pa tedensko. Pošilja se vsem članom in tistim/ki izjavijo, da hočejo postati člani.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne objavijo.
Rokopisov ured lištvo ne vrača. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jug. socialno demokratične stranke in Kmetsko delavske zveze
Izprememba pri tisku „Napreja“.
Tiskarniški kartel je zopet enkrat mislil, da bo rešil kapitaliste pred „Naprejem“ in njegovimi »napadi*. Sikane pri tiskarni »Merkur* so se v petek 4 .11. stopnjevale tako daleč, da smo proti njim morali nastopiti odločno. Ker nam ni bilo ugodeno, smo šli drugam in v torek smo že sklenili pogodbo z drugo tiskarno. Toda komaj se je začelo delati, nam je ta tiskarna že v sredo naznanila, da ne bo tiskala prej, dokler se z Merkurjevo ne pobotamo. Ker je vedela, za kaj gre, se ni mogla sama premisliti, ampak je morala dobiti tako navodilo od drugod — torej od kariela.
Mi pa seveda zaradi kapi‘aiovih profitov ne bomo prenehali z izdajanjem „Napreja“, zato smo takoj v sredo zvečer začeli s pripravami za tisk v lastni tiskarni in v soboto stopimo pred javnost že z lastnim produktom, čeprav nimamo nobenega kvalificiranega delavca, kajti ti so v enotni fronti s kapitalisti.
Zastopnik njihove organizacije nam je sicer obljubil, da bo za delavsko tiskarno njihova delavska organizacija vse storila, toda pristojni odbor nam je vendarle odrekel stavca, dasi jih ima vse polno brezposelnih; dal bi ga nam samo, če bi noben samouk ne pomagal. To se pravi, da bi morali vzeti tri, stavca in strojnika in vlagalko.
Trije delavci s takimi plačami, kakor jih imajo ti kartelirani delavci, to bi našo organizacijo preganjanega in izkoriščanega proletariata prav hitro popolnoma izčrpalo.
Tako smo ta »Naprej" napravili sami in upamo, da bo za silo vseeno dober.
V zavednosti je naša moč.
Naša moč je pa zdaj že tudi v produktivnih sredstvih, kajti brez tiskarne bi bil zuai »Naprej* za toliko časa ubit, dokler bi si pred sodiščem ne poiskali pravice. To pa bi trajalo lahko precej dolgo in ves ta čas bi morali molčati. Kdor pozna mežiški slučaj, kdor pozna trboveljske razmere, krasni red pri OUZD, enotno fronto kapitalistov in njih socialpatriotskega sorodstva v Delavski zbornici, kdor pozna v».s gnoj moderne korupcije v naši ljubi osvobojeni Šentflorjanski dolini, ta ve, da bi si oddahnili vsi s >-vražniki delavstva in da bi med njimi zavladala tako lepa enotna fronta na račun delavskega razreda, da bi g. Uratnik »zaslužil* lahko za 60 rudarjev, ne le za 51 Kako lepo bi bilo, če bi se plenarna seja Delavske zbornice 27. II. vršila kar lepo po tihem, oz. če bi o njej poročJ samo Uratnik v vseh »proletarskih" listih od »Jutra" do „Delavske Politike"!
Gospodje so dobro vedeli, zakaj so vzeli delavstvu njegove tiskarne in zakaj so rfietali naši tiskarni toliko polen pod noge. List je svoboden samo v lastni tiskarni.
H o
o. Ct)
B <T>
3 ST
V)
i
- N Cu ■n
n
N<
O
(Ji
fh
»Vsa oblast gre iz ljudstva"
Belgrajsko ■ čiteljsko glasilo »Narodna Prosveta* piše 30. janu rja intervencij' predsednika UJU v ministrstvu prosvete pri ministrovem pomočniku Obra-doviču Med drugim ga je vprašal tudi:
»Ali se bo popravila krivica storjena učitelju M6-derndorferju?"
Odgovor na to vprašanje popisuje »Narodna prosveta* takole:
»Za sodru ?a Modemdorferja se ie razgovor vršil dalj časa in bilo je konstatirano, da njego e krivde niso tako težke narave, da bi mora zanje kaj pretrpet', toda položaj storjen z njegovim pis njem je ta1*, da je bilo spoznano za najbolje, če odide sodrug Modern-dorfer iz Mež ce, k|er ie s polnim uspehom vršil prosvetno delo, G. pomočnik je bii tako dober, da ie predsedniku razložil ves zapletljaj, intervencije od strani drugih ministrstev, in na koncu je dodal: da je pripravljen daM sodrugu Mo erndorferju boljše mesto, katero si želi, samo da ne zah'eva vrnitve v Mež co*
Poprečnemu učitelju iz Šentflorjanske doline, kakršne poznamo iz življenja in iz Cankarjevih »Hlapcev*, bi bila s tem ne samo popolnoma ustreženo, temveč bi se smatral za najsrečnejšega člove a izpolnjeni bi bili »vsi cilji njegovega hrepenenja*.
Študiral bi slov. šolske občine, iskal bi najugodnejše mesto z najmirnejšimi ljudmi in najmanj razposajenimi otroki, z najlepšim stanovanjem, z največj m vrtom in najdebelejšim krompirjem, potem bi pa vložil ponižno prošnjo za izbrano mesto in selil b se kakor da gre na ženitovanje. Tudi žena njegova bi ukala, čeprav ne zna.
Taki so poprečni učitelji v Šentflorjanski dol ni. Zato pa se narodu v tej dolini tako godi, kakor se » u godi
— oziroma, ker je naš narod poprečno tak, zato ima take poprečne učitelje.
»Kadar bo boljše, bomo imeli boljše* pravijo mnogi in si s tem pišejo svojo kvalifikacijo Drugi se zgovar-jajo na predstojnike, češ, t' so pregledovali pa niso ničesar poprav 1>. Večina meče vso krivdo Bogu na glavo, ki so ga zato postavili za najvišj ga predstoj ii-a, da imajo tarčo.
Narod tako in učitelji tako. Med obema je vzročna zveza, ki bi s časom še bol zatemnila šentflorjansko temo
— če bi ne bilo Cankarjevih Jermanov in Kalandrov ki trgajo železne-okove te zveze in kujejo nov svet, kakršnega si želijo tudi poprečni ljudje, čeprav iščejo zaradi svoje slabosti le — debelejši krompir.
MOderndorfe jeve krivde.
»Njegove krivde niso ta<o težke narave.* Kakšne narave pa so? Kateri sodnik jih je tehtal in sodil?
Gospodje sodniki sedijo na gorkem v Londonu in s ri-žejo kupone. To je težko del • in zaradi Moderndorfer-jevega dela je tudi ta težki zaslužek ogrožen Kaj če zadene tudi delnič rje mežiškega rudnika b ezposelnost? To bi bila soc alna krivica! Ogroženi delničarji so se torej vsedli na sodni stol in obsodili Modemdorferja po zakonu njegove domovine SHS na izgon iz Mežice, ker je zagrenil zločin proti zakonu o zaščiti kup nov
— pard.rn, države. Takoj so poslali kurirja k angleškemu poslaniku v Beogradu in ta je šel dalje k ekse-kutorju londonskih sodišč, ki se drugače imenuje tudi zunanji mi lister SHS in ta je takoj naiočil notranjemu ministru in ta svojemu oddelku za državno zaščito in ,a prosvetnemu ministru n—to si lahko misl te, kakšen vozel je bil že spleten, ko so vse te »intervencije razn h m nistrstev* pri omastile v prosvetno ministrstvo izvršit e sekuci o nad Modern-dorferje n.
V Mežico s prrli mariborski odloki: razpust občinskega odbora, razpust kra evnega šolskega sveta in premeščenje s. M. Prva dva zaradi zapravlj vega gospodarstva, dokazanega po revizij , revizijskega poročila pa še zdaj gospoda ni po^zala, razen bedastih lopovščin, ki j h je dala na razpolago „’utru“. Za Moderndorferjevo premestitev pa n so povedali spl' h mčesar, samo namigavali so, da „zaradi koniu-n:zma“.
„Naprej“ je pisal o vel. županu PirUmaj?rj'i tako, da smo se nehote spomnili na strašne p ragrafe zakona o tisku, a ta gospod* je spravil vse v žep Državno pravdniš vo te čitalo o protidržavnih uradni ih, češ, vsi 50 projidržavni-, če dela o p otiz-tkonitosti — pa ni zagrabilo za vratne „Ndy>reja“ ne dotxnih uradnikov. Zadeva vis;, v Mežici vlada komisar, Moder..-doifer ra čaka, kdaj bodo našli sodniki ko ajžo poklicati ga na zagovor. Dokler namreč te korajže ni, ne ve ja nobena obsodba, tudi londonska ne.
Ko so eksekutorji spoznali, da nimajo opravka s p prečni človekom, ki bi se pred vsako palico odkril, so preklicali svoje zahteve in postavili nove: Mode nd rfer ni k zensko premešče i, ampak iz službene potrebe,
Ker eksekntor ni mogel sprav ti krave iz . kmetovega v oderuhov h ev, je prišel dv meseca pozneje h kmetu razlagat, da krava ni prisiljena seliti se v oderuhov hlev zaradi dolgov, ampak zatJ, ker bo tam boljše molzla
Ta eksekutors a milost e pr šla tik pred volitvami v okrožne skupščine:
■ Narod pa ni ve jel tej milosti, ni verjel, da bi Mo-derndorferjeva služba zahtevala izprememho zraka in je izvolil Mod rnJorfe ja za okrož ega poslanca.
Kaj daj? To je «elo neroden položaj, ka ti za i-s no ie, da gre vsa blas' iz ljudstva, ne iz Londona. Vel. župan je baje zaprosil za premeščenje, o Mo-derndorferju pa pVavi g. ministrov pomočnik, da je „vršil prosveti o delo v Mežici s po.nim usreh m“
Viš eg"a priznanja m nis'ersvo nemore dati, torej krivda izpremenjena v pr'znanje.
Koza osta e po tem ta-<em lahko c la samo, mjdemo kakšno jagnje za volna, kajti tudi on mora biti sit. Londonski delničarji ne smejo p ^stati brezposelni, nj h eksistenčn’ minimum j m n ora >.o pustiti, kajti st iženje kuponov je težko in potrebno delo.
Sodn ki se vseiej potij .kadar mora biti voh sit in koza cela Pot jun včas;h tako cuclja, da jim zal je oči, da nič ne vidijo; ko iščejo daritveno jagnje, zagrabijo kozo in misbjo, da so rroblem rešili Vsi srečni mašijo jagne vol u v žrelo, od zalovoljitva se nehajo po-* tit pr tem pa šele spoznajo, l a je j gnje koza.
V našem slučaju so našli sodnik« jagnje v Modem-dorfe’j vi brošuri. MOderndorferjevo „pisa je’je s vo-rilo tak položaj" ....
Če bi to pihanje s voril > drugačen po ožaj, da bi delavci v londonski str žnici kup nov več zaslužili, potem bi bilo vse drugače.
Tore< je vseeno ostalo nekaj krivde? O da, da! Pa ne le pri sodnikih, tudi , ri eksekutorjih so našli to pisane za irivo. Zlasti vel župan se čuti prizadetega, kes m stopil ponarejevalcem bilanc na prste, Kakor bi bila njegova dolžnost Govori s^, da se •oblasti izgovarjajo, da krivcev niso n so mog'i prije-tj ker niso naši državljan1,' mežiške ^bilance da podpisujejo tujci. Torej tujci smeio krasti v Jugoslavij ?
Ne gospoda! Mežiški narod in Modem Jorfer ne g e samo za debelejšim krompirjem! Moderndorfer ne bo prosil za „6oljše mesto" — če ga dovolj dobro poznamo. Najboljše mesto zanj j: tam, ijer ga ljudstvo pozna in razume Ne bo se'vam posrečilo razbiti o ganizacijsko enotno fronto med učiteljem in ljudst om, čeprav dovoljujete, da pon-.rejevalci odpuščajo po zakonu zaščitere . elavske zaupnike. Pravica bo zmagala tako popolnoma, da bosta koza n jagnje cela, vok pa ne sit. Tak položaj pripravlja Mo-derndorferjeva brošura in njeno pisanje, Kdor ne veruje, na( si jo naroči in i reči a!
ce
ci a o
Co ° § & -5
* o *§ * a
O <>5<
N .c: § g'
5. S'
C/5
s*
a
Co * § in Zr ns O O O. ni rv • a % co
o
N ^
o* S
o
C/5
O
CL
■§> g-
n
=3 O
ni
f\i' O ^ -8-—	"-t
ca S-
“O
p O
Cto
O
sl
.o o
!'■=
Co
Hi
c*.
Cj Co
g*
je
? c Q 5*-^ 3-
Ci..^
c*
§ c -S
3 S
C«<
co 5
3-0
5 N _ a
šl-
C5 <V a
o 'Cr* c:*
"5 C/>
O.®
a ^
<
D
O.
a
1 ° O Cu C/5 ^
s ^
s. P
K- C/5
2. a
r- Ci.
Co O
O r-t-
c/j ro ^ O —
3 n
ia-a
«
a ^
^ O
. .
g- rt> ^5 £.Grq
O C, M
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. Mikuš Ljubljana
Mestni Irg šUv. 15
priporoča svojo boga o zjI' go dežnikov v ka' ršnikcli velikosti po najnižj ceni. Ustanovljeno leta 1639.
1
ii
s»
^3 O
Naročnike opozarjamo na uvodni članek in naizpre-membo na glavi lista. Pris opnina za KDZ znaša t Dm, najmanjša mesečna članarina pa 7 D n. Listje na 2 straneh samo ta ted. n, pozneje t o vedno vsaj na 4.
Zedinjevalna konferenca z d e 3. 2. 1' 27 v p- šti rih S ?•' i ;
KL»/. v iroov j h jo uavz.jcnos.i i.e'.*gatov i.i i\u^: Jakoba Stri ci, Franca Rinalda, Ivana.Polakn, Antona Keršiča, ter zastonnik' v skip ne Enotn sti : Šk inarj:, Konrada Can.ar a, Don in k B< s'ita in I'r nca H< st:('a, je so 1 sno sklenila na podlagi debate o fret ki isti dela ske,-a | ok e a:
ustvarit) organ zacijsVo enotnost, strokovno in politično, na p' dlagi marks zma. Proč s tajno d.ploraacijo, živio nadeto j nosii! Ko itroto nad državno upravo, kont olo tudi nad strankino!
Proč s rivičniml davki, živio davčna prog^esija v državnem gospodarstvu, |a tudi v stranki in organizaci i.
Vsa lastnina, dela's i domovi, konsumi, tiskarne itd. katere so rrodukt dela Sidh žuljev, morajo po ttt last stranke!
Živela de avska zadružna misel.
Živela socialna de . okracij-i (sanioodločla na,oda).
Živel razredni boj!
Tako se redinjuiejo udarji D uga e pa v0dite'ji. LjubljanrVo vo stvo E otnosti je posla o v Tr. ovij M Klo čiča, in ta je izj vil, da se z se i o k i te res lucije s nnja, samo prv . da mu je pre plošna, premalo asn . , ozneje je pa ove . da je samo za strokovno združenje, ne p i zi polili no — 10 j mu je resolucija preve: jasna. I ra.i, da je pol ikasamoza naj, a -veti: ej e, za manj zavedne je pa le strokovna organ za ija. To/ej ho e po v.e sili oh anit k sta ov vo, ki za teva od delavcev le st.i kovne pr spevke, pol t ko p ; leze v ra samo vod -teljem. Vod telji se lahko zdiužu e-o politično in ustana lja o vsak teden rove zedinj ne zelene mize, d lovstvo pa bi ne smelo in to s?mo za o, ker je neza edno in so p u dovo jene tore, le sa rostrokovne c rganizacijs. Ce pa se zač e zavedati svoje moč, če hoče v svoj h rgm zacijah na rau i ted t^V at mu te o gani acije razpuš ate in postavljate ko.ni ar e. Seveda, krivde za o ne ma at p-evze i,‘k> del jo s io j,kr stanovci “ ki jih vi »sovr ž te“, čla e jim pa vifeer p, sku j n ga ja e Delavci so pa teko »nezavedni*. c?a na t k l in' — ne g ed■>.
Starostno zavarovanje rudarjev !
.0 <eni bo 'reba razm šljali in v t sku debatirati, da bo to vino zava o/anje odg > arja o p r bam vsega rudarskega delpv-st a. Z ko sk osnutek pred ide /a za staroup k jence V ka e-gorij i, t1 j-- 400 l in nn mesej za t stega, ki ima polna 1 ta. Ce po nifli.no, kol ko re šene si že.ti ljudje pie’rpel;, mera vsak uv det, da je trer po ra ati tem siromakom, koli or se r omagat da. Tu ii za nov upo ojence so te kategorije kriv -ne ce s ojimo na stališ n rat tva, ka' or se glasi n s ov skladne Vs smo \enda- sveto prepri ani, da :a starost ne otre-bujem j sarž, ampa c < loveka d stojno živi je je. Zdaj mamo na-mes*o pravilu ka pravila, ki se ajo v zakonskem okvirju spremljat Zato to tre a tudi te kat gorije sprem n ti n sii er i o mojem mnenj.i v tem smisl1. a* gorija sedal l«»&n naj H b h 800 Diti. U. s d j 800 n j bi bla 750, III. sed i 5t) naj-bi bila 700Din 1 '. namesto 500, 650 Din V. namesto 400 Din GOO D n M. pa 550 Di i. To ni.J bo predlog z- r znns j nje 11 deta-to ni t> po naf e, kajt pri nas b k te g rij s l h ne smelo biti S t m b b 'o e toliko p magano, da lil ed-n ne .melpo o-\ico v.č, ceh š. enkra toliko in še ve- ko c'rugi, rugič, da bi tudi stari urokoj.nci prišli od 400 D n-.vsaj n 600 D n, kar je itak male^.kostn >. Zav damo se, di od tis h, ki m.ijo vec, r,e bomo dotil. prizn nja za ta pted og Pa: pa gi bomo dobil od ti-tih, i so zd j tako kruto prizadeti. Sicer pa t. dipru če s e zavedijo, da so ljuci e morijo ugovarir.f ka ti pn-zrat u o raj i, d.i imsjo tud drug pra ico c. o živlienja Ce bi s to izprememto š; re bilo kritja, bo tr ba zvišati prispe' ke . In i e bi s^ zvišali, bo trebi spreme Iti p.isrevke namesto od
«	•	■	V1   i    A unnn1..Xl.f> •i-,	rMAoCir	.
05 . <
CO
o
C §■ fD
o.
S
l ^ ^
g ^CTQ
• S- ^ S’
ko n Brat vske skladnice. I(.’or se ne-strinja, mi pove z kaj, kdor ve kaj oljš g*, tiaj se oglasi- v t sku Andrej Marti šet..
Vaša dobra znanka iz predvojnih časov je ržena kava. Danes jo dobite v vsaki trgovini. Zika ji je ime.
Če bi bi'i ml Slovenci, k >t Angleži so vzpojeni, v vs k hiši bi ssdaj pil se redno „BUDpHA“čaj!
Pletilni stroji najnovejšega patenta JDEAL,, nemš ega izdelka so edina in najugodnejša pri lika za trajni in dober zaslužek.^— Pouk m pojasnila se dobi: Fran Kos, Ljubljana, Zjdovs a ulica §tev. 5.	_______________
rib la na občne zb'in : iJnjt ;tavb. del. v CELJU 10. IV. ob 9. Liubi' c 10 SDS in KDZ L1B JJ£ 15. 'I. ob 17 p:i SKOBFRNF-Til. jSDS in KI Z v
, Triko periTo
za moške, žene in otroke, volna v rjzn.h barvah, rokavice, nogavice; dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, pal ce, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
blizu ?rešernovega spomenika
Najnižje c^nel
N’ veliko in malo !
V ime ,u izvrš.v. In«.a odbo.a J-D.i tn KDZ odgovirja zi izJajatilja, ireJnllfa l,i liskano; lza Pcijatsljm