DA 1954
(zaiìnì
List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Monlecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. Štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
z Kap. ir il
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Naš pozdrav delavcem CRDA, ki se borijo za svoj življenjski obstoj!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 14 (287)
TRST - SOBOTA, 3. APRILA 1954
CENA 20 UR
DELAVCI IZ “BARAK** ZASEDLI SVOJA MESTA V TOVARNAH
ski pisal irl je 4.
legorii s menarli cidi
Nad 70% delavcev se je izjavilo proti sporazumu - S kakšnimi metodami se je hotel vsiliti sporazum - Dr. Sartori se vmešuje v sindikalne zadeve
- 14.45 ti aja za n : ženo -ares - 221 ta iz op!
venski nj
J^Malo pot je bilo pričakovati, je 7. Koncfetežna večina kovinarjev hprSta	potom referenduma, ki
ičan v if -i® organizirala ZES, zavr-randot»,N nesrečni sporazum. Proti ?edbi sporazuma se je iz-9 Mamr**0 nad 70 odst. delavcev, itetič-Roi neznatno število in sicer pi-l RK'n"iž^ 6 °dst. je sporazum odo-15 Pucciia.Va*°' Referendum so orga-.	hirali Enotni sindikati sami,
skaŽC'apir Se vodstvo Delavske iezzcsoM°rn*ce’ ne upoštevajoč mne--Vugoveja svoje baze, postavilo do-i. Radijjla na stran delodajalcev, ei '■ 'sl'^nb vsem nakanam in ;r. 5. “Rženim manevrom vodstva *%-S	klerikalnih sindikatov
icert Vpri Ll, vodstva DZ in njihove-15 Beetjf tiska, ki so skušali z zdru-
0	in oranimi silami sabotirati izved-akovi referenduma, je prišla še ìwi-n: Kif*rat do izraza visoka raz-MS en "rlf113 zavest kovinarjev. Izid ChopinOo renduma je izpričal njiho-
°dločno voljo za nadalje-?° željapnje nelahke borbe v obram-razgledif-.na^e ladjedelniške indu-n.iiiiči:airi'je. Zaman so bili paketi z irtnih davili, s0 vsiljevale de-v «baraki» klerikalne i k°t je bilo zaman vse m P ,evetanje in nasprotnikovo _stenje Enotnih sindikatov in a$e Partije.
bolj pa je zavalovala ponovi. jJU2ena fronta sovražnikov se ponof|avskega razreda, ko so bili
.noč v !avljeni izidi referenduma in m Parajlepii k- SQ jih spreje]i ko.
onovi. narji na torkovem zborova-K,arSb!!I.-	omenjenem zborova-
‘1,1 so se delavci izjavili, da p; edsiaì®do 1. aprila v tovarne kot
1	nedelj ®ičajno, kar je seveda preti 16, ’'fižalo račune vodstvu 1 ad.letnic, ki je hotelo na drug
:V%i preprečiti izvedbo delavca d** sklepov. Za delavce v
trn a rt v
ponovi. 1en„VOdn:ii 50 bi,e tak°j tive-as tišini. 6 osebne legitimacije, da zio). M* se tako preprečil dostop v i	|j^.arne tistim, ki bi morali
20- «Pr, ,na Podlagi sporazuma su-(Cantan^edirani z dela. Toda tudi ta rvHi. id. arhotnj ukrep delodajalcev b in hi obnesel. Ogromna veči-: «Mož p delavcev v proizvodnji je z :a).	porčenjem odklonila legiti-
9 go. niaciie. ki nas vse preveč spositi noof ltlisjo na slične metode za 1 17.30 ’ sa fašizma in nacistične o-Pacije. Tako so n. pr. v la-.J^einici Sv. Roka v Miljah cmete^ delavci, ne glede na sin-) nadz1’. atno pripadnost enotno za-
vrnili legitimacijo in s tem pokazali, da nočejo obnavljanja proslulih metod.
Tako je večina delavcev iz «barak» v četrtek 1. aprila zjutraj vkorakala v tovarne kot običajno. «Suspendirani» delavci so zavzeli svoja mesta ob polni solidarnosti vseh o-stalih kovinarjev brez oklevanja, zavedajoč se svojega poslanstva v tej težki borbi za rešitev naše ladjedelniške industrije. Do zadnjega trenutka so bili predmet pritiska prav od vseh strani. Manjkati ni morala seveda razbijaška vloga vodstva DZ, ki je poslalo med delavce svoje priganjače z upanjem, da jih prepriča o «blagodati» sporazuma. Oglasil se je zopet tisk delodajalcev, ki se mu je pridružil tudi
radio. Napeli so še enkrat vse svoje sile, da bi se vodstvo CRD A vendar le iznebilo lepega števila delavcev in tako ošibilo fronto borbe. Kot vsi ostali tako je klavrno propadel tudi nizkotni poskus vodstva ladjedelnic glede kosila. Za delavce iz barak ni bilo o-poldan v menzi kosila. Toda delavska solidarnost je prišla še enkrat do izraza: delavci v proizvodnji so rade volje delili svoje skromno kosilce s prizadetimi tovariši. S tem je prejelo vodstvo še eno moralno klofuto.
Značilno je tudi dejstvo, da je bila prav na predvečer 1 aprila sklicana tiskovna konferenca, ki jo je imel načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance pri VU dr. Lino Sartori
Na konferenci se je govorilo izključno o vprašanju CRDA. Dr. Sartori je govoril o novih gradnjah ladij, povedal pa ni nič novega ker se je o tem pisalo že februarja meseca. Te gradnje je isto tako tik pred 1. aprilom poveličevala s posebnimi letaki tudi DZ. Dejstvo pa je, da pri novih naročilih, ki so le manjšega obsega, prideta v poštev le dve manjši ladjedelnici, o Sv. Marku n. pr. sploh ni govora. Dr. Sartori pa je z izražanjem svojega mnenja, češ da je vsaka agitacija in kričanje nepotrebno. samo podprl vodstvo CRDA, ki si prizadeva vsiliti zavrnjeni sporazum in se iznebiti «nadležnih» delavcev. Ce je prišlo do novih naročil —
(Nadaljevanje na IV. strani)
GOVOR CLARE LUCE IN OZADJE KRAVJE KUPČIJE S STO
Tito zagotavljal Edenu, da bo vsilil Jugoslaviji noto od 8. oktobra
Milanska revija «L'Europeo» od prejšnjega tedna je objavila besedilo govora ameriškega veleposlanika v Italiji gospe Luce na novinarskem banketu. ki se je vršil 5. januarja t. 1. v newyorskem hotelu «Mayflower». Govor je zelo dolg in vsebuje več pikrih o-pazk proti italijanski vladi in celo proti predsedniku republike.
Nas Tržačane pa prav gotovo zanima tisti del govora, ki se tiče našega vprašanja in razkriva ozadje anglo-ameri-škega diktata od 8. okt. Glede tržaškega vprašanja pravi ga. Luce, da preživlja zdaj akutno, zdaj kronično obdobje. Da se je tako akutno obdobje začelo septembra z znano Jugopres-sovo vestjo o priključitvi cone B j Jugoslaviji in s pomikom italijanskih čet na jugoslovansko mejo. Zaradi tega je vele-poslanka urgirala pri svoji vladi, naj se vprašanje čim prej reši. O: tem pravi:
«Najboljša rešitev je bila ti-
IV. PLENUM TAK0ZVANE ZKJ V LUČI NOTRANJE KRIZE
Izrazilo protidelavski značaj jugoslovanske režimske stranke
Ustanovitev Djilasove ilegalne “socialistične stranke ki naj predstavlja pod protititovsko krinko interese istih imperialističnih tujcev? - 72.000 članov izključenih iz ZKJ - Delavci so v ‘'zvezi** neznatna manjšina
V ponedeljek in torek sp je vršil v Beogradu IV. plenum takozvane Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem je Rankovič imel glavni referat o organizacijskih vprašanjih. Dva dni pred začetkom plenuma. v soboto 27. marca. t. 1. ob 13. obletnici padca izdajalske Cvetkovič - Mačkove vlade so tuji novinarji v Beogradu prejeli dokument, ki javlja, da se je ustanovila ilegalna «socialistična stranka», ki ima namen boriti se proti sedanjemu režimu in trinoštvu. U-radni predstavnik zunanjega ministrstva Draškovič je na vprašanja nekaterih novinarjev odgovoril, da o tem nič ne ve in da je kaj takega nemogoče.
Vsekakor je Irl";a razširitev letakov z vestjo o ustanovitvi ilegalne protititovske «socialistične stranke» odjeknila v evropski javnosti, ker zgleda, da stojijo za to iniciativo Djilas in pripadniki njegove skupine. Čeprav so vladne osebnosti skušale ignorirati to dejstvo, izhaja, da se «zadeva Djilasa» ni zaključila z izključitvijo 23 elementov, kot pravi Rajkovič v svojem referatu na IV. plen. umu ZKJ, marveč je prešla v novo fazo, v fazo odkritega boja med dvema skupinama, ki si lastita monopol nad Jugoslavijo in njenimi narodi, čeprav je ugotovljeno, da nobena od obeh nima trdnih temeljev med jugoslovanskimi množicami. Obe skupini
Človeštvo obsoja ameriške izzivalne atomske poizkuse
e prič*] kazil neri a vi li veni * ine M etovalj n ai« k » 576
;e Začej	Strahovite posledice atomskih poizkusov - Pogreša se 8 japonskih ribiških ladij in 75 ribi-
raziia	čev - Japonski parlament poziva OZN, naj uvede mednarodno kontrolo nad atomsko silo
ie (ritti	---------------------------------------------------------------------------
o 9.30 k, " mestu Yazu pogrešajo 8 iih si nilskih ladij
-ji) - marca so Američani razlik >()e *li še eno vodikovo bom-Biagi) fj. na Marshallovem otočju na A» erri oceanu; Učinek razstre-?'a	> k bil silen V trenutku,
% Pišemo, še ni znano, ko-.	, človeških žrtev je zahte-
Zbora a ta-le izstrelitev. V japon-
r j
!	. izstrelitve na odprtem
lavne'K *7«' Na.ladjah j® bil° skuP" Hj. mož. Radarske naprave
bo ae dale nobenega znaka o r naslfv-. ' ^ato obstoja velika ne-da 50 bili ribiči ob DA jv lui izstrelitve prevrnjeni v predaj r.e idi Pa da jih je kasneje N®1 atomski pepel ter jim po-sve!3' -hičil usodne posledice. Zara-1 od%. ‘, lega vlada na Japonskem
3 "V ihika vznemirjenost. Pet vo-
aSei95*Wh slrank> med niimi tudi pr.wn(V‘Sldova stranka, ki je tre-je raz%tn° na oblasti, in progresi-ci% franka, ki je v opozi-,L‘- j® predložilo v tokijskem sa %iki mentu skupno resolucijo, S%CatiLSnP02Iva OZN, naj sprejme skliraHhadJLukl"epe za zagotovitev i z ist' jr. ,rstva nad atomsko silo. prosioSng di sedanji predsednik Gla-954. hti , skupščine OZN, gospa svEl,Èro % je dvignila svoj glas „atomskim poizkusom. Po-%jQa i® velesile, naj prene-Vdj 2 izdelovanjem pokonče-e§a orožja.
----brijj ,Zahtevi pa se ni notel
?ngleški ministrski 27. •' deja] dnik Churchill. Ta je jt>oi2k' da 50 ameriški atomski . t. i11, $tverij s* na Tihem oceanu bi-j, dei obrambne politike L be^’adi razstrelitve na Ti-ibii-ip Ceanu vlada veliko vzne-deij0 nje tudi v ZDA. V nete namreč tudi na ozem-
Zaradi tega je protestiral tudi ameriški tisk. List «Washington Post» je pisal med drugim, da se ne sme dopustiti, da bi svet pokončali z atomskimi poizkusi, še predno bi prišlo do prave vojne. Prof. Greene, dekan znanstvene fakultete na univerzi v Cincinatiju je pa v zvezi s tem vprašanjem izjavil: «Človeštvo danes poseduje toliko atomske in vodikove sile, da se lahko samo pokonča. Zato je nujno, da se uvede nadzorstvo nad to silo, dokler je še čas».
Prof. L’Heritier, . docent na pariški univerzi pa je po zadnjih izstrelitvah na Tihem o-ceanu izjavil, da utegne delovanje radioaktivnih izžare-
di pri bodočih pokolenjih, kajti ta izžarevanja imajo to lastnost, da delujejo zelo počasi. Lahko se zgodi, da se danes milijoni ljudi ne zavedajo, da so že okuženi po radioaktivnem izžarevanju. Morda se bodo tega zavedi šele bodoča pokolenja, ki bodo spoznala vso tragiko okužbe».
Predstavniki ameriške vlade pa skušajo minimizirati vse to. Predsednik komisije za a-tomsko silo Strauss je izjavil novinarjem, da ne obstoja ne-bena nevarnost. Obrambni minister Wilson pa je dejal, da bo Amerika še nadalje izpopolnjevala atomska in vodikova orožja in da bo v bodoče vsa njena vojaška strategija
vanj pustiti težke posledice tu- j temeljila prav na teh orožjih.
Znižanje cen v ZSSR
MOSKVA V sredo je spo- bencin in mazilna olja za 44,5
1’iu
skej,a ^ Padlo nekoliko atom-pj;ahu, pomešanega s *U je ' p°sebno v New Yor-/	vlatjal velik preplah.
ročil moskovski radio, da je sovjetska vlada odredila ponovno znižanje cen predmetom široke potrošnje Cene so se znižale od 8 do 45 odst. Sovjetska vlada si neprestano prizadeva, kako bi v čim večji meri še bolj dvignila življenjsko raven sovjetskih državljanov. Omeniti moramo, da je to že sedmo povojno znižanje cen v Sovjetski zvezi. Ta novica je silno razveselila sovjetsko ljudstvo.
Evo, kako bo v praksi izvedeno znižanje cen: Kruh m testenine se bodo pocenili od 5 do 8 odst.; kava in kakao od 10 do 15 odst.; usnjeno obuvalo od 7 do 20 odst., pralno milo, toeletno milo, partumi m podobno od 10 do 20 odst.;
odst. petrolej za 38 odst; gradbeni material od 10 do 20 odst, zdravila pa za 15 odst.
PRa/GA — Na Češkoslovaškem so znižali cene predmetom široke potrošnje. Znižanje cen zajema 53.000 predmetov od jestvin pa do televizijskih aparatov. Hkrati je vlada sporočil, da bo dobavila trgu velike količine živeža, oblačil in luksuznih predmetov zalo: da še bolj dvigne življenjsko raven prebivalstva. Znižanje cen se suče od 8 do 45%.
SOFIJA — (Bolgarska ljudska vlada je odredila, da se od 5 do 48% znižajo cene predmetom široke potrošnje. To je po letu 1952. že četrto znižanje cen v tej deželi.
predstavljata v drugačni obliki interese Zahoda, ZDA in Anglije, ne pa interesov Jugoslavije, ki velevajo konec sedanje hlapčevske politike na-pram zahodnemu taboru in začetek resnično neodvisne politike, ki naj predvsem upošteva želje in interes jugoslovanskega ljudstva, katero ne more pozabiti, da mu edinole socialistični tabor lahko omogoči takšno politiko.
Čeprav nista, razen parkrat niti Rankovič v svojem poročilu niti Tito v svojih zaključkih imenovala imena Djilasa, se je o slednjem mnogo govorilo na IV. plenumu ZKJ. se kritike, ki so bile iznesene, so bile dejansko iznesene proti Djilasu. Iz tega je razvidno, da se je kriza, ki jo je sprožila «zadeva Djilasa», poglobila in da morajo trenutni «zmagovalci» ukrepati vse potrebno, da se ne bi njih položaj zamajal.
Zanimivo je. da je Rankovič v svojem poročilu povedal, da so vsi člani ZKJ razumeli smernice VI. kongresa kot likvidacijo vsake vodilne vloge komunistov, prav za prav kot likvidacijo komunistov kot takih. In smernice VI. kongresa so prav take vsebine, ker bi bilo drugače nemogoče, da bi jih bili člani ZKJ tako razumeli. Sedaj hoče vodstvo popraviti to svojo potezo, ker se je ravno ob «Djilasovi zadevi» pokazal ves odločni odpor članov ZKJ proti taki politiki.
Da je bil ta odpor velikanski zelo obsežen, prihaja do izraza v Rankovičevi izpovedi, da je bilo od VI. kongresa (nov. 1952) do 31. dec. 1953 izključenih 72.467 članov, v Bosni i Hercegovini pa kar 12 odst. vsega obstoječega članstva. Rankovič pripoveduje tudi, da je bilo od teh 17.386 delavcev in da je sploh linija izključevati delavce, prav posebno v podjetjih. Ce pa pomislimo, da je Rankovič naštel 191.655 članov-delavce.v od skupnega števila 700.030 članov ZKJ. vidimo, da predstavljajo delavci neznatno manjšino v tej organizacij. Ze to dejstvo nam dokazuje, da je ZKJ postala izrazito protidelavska organizacija. (Pri tem naj omenimo. da delavci predstavljajo v Poljski delavski partiji preko 48 odst. vsega članstva!)
Tito je v zaključkih nopovedal nekako «utrditev» ZKJ, istočasno pa ponovil, da ta organizacija ne bo več vodilna sila v državi in da bo izvajala le «ideološko - vzgojne» naloge, kar pomeni izvajati še dalje pod krinko «okrepitve» smernice VI. kongresa, ki napovedujejo likvidacijo, ki jo je hotel Djilas izvesti v hitrejšem tempu kot ostali, ki so se prestrašili odpora od si j daj.
Tito je prav tako ponovil svojo staro bajko o neodvisnosti Jugoslavije, svoje največje napade, kot je običajno, usmeril proti Sovjetski zvezi
in državam ljudske demokracije ter napovedal, da «se ne bo nikoli vrnil» v socialistični tabor in da ne misli dovoliti v Jugoslaviji večstrankarske--ga režima, kot to zahtevajo njegovi zahodni prijatelji.
Na vsak način je iz tega plenuma izšlo, da skušajo titovci rešiti, kar se od ZKJ rešiti da. ker ne bi radi ostali brez določene base, istočasno da morajo zelo upoštevati pritisk ljudstva, ki sili voditelje, da se še vedno poslužujejo laži-socialističnih gesel, in da se kriza v samem titovskem vodstvu ne le ni polegla, marveč se je še zaostrila z odkritim protititovskim nastopom Djilasa.
sta, ki jo je predvideval naš (ameriški) prvotni načrt... Toda nad ameriškim načrtom je prevladovala Edenova zamisel. Eden je takrat menil, da je sklenil konkreten sporazum na osebnih pogajanjih s Titom... Fred letom dni sem bila na kosilu z Edenom, ki se je vračal s sestanka s Titom v Beogradu in takrat mi je dejal, da ni druge izbire kot razdelitev Tržaškega ozemlja med obema državama in da bi se Italijani in Jugoslovani morali zadovoljiti s to rešitvijo. TITO, mi je dejal Eden, JE PRAKTIČNO PREPRIČAN, DA BO NJEGOVA DEŽELA SPREJELA REŠITEV, NE MORE JE PA ODKRITO ZAGOVARJATI. O načinu, kako bo reagirala italica, pa sem se lahko izrekla jaz: sprejeli bi razdelitev Tržaškega ozemlja s stoodstotno verjetnostjo, in dejansko so v Rimu z zadoščenjem sprejeti predlog, z italijanske strani, ki je bila poverjena meni, je bila KUPČIJA torej urejena. Zataknila pa se je na drugi strani».
Razlika med ameriškim in angleškim načrtom je bila le ta, da sta si bila v bistvu enaka, a da je prvi predvideval poprejšnjo obvestitev obeh vlad in «kratko konferenco» za ureditev pravic nacionalnih manjšin.
Nadebudna gospa Luce je nadalje rekla: «Rešitev, ki je bila takrat sklenjena za Trst, GOTOVO NI BILA IMPROVIZIRANA. ZE DVE LETI JE DRŽAVNO TAJNIŠTVO PROUČEVALO IN OCENJEVALO VSE MOGOČE REŠITVE TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA, MED MNOGIMI TUDI TISTO, KI JE BILA POTEM SPREJETA».
To je torej slika «kupčije», ki se je sklepala dve leti in katero smo mi stalno in dosledno razkrinkavali.
Te izjave je skušala ga. Luce demantirati, rekoč, da je res nekaj govorila novinarjem, a da je bil to le «prijateljski razgovor» in da je bilo marsikaj, kar je bilo o-bjavljeno, «izmišljeno».
Njen demanti, pa ne velja počenega groša, ker njen govor potrjuje vse tisto, kar se že toliko let govori
Nas najbolj zanima izpoved, da je Tito pristal na diktat 8 oktobra in da je izjavil le, da se zanj ne more odkrito zavzeti. To smo pisali takoj po 8. oktobru na podlagi izjav no-
vinarja Sulzburgerja. Titova vlada pa ni nikoli odločno demantirala te vesti. Zato je danes jasno, da je Tito že pristal na to pogubonosno rešitev v razgovorih z Edenom, medtem ko si je nadebudna vele-poslanka prevzela nalogo, da «prepriča» italijansko vlado, ki je pa predlog 110% sprejela.
Tu se rie more več nihče igrati skrivalnice. Tu so besede, ki jih potrjujejo dejstva in obratno. Titova vlada je na nesramni diktat pristala in je svoj pristanek umaknila le pod pritiskom jugoslovanskega ljudstva, ki noče vedeti o takih kravjih kupčijah. Titova vlada se te linije še danes dosledno drži, saj nista potekla dva tedna, odkar je bivši veleposlanik v Washingtonu Popovič izjavil, da se njegova vlada zavzema le za «nekaj slovenskih vasi, ki ne predstavljajo nobene gospodarske in politične vrednosti za Italijo».
Za stanje, ki je nastalo na
STO, nosi torej Tito prav tako odgovornost kot De Gasperi, kot Amerikanci in Angleži. Jasno je, da so razkritja klepetave veleposlanice «nervira-la» marsikaterega državnika. Najbolj so nervirala rimske kroge, ki vlečejo italijansko ljudstvo za nos, in prav tako tudi beograjsko vlado, ki noče, da bi prišlo njeno izdajstvo v vsej svoji ogabni luči na dan. Zato je «Primorski» skušal zmanjšati učinek teh razkritij z uvodnikom, s katerim skuša z revnimi poskusi in argumenti, prepričati svoje bralce, da se Tito ni strinjal z Edenom. A Tito ni tega nikoli demantiral: na to pozablja «Primorski» in o tem noče obvestiti svojih bralcev.
Dejstvo je, da so tudi ta razkritja potrdila, da imamo prav. ko obtožujemo titovsko vlado nesramnega izdajstva in prodajanja tržaških Slovencev Italiji.
Razkritja pa so prišla na
zgleda, da je naše vprašanje prešlo v novo «akutno fazo», ker sam Bartoli je dejal, da «se nekaj kuha», ker je gen. Winterton v naglici odpotoval na posvetovanje v London, ker je italijanski politični svetovalec pri ZVU prof. De Castro podal ostavko, ker je jugoslovanska vlada mlačno demantirala vest, da je bil dosežen sporazum o priključitvi cone A in nekaj mestec cone B k Italiji ter cone B, nekaj slov. vasi cone A in znamenitega «hodnika» k Jugoslaviji itd.
Zato je na mestu poziv, ki ga je našemu prebivalstvu naslovil Odbor za sporazum med KP STO in tržaško federacijo PSI za boj proti barantanju, za ustanovitev ISTO, za preprečitev vsake delitve STO in za nedeljivost Ozemlja. In to moramo storiti, če nočemo ponovno doživeti kakšen diktat osmooktobrskega tipa in če hočemo preprečiti novo ti-
dan prav v trenutku, ko vse , lovsko izdajstvo!
TIHEM "POLICIJSKI R0IMHT
Svečana proslava
10. obletnice ustrelitve 71 talcev
Jutri, v nedeljo 4. aprila ob 15.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah
svečana proslava
ustrelitve 71 talcev
Govorila bosta tovariša :
ADO SLAVEC in GIORDANO PACCO
Pri proslavi bodo sodelovali pevski zbor iz Campor pri Miljah ter pevski zbor in godba iz Trebč
V_________________________________J
Nekateri tovariši, ki prebirajo jugoslovanski tisk, s& pritekli k meni in mi pokazali «Vjesnik», glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvatske. «Glej — so mi rekli — tu je neki gospod Uroš Eldan, ki piše iz Trsta članke o tebi».
In res, videl sem tri številke «Vjesnika» s tremi članki, od kadrih je bil prvi opremljen z eno mojo zelo slabo sliko.
«Diktator Kina ob morju», «Tiha likvidacija», «Od kod prihaja denar?)): to so nekateri naslovi člankov neznanega Uroša Eldana.
Na kratko: Kot piše genialni dopisnik/jaz sem diktator (nekak mali Tito) Komunistične partije STO, ki je alastnik Doma pristaniških dalevcev)). Na sejah Centralnega komiteja, na partijskih sestankih, v razgovorih s tovariši in prijatelji, doma govorim samo jaz. Vsi drugi molčijo kot mutci osojski. m ko kdo tvega malce odpreti usta, jaz posežem vmes (kot mali Tito), ukazujoč: «Dovolj, dovolj, tu se ne diskutira)).
Ko hodim okrog, me vedno spremlja kakih sto stražarjev. Nekaka UDB pazi name, mi sledi, me spremlja in čuva. Nihče se mi ne more približati. Potujem vedno v blindiranem avtomobilu, ki zgleda kot jetniški vagon. Pač kot mali Tito v Beogradu, na Brionih, na Bledu!
Nato morate vedeti, da me je v Trst poslal sam Stalin. Lepega dne me je stari poklical v Kremelj, me potrepljal po ramenu in mi dejal: «Dragi Tojo, treba je, da se vrneš v Trst in da pridobiš tisto mesto za Sovjetsko zvezo». Jaz, seveda, sem prišel v Trst in začel svoje čedno pridobivanje.
Zato pa sem moral Likvidirati kakšnega tovariša, zato sem poslal dragega tovariša Jakseticha, naj gre izvrševat dolžnosti sekre-
mladim — tako-le, da bi jih mal-■c korumpiral — je daroval Lambrette, Vespe, (Juzzine in kakšen Topolino. V prihodnjih tednih bo daroval hladilnike, stroje za pranje in helikopterje. Tako kot lahko dela kak mali Tito.
Ne vem, kaj bi počenjal s toli-Icim denarjem, ki ga imam. Je pač kot v titovskih časih, ko se je s kovčkom šlo v ut. Buggero Manna k Branku Babiču zato, da so ga tam napolnili z bankovci!
«Samo 200 plačanih junkciona-rjev — razkriva «Vjesnik» — stane približno 12 milijonov lir na mesec. Poleg tega so še neuradne plače in Vespe. K temu pa je treba dodati stroške za tiskanje tednikov «Lavoratore)) in «Delo», ki sta pasivna, ter še stroške brez-š evilnih lepakov ogromnega obsega (sic!). Skupni mesečni stroški znašajo več desetin milijonov lin).
Ali ste razumeli? Smo večkratni milijonarji. In veste, kje dobivamo denar? «Ni težko uganiti — zmagoslavno zatrjuje Uroš Eldan — prihaja iz ul. Botteghe Oscure... ker ima CK KPI monopol nad italijansko trgovino z blokom vzhodnih dežel)).
Isto je pred nekaj dnevi dejal
policijski šef italijanske klerikalne vlade, človek škandalov, strihnina, pokoljev delavcev in kmetov, Mario Scelba!
Prav res je, da gliha vkup štriba!
«In tako z likvidacijo nezaželenih, z grožnjami in terorjem, s silo denarja in mogočnega propagandnega aparata Vidali še vedno potiska naprej svoj voz, katerega kolesa so razmajana in osi so v več krajih tik pred polomom)).
V resnici zgleda, da gre za opis partije na predvečer Resolucije Informacijskega urada. Pardon, samo da na mesi o mojega imena postavite ime Branka Babiča, ali bolje Borisa Kraigherja.
Sedaj pa nasvet titovcem: Objavite članke	«Vjesnika» u «Pri-
morskem dnevniku)), v «Corriere di Trieste)), v «Progressi)) in v vseh vaših «aktivnih» časopisih.
Na ta način se bodo zabavali tudi Tržačani!
VITTORIO VIDALI
PARIZ — Maršal Juin, ki je znan kot najvidnejša francoska vojaška osebnost, je ostro napadel CED.
OD TEDNA
PETEK, 26. marca: RIM: Poslanec PSI Lombardi je na seji parlamenta dejal, da so velei-n-uustrijci Milana in Turina prikrili državi dohodke, za katere bi bili morali plačati 150 milijard lir davkov — RIM: Adenauer je v razgovoru s Scelbo urgiral ratifikacijo pogodbe o ustanovitvi evropske obrambne skupnosti (EOS) — GENOVA: Policijski organi so aretirali dva prekupčevalca z mamili — PARIZ: Dijaki
larja Juine Tirolske, pregnal sem telesnovzgpine^.zav^ v Jom-
dobrega tovariša Gasparinija D ravnateljstvo šole v Faggettu, upokojil sem tovariša renana, ki sé ga je bilo bati, ponudil sem celo prodajalno Delavskih zadrug staremu tovarišu Ju-ragi in napravil vse mogoče za ukrotitev, kot se ukroti divjega mačka, «upornega» tovariša Ado-ta Slavca. In pomnite, da gre za tovariše, ki sovražijo titovstvo kot kugo!
Sedaj pa morate vedeti, dragi prijatelji - tako seznanja «Vjesnik» svoje bralce - da ima Vidali 200 funkcionarjev s 60.000 lirami plače na mesec in nekaj tisoč z 20.000 na mesec. Drugim, posebno
ville
njega športnega voditelja Zah. Nemčije in bivšega organizatorja Hitlerjevih športnih organizacij generala Diema.
SOBOTA, 27. marca:	RIM:
Kancler revanšistične Nemčije Adenauer je odpotoval iz Rima potem, ko se je razgovarjai s Scellbo in s predstavniki VatiKa-na: njegov obisk je imel namen prepričati vladne organe, naj čim prej vsilijo ratifikacijo EOS
—	BERLIN: Vlada Nemške demokratične republike je pozvala vlado Zah. Nemčije, naj privoli v pogajanja za združitev dežele
—	PARIZ: Podpredsednik Iran-coske zbornice gol ist Palevvskl je izjavil, da bo parlament odrekel zaupnico Lanielu, če se ne bo blokirala ratifikacija EOS; maršal Juin, ki jie kandidat za poveljnika evropske vojske, je ostro kritiziral EOS in izjavil,
Sovjetska zveza je pripravljena
pogajati se za vstop v Atlantski pakt
V sredo je sovjetski zunanji minister tov. Molotov izročil posebno diplomatsko noto predstavnikom treh zapadnih velesil v Moskvi. V tej noti sovjetska vlada sporoča, da je pripravljena pričeti pogajanja za pristop k Atlantskemu paktu. V noti nadalje predlaga ustanovitev posebnega vojaškega oddelka in političnega odbora za Evropo, v katerem bi imen vladi ZDA in LR Kitajske svoje predstavnike-opazovalce; nadalje nakazuje konkretne predloge glede odhoda vseh zasedbenih čet iz obeh Nemčij, in končno predlaga sklicanje posebne mednarodne konference, na kateri bi razpravljali o
vseh gori omenjenih vprašanjih._________________
Novi predlogi sovjetske via- zveza in je povsem razumljivo,
de odpirajo pot v novo obdobje, v obdobje pomiritve v svetu. Ti predlogi so izraz prave politike, ki teži za tem, da pride do trajnega miru v svetu.
Atlantski pakt, takšen kot je danes, predstavlja veliko nevarnost za mir v Evropi. V njem .ni zastopana Sovjetska
da je naperjen prav proti njej. S tem, da bi k njemu pristopila SZ, bi popolnoma spremenil svoj značaj.
Američani vsestransko podpirajo oživitev nemškega militarizma. Zato se poslužujejo takoimenovane EOS. Ce bi pa bila SZ soudeležena v EOS, bi nemški militarizem ne mo-
gel ponovno oživeti.
Kot je bilo pričakovati, so predlogi sovjetske vlade silno presenetili zapadne kroge, predvsem ameriške. Glasnik ameriške vlade je že sporočil, da Amerika zavrača sovjetsko ponudbo. Da bi minimiziral njen pomen, je to ponudbo označil kot propagandistično ter da sovjetska vlada poskuša s pomočjo te ponudbe prodreti preko zapadnega o-brambnega zidu. Malo drugače pa govore v Londonu in Parizu. V Parizu so mnenja, da sovjetske ponudbe težijo za tem, da bi podprle Francoze v borbi proti obnavljanju nemškega militarizma.
Medtem ko sovjetska vlada predlaga, kako bi se dalo na
konkreten način očvrstiti mir v svetu, Foster Dulies grozi z atomskimi represalijami. Toda taka politika je zgrešena in je zato obsojena na propast.
Hude borbe
okrog Dien Bien Fuja
PARIZ — V francoski prestolnici so že v sredo zvečer začele krožiti govorice, da je padla trdnjava Dien Bien Fu.
Ze več dni so bile v teku srdite borbe za to trdnjavo Pogostoma je prišlo do bojev na nož. Zaradi stroge vojaške cenzure, ki so jo v zadnjem času uvedli Francozi, prihajajo z bojišča zelo pomanjkljiva poročila.
da je treba najti kakšno drugo pot, ki ne bi postavljala v nevarnost Evropo, kot jo postavlja EOS — NEW YORK:	Sodišče
namerava uprizoriti proces proti predsedniku KP ZDA 72-letnemu W. Fosterju, ki ni bil sojen 1948 zaradi težke srčne bolezni.
NEDELJA, 28. marca:	BAG-
DAD: 500.000 ljudi je prizadetih od velikih poplav reke Tigri, ki postavlja v nevarnost tudi prestolnico — MOSKVA:	Vladni
predsednik ZSSR Malenkov je povabil na obisk 36 ameriških novinarjev — C ASTELLAMARE: Skupna lista klerikalcev, monarhistov, liberalcev in fašistov je zmagala na upravnih volitvah te občine, čeprav so levičarske sile pridobile 1160 glasov v primeri s parlamentarnimi volitvami — ALZJR: ob alžirski obali je zgorela angleška ladja «Empire Win-drush»: 1500 vojakov in njihovih sorodnikov je bilo rešenih; štirje mornarji so našli smrt v požaru.
PONEDELJEK. 29. marca: DUNAJ: Zaključilo se je zasedanje Izvršnega sveta Svetovne sindikalne zveze — KATMANDU: V prestolnici Nepala je 50.000 ljudi demonstriralo proti fašistični vladi — LONDON: Nadaljujejo se razgovori med francoskimi, angleškimi in ameriškimi predstavniki glede odprave nekaterih o-mejitev v trgovini z Vzhodom.
TOREK. 30. marca: MADRID: Začel se j e pred vojaškim sodiščem proces proti 35 osebam, ki so sestavile «odbor miru»; za tri obtožence, ki so komunisti, je javni tožilec zahieval smrtno obsodbo; za osi a! e obtožence, ki so različnega političnega mišljenja, pa od 25 do 30 let zapora — PALERMO: Zdravniška komisija, ki je izvršila obdukcijo trupla tolovaja Russo, je sporočila, da je bil tudi on zastrupljen s strihninom, pomešanem v vinu.
SREDA, 31. marca: RIM. Skupina parlamentarcev KPI je predložila zakonski osnutek za otvoritev parlamentarne preiskave o najnovejših škandalih — KAIRO: Zaradi nenadne obolelosti je Nagib moral pod pritiskom Naserjevih pristašev preklicati vse ukrepe o demokratizaciji deželei društvo muslimanskih bratov mu je zagotovilo svojo podporo —
ČETRTEK. 1. aprila:	PARIZ:
Zgleda, da bo maršal Juin, ki mu je francoska vlada odvzela vse vojaške funkcije zaradi njegovega stališča proti EOS, zapustil tudi mesto poveljnika atlantske vojske za Srednjo Evropo — DUNAJ: Izvršni odbor Svetovnega sveta miru je objavil poziv proti EOS — PEKING:	Kitajska u-
radna agencija pravi, da so A-merikanci uprizorili poskuse z vodikovimi bombami, ker hočejo izboljšati svoj položaj na konferenci o Daljnem vzhodu v Ženevi.
STRAN 2
CINIČNA IZJAVA POSLANCA LAB URE V LJUBLJANI
im
zahteva povečanje brezposelnosti
V	Jugoslaviji ni več za nobenega .skrivnost, da obstaja veliki problem brezposelnosti. Vsi jugoslovanski listi morajo o tem pisati, ker se vsepovsod širi nezadovoljstvo ljudskih množic, ki so izpostavljene brezposelnosti in ne morejo pričakovati od režima nobene pomoči ali kakršno koli perspektivo za zaposlitev.
V	Sloveniji, kjer se do sedaj vprašanje pomanjkanja dela ni občutilo v taki veliki meri kot v drugih republikah, se položaj slabša iz dneva v dan. 15. marca t 1. se je med
kranjskem okraju nezaposleno veliko število ljudi od 18. do 40. leta starosti in da je prav posebno visoko število nezaposlenih žena, ki jih podjetja nočejo zaposliti prav posebno, če so poročene ali imajo otroke. Te žene so skoraj v vseh podjetjih izključene iz produkcije.
V goriškem okraju se z vso silo postavlja vprašanje nezaposlenosti mladine. Tako n. pr. piše «Ljudska pravica-Borba» od 27. marca, da bo ob koncu šolskega leta nezaposlenih preko 1500 mladih ljudi, pred-
Ameriška «pomoč» si ovenski književnosti
(iz lista «‘Za ljudsko zmago»)
v vojno mornarico, češ da bodo na ta način našli sigurno mesto. Ko smo citali ta članek, se nam ,e zdelo, da imamo pred očmi veiike nacistične lepake, ki so pravili: «Unterof-fizier — das ist dein Berut!» (Podčastnik — to je tvoj poklic!). Država, ki ne zna nuditi svojim državljanom drugega izhoda kot vpoklic v vojsko, pomeni, da ni zgrajena na zdravih temeljih in da nazaduje v vsem. In to je primer današnje Jugoslavije.
ililaiisliina promanila
v Avstriji
V Avstriji širijo fašistične organizaci.e čedalje večjo militaristično propagando. Pri tem jim marljivo pomagajo tudi združenja bivših bojevnikov, zveze «veteranov» in podobne organizacije. Zelo značilno je dejstvo, da s« vse
SODNA PREISKAVA 0 SMRTI MONTESIJEVE POČASI NAPRELUJE
Nova razkritja o dohodkih
Montagne in družabnikov
Kaj je izpovedala o Wilmi Montasi nova priča Tanoia - Tudi ime filmske igralke Alide Valli zapleteno v afero - Za 27 milijard lir kupčij v 9 letih Nenadna odstranitev dveh podpolkovnikov davčne preiskovalne policije
ŽIVLJENJE PARTIJE
Pismo sekcijan

Z odložitvijo procesa Muto je cljski svetnik dr. Raffaele Sepe. toda ves sodni preiskovalni upa- Montagne v devetih letih raznih prišla ajera Montesl - Montagna Ud zadnje razprave proti Matu je \ tat se je zaiel gibali z dokaj zna- trgovskih poslov za približno 25
dejansko v novo lazo, to je v sicer preteklo že nad deset dni, ' Ciino počasnostjo. Ce bi šlo za
lazo ponovne, že tretje sodne preiskave. Po dosedanjem izulu še nezaključenega procesa bi Plorala biti tokrat sodna preiskava o zagonetni smrti nesrečnega dekleta na vsak način usmerjena po poti, ki so jo že v teku procesa nakazale glavne priče. Vse javno mnenje z nestrpnostjo pričakuje njen končni izid. Ni dvoma pa, la je izid sodne preiskave v veliki meri odvisen predvsem oa dobre volje in, lahko bi rekli, od poguma in premočrtnosti merodajnih organov, ki jim je bila poverjena ta nelahka naloga. Pri tem se mora pač postaviti vprašanje, ali bodo predpostavljene
omenjene organizacije zelo na klonjene evropski vojski. V soclne oblasti v italijanski repu Celovcu je pred nedavnim iz-
šel listič «Ich hatte einen .Caimeraden». List že v svoji prvi številki poveličuje dejanja, ki jih je počenjala hitlerjevska soldateska v Sovjetski zvezi.
drugim ugotovilo na seji gospodarskega odbora «zbora proizvajalcev», da je v Sloveniji 10.000 brezposelnih, med temi pa 8000 žena in 2000 moških. Te številke prav gotovo ne odgovarjajo dejanskemu stanju, ker se iz vseh okrajev republike oglašajo ljudje in organizacije, ki opozarjajo na tisoče brezposelnih delovnih ljudi in na druge tisoče mladincev brez nobene perspektive zaposlitve.
j. oda pri ugotavljanju teh številk je najbolj zanimivo, da je poslanec Labura — kot po roča «Slovenski poročevalec» od Iti. marca t. 1. — na tej seji dejal, da «bo modernizacija industrije prav za prav zahtevala vedno manj ljudi, pri čemer je vprašal, kako vskla-diti to vprašanje z narašča njem prebivalstva». Zgleda pač, da si titovski voditelji po stavljajo vprašanje, kako «znižati» število prebivalstva. Alt naj jim pri tem pomaga teorija o potrebi vojne vihre za iztrebljenje nekaj stotisočev ljudi, kar naj bi «rešilo» vprašanje zaposlitve «odvečnih delovnih ljudi»? Kako torej morejo titovski voditelji vskladi-ti ta njihov položaj s trditvijo, da gradijo «socializem», ko je dovolj znano vsakemu vrabcu na strehi, da socializem ne trpi brezposelnosti in da je prav ena izmed nalog socialistične države odprava vsake nezaposlenosti, kar je nujno v državi, ki ima načrtno gospodarstvo? Kako si torej razlagajo, da v Sovjetski zvezi ni več brezposelnosti in prav tako je ni v državah ljudske demokracije? Kako si razlagajo, da je bila brezposelnost v Jugoslaviji tik pred odpravo prav v času. ko je bila Jugoslavija v «krempljih kremeljskega hegemonizma» in je z vso silo prišla na dan v trenutku, ko je Jugoslavija prišla v «naročje zahodnih prijateljev»?
V tej zvezi, naj omenimo, da je brezposelnost v kranjskem okraju že dosegla tako višino, da so okrajni voditelji morali spregovoriti o njej celo v tisku. «Ljubljanski dnevnik» od 27. marca pravi, da je v
vsem pa mladink. List meče krivdo za to stanje na mladinsko organizacijo, češ da je nepravilno delala in da je zagrešila več napak. Tak način metanja krivde na neodgovorne organizacije ali na posameznike v nižjih organih je vsakdanja praksa titovskega režima in titovskega tiska, ki noče niti slišati, da bi bile za to stanje odgovorne višje o-blasti, ki vodijo politiko mi-.itarizacije dežele v trenutku, ko bi dežela potrebovala čim več izdatkov za civilne potrebe. Dejstvo pa je, da na Goriškem bo ob koncu šolskega ieta ostalo 1500 mladincev brez dela. Kje ga bodo mogli dobiti, ko poslanec Labura cinično izjavlja, da bo modernizacija industrije postavila vprašanje še novih, množičnej-ših odpustov?
V tej zvezi naj navedemo še vprašanje kadetov in poročnikov trgovske mornarice, o katerem piše «Riječki list» od 21. marca. List pravi, da je več stotin teh ljudi, ki ne morejo najti dela nikjer in jih skuša prepričati, naj se javijo
TEHERAN •— List «Keyhan» poroča, da bodo perzijski izdatki za vojaške namene prihodnje leto za 50% večji od !etošnjih.
bitki uspele rešiti s to preiskavo svoj, v zadnjem času precej upadel ugled? Pri tem je treba računati, da ima demokrlstjanska vodilna klika ves interes, da se vsa afera spravi prej ali slej v pozabo in da ostanejo krivci še nadalje v ozadju.
Novo sodno preiskavo, ki bi morala razčistiti razen smrti Montesijeve tudi širokopotezno kupčijo z mamili, bo vodil načelnik preiskovalnega odseka in kasa-
Ugo Montagna
GLEDALCEM SE OBETAJO PRESENEČENJA
Kaj pripravlja slovenska
mladina za prvomajski nastop
Po naših vaseh se med mladino opaža neobičajno ozračje'. Mladina se zbira v krožkih in živahno razpravlja, u-stvarilo se je povsem novo vzdušje, to je vzdušje v pričakovanju velikih dogodkov. In res se pripravlja velik dogodek: Prvi maj, ki je posebno pri srcu mladincem. Kot vsako leto se mladina pripravlja, da se bo udeležila povorke po mestnih ulicah in velikega telovadnega nastopa, ki bo na rtadionu.
Toda letos se naša mladina hoče predstaviti s še bogatej-
prekosil vse ostale iz prejšnjih cionalne pravice Slovencev,
let. V tem smislu se tudi vadi z veliko vnemo.
Poedini nastopi bodo izražali poveličevanje dela, željo mladine po življenju, delu in izgraditvi svoje bodočnosti. Izražali bodo odločno voljo po enotni borbi za dosego teh teženj, ramo ob rami z delavci drugih kategorij.
Prvega maja bo mladina manifestirala za mir, proti oživitvi nemškega militarizma, ki ga podpirajo pobudniki CEDa. Manifestirala bo za u-veljavitev mirovne pogodbe,
Šim in lepšim nastopom, ki bo proti razkosanju STO,
za na-
slovansko-italijansko bratstvo.
Poedini prizori nastopa bodo prikazali delo delavcev, kmetov, peric, ribičev. Kot zaključna točka bo množičen nastop, ki bo za vse gledalce prijetno presenečenje. Slovenska mladina si je prevzela letos resno obvezo. Slovenske mladinke in mladinci bodo prikazali delo kmeta, njegovo ljubezen do svoje zemlje, njegov trud in žrtev, njegove borbe in veselje. Z vrsto ritmičnih gibov bo prikazano kopanje zemlje, dozorevanje klasja, žetev in v zaključku karakterističen slovenski ples. Nastop bosta spremljala pevski zbor in orkester iz Sv. Križa, peli in igrali bodo slovenske narodne pesmi. Naša mladina pripravlja torej nekaj res izvanrednega in prepričani smo, da bo žela veličasten uspeh.
kakega navadnega uzmoviča kokoši, bi bila roka pravica prav gotovo urnejša.
Do sedaj sta bila zaslišana le Pierino Pierotti, o katerem se je govorilo na zadnji razpravi procesa Muto, in neki Franco Tan-noja. Pierotti, ki je prišel izrecno za to zadevo iz Luksemburga, je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom v glavnem to, kar je že pisala revija «Attualità». U zanimivih izjavah, ki jih je dat slednji uredniku revije, kar se tiče Montesijeve, je pisal v zadnji številki tudi naš list. važne so nedvomno tudi izjave Franca Tannoje. Slednji trdi, da se je povsem slučajno seznanil z Mon-tesijevo marca 1953, to je približno mesec dni pred njeno smrtjo. Ko se je nekega dne mudil z avtom v neki rimski ulici, se mu je nenadoma približalo mlado in lepo dekle. Prosilo ga je, naj jo pelje izven mesta, ker jo nelcao zasleduje. V avtu se mu je predstavila za Wilmo Montesl. V na-daljnem razgovoru mu je še dejala, da bi zelo rada zapustila Rim, «ker jo bodo drugače tukaj (v Rimu, op. ur.) polagoma spravili v grob».
Dejstvo pa je, da se preiskovalnim organom ne mudi z zaslišanjem glavnih figur, to je Montagne, Giampiera Piccionija in bivšega načelnika policije Favole. V obrambo proti težkim obtožbam glede smrti Montesijeve, vihti sin demokristjanskega ministra Piccionija kar štiri alibi, ki naj bi zavrgli vsako obtožbo. Zanj se baje poteguje tudi znana filmska igralka Alida Valli. V teku procesa so časopisi pisali o nekem zagonetnem telefonskem razgovoru med Alido Valli in sinom Piccionija, ki se je vršil aprila 1953 med Benetkami in Rimom. V začetku se ni sicer o-menjalo njenega imena, marveč se je samo pisalo o neki filmski igralki. Njeno ime je prišlo v javnost takrat, ko je zahtevala, naj se vest demantira. Toda prav v zadnjem času je urednik Itžta «Gazzettino di Venezia» Augusto Torresin podal v tem pogledu zanimivo izjavo. Torresin namreč
milijard lir. Montagna pa je prijavil financi le peti del te vsote. Država torej lahko zahteva za zatajene dohodke, vštevši gtooe. takse itd. bajno vsoto 27 milijard lir, ki bi jih morali plačati razni Montagne, Spatari, Piccioni, Galeazza Lisi in še drugi kupčij s Ki pajdaši.
'Zato ni nič čudnega, da sta bila načelnika davčne preiskovalne policije potisnjena kar čez noč v ozadje. Njuna preiskava je samo še bolj zmešala umazano gnojnico, v kateri se brezupno otepa demokristjanska klika. Danes skušajo «patrioti» ščtta m klila reševati svoj ugled m ministrske stolčke s premeščanjem preveč vestnih in doslednih funkcionarjev, ki so jim, vršeč svojo dolžnost napram državi in skupnosti, stopili na prste. Ista praksa se je izvajala sicer tudi v teku procesa proti raznim pričam. Najbolj kričeč primer je aretacija priče Francimeja, ki so ga spravili za par dni celo v umobolnico. Črni madež, prepojen s krvijo nesrečne žrtve in vzdušjem mamil, podkupovanja in razuzdanih orgij, pa se kljub vsemu vsak dan bolj širi.
V ospretLe našega delovanja mora stopiti borba, ki jo vodijo lad eaei-niški delavci proti pogodbi, ki predvideva začasni odpust z dela Litio delavcev GRDA. Okrog borečih se delavcev je treba organizirati široko solidarnostno gibanje vseh o-stalih delavskih kategorij, delovnih ljudi na splosno, kmetov, obrtnikov, trgovcev in srednjih slojev, ki so v tej borbi zainteresirani, ker gre ludi za njih obstoj. Sekcije in celice morajo upoznati partijce, člane množičnih organizacij, prebivalstvo na splošno z borbo ladjedeimških delavcev. Vsakdo mora vedeti za to borbo, za nje. ne vzroke, za njene cilje, zato pa je treba od sekcije do sekcije in od celice do celice pregledati, kakšne so možnosti za organiziranje konkretne solidarnosti okrog teh delavcev.
za mir v svetu, za del kruh in svobodo. Farti! ske organizacije naj p( magajo mladini pri mo D'
IS
liziranu telovadcev z,r
Pre.i
nastop na stadionu, istij
avne
(>litev
časno pa je treba polaga, ti velixo paznjo na naoi. ’ven ralno akcijo, ki morT11^ predstavljati politično maj 2 ni.estacijo, ker bo nabrar?du.‘ denar šel za gradnjo Ljud, *°ac
,,“hipa
skega doma. Sekcije *jjank.
celice matično spevkov
naj začnejo si;t^
nabiranje prt
Si
rižno pspro fii str
Kot se je že zadnjič »J i<.“1 pozorilo, je treba postettj^1 ti veliko skrbi razsiritiv' s partijskega glasila «Beiate1 s Naj ne bo partijca, ki gl nka J Jo b
ne bi kupoval, naj ne D(. §
$l>goslč
demokrata, kateremu ue bi nesli, naj ne bo sio"8
- . M nac
venskega človeka, ki g;,
ne bi poznal. To delo J1
ešili
treba prav posebno n"r','a drl:
Sekcije in celice morajo začeti mobilizacijo za Prvi maj in povezati pripravljalno delo s konkretnimi problemi, ki se nam postavljajo v tem trenutku prav posebno v zvezi s težko gospodarsko krizo in z borbo iadjedeliuških delavcev. Mobilizacija za Prvi maj se vrši pod gesli borbe za ustanovitev STO,
viti v mestu, kjer se varisi premalo zanimaJJ ,se
za širjenje «Dela». zelulca wtrtur
važno je tudi, da se tovav rišem in demokratom p«a 3 “
več:
ve, da je od njihove dej-, narne podpore odvisno iZfrT p Lajanje našega borbenegž 21 glasna, zato naj se večtl-nar krat in pogosteje spomniJdb
jo na tiskovni sklad listal, c
Jv nei
4	kvnoz
V sredo 7. aprila ob bo v Trebčah aktiv vsetti- zd sekcij openskega okraja,,* ne Povabljeni aktivisti, na =a v zv
se aktiva udeležijo.
“Borba“:
4.250.000
)Q: Vol
osti
_>v Sl
L ilYl /v .
V Jugoslaviji je nepismenih ljudi
'•ho
tesegli
-‘Oeral, Q si rvi tr .ethu,
tali, dl «lagal
Janj k n
L da lo
ner
!2io !!c!' k° !e d“ela v socialističnem taboru, se je nepismenost naglo odpravljala;	, .
1948-1953 pa, ko je prišla v objem «zahodnih prijateljev», je začela nepismenost naraščati	Uerika
ludi letos se mladinci in mladinke pripravljajo z veliko vnemo in navdušenjem, da jnjihov prvomajski nastop še lepši kot druga leta
bo
ài-1
Vaje za nastop so že v teku bodisi v mestu, kakor tudi po vaseh. Iz prvih podatkov izhaja, da sedaj vadi v Sv. Križu 15 mladink, nadaljnjih 10 bo začelo z vajami te dni. Marljivo vadijo na Opčinah, na Proseku, v Saležu, Dolini, Ricmanjih, pri Domju pa bo do začeli te dni. Pri Sv. Ani vadi 18 .mladincev i-n 20 mladink, v Podlonjerju 12, pri Sv. Ivanu 11, v Barkovljah 9. To so sicer šele prve in ne popolne številke. Število telo vadcev bo raslo od tedna do tedna. Tekmovanje, ki ga je razpisal Izvršni komite ZKM za sekcije, ki bodo mobilizirale za nastop največ mladincev in mladink, je še povečalo navdušenje in ustvarilo med mladino pravo tekmovalno ozračje.
KLINIKA V LJUBLJANI
Glavna sestra je novinarje, ki so C oddelek obiskali, peljala v svojo pisarno in med potjo rekla: «vidite te prostore, kdaj so že dozoreli za skladišča zeleza, v resnici pa so oudetek klinike za občutljive bolnike iz vse Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, pa zdravstveno močno zanemarjene Primorske. Naš oddelek nima prostora, kjer bi okrevajoči bolniki lahko na toplem pokadili cigareto, se porazgo-vorili ali sprejeli obiske. Kopalnica z eno samo kadjo je za 40 bolnikov. V sobah, ki so ione namenjene za devet pacientov — kar je že itak preveč — leži tudi po 16 ljudi. Prav predvčerajšnjim smo morali trem bolnikom postlali kar na tleh. Zaradi zastarelih prostorov mora v neki ženski sobi oddelka C goreti ves dan luč, ventilacija pa je v vseh prostorih oddelka skorajda nezadovoljiva. Na kliniki nas je premalo, zato je vse o-sebje preobremenjeno. O kakšnem osemurnem delavniku največkrat ni govora. Zdaj si premislite še ta naš nesrečni oddelek C, kjer je vse nagneteno, pa vseeno nič pri ro-
SAMI PRIZNAVAJO
vic in v raztrganih čevljih. , soč din, podjetje «Sljeme» Mnogo učencev, gojencev te cca 1 milijon 200 tisoč din. šole je moralo v času rednega KSPZ iz Vrbovca cca 400.000
ki, kadar je treba, saj nam včasih celo vode zmanjkuje».
(«Ljubljanski dnevnik» 10.2.54)
KAKO IZKORIŠČAJO VAJENCE
Ravnatelj industrijsko - kovinarske šole v Litostroju je prisilil učenca III. letnika, da je moral pometati stopnice. V najhujšem mrazu je vodja delavnice odredil šest učencev ob sedmih zjutraj, da so kopali jame za postavitev ograje. Čiščenje snega je na dnevnem redu, in morajo delati na mra-
pouka pomagati pri zidarjih pleti travo, kopati jame za gramoz, nasipati teren pred šolo in podobno. Slabega uspeha konec šolskega leta pa je bil kriv dostikrat učitelj prak ličnega pouka, ki je bil odgo voren in končno povročitelj vseh teh nedopustnih del, medtem ko je sam hodil v ro kavicah in se učencem posmi-hal, ko jim je tekel znoj z obraza zaradi pretežkega dela. («Slovenski poročevalec» 10.2.54)
IZ SEŽANE
V Sežani v hotelu «Triglav» cena za posteljo znaša 162 din. če pa želite spati na toplem, potem plačajte še 200 din za kurjavo. Soba je brez prave odeje.
(«Ljubljanski dnevnik» 12. 2 54)
PRISILNA LIKVIDACIJA NA
OSNOVI NOVE UREDBE
Prvo dražbo ali prisilno likvidacijo je predlagal arbitraži v Zagrebu okrajni odbor v Vrbovcu proti Splošnokmetij-ski zadrugi v Rakovcu. Zadruga je štela 643 članov. V razlogu za likvidacijo je okrajni odbor v Vrbovcu navedel, da zadruga že od leta 1952 ne izpolnjuje svoje stalne doprinose družbi in dolguje proračunu odbora okoli 800.000 din. Zadruga je prezadolžena; glavni izmed onih, katerim dolguje so: Narodna banka v Vrbovcu (cca 7,5 milijonov din) Zavod za socialno zavaro-
zu učenci, ki so slabo oble- i vanje cca 240.000 din, Tovar-čeni, nekateri celo brez noga-1 na tobaka v Banjaluki 400 ti-
din, Tekstil promet 600.000, Zagrebški magazin 400.000, itd). Od izvršene dražbe se je dobilo 800.000 din. In sedaj se postavlja vprašanje, kako se bodo vsi dolgovi izplačali. To je prva dražba v državi, ki >;e izvršena na podlagi nove uredbe o prenehanju podjetij. Medtem je še predlogov za nove dražbe nekaterih zadrug v okrajih Velike Gorice in Gospiča.
I«Vjesnik» 12. 2. 54)
RAZMERE NA TOLMINSKEM
Tolminski okraj je industrijsko nerazvit. Zastareli, nehigienski in nezdravi delovni prostori povzročajo mnoga nepotrebna obolenja, s tem pa veliko gospodarsko škodo. V čevljarskem podjetju «Jelen» -v Tolminu so delovni prostori glavne delavnice v zgradbi nekdanje živinske staje. Število revmatičnih obolenj, odstotek zasenčenih pljuč pri delavcih v tem podjetju se je pri delavcih v zadnjih letih povečal. V zadnjem času je bil sprejet sklep, da bodo delavnico iz zdravstvenih razlogov zaprli. Lani je bilo skupno 302 nezgodi. Izgubljenih je bilo 46.2:74 delovnih dni, hranarin je bilo izplačanih za 1,397.000 din, obolenj pa je bilo 3282, tem v zvezi izgubljenih 46,274 delovnih dni izplačane hranarine 14,105.000 din. Ce se k temu doda še izguba, ki nastane zaradi zastoja v prometu ter izdatki za zdravljenje, tedaj se izgube pri narodnem do-
hodku povečajo na 47,928.000 din.
(«Slovenski poročevalec» 13.2.54)
SOLSKE RAZMERE V BJELOVARU
Položaj šolskih prostorov v Bjelovaru postaja vedno resnejši:
Danes je v Bjelovaru 3100 učencev, ki poučujejo v stavbah, ki so bile zgrajene že pred prvo svetovno vojno. Obstoječe šole imajo 85 oddelkov v 52 učilnicah, kar pomeni, da v vsaki učilnici poučujejo dva oddelka. To stanje se bo še poslabšalo prihodnje leto, ko bo še 10 novih oddelkov, prostori pa ostanejo isti.
(«Vjesnik» 13. 2. 54)
Se mesec dni manjka do nastopa. Naši mladini gre naloga, da pospeši priprave v vsaki vasi in vsakem okraju, da bodo zadani cilji doseženi in preseženi. Postavlja se pred mladino naloga, da mobilizira stotine mladincev in mladink za veliki telovadni nastop, ki bo istočasno nepozabna manifestacija za mir in delo.
Kriminaliteta na Angleškem
KOPRIVA NA KRASU JE OŠKODOVANA
Kdo naj prevzame odgovornost za 17,874.000 din škode?
Novembra 1952 je Direkcija gradbenega materiala LRS nabavila v inozemstvu moderno
gater-žago, sredstva za ta nakup so bila ustvarjena z izvo-
zom marmorja iz kamnoloma Koprive v sežanskem okraju, in sicer z namenom, da jo dobi komnoseški obrat v Koprivi. Ob združitvi kamnoseških obratov v okraju Sežana pa so jo predstavniki industrije naravnega in umetnega kamna v Ljubljani utajili. Hoteli so si jo enostavno prisvojiti in kakor kaže, jim je to uspelo in t > s podporo lokalpatriotičnih in birokratsko centralističnih uradnikov. Omenjeno gater-žago je dobilo podjetje «Mineral» v Ljubljani, ki izdeluje cementne izdelke. Kje je tukaj logika? Kdo naj prevzame odgovornost za veliko gospodarsko škodo, ker gater-žaga stoji neizkoriščena že dobrih 15 mesecev?
(«Ljudska pravica-Borba» 14,2,54)
Na Angleškem je strašno razširjena kriminaliteta. Pogosto-ma beremo v časopisih o groznih zločinih. Ta teden je sodišče v Chelmsfordu pričelo sodno razpravo proti 33-letnemu Alfredu Edvardu Kempu, bivšemu naredniku angleške vojske, ki je ubil svojo ženo staro komaj 24 let. Ubil jo je, ko je bil še v vojaški službi, Med preiskavo je izjavil, da je bila pokojna žena silno nervozna. Nekega dne jo je hotel pomiriti in jo je zgrabil za vrat. Toda pri tem jo je zadušil. Ko je videl, kaj je storil, se je prestrašil. Boječ se kazni, jo je zaprl v veliki kovčeg. Ker ni bilo več nobenega sledu o ženi, je policija uvedla preiskavo. Pregledala je tudi njegovo stanovanje ter odkrila truplo pokojnice v velikem kovčegu.
Citajte,
širite,
podpirajte
«DELO»
Bdi, da je aprila lanskega leta slišal povsem slučajno telefonski razgovor med Alido Valli in Pie-rom Piccionijem. Ujel je celo tele besede Alide Valli: «Kaj se Je zgodilo? V kakšno zagato sl pa zabredel s tistim dekletom?»
Veliko senzacijo je vzbudila v lavnosti vest o usodi, ki je doletela načelnika davčne preiskovalne policije v Milanu podpolkovnika Nicola Moscata in njegovega kolego v Rimu Tanija. Obema, ki sta vodila preiskavo v zvezi z osebnimi dohodki Montagne in njegovih ožjih družabnikov, je nadrejena oblast kar čez noč poverila druge naloge; spravila ju je dejansko s poti. Podpolkovnik Tani se je verjetno zameril s svojim obširnim poročilom, ki ga je sestavil o dohodkih markiza Montagne in njegovih pajdašev. Financi so ti nadebudni «patrioti» prijavljali namreč smešno nizke vsote in tako oškodovali državo. Za odmero družinskega davka je n. pr demokristjanski minister Piccioni prijavil za leto 1951. zase 315
«Borba» od 13. marca t. 1. je objavila članek pod naslovom «Novi analfabeti», v katerem’ se med drugim pravi: «Dne 31. marca preteklega leta (t. j. 19o3, op. ur.) je znašal procent nepismenosti v naši deželi 24,9%, kar pomeni, da je vsaki četrti prebivalec Jugoslavije nepismen. Ce se ta procent primerja z onim iz leta 194«., ko je znašal 25,4%, je razvidno, da se je v teh 5 letin intenzivnega dela prav malo storilo v borbi proti nepismenosti v naši deželi». In dalje: «Procent med prebivalci od 10. do 14. leta starosti znaša 15,5%, kar je vsekakor vznemirljivo; pri moških 11,9 odst., pri ženah pa 20,1%». List pravi nadalje, da je v Srbiji v zadnjih 6 letih zapustilo osnovne šole pred koncem šolskega leta 300.000 otrok!!!
V svojem članku «Borba» nakazuje vprašanje analfabetizma v Jugoslaviji, ne razčie-nja pa njegovih vzrokov, ker oi morala v tem primeru zaključiti, da je vsa politika titovskega režima zgrešena in da poraja zaradi svo,e zgre-šenosti nove analfabete in ne napravlja starih.
sgptm
:S»SS8»8
Zločini v Keniji
V Keniji so imperialisti zagrešili vrsto novih zločinov. Kot je poročal angleški glavni stan v tej koloniji, so 13. februarja ubili 200 črncev,
Odvetnika sotgtu (levo) in j Bucciante, branilca novinarja Silvana Muta
i ~	’ -r-
tisoč lir, za hčer Donatello J60 tisoč lir letne plače ter za sina Giampiera 3U0.U00 lir in Leona 300.000 lir kot dohodek odvetniškega poklica. Prijavil je v resnici	manj kot	katera koli navadna	služkinja	ali	zidarski	dela-
vec. Podtajniku «Democrazie Cristiane» Spataru pa je bil odmerjen družinski davek na podlagi dohodka 1 milijona Ur, Ker je vložil priziv, mu je vsota znižana na 300 tisoč	lir. In	prav
od teh ljudi prihaja pobuda za zidne lepake s pozivanjem davkoplačevalcev, «naj storijo svojo dolžnost».
Iz uradnih krogov izhaja, da je imela čedna druščina, ki se zbira okrog pustolovskega markiza
V času, ko je bila Jugoslavija v taboru Ijud.kih demokracij in sovjetske zveze, je bil e„en izmed glavnih ciljev notranje politike prav odprava anailabetizma, te večstoletne hibe Jugoslavije, ki je bila podarjena od turškega despotizma in od protiijudske politike Srbije in Avstro-ogr-ske. Po porazu in razpadu avstrijskega cesarstva v prvi svetovni vojni je nastala zedinjena Jugoslavija, ki pa je padla v roke Karadžordžive-čeve monarhije in beograjske čaršije. Vodite'ji predvojne Jugoslavije niso napravili ničesar, da bi se odločno lotili tega vznemirljivega vprašanja. Prav posebno v Makedoniji in Bosni Hercegovini se je nadaljevala stara turška in av stroogrska politika, ki je razširjala mračnjaštvo in se upi rala vsakemu poskusu pro-svetiitve ljudstva.
Ze za časa narodnoosvobodilne borbe so si partizani v presledkih med bitkami zastavljali nalogo, da se vsaj med borci odpravi nepismenost, Ta revolucionarno-kui-turna akcija je vsekakor o-b rodila razveseljivé uspehe Po vojni pa je vlada, ki je izšla iz te borbe in ki se je obdržala na oblasti prav zato, ker je varala ljudstvo z revolucionarnimi gesli, postavila vprašanje popolne odprave nepismenosti prav posebno v Makedoniji, Borni-Hercegovmi ter nekaterih najbolj zaostalih predelih Srbije. Od 1945 do 1948, t. j. dokler je bila vlada, oz. dokler je zgledalo, da je vlada na pozicijah napredka in prijateljstva s slovanskimi narodi, so se napravili važni koraki naprej.
Toda takoj po preokretu jugoslovanske politike, po prehodu v zahodni tabor so se o-pazile spremembe tudi na tem kot na vseh drugih področjih. Vlada je začela dodeljevati večino svojih proračunskih izdatkov za vojaške namene in zadolžila deželo v tujini, da
bi lahko oborožila vojsko za napadalne namene Naravno je, da je ta gospodarski poleg pouličnega preokreta občutila vsa oežeia tudi na kulturnem in šolskem področju. Posledice tega so razvidne sedaj, ko mora centralno glasilo titovskega režima priznati, da od 1948, t. j. od prehoda v tabor imperializma ni bil storjen v pogledu odprave nepismenosti niti en korak naprej Se več: napravili so se koraki nazaj, če pomislimo, da je sedaj 24,9% nepismenih na preko 17.000.000 prebivalcev, do-čim jih je bilo 1948 25,4% na 15.500.COO prebivalcev. To pomeni, da 1948 jih je biio nekaj manj kot 4.000.000, 1953 pa jih je bilo približno 4.250.000!!!
trebe, kar je privedlo do, °ralii ga, da je bila n. pr. v R^at> «2 pri Mariboru pred kor'Jev-šolskega leta zaprta strok«' Ne b šola, ker ni bi,o denarjaPiali i njeno vzdrževanje. Prav te ako se vriljuje zaključek, da iv Pril
v Jugoslavi,! vodila pod
tiskom množic borba proti^lankf
Prav gotovo položaj ne bi bil tak, če bi režim malce bolj skrbel za stanje prebivalstva in malo manj za izpolnjevanje ameriških ukazov. Konkretno: letos je vlada formalno nakazala 62,6% proračuna za vojaške stroške, dejansko par kar 33% vsega narodnega dohodka, t. j. 236 milijard din Za kulturne, prosvetne in šolske potrebe pa je bil letos nakazan le del 33 milijard din. ker so v lej postavki zapo-padeni stroški administracije, prosvete in kulture, socialnega skrbstva, zdravstvene zaščite, državne uprave, sodstva in tožilstva, neodvisnih ustanov, gospodarskih in družbenih organizacij itd. itd.
pismenosti v času, ko je , 8izagi dežela v taboru socializmi da je nepismenost začela pet naraščati v trenutku, je bila dežela nasilno odtj na od tega tabora in privi na v tabor anglo-ameriš^J imperializma.
Ni mogoče ne primerjati, skega vprašanja v Jugosl» s šolskim vprašanjem v d% lah ljudske demokracije Sovjetske zveze. V Sovje| zvezi ni analfabetizma, d' v ljud kih demokracijah t let po končani vojni zada
T
h
po
^............ idU«, p
odločilni udarci poslednji!^;, v
stanlrnrvi t z-,	JI--- -r	SC r
Stankom te nadloge. In tc)Qose 1 omogočeno prav zaradi ri ljubne in ljudske politike g , rlh dežel, ki - so tudi na šols* 0s, a!®: pol.u na če u vseh dežel \ arini“ ta, ker s svojimi kulturni^118 prosvetnimi in šolskimi u|te(joč hi daleč prekašajo vse deijež^^ sveta, celo «najkulturneih6Sjj Zahoda, kot so Anglija. FRUj , ,s cija, ZDA itd.	lahkoi
Ce bi bila Jugoslavija vLsrnp; cialističnem taboru, bi Pot prav gotovo že tik pred ,6s^h :
5*ža
pravo nepismenosti in nC^Scij; bila danes v položaju deiv1- kal ki nosi skupno z Italijri’^bta Iz tega postaja jasno, da vo- 1 Španijo prvenstvo nepism^en i jaški izdatki onemogočajo po- sti v Evropi.	j,1 bila
višanje stroškov za šolske po-
NOVAft- d,°bil
ZA VSAKOGAR NEKA j.
SKUPNA BLAGAJNA
NAJMLAJSt sin: «Očka, prosim te, daj-mi petdeset lir.»
Hčerka: «Uče, prosim te, ali mi moreš dati dvesto lir?»
Starejši sin: «Jaz bi potreboval petsto lir, oče.»
Mati: «Andrej, ali bi mi mogel dati dvatiso-č lir?»
Oče: «Ali ste ponoreli, ali kaj ! Zakaj pa rabite vsi naenkrat toliko denarja?»
Mati: «Toda Andrej, ali si po
ste imeli? Z dvema postelja«1 eno....?»
Gost:	«Kakšno sobo!? P1
sem prepozno, niste imeli stalj na razpolago. Prespal noč na biljardni mizi Vse H me bolijo!»
«O, poeern je pa račun e«c ven. Petsto lir na uro.»

SAMOZAVEST ig™
NEKI bnksarski prvak r J
po noma pozabR1 da'' imaš ju' n I Vzrob?lnicošop PveUa -<4M| rojstni dan?»	‘ £ Be“
NA POKOPALIŠČU
STARA ženica, ki je redno hodila na grob svojega moža, je nekega dne opazila gospoda, ki je zamišljeno, hodil med grobovi, a se nikjer ni ustavil. Približala se mu je in vprašala: «Ali nimate nikogar, katerega grob bi radi okrasili?»
«O, takšnih imam več kot dovolj,» odgovori mož, «toda na žalost so še vsi živi.»
ZNANSTVENO UTEMELJENO
«DOVOLITE, gospod profesor, da vam predstavim najstarejšega človeka našega mesta. Star je oseminosemdeset let in še vedno vrši svoj poklic. On je namreč dimn ikar.»
«No, vidite! Tu imate še en dokaz, da prekajeno meso traja mnogo več kot pa sveže.»
NEODPUSTLJIVO DEJANJE
ZDRAVNIK ženi težko bolnega pacienta: «Ce bi se vaš mož zopet onesvestil, mu zlijte v usta žlico tega močnega vina!»
Zena: «Kaj, kadar je v nezavesti, da mu dam to dobro vino Tega mi moj mož ne bi nikoli odpustil!»
V HOTELU
«Prosim račun!
Ud-
GOST: tiajam».
«Takoj gospod. Koliko noči ste prenočili pri nas, kakšno sobo
Vratar pogleda v svojo db
ggaas&au "i
«Vem, vem, odgovori* boK‘ 1 «toda nocoj se bom pom er njim.»
«Dragi kolega, pomlad A.„ prišla!»	KjV"
«seaaj nimam časa, naj 'ta!no' de pozneje!»	t>rebivÉ
* * *	„ Nnian
LJUBITELJ NARAVl5>av
«NO, kako je bilo na v3*tl ttn, 1 dopustu v Svici,	gospod	HPou K(
Pravijo, da je tam	krasna	«Uti
roda.»
[%,b0ri
«Nič ne vem, ker nisem t'Olo-nič videl. One nesrečne PLi<stv0 ”
mi viuei. vne nesrečne m ,p “ zakrivalo človeku ves razž' j.l'J v;
p*°iko
* *
LAKOMNOST
«Ali je vaš prijatelj
vedno tako lakomen?»
I >r:U’
«Da. vedno. Pomislite, cel^ tj)jQ' ^
dar se smeje, dela to na drugih.»
ILA. 195JL APRILA 1954
DRLO
STRAN 8
3 lì
KDO JE ZMAGAL PRI UPRAVNIH VOLITVAH NA KOROŠKEM
KLERIKALCI IH TITOUCI
srni raziroMcev
za del . Partii
naj p<	-----------------------
»cev z Hre-snj0 nede.jo so bi.e u-nu |Storavne volitve na Koroškem.
i Dolag« *lev 80 se ucie*ežili ludi na naD?0venc‘' Ze za časa volilne ampanje je kazalo, da gre toltene m/3' za re3;v saj je blla ta o naDrareduo razgibana in povsem lin I iu<lrU£!a™a <)d Prejšnjih volilnih kci'e jiarnPanU- Kljub številnim ,, - >ankam. ki so nastopale in 'je ’rlled seboj tekmovale, je bilo |r|žno točno točiti dva glavna ‘asProtujoča si tabora. Na •ni strani so bili zbrani naciji, konservativni klerikalci in u ji njim enaki ali podobni.
aanjič post ett
em so
alpdi slovenski
seveda pridružili konservativci,
razširili,
a «Deiai.. ......	.. . „
■a ki ji. tkalci, katere po večini vo
aj’ ne D(ibl belogardistični elementi, ■emu gf 80 leta 1945, P°begnili iz e bo s,oUg0ilavije zato, ker so se v ča k j gP nacistične
nc^opra3 dru£>' strani pa so bili av ‘r se [0lr^ski socialdemokrati, kate-!an"imaj|irn se Pridružila tudi sku-
okupacije pre-
tesili nad lastnim narodom
titovcev. bili sami zase.
prav za prav gotova ia-
a» zeii,lnica slovenskih
se tovav?munisti 80 itom p° °a ta*30ra sta se potegovala tove de3 veòin°> za zmago. Oba sta visno iZj,,3
irbenegi „	..	.	,	,
se več Parocje socialdemokratov.
snomnl. Ub temu. da so socialdemo-iari lista1'31* dobili mnogo manj gla-°v nego ob priliki lanskih dr-avnozborskih volitev, so la ob yendarle zmagali Porast gla-ti vse!°V združene klerikalno-naci-reakcije ni bil odloču-
io.	’ zvezi s tem se je vnela
. volitvah na Koroškem sil-——ostra polemika, katere od-__Jlev sega celo do nas, ki ži-flnio v Trstu. V polemiko so
0	Rosegli slovenski klerikalci, — V°eralci in titovci. Se enkrat
1	ej)0 s’ takorekoč segli v lase. 1 ''Z’vi trde, da so zmagali, kljub
** —	da v resnici niso zrna-
drugi trde istotako, da so piagali, pa čeravno so dobili glasov kot lani. Kdo iz-i njih ima prav? Mi bi re-■ ■ da nobeden; kajti zmagali I nemški raznarodovale! v aterih službi so i slovenski erikalci i titovci. Ce bi trez-0 Presodili vse to, bi oboji :dlo do^rali molčati in se sramo-r. v flrjdi «zmage» svojih gospoda-d koiTpV-
i stroki1 Ne bomo še posebej razpra-denarjsfiali o klerikalcih. Dovolj je Prav f) ako povemo, da so se tudi k. da s “ Priliki teh volitev povezali a pod 116 le z avstrijsko klerikalno a prod ranko, katera je znana kot ko je , ajžagrizenejši sovražnik ko-
ializrrJj._________________
začela nutku, no o dii in priv1, amerišlf
la;
iati
roških Slovencev, temveč celo z nacisti. Ze to je dovolj zato, da spoznamo, da slovenskim klerikalcem ni do tega, da zaščitijo interese Slovencev.
Kaj so avstrijski socialdemokrati, ki trenutno vladajo v deželi, pa nam najzgovorneje potrjuje ukinitev 37 dvojezičnih šol na Koroškem. Socialdemokrati se po drugi strani prav tako zavzemajo za CED, ki ponovno oborožuje Nemčijo in opogumlja nemški militarizem, kar pomeni ne le za koroške Slovence, temveč tudi za nas in za naš narod, ki živi v matični deželi, neprestano nevarnost. In s temi ljudmi so se tudi pri volitvah povezali titovci. Sicer pa bi bilo zmotno misliti, da predstavljajo titovci na Koroškem bogve-kakšno silo in da so morda zaradi te sile zmagali socialdemokrati. Glede si’e so približno tam kot tu pri nas. Prav zato pa je vsako hvalisanje o «zmagi» še bolj klavrno
Kraljevske palači lelavcem
Ministrski svet in CK KP Bolgarije sta sklenila, da bodo bivše kraljevske palače spremenili v počitniške domove za delavce. Znamenito palačo in park Vranja bodo spremenili v počitniški dom za kmete, palačo v Bistrici v počitniški dom umetnikov, palačo Sitnjakovo v Rili v počitniški dom bolgarskih pisateljev, palačo Kričim s parkom v dom bolgarskih znanstvenikov, vilo Banjo pri Levsekem gradu pa bodo spremenili v zdravilišče. Poleg tega je bilo sklenjeno, da bodo zgradili ob o-bali Črnega morja velikansko letovišče za bolgarske pionirje. Z delom bodo pričeli že letos.
Povsem drugače pa delajo v Jugoslaviji. Titova klika razpolaga z vsemi vilami, gradovi in palačami, v katerih se je nekoč šopirila kraljevska družina. Delavci se ne smejo niti približati tem poslopjem.
2.000 novih prodajaln
Letos bodo odprli v Ukrajini nad 2.000 novih prodajaln. Prodaja osnovnih potrebščin stalno narašča. Letošnja potrošnja mesa bo za 50 odst. višja od lanske; potrošnja rib pa se bo povečala za 25 odst.
V nedeljo smo bili v ! rižu in si uSiedali siavtiišce Ljudskega borna, zadnjič, ko smo bili v Križu, so bili komaj postavljeni temelji in so se začeli dvigati prvi znaki zidovja. V nedeljo pa smo se začudili, saj so pridni Križani že opravili veliko dela. Rekli so nam, da jim je zima odnesla tri mesece dela. Verjamemo jim. Vseeno pa vidimo, da niso do sedaj zamudili časa in da delajo z vso silo, ker hočejo čim prej končati dom, ki bo moral biti, kot sami pravijo, dom vseh Križanov, v nedeljo je bib na delovišču kakih 50 ljudi, ki so «ud uno» tekmovali med seboj. Dan je bil lep in jim je šlo vse od rok. Zvedeli smo tudi, da se je več Tudi s podeželja in celo iz me ta prijavilo za prostovoljno delo v prihodnjih nedeljah.
ČLANEK SOVJETSKEGA ZGODOVINARJA PROF. A.D. UD AL JCOVA
premo sminimi
Kako je nastala velika skupnost narodov, ki se imenujejo slovanski? Kako so nastale razlike mej vzhodnimi (Ru.i, Ukrajinci, Belorusi), zahodnimi (Poljaki, Cehi. Slovaki i. dr.) in južnimi Slovani (Srbi. Hrvati. Bolgari i. dr.)? Kako je nastal veliki ruski narod? Na to vrsto vprašanj bom skušal odgovoriti v tej razpravi.
I.
Kako je odgovarjala na ta vprašanja ruska predsovjetska in inozemska literatura pred našo dobo?
Stari ruski letopisec je smatral, da so Slovani po «potopu» in po naselitvi ‘Noetovih potomce/ po vsej zemlji prispeli k Donavi: «'Vo mnozeh že vremeneh seli sut’ Sloveni po Dunaevi, gde est' nyne Ugor’ska zemlja i Bolgar’ska I ot teh Sloven razidošasja po zemli i prozvasašja imeny svoimi, gde sedše, na kotorom meste» Tako so, po mnenju letopisca, nastala številna plemena vzhodnih, zahodnih in južnih Slovanov.
Sorodno teorijo je svojčas
KAJ SE DOGAJA V NEKATERIH JAVNIH URADIH?
Prebivalstvo hoče biti
obveščeno o izidu preiskav
Že tretja preiskava pri SELADu - Tudi pri teritorialnem uradu za delo najbiže ni vse v redu - Preiskovalni organi naj razčistijo zadevo do dna
Slcoro ves tržaški tisk se v mesecev, zaslišano je bilo veliko zadnjem času ukvarja z novimi ‘ število oseb, ugotovljene so bile škandali, ki so nastali v neka- ! nerednosti pri materialu, ki je terih javnih uradih v našem me- j last SELADa, nadalje nerednosti stu. Dejstvo je, da sta bili uve- pri upravi. Manjkajoči material
se je baje uporabil za gradnjo nekaterih vil v Cedasu. Daje so bile Po prvi preiskavi nekatere osebe, ki so jim bila poverjena
deni že dve uradni preiskavi in sedaj je v teku tretja. Toda o izidu dveh prejšnjih preiskav javnost sploh ni bila obveščena. Vse zgleda, da se je hotela vsa zadeva pomašiti. Razloge uradnega molka je verjetno iskati v tem, da so bili pri raznih težkih nerednostih, ki so bile ugotovije, ne, zapletene nekatere vidnejše osebe.
Omenjene preiskave se nana-
stavtjali razne licence? Ali je res, da je bil neki uradnik določen za premestitev in je nato zagrozil nadrejenim, da bo ovadil nekatere njihove nerednosti in so ga zaradi tega pustili na njegovem mestu? Ali je res, da si je uradnik nekega urada lahko kupil etažno stanovanje in to z
zaupna mesta odstranjene. Iz po- «raznimi darilci», ki jih je preje-stranskih virov se je nadalje zve- | mal od strank? Ali je res, da so delo, da je bilo v zadnjem času se potrosili v gotovih uradih sa-odstavljenih nekaj funkcionarjev mo za fotografski arhiv milijo-
Urada za javna dela, drugi pa so podali sami ostavko. Znano je tudi, da je bil načelnik teritorialnega urada za delo De Re-
ZAMAN SO BILI MILIJONI ZA TITOVSKI ŠPORT
nerjaii Jugosin :m v d| ji kracije Sovj<| :ma, d' icijah ‘ li zadal
Tržaška mladina koraka
8
po poti enotnosti in bratstva
lednji4j^oblem
, in se posebno v zadnjem času
tržaške mladine je
. In tol -- «'»acuiiu v
radi 4a?n°tt0ma osrednji
oiitikel iVlb sestankov in____________....
a šolst. raterih je izšla obtožba ža-dežel 1	. b razmer, v katerih ž.ivo-
cultUrn'ì-1 ' naša mladina. Kakšne so
kimi uC!- Pri naS PersPektive za vse rieW ?nnst mladmca, ki je po ilturneLs,|h žrtvah, ki so jih dopri-liju Fillj 1 sla>'ši, dovršil višjo šolo Iahu 0 univer20? Srečnega se k k° smatra, če bo prišel do ivija v^QarnPa in lopate, ki mu ga ’ j Potisnila v roke za dobo pred 4'ih mesecev SEL AD. orga-in ne4acija ustanovljena od obla-iju de^ ’ katere nočejo rešiti pro-Italij'1J»6-tna brezposelnosti na dru-lepismT.een način. Kaj pa mladinec <; /nladinka, gi se mu posre-NOVAL aobiti mesto vajenca pri ka-tvrdki ali v trgovini? Po-
predmet
zborovanj
glejmo n. pr. tistega pekov- mne vsote so titovci vložili za
omiad 4q8,
basar1 kolonialisti še vedno i, naj 'tainQ u>jo zločinsko in zati-brek,vg0nj° Proti domačemu n»jiiia ‘StVU v KenlJi. Vsak lAVE, brav anjši vzrok jim pride na 4‘h bnu ,.t0' da lzvrštjo racije >d Hr',žl olje. Na ta način hočejo r3Sn $e bo *• °dp°r prebivalstva, ki isem jjkoion,^' za osvoboditev izpod
m vi0n.	*■« uavoDouuev izpoa
,e PČJ stv,j Vztnega Jarma. Toda Ijud-
&l°»
raZL ietnil(Vztraja. Na sliki; prevoz T beljei°V v železnih kletkah, i N6' f°biiu° b.b pred sodišče v Naj-18lbrtJ j*h bo obsodilo na -, ce,r7 *j»j0' 'aki Prizori se ponav-
na zelo pogostoma.
skega vajenca, ki prejme za mesec dni dela komaj 2.500 lir Gospodar pa ne plačuj zanj nobenih prispevkov za socialno zavarovanje. Kaj naj porečemo pa o 18-letni frizerki, ki je plačana s tisoč lirami na teden? Polovica te vsote ji gre za potne stroške iz vasi v mesto, kjer je našla zaposlitev. Civilna policija šteje danes približno 6.000 pripadnikov, ki so večinoma mladinci od 20 do največ 30 let; isto velja za 1.500 pripadnikov finančne straže.
Nič čudnega torej, da se v takih pogojih širijo korupcija, prostitucija, tatvina in drugi slični pojavi. Kljub tragični sliki socialnih razmer tržaške mladine pa najdemo po drugi strani vsekakor pozitivno in razveseljivo dejstvo. Umetno ustvarjeni prepad, ki sta ga. pre šnja leta z vso vnemo ko-oala za tržaško mladino ita-'iianski in titovski šovinizem, se danes vedno bolj zožuje. Z ene in druge strani se mladina vedno bolj zbližuje, postavljajo se temelji za skupne akcije okrog konkretnih mladinskih problemov
Pozitiven pojav razjasnjevanja nam kažejo zadnje volitve za tribunat na tržaški univerzi, na katerih sta klerikalna in fašistična lista pogoreli in je z 62 odst. glasov zmagala lista «svobodne univerze», ki so jo podprli lib'e-ralci, neodvisni levičarji, socialdemokrati, socialisti in komunisti. Na univerzi se je tudi porodila pobuda za skupno akcijo v obrambo nedeljivosti STO.
Ce izgubljajo stari in novi fašisti vedno bolj svoj teren med mladino, niso titovci v tem pogledu nič na boljšem. Slovenska mladina iz okolice in podeželja obrača hrbet tržaški agenturi beograjske vlade. Slovenski mladinci in mladinke so zvesto -hranili veličastno antifašistično tradicijo, ki združuje v eno samo veliko družino slovenskega in italijanskega mladinca iz mesta in vasi. To je nerazdružljivo bratstvo, ki se je prekalilo v ognju junaške borbe proti na-cifašizmu, v kateri sta slovenski in italijanski mladinec, ramo ob rami prispevala k dokončni zmagi.
Dovolj zgovoren dokaz o propadu titovskih poskusov, da bi si osvojili našo mladino, najdemo na polju športa, Ogro-
šajo na nerednosti, ki so bile Ugo- j tris zamenjan z odv. Levitusom. tovljene pri ustanovi SKLAD m Dejstvo je, da vlada v goto-Teritorialnem uradu za delo. vih javnih uradih v zadnjem času Prva preiskava se je vodila več j med nekaterimi višjimi junkcio-
j narji velik preplah in to še posebno, ko je «Lavoratore» stavil o predzadnji številki več vprašanj merodajnim oblastem. Tako je bilo uradnikom baje strogo zabičano, naj ne dajejo nobenih l-zjav. Šušlja se celo, da bo baje prišla iz Rima višja preiskovalna komisija. Sicer ni še danes znano, kako se razvija tretja preiskava. Kljub pritisku časopisja in javnega mnenja, vlada v uradnih krogih še vedno strogi uradni molk. Iz tega bi se dalo torej sklepati, da je afera o nerednostih precej široka.
Postavlja se vprašanje ali bodo preiskovalni organi razčistili ao dna vso zadevo, posebno z ozirom na nekatera konkretna vprašanja, ki jih je postavil « Lavoratore».
Tako je treba n. pr. razčistiti, ali je res, da so bila pri avtomobilu nekega višjega funkcionarja izvršena popravila in nabavljeni nadomestni deli z državnim denarjem. Ali se je res potrosilo 300 tisoč lir? Ali je mogoče, da ima geometer s 50.000 lir mesečne place kar dva tovornika s prikolico? Kaj pa glede nekega funkcionarja, ki so ga anglo-americani odstavili 1951. leta in se je v zadnjem času vrnil v Trst, kjer so mu zopet poverili važne naloge? Ali je res, da so bili nekateri funkcionarji podkupljeni z visokimi vsotami zato, da so iz-
svojo organizacijo ZDTV, o kateri pa ni danes ne duha ne sluha, kot je popolnoma zamrlo vsako njihovo delovanje na stadionu pri Sv. Ivanu, za katerega so potrosili 365 milijonov lir. Vsak mesec so titovci potrosili samo v coni A dva milijona lir za svoj takozva-ni šport, toda vse zaman.
Slovenska in italijanska mladina se vedno bolj zaveda, kje tičijo pravi vzroki današnjega težkega stanja. Za\eda se, kaj bi pomenila za njeno bodočnost razdelitev našega O-zemlja, kot si jo zamišljajo Anglo-američani, Tito in Scel-ba. Zaradi tega se vedno v večjem številu vključujejo v fronto borbe za spoštovanje mirovne pogobe, ki edina lahko reši Trst in Ozemlje.
ni lir? Ali je res, da so neki osebi z umazanim kazenskim listom dali važno koncesijo in celo potni list?
To so vprašanja, ki bodo verjetno spravila v zadrego marsikaterega v določenih uradih. Vendar pa smo mnenja, da bi morale dati merodajne oblasti pojasnila, kako poteka preiskava in kdo so krivci nerednosti, neglede na položaj, ki ga zavzemajo. To je najmanj, kar zahteva javno mnenje, ki ima pravico vedeti, kako se upravlja denar, kateri mora služiti za javne koristi. Tega mnenja so gotovo tudi vsi pošteni nameščenci tistih uradov, kjer se vodi preiskava, ki nočejo, da bi padla na njihovo poštenost niti najmanjša senca sumnje.
Nov lek proti raku
Dr. Sidney Farber, profesor zavoda za raziskavanje raka otrok na Harvardski medicinski fakulteti v Bostonu, poroča o novem kemičnem leku, za katerega se zdi, da zadržuje napredovanje najhujših o-blik raka. Zdravilo se imenuje «trietilefosforamin» ali kratko TEP A in je po svoji kemični sestavi zelo podobno tako imenovani dušikovi gorčici, ki jo uporabljajo pri zdravljenju Hodgkinove bolezni (bolezni limfatične žleze). Dr. Farber je preskusil klinično TEP A pri bolnikih z zavratno melanomo, novotvorbo temne barve, ki se začenja na koži in se nato naglo širi v notranjost organizma. Poročilo dr. Farbra opisuje primer
bolnika z melanomo, kateremu so s TEPO podaljšali življenje za eno leto; za določeno dobo so vsi znaki bolezni popolnoma izginili, vendar so se kasneje ponovno pojavili. Novo kemično sestavino so u-porabili tudi pri deseterici Irugih oseb z enakim tumorjem in so pri nekaterih ugotovili znatno izboljšanje za ;rajši čas.
Po izjavi dr. Farberja F EP A še ne predstavlja pravega zdravila, dasi. učinkuje razdiralno proti melanomi. Nadaljnje preučevanje bo moralo odkriti mehanizem njegovega delovanja, nakar bo šele morda možno izgotoviti bolj dovršena zdravila v tej novi rodbini terapevtičnih kemikalij.
Presaditev srca
Neki ameriški specialist za srčna obolenja napoveduje, da bo v dogledni bodočnosti mogoče s presaditvijo nadomestiti obolela srca z zdravimi. Kirurg na medicinski šoli Tu-lane, dr. Mims Gage, pa je izjavil. da bodo v bližnji bodočnosti odkrili povzročitelja raka.
razvil ruski zgodovinar Klju-čevski (še pred njim Solo-vjov). Po mnenju Ključevske-ga pradomovina Slovanov so bi’e pokrajine vzdolž Donave. Zatem so se Slovani naselili na everovzhodnih pobočjih Karpatov, tu pa je v VI. stoletju začela zgodovina Rusije; tu je nastala ve ika vojaška zveza plemen pod vodstvom plemena Du'jebov - Volincev; od tod so se vzhodni Slovani razselili na vzhod in na se-vero-vzhod do Ilmena (v VII. in VIII. stoletju).
Drugo mnenje je zastopal ugledni ruski zgodovinar in lilolog - Sahmatov. Po njegovem mnen u so Slovani spira živeli ob obali Baltskega .norja. Pra icmovina Slovanov naj bi torej bila kotlina zahodne Dviue in spodnjega Njemena. Zatem so se Slovani, znani tedaj pod imenom Venedov, pomaknili k spodnji Visli, k naselbinam Gotov, ki so odšli na obalo Črnega morja (konec II. in začetek III. stoletja). Kotlina Visle je bila torej, po tem mnenju, druga pradomovina Slovanov. Končno, ko so se Goti izgubili iz step in iz južnega dela Ukrajine (IV. stol.), so se Slovani pomaknili na vzhod in jug, v kraje ob Črnem morju. To ;e bila tretja domovina vzhodne in južne veje slovanstva.
Navedli bomo še mnenje znanega češkega učenjaka Ni-derlea. Po njegovem mnenju se je pradomovina Slovanov nahajala na ozemlju severno od Karpatov, ob srednji in spodnji Visli, ob gornjem Pru-tu, Dnjestru in južnem Bugu, ob srednjem in delno gornjem Dnjepru ob Pripjetu in zahodnem Bugu. Ze tu so se «Praslovani» delili na vzhodne, zahodne in južne. Po tem mnenju so pradomovino Slovanov sestavljali deli današnje Poljske, Belorusije in U-krajine na desni obali Dnje-pra.
Nemški nacionalistični falzi! ikator ji zgodovine so od zdavnaj posvečali posebno pa-žnjo vprašanjem porekla evropskih narodov. Po njihovem mnenju (Kosina je najbolj poznan med njimi) so vsi «Pra-indoevropejci» («Praindoger-mani» ali «Arijci») nastali na severu Nemči„e, na Jutlandu in v južni Skandinaviji, v glavnem na bazi severne (nordijske) rase. Razseljavajoč se odtod po Evropi in Aziji, vse do Indije, so se «Praindoev-ropejci» pomešali z domačim «nearijskim» prebivalstvom in na ta način, baje, spočeli razne indoevropske narode, med temi tudi Slovane. Po tej fantastični «teoriji» so Nemci narod, ki je najboljše očuval prvotne indoevropske (ali «a-rijske») poteze značaja in fizične zunanjosti višje arijske rase in mu je baje zaradi tega vnaprej usojeno, da vlada nad drugimi narodi. Na žalost se še danes po porazu nemškega fašizma najdejo v inozemski
Pevski zbor iz Lonjerja na Kosovelovi proslavi v Kinu ob morju
In zdaj sem na ozkem, sivem pasu ceste; na levi se ziblje gostosinje morje; nevidni mizarji ga stružijo s tisoč skobeljniki, a beli sko-bljanci teko šumeč k bregu. Poganja .jih vlažni, topli veter, dehteč po dihu zdrave ženske. Turška jadrnica, nagnjena na levi bok, drvi k Suhumu z napetimi jadri. Tako je napenjal svoja tolsta lica dostojanstveni suhumski inženir, ki je bil sila resen mož. Kdo ve zakaj je govoril namesto tiho — «čiho» in «či» namesto če.
— Ciho! Ci si še tako gibčen, te spravim takoj na policijo...
Kaj rad je spravljal ljudi na policijo, in prijetna je misel, da so ga zdaj verjetno obglodali do kosti črvi v grobu.
... Hodim lahko, kakor da plavam v zraku. Prijetne misli in živobarvni spomini se sučejo v tihem kolu; to kolo v duši je podobno belim grebenom valov na morju. Ti so samo na vrhu, v globočini pa je mirno; tam tiho plavajo svetli in gibčni upi mladosti kakor srebrne ribe v morski globočini.
Pot se vleče proti morju, v vijugah se spušča nizdol bliže k peščenemu pasu, kamor se poganjajo valovi. Tudi grmovje bi rado pogledalo valovom v obličje, zato se sklanja preko cestne črte, kakor bi pokima-valo sinjemu prostranstvu vodne puščave.
Veter je zavel z gora — dež
bo,
MAKSIM GORKI

... Tiho stokanje v grmovju — človeško stokanje, ki vselej, pretrese sorodno dušo.
Razgrnem grmovje in vidim; sloneč s hrbtom na deblu oreha sedi tista ženska v rumeni ruti, glava ji je povešena n? rame, usta so strašno raztegnjena, oči izbuljepe in blazne; roke drži na ogromnem trebuhu in tako nenaravno strašno diha, da ves trebuh krčevito poskakuje, ženska pa ga pridržuje z rokami, zamolklo mukajoč in kažoč rumene, volčje zobe.
— Ali te je kdo udaril? — sem jo vprašal in se sklonil k njej. Zenska se otepa kakor muha z golimi nogami v sivem prahu, niha s težko glavo in govori hropeč:
— Pojdi... nesramnež... pojdi proč...
Razumel sem, za kaj gre — videl sem nekoč že nekaj takega. Kajpak sem se ustrašil, odskočil, a ženska je glasno, zateglo zatulila, iz oči, ki so bile videti, kakor da bodo zdaj počile, so brizgnile motne solze in stekle po škrlatnem, nabreklem in napetem obrazu.
Spričo tega sem se vrnil k njej, vrgel na tla torbo, čajnik, kotliček, jo položil na hrbet, hotel ji upogniti noge v kolenih, toda sunila me je od sebe, me udarila z rokami v
obraz in prsi, se obrnila in | S slabimi, izvinjenimi kakor medvedka lezla po vseh ! kami me še vedno odriva
ro-
jaz
štirih dalje v grmovje rjoveč in hropeč:
— Razbojnik., zlodej...
Roke so ji omahnile, padla je z obrazom na zemljo in znova zatulila in krčevito iztegovala noge.
V vročičnem razburjenju sem si naglo priklical v spomin vse, kar sem vedel o tem, obrnil sem jo na hrbet, upognil noge. stekel k morju, si umil roke in bil sam za — babico.
Ženska se je zvijala kakor brezovo lubje na ognju, bila z rokami po tleh okrog sebe, trgala prašno travo in si jo neprestano skušala trpati v tista, si obsula s prstjo strašni nečloveški obraz z divjimi, s krvjo valitimi očmi...
Nekoliko sva se zmerjala, ona je govorila skozi zobe, jaz pa sem zadrževal glas, ona pa zmerjala od bolečin in bržčas tudi od sramu, jaz iz zadrege in iz mučnega sočutja do nje.
— Gospod, — hrope ženska, si grize posinjele, penaste u-stne, a iz oči, ki so nenadno obledele na soncu, lijo nenehno obilne solze neznosnih materinskih muk, in vse njeno telo se trga (na dvoje.
— Pojdi proč, hudoba
pa jo prepričujem:
— Neumnica, rodi hitreje... Strašno mi je hudo zanjo, tako mi je, kakor da so njene solze brizgale v moje oči, srce mi stiska žalost, kričati se mi hoče in kričim:
— No, hitreje!
In tedaj glej, na rokah imam otroka... Čeprav imam solze v očeh, vidim, da je ves rdeč in že nezadovoljen s svetom, otepa z rokami in nogami, rogovili in krepko tuli... Oči so modre, nos smešno potlačen na rdečem, pomečkanem obrazu, ustne se gibljejo in zategujejo:
— A — a... a — a...
... Dete rjovi z basom Orlovca, mati pa se smehlja: vidim, kako čudovito se racvetajo in govore s sinjim žarom njene brezdanje oči, zagorela roka šari po krilu...
— Odpočij si, jaz pa grem, da ga umijem...
Mati nemirno mrmra:
— Pazi — počasi — pazi... To rdeče človeče sploh ne zahteva obzirnosti: stisnilo je pest in rjove, rjove, kakor bi me hotelo izzvati na tepež:
— A — a... A — a...
— Ti, ti! Le krepko se drži, bratec, sicer ti bližnji takoj glavo odtrgajo,
literaturi ostanki takšnega popačenja zgodovine.
II.
Sovjetska znanost temelji v preučevanju vprašanja nastanka plemen .narodov in nacij na tezah, ki jih je J. V Stalin izrekel 1913 v svojem de u «Marksizem in nacionalno vprašanje». V tem delu Stalin prikazuje složen proces etnogeneze evropskih narodov in nastanka nacij iz teh narodov. «Današnja italijanska nacija — pravi Stalin — se je formirala iz Rimljanov, Germanov, Etruskov, Grkov, Arabcev itd. Francoska nacija je nastala od Galcev, Rimljanov, Britov, Germanov itd. Isto velja za Angleže. Nemce in druge, ki so nastali iz ljudi raznih ras in plemen».
Isto pot nastanka iz raznih ras in plemen so prehodili v procesu svojega etničnega razvoja tudi Slovani, čeprav niso ustvari i enotne nacije.
Prvotno — osamljena mala, razdružena plemena; zatem — večja plemena in njihove zveze; naposled — zgodovinsko znani narodi, ki ustvarjajo vzporedno z začetki kapitalističnih odnosov sodobne nacije — to je pot etničnega, kulturnega in jezikovnega razvoja narodov. Sodobni narodi in nacije ne nastajajo iz edin-tvenih prvotnih «pranarodov» in «prajezikov» preko njiho-hovega postopnega razpadanja, marveč obratno: pot razvoja gre v glavnem od prvotne množice plemen (in ras) k postopnemu kasnejšemu združevanju in vzajemnem križanju teh plemen in ras.
V teku tega procesa, na katerega osnovi leži razvoj družbenih proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov v njihovi dialektični vzajemnosti, prehodijo plemena in narodi drugo za drugo določene stopnje svojega kulturnega in jezikovnega razvoja, ki določajo njihove etnične posebnosti. Vloga preseljevanja v tem razvoju je manjše važnosti.
(Nadaljuje se)
Prof. A. D. UDALJCOV (Iz sovjetske revije «Voprosy istorii»)
v Kinu ob morju
Včeraj, v petek se je zate< predvajati v Kinu ob morju v 'frstu sovjetski film «Veliki pre-okret - Stalingrad». Režiser: t ■ Ermler; glavni igralci: M. Derža-vin (poveljnik Muravjov), P. An-drijevski (načelnik štaba Vinogradov!, A. Abrikasov (gen. Kri-lenko). Produkcija: Lenfilm; širi: Libertas film.
Nihče ne more zanikati dejstva, da je bitka pri Stalingradu predstavljala začetek Hitlerjevega konca. In prav to dejstvo je režiser Ermler spravil na platno. Zato pa je film zgodovinskega pomena, pripoveduje potek tega o-dločilnega preokreta v drugi svetovni vojni, diskusije v stalin-grajskem štabu, boj različnih mnenj glede operacij, nesmrtno junaštvo sovjetskih vojakov in končno začetek nezadržne ofenzive, ki je privedla do obkolitve ion Paulusove (v filmu von Klausove) armade in do njenega popolnega uničenja s kapitulacijo nemškega poveljstva.
Pred gledalcem teče zgodovina tistih slavnih dni od avgusta 1942 do februarja 1943. Uledalec se uživi v osebah igralcev, preživlja z njimi hude, najhujše in vesele trenutke. Sledi dan za Inem razvoju položaja, sočustvuje z osebnimi nesrečami igralcev, napeto zasleduje vse pogovore generalov, ki pripravljajo največji udarec Hitlerju.
Ni to le film dokumentarnega značaja, marveč je film, ki ga od začetka do konca preveva globoka humanost, ki prihaja veličastno do izraza v trenutkih bežnega srečanja med ženo in možem na fronti, v težki bolečini zarad.1 ženine smrti, ki jo mož — generalni poveljnik fronte občuti prav v najtežjih treutkih bitke; v globokem, prisrčnem, bratskem prijateljstvu med dvema borcema, v prekrasnih likih starejšega vojaka in njegovega poročnika, v generalovem šoferju, ki za ceno svojega življenja ponovno vzpostavi telefonsko vezo, držeč v u-stih oba pretrgana dela telefonske žice. Ves film prikazuje veličino sovjetskega junaštva v svoji nad vse humani luči, ki pride do izraza prav posebno, ko se Stalin osebno zanima za nesrečo, ki je zadela poveljnika, m šele potem mu sporoča zadnje u-kaze vrhovnega poveljstva.
Stalingrajska epopeja, ki bi jo radi danes razni mešetarji z usodo narodov pazabili, ker je rešila svet pred Hitlerjem v času, ko so namerno zavlačevali otvoritev II. fronte, prihaja do zadnje podrobnosti do izraza v tem filmu, ki bi ga morali vsi naši ljudje videti, prav posebno pa Se sovražniki ZSSR zato, da se naučijo, da dolgujejo Stalingradu in sovjetskim borcem svojo svobodo in svojo osebno varnost.
Zares in glasno je zakričal, ko ga je prvič objela pena morskega vala, ki naju je veselo opljuskal. Ko sem mu nato začel oblivati prsi in hrbet, je zatisnil oči, otrpnil za hip in presunljivo zavreščal, valovi pa so ga oblivali drug za drugim.
— Le vpij po orlovsko! Deri se iz vsega grla!
Ko sem se vrnil z njim k materi, je ta ležala, zopet zaprla oči in grizla ustne med zadnjimi popadki, a kljub temu sem med stokanjem in vzdihi slišal njen umirajoči šepet:
— Daj... daj mi ga...
— Počaka naj...
— Daj mi ga...
In s tresočimi se, neposlušnimi rokami si je odpela jopico na prsih. Pomagal sem ji osvoboditi prsi, ki jih je narava pripravila za dvajset otrok, prislonil k njenemu toplemu telesu burnega Orlovca, ki je nenadoma vse doumel in utihnil..
— Presveta, Prečista, — je vzdihovala drhteča mati in premetavala razkuštrano glavo zdaj na to, zdaj na ono stran po torbi.
Nenadoma je tiho zakričala, umolknila, nato so se zopet odprle te prekrasne oči — svete oči matere. Sinje oči gledajo v sinje nebo, v njih gori in se topi hvaležni, radostni smehljaj, mati dvigne težko roko in počasi križa z njo sebe in otroka...
(Nadaljevanje in konec prihodnjič),
ZA NASE KMETE
Spremenitev [ravnika v defeljišče
(Nadaljevanje in konec)
Travnik, kateremu ne posvečamo potrebne nege, nam ne bo dal več kot 30-40 k v sena na hektar, ta količina pa ne zadostuje niti za prehrano ene krave v letu. Ce hoče skrben kmet pridelati večjo količino sena in tako 'tudi pomnožiti možnost oskrbovanja živine, naj preuči načine za spremenitev naravnega travnika v dete-ljišče. Dovolj je, da pomislimo na visoki pridelek, ki nam ga lahko nudi detelji-šče. V dobrih in ugodnih razmerah, nam nudi 300-400 kv. sena in v povprečnih okoliščinah pa 150-200 kv. Iz teh številk je razvidno, la se nam delo za spremembo travnika v deteljišče izplača.
Deteljišče traja lahko od 5 do 20 let. To je pa v veliki meri odvisno od pravilne priprave zemljišča, kjer bomo sejali deteljo. Detelja namreč ne prenaša premokrih tal, paziti je treba na o:Uok vode in nato, da se večna detelja seje tam, kjer ni rasla že več let. Pravilno e globoko oranje že jeseni, nakar ne bo škodilo pomla-d msko oranje pred setvijo. Zemlja naj bo čim bolj očiščena plevela. Popolnoma nepravilno je ravnanje nekaterih kmetov, ki sejejo veè’etno deteljo na zemljišče. na katerem se je razpasla grana, računajoč, da jo bo detelja uničila. Dokazano je, da «e dogodi nasprotno. Plevel in grana v kratkem uničita deteljišče. '
Z zadnjim oranjem treba podkopati znatno količino dobro izdelanega gnoja, 200 kg superfosfata in 100 kg kalijeve soli. Se 300 kg super-losfala in 100 kg kalijeve so’i bomo potrosili pred brati »njem in setvijo. Te količine umetnih gnojil se računajo na hektar površine.
Pravilno je vsakoletno gnojenje s superfosfatom in kalijevo soljo ter z večkratnimi dodatki apnenega dušika ali čilskega solitra. Veliko pažnjo je treba polagati na čas košnje, ker prezgodnja košnja škoduje detelji-šču in skrajša čas njegovega obstoja; prekasna pa nam nudi debelo in malovredno seno, ki ga živina nerada je. Kosimo, ko je detelja že v cvetju, ne smemo pa čakati, da popolnoma odcvete. Najprimernejši čas za košnjo so tople popoldanske ure.
Najbolje je uporabljati domača semena ali že udomačene večne detelje. Paziti je treba, da je seme zajamčeno, čisto, prosto predenice ali la- Deteljo treba sejati na gosto, ker je vsaka štednja škodljiva dobremu detelji-šču. Za vsak hektar je potrebno 35-40 kg semena, ki ga je treba enakomerno po-
sejati in plitvo zavleči Večna detelja ali lucerna ima na našem področju prednosti pred vsemi drugimi in zagotavlja dober in obilen pridelek sena. Ce bomo polagali dovolj pažnje pripravljalnim delom in gnojenju deteljišča, nam bo uspeh zajamčen in nam bo zemljišče, ki je nudilo komaj zadostno krmo za eno kravo, pridelalo krme za tri ali štiri glave.
Tudi pravilna nega že obstoječih travnikov lahko poveča količino in izboljšuje kakovost sena. V prvi vrsti moramo paziti na gnojenje travnikov. Med načini za gnojenje travnikov je nudil najboljše uspehe naslednji: prvo leto potrosimo na vsak hektar 500 kg superfosfata in 150 kg kalijeve soli; drugo leto 300 kg superfosfata in 100 kg kalijeve soli; tretje leto potrosimo dobro izdelani hlevski gnoj, ali kompost ali gnojnico; četrto leto se ne gnoji. Gnoji se ob koncu zime, ko začenjajo rasti trave, ki rabijo snovi, vsebovane v gnojilih. Ce imamo na razpolago zadostno količino hlevskega gnoja ali komposta, je zelo koristno vsakoletno gnojenje.
Travniki morajo tudi biti čisti in poravnani. Odpraviti je treba krtenine. vdrtine in morebitna mravljišča. Ce so travniki na sušni zemlji in obraščeni z mahom, jih moramo branati. Za brananje Iravnikov je najboljša členo-ita brana, ki se prilaga morebitnemu valovanju zemlje in reže rušo, ne da bi jo izruvala. Najugodnejši čas za brananje je zgodnja jezen, čeprav lahko opravimo to delo tudi proti koncu zime. Pravilno brananje in gno-enje pripomoreta tudi k temu, da izginejo s travnikov plevel, posebno pa kisle trave in močvirnate rastline.
Na mesto ničvrednih se razrastejo sladke trave in se okrepijo razne grahor-ščice in detelje.
Krma iz pognojenih travnikov je tečnejša, ker vsebuje večjo količino redilnih snovi, in je tudi okusnejša. Živina jo rajši je.
V pozni jeseni in v zimskem času, ko ni nujnega dela, lahko kmet izkoristi svoj čas s tem, da pripravi iz gmajne ali pašnika dober travnik, ki mu bo nudil znatno količino krme. Očiščenje kamenja, grmovja, priprava obmejnih zidov itd. so v glavnem dela, s katerimi izboljšamo slabo in nerodovitno zemljišče. Pri takem delu kmetje lahko dobe državni prispevek za izboljšanje kmetijstva, ki bo vsaj delno povrnil trud in stroške. Kmet, ki misli na tako delo. naj se obrne na Kmetijsko nadzorništvo. kjer bo dobil pojasnila. AGRONOM
lifovci - razbijači
slovenske prosvete
Dijak S. nam je poslal naslednji dopis:
Na Trgovski akademiji vlada veliko razburjenje zaradi titovskega razbijaštva, naperjenega proti slovenski prosveti. Poglejmo kaj je na stvari!
Ze dalj časa so bili dijaki, posebno tretješolci mnenja, da bi se v šoli moralo ustanoviti šol- \ sko prosvetno društvo. To je bilo potrebno posebno zato, da bi se kulturno prosvetno življenje
tfWS//SW/y///XtrsssSssssssš//r//sf'/sss/ss///////////////////s//.
DELO
NEDELJSKO ZBOROVANJE PARTIZANOV MIRU
na tej Soli razmahnilo, Kar bi ustvarilo pogoje za enotnost dijakov Trgovske akademije na tem popriSču. Tretješolci so sestavili pravila društva in sklenili, da se skliče občni zbor 29. marca popoldne v šoli. Prostovoljno naj bi se ga udeležili dijaki ter iznesli svoje morebitne predloge, pobude itd., vse po demokratičnih načelih. Veliko veselje je zavladalo med vsemi dijaki ob tej vesti, ker vedo, da je to za vso šolo in za prosvetno izživljanje Slovencev nekaj koristnega. Tako šolsko društvo se do sedaj ni še ustanovilo na nobeni slovenski šoli.
Nenadoma pa je po razredih završala vest, ki je globoko osupnila dijake: Titovsko «Društvo slovenskih srednješolcev» bojkotira navedeno dijaško pobudo, izgovarjajoč se, da to škoduje imenovani organizaciji, enotnosti i ?) dijakov, ki jo tako «krvavo potrebujejo» (da bi nas zopet poslali na spopade s fašisti na'trg Unità).
Seveda se s tem pozivom ni strinjala večina dijakov, celo tistih, ki so vpisani v DSS. Se vedno pa je obstajala možnost za sklicanje občnega zbora. Titov-ci pa so bili medtem že na delu.
Prišel je pričakovani ponedeljek, na oglasni deski pa je bil razglas o ustanovitvi društva pokrit z napisom «odpovedano». Kdo je dovolil, da je bil razo-bešen ta napis? Istočasno so bita poslana članom DSS pisma s polivom, naj onemogočijo ustanovitev tega društva s tem, da prepričajo sošolce o škodljivosti takega društva za enotnost slovenskih višješolcev (?) in o tem, da naj se ne udeležijo občnega zbora.
Nastala je seveda zmeda m vnela se je živahna diskusija. Se vedno pa je bila večina mnenja, da se mora društvo ustanoviti, istega dne je neki projesor izjavil, da je ravnatelj odložil, oziroma odpovedal občni zbor. Zakaj ni ravnatelj vztrajal na sklicanju občnega zbora, ko je večina dijakov za to? Kaj naj torej to pomeni?
Razen tega so tltovci v torek zahtevali, da mora priti nameravana ustanovitev šolske dekliške skupine odbojke pod njihovo pokroviteljstvo, ker jim v nasprotnem primeru ne dajo na razpolago igrišča na stadionu prt Sv. Ivanu. Tako so Se enkrat pokazali svoje pravo lice. Članom ENALa stavijo Igrišče na razpolago, revnim slovenskim dijakom pa ne! Zgleda da hoče DSS. s pomočjo profesorjev spraviti vse dijaške pobude, kot n. pr. risarsko razstavo pod svoje «pokroviteljstvo». Toda kaj ima opraviti DSS s šolo? DSS je organizacija, ki jo vodijo titovski organi iz ul. Roma in Ruggero Manna, nameravana ustanovitev prosvetnega društva na Trgovski akademiji pa se izrecno tiče šole kot take in je namenjena Izključno prosvetnemu delovanju na gornji šoli.
Dijaki Trgovske akademije odločno protestirajo proti vmešavanju DSS v šolske zadeve in pričakujejo, da bo ravnatelj dovolil sklicanje občnega zbora. 'Titovce pa pozivajo, naj Trgovsko akademijo puste pri miru! Ub tej priliki so še enkrat pokazali svoje pravo lice razbijačev prosvetnega delovanja. O enotnosti slovenskih višješolcev naj molčijo, ko pa hočejo razbiti enotnost dijakov na Trgovski akademiji.
Dijak S.
EOS JE NOSILKA NOVEGA
gorja za vse prebivalstvo
Glavno poročilo Artura Calabrie - Solidarnost podeželskih občin - Pozdravi Lovrihe in Škrka
Z nedeljskim zborovanjem, ki je bilo v Kinu ob morju, so tudi tržaški' partizani miru pospešili splošno borbo proti
EOS, ki zavzema v zadnjem času v Evropi vedno večji obseg. Naravno je, da tržaške miroljubne sile ne morejo izostati iz te velike borbe proti nosilki novega gorja vsemu človeštvu. Uveljavitev EOS bi imela za naše mesto in ozemlje naravnost katastrofalne posledice na vseh poljih in tega se naše ljudstvo vedno bolj zaveda.
Nedeljsko zborovanje, ki ga je organiziral Tržaški odbor miru. je otvoril Salvo Teiner, kateri je v kratkem uvodu pojasnil, kako in zakaj se je ustanovila EOS. O tem je nato obširneje govoril Arturo Calabria, ki je s še posebnim poudarkom prikazal posledice, ki bi jih imela EOS za naše mesto. Prav zaradi tega je v interesu vsega prebivalstva, da ne pride do njene odobritve v italijanskem parlamentu. ker bi se v takem primeru avtomatično raztegnila tudi na naše področje, kjer se dejan-
nas tujega vojaškega guver- povska hrana.
nerja, omejujejo se demokratične svoboščine, prebivalstvo je v resnici razdeljeno na dve kategoriji. V eno izmed teh se prištevajo nameščenci VU, ki jih civilna sodišča ne morejo soditi brez predhodnega odobrenja vojaških oblasti. Imamo nadalje še vedno vojaške rekvizicije stanovanj itd. Z uveljavitvijo EOS bi bil Trst, kot strateško oporišče avtomatično zapleten v vojno. Druge posledice bi se odražale nadalje na gospodarskem polju in-to zaradi povečanja vojnih stroškov. Prav zaradi tega
Po govoru Calabrie so prinesli pozdrave in izraze solidarnosti predstavniki podeželskih občin. V imenu miljske občine je spregovoril podžupan Micor, ki je tolmačil težnje miljskega prebivalstva, katero zavrača in nasprotuje EOS, kot je vedno nasprotovalo vsem vojnam in je danes ob strani sil, ki se borijo za mir in delo. Za dolinsko občino je prinesel pozdrave župan Dušan Lovriha.
je borba, ki jo vodi italijansko ljudstvo proti EOS, isto-
časno naša borba. Dolžnost nas vseh je, da obrazložimo širokim množicam, kaj je EOS. «Evropska obrambna skupnost» je le sredstvo za novo vojno in krinka nemškega militarizma. Toda naše ljudstvo ni pozabilo žrtev nacizma iz ul. Ghega, Opčin, Massimo D’Azeglio, Proseka in tisočev drugih. Zato nočemo EOS, ker nočemo oživitve nemškega militarizma, kot nočemo, da bi
sko že izvaja. Tako' imamo pri narodi sveta postali zopet to-
Ne nasedajte vabam
za izseljevanje v tujino!
Prireditev Jadrana"
Prejeli smo prošnjo objave: Akademski klub «Jadran» vabi na proslavo, ki bo v soboto 10. aprila ob 20.30 v Avditoriju v Trstu ob priliki 50-letnice rojstva S. Kosovela in 10 letnice smrti S. Vuka.
Vabila bodo na razpolago tri dni pred proslavo na sedežu kluba, ul. Machiavelli št. 13, II. in pri poverjenikih kluiba.
Začela se je nova kampanja za pridobivanje ljudi, ki bi bili pripravljeni zapustiti svojo domačijo in se izseliti v av-stralijanske puščave, kjer bi morali plačati z velikanskim trudom sleherni košček kruha, dobljenega od tujcev. Tokrat so začeli krožiti po naših vaseh razni ljudje, ki se približujejo našim ljudem in jim o-rLujejo Avstralijo kot nekak paradiž, kjer naj bi- se cedila med in mleko in kjer naj bi pečene kokoši kar v usta padale z dreves.
Zgleda, da nameravajo organizatorji izseljevanja iz Trsta, natovoriti novo ladjo z novimi ljudmi kar proti koncu tega meseca in tako odpraviti v Avstralijo že drugi tržaški-kontingent. Kot je znano, je bilo v prvem kontingentu precej slovenskih ljudi, prav posebno mladincev, ki so jih zvabile sanje o boljšem življenju, ki ga še niso okusili pri nas zaradi nevzdržnih razmer, v katerih živi že toliko let naša zemlja. Tudi tokrat zasledujejo ta cilj: prepričati slovenske ljudi, naj zapustijo svojo rodno grudo, svoje družine, svoje domačije, svoje vasi, svoje mesto in jih poslati v neznane kraje, kjer je le malo takih, ki najdejo «srečo».
Vemo, da je položaj pri nas slab, vemo, da so naše perspektive zelo temne, vemo, da je borba za obstoj zelo težka, a prav tako vemo, da se naše stanje ne more izboljšati z odhodom od tu. Ali naj se ne bi zavedali, da si prav tega želijo? Ali naj se ne bi zavedali, da so mešetarji z našo usodo zadovoljni, če zapuščamo svojo domačijo? Da, zadovoljni so, da nas nimajo pod nogami: tako Tito kot iScelba, tako Amerikanci kot Angleži. Rešitev vseh naših problemov je tu! In tu vztrajajmo, kot so vztrajali naši- dedje in očetje, ker razni mešetarji pridejo in gredo, ljudstvo pa ostane. Zato pa ne zapuščajmo rodne grude, ne zapuščajmo zemlje na-, ših dedov, borimo se skupno in vztrajno, ker je naša moč I v borbi, ker je naša rešitev v borbi, ker je naše življenje I v borbi!
Široka solidarnost s kovinarji GRDA
(Nadaljevanje s 1. strani)
s katerimi problem nikakor ni rešen — je to zasluga vztrajnih zahtev, ki so jih postavljali delavci.
Zaradi tega bodo delavci, ki so ostali na svojem mestu, skupno in enotno s stanovskimi tovariši v proizvodnji ter, obdani od splošne solidarnosti drugih delovnih kategorij in širokih slojev prebivalstva, nadaljevali z nezmanjšano borbenostjo in odločnostjo borbo za uresničitev delovnega načrta, predloženega od ZES, ki edini lahko reši tržaško ladjedelniško industrijo pred propastjo. To ni samo borba za obstoj ladjedelnic, marveč istočasno borba za obstoj vsega našega gospodarstva. Za tako veličastno in težko borbo pa je potrebno nenehno utrjevanje delavske e-notnosti in solidarnosti širokih slojev prebivalstva, tiste enotnosti in solidarnosti, ki je prišla do izraza v teh dneh.
Dolinski župan je še posebej podčrtal, da se ves napredni del slovenskega naroda v domovini in izven njenih meja dobro zaveda, kaj bi pomenila ratifikacija EOS, ker ima pač bridke izkušnje z atlantskim paktom. V ratifikaciji EOS vidijo Slovenci pripravo za novo vojno proti slovanskim narodom. Začeli smo našo pot v obrambi miru — je dejal Lovriha — in po tej poti bomo korakali z vsemi narodi sveta, ker samo v miru je možno človeka vredno življenje. V imenu komunistične skupine občinskih svetovalcev na-brežinske občine je nato spregovoril odbornik Albin Škrk, ki je prinesel obenem pozdrave vseh naprednih občanov, ki obsojajo nakane za tretjo svetovno vojno. Tudi nabrežinski občani niso pozabili svojih žrtev, požganih vasi, taborišč in vsega gorja zadnje vojne. Zato se zavedajo svojega poslanstva in se pridružujejo pravični borbi za delo in boljše življenje. Clan odbora miru s Kolonkovca Cantarutti je predlagal resolucijo za prepoved atomskega orožja, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija se nanaša še posebno na zadnje atomske eksplozije na Japonskem, ki so zahtevale nove človeške žrtve. V imenu ZDZ je spregovorila Ondina Derosa, za begunce iz cone B Nilda Fragfacomo, za partizane in politične preganjance pa Mario Pacor. V zaključku je bila odobrena resolucija z obvezo široke fronte borbe proti EOS v polni solidarnosti z -italijanskim narodom.
vna zapora vseh javnih lokalov, trgovin, branjevk na trgih, krošnjarjev, obrtniških in podjetji male industrije. -Navedena zapora se tiče približno 13.000 malih in srednjih obratov in je prvo svarilo oblastem. ki se do danes niso pobrigale za ugoditev zahtevam, katere so prizadete kategorije postavile v svoji resoluciji z dne 4. marca. Prvi svarilni akciji- bodo sledile verjetno še druge, ki bodo zavzele ostrejše oblike. Sklenjeno je bilo, da bo prva zapora od 13. do 24. ure.
Tržaško gospodarstvo se nahaja v vedno večjih finančnih t.ežkočah, toda mešana komisija, ki razpravlja v Rimu o področnem proračunu, ni do danes ukrenila še ničesar zato, da se to stanje izboljša, to je, da se ugodi predlogom malih in srednjih podjetij. Zupan Bartoli, ki se je vrnil te dni iz Rima, je prinesel le celo vrsto lepih obljub, ki pa ne prepričajo nikogar.
Srečko Kosovel živi
v srcih našega naroda
Svečana proslava pesnika v Kinu ob morju
Slovensko - hrvatska prosvetna zveza je v torek v dvorani Kina ob morju dostojno proslavila 50-letnico rojstva Srečka Kosovela. Prireditev je otvoril openski orkester pdo vodstvom W. Werner-ja, ki je med ostalimi točkami zaigral več lepih skladb in tudi zaključil prireditev. Sledil je slavnostni -govor, v katerem je M. Kapelj z razumevanjem orisal Kosovelovo življenje in njegovo delo — njegove slavospeve Krasu, lepe srčne izlive materi, ter njegove preroško borbene pesmi, zaradi katerih bo ostal Kosovel naš nesmrtni pevec. Občinstvo je govornika nagradilo s toplim aplavzom.
Siedile so recitacije: «Balada» (Vera), «Vidim te mati» in «Peto nadstropje (Eda), «Starka za vasjo» in «Ne prosi brat» (Jugova) in «Jaz vidim te...» in Kosovelovo prozo «Lep je Trst» (Justo Košuta). Navzoči so vse i eci-tatorje nagradili za njih lepo izvajanje s prisrčnim odobravanjem., Nastopil je še pevski zbor Lonjer - Katinara, ki ga vodi mladi pevovodja Karlo Cok, ki je odpel več narodnih, med nji-
mi. «Jaz bi rad rudečih rož», dve tržaški, narodni in za zaključek partizansko «Na oknu», ki jo je moral, na željo občinstva, ponoviti. Zboru se pozna, da redno vadi, kajti od nastopa do nastopa se opaža, stalen napredek.
Sodelujoči so ob koncu prejeli v zahvalo in priznanje šopke cvetja.
Obisk prireditve je dokazal, da ljudje občutijo, razumejo in spoštujejo dela naših ljudskih umetnikov, občutijo, kdo je bil resnično povezan s svojim narodom, kdo ga je ljubil, trpel in daroval zanj vse, prav vse kar Je imel, celo svoje življenje. Srečko Kosovel bo ostal v srcih naših ljudi, dokler bo stal naš Kras, bodo stale naše gmajne, borovci, dokler bodo živeli kraški očanci, dokler bo kraška mati zibala svoje dete. V Kosovelovih pesmih bije takt kladiv in piskajo sirene tovarn. Tudi borce za mir in bratstvo med narodi spremlja njegova pesem. Po tržaških ulicah hodi, vsakomur pogleda v obraz, v srce, in mi čutimo njegov topel pogled, ki nas bodri in
ZASEDANJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Bartoli pravi, da ne pozna
resnico o pogajanjih glede STO
hrabri, kakor je hrabril neštete partizanske borce v narodno osvobodilni borbi.
Slava Srečku Kosovelu!
JADRANKA
ZaLjudskidom
Za teden
dni
Sobota* 3. Nedelja, 4. d or ‘
Ponedeljek, Torek, 6. -Sreda, 7. -Četrtek, 8. Petek, 9.
-	Rihard (mlaji
-	Tiha nedelja,
5. - Irena	f
Sikst -pap.	t-
Herman - Albert Marija KI.
ZGODOVINSKI DNEVI
3. 1944 so nacisti ustrelili openskem strelišču 71 tal)
kot represalijo za minirj kinodvorane, ki so ga izv| partizani. Enemu talcu S' posrečilo zbežati.
3. 1945 je Sovjetska armada pila v Prekmurju na slo: ska tla.
6. 1941 sta fašistična kalija1 nacistična Nemčija zahrlj napadli Jugoslavijo.
OBN
i
jU
P

»i
Objavljamo natialjnt seznam prispevkov za gradnjo Ljudskega doma:
P.D. Tomažič 25.000, ladjedelnica Sv. Roka 5.000. žene iz Campor 2.0-00, celica Capa-jev pri S.' Vidu 1.240, tov. To-minz za skupino prijateljev 2.000, Riciotti Santalesa 2.000, zbirka na -Pončani 4.210, sekcija Prosek - Kontovel 1.500, Franc pri Sv. Jakobu 2.400, Luigi Troiani 100, nadaljni prispevek eskc. Tomažič 15.585 Celica Zetkin (Pončana) 800.
Skupina tovarišev s Pončane se je obvezala za naslednje vsote:
Marcello Ojo 5.000, Della Queva 5.000, Matersic 2.000, Maria Nemar 2.000, Ernesto Batic 2 000, Luigia Steffè 2.000 Augusto Pecher 3.000, Renato Milocco 2.000, Francesco Jacu-min 1.000. Dorina Vidiz 1.000, Luigia Zol 1.000, Gina Bres-san 1.000, Danilo Ilias 500, Aldo Ukmar 500.
Sestanki in predavanja
trst li.
SOBOTA: 14.45 Domači odrt
-	16. Oddaja za najmlajše - 19. govor z ženo - 21. Maio za ša malo zares nato Dvorakovi J vanski plesi - 22. Strauss: Kj. cert za oboe in orkester. “en<
NEDELJA: 8.30 Slovenski Evintivi - 8.45 Kmetijska oddaja -LVn-,, Glasba po željah - 15.30 Kork ndt zbora iz Rupe - 16. Malo za f0lzv-
-	malo zares - 20.05 Zbor Slovèni ske filharanonije - 21. Pucth0
«Madame Butterfly».	T
PONEDELJEK:	18.21 Chofeva:
Barkarola - 19. Mamica pri.p®lst\
j-■> ~	----- J	i () f)
jezero - 22. Književnost in uiL. nost - 22.15 Čajkovski: Manfr cne simfonija.	f pre
TOREK: 18. Beethoven: Siltusno nija št. 2. - 13. Glasba po žet,.
- Sola in vzgoja - 21. Radi*'1 oder - Lopez Sabotino: «Genti \ Roza», igra v 3 dejanjih - 2ied
Prnlžrtf loif IZ" ! •« c- ; A ^ n „ : ™ c.
Prokofjev: Klasična simfonij.,,. :
vrxv-xx,	- • —	«‘Usai
SREDA: 18. Saint Saens: cert za violino in orkester - 3rko Zdravniški vedež - 22. Knji >v «:
nncL in iimotnftci 0*1 i p; 7% J1
nos^ in umetnost - 22.15 Iz
gieških koncertnih dvoran.
‘ČETRTEK: ig^Mamičinapra^slo!
11 j. v . ao. m-miubllld (Ji	4vJ
ca - 21. Dramatizirana zgodiva 22. Glasbeno -predavanje -Lepe melodije in lepi glasdi'l’’™ PETEK: 13. Glasba po želj^d 14. Chopinove balade - 21 Tàla ški kulturni razgledi - 21.15 L ški kvintet - 22. Književnost^ c umetnost - 23. Nokturni. -°r z
-----	Na
Važne intervencije svetovalcev, lov. Berneličeve, Gombača, dr. Weissove in Radicha
9. aprila zapora 13.000 obratov
Tržaška mala in srednja podjetja, združena v posebnem koordinacijskem odboru so zaostrila agitacijo. Na skupščinah poedinih kategorij, ki so se vrstile prejšnji teden, je bilo sklenjeno, da se v petek 9. t. m. izvede prva večja pro-
Tržaški občinski svet še vedno razpravlja o občinskem proračunu za tekoče finančno leto. V zvezi s tem postavljajo svetovalci pri vsaki seji vrsto vprašanj. Na seji, ki je bila pretekli petek, je naš predstavnik, tov. Gombač predlagal merodajnemu občinskemu odborniku, naj posreduje pri ustanovi za ljudske hiše za nekatera popravila v hišah pri Sv. Ani, za kar prosijo zainteresirani prebivalci. Iznesel je tudi zahteve prebivalcev Sv. Ane, ki žele, da bi v njihovem rajonu zgradili primerno pralnico ter uredili pločnike od cestah. Podžupan je o-bljubil da se bo za zadevo pozanimal. Obljubil je tudi, da bodo gradnjo pralnice vključili v bodoče delovne načrte, pločnike pa da bo še letos uredil SEL AD.
Tov. dr. Weissova je vprašala, koliko je resnice v tem, da nameravajo številne kroni-
testna akcija in sicer poldne- čne bolnike premestiti iz bol-
Zopet hočejo razlastiti
zemljišča na Kolonkovcu
ZAČELO SE JE NABIRANJE PRISPEVKOV
!7se naše sile za uspeh maja
Kampanja za narnih prispevkov je že v teku. Sekcije so prejele ves potrebni material in tovariši so že na delu. Začeli so se torej izvajati delovni načrti, ki so jih sestavile poe-dine sekcije in celice za to vsakoletno akcijo, ki je postala že tradicija delovnega ljudstva. Brez dvoma je mobilizacija čim večjega števila tovarišev" in simpatizerjev predpogoj za dober uspeh nabiralne akcije. To so nam pokazale izkušnje iz prejšnjih let. Tudi letos je treba pritegniti v akcijo še večje število ljudi. Od pravilne in načrtne porazdelitve dela je tudi odvisen uspeh. C e je bila lansko leto nabrana zadovoljiva vsota, si je treba postaviti cilj, da jo bomo letos še presegli in to kljub poslabšanim gospodarskim razmeram.
Prvi maj je praznik vsega
nabiranje de- j delovnega ljudstva, ov za 1. maj I more biti dvoma,
In zato ne dvoma, da ne bi vsakdo, ki ga bomo približali prispeval z večjo ali manjšo vsoto. Vsak bo dal rade volje po svojih močeh. Od tovarišev je torej odvisno, da izkoristijo pri svojem delu vsako ugodno priliko in približajo čim več ljudi, tudi izven naših ožjih krogov.
Kot vzgled naj nam bo sekcija Pončane, ki je že poslala prvo vsoto 5-300 lir, kar pomeni, da so šli tovariši brez vsakega odlašanja takoj na delo. Nekatere sekcije in celice so poslale svoje obveze za naslednje vsote: Tovarna strojev 80.000, sekc. Curiel 250.000, Sv. Jakob 120.000, Skedenj 100 tisoč, Kolonkovec 40.000, Sv. Alojz 35.000, Podlonjer 40.000, Opčine 55.000, celica ILVA 30 tisoč, Plesnik 18.000, Kermac
18.000,	Flego 18.000, Mezgec
11.000,	Žerjal 5.000.
Malim posestnikom s Kolonkovca pretijo nove razlastitve zemljišč s strani ustanove za industrijsko cono v Zavljah. Navedena ustanova trdi. da potrebuje obsežen prostor izven industrijske cone in sicer med Kolonkovcem in Do-mjem, ki ga bo uporabila za gradnjo stanovanjskih hiš za delavce, zaposlene v industrijski coni. Kot prvo pa ima v načrtu gradnjo potrebnih cest, kanalizacije itd. V tem primeru bi bilo prizadetih kakih sto kmetovalcev, ki imajo svoja zemljišča v tej takozvani «stanovanjski coni». Lahko si predstavljamo ogromno škodo, ki bi jo utrpeli kmetje v primeru, da pride do nameravanih razlastitev.
Prizadete kmetovalce pa je najbolj ogorčilo, da hoče ustanova razlastiti vsa zemljišča naenkrat, čeprav je dobro znano, da ni za to nikake nujnosti. Ce gre v resnici za gradnjo stanovanj za delavce, so kmetovalci tudi pripravljeni na kako žrtev v korist delavcem. Odločno pa zavračajo naravnost nesramen in brutalen način, ki se hoče v danem primeru izvajati. Navedena ustanova bo gotovo gradila hiše postopoma in zato je razlastitev vseh zemljišč skupaj docela neutemeljena. Pri tem je treba še pripomniti, da je od predvidenih 2.000 delavcev, ki bi našli zaposlitev v industrijski coni, do sedaj zaposlena le pičla četrtina. Tudi kar se tiče števila tovarn v tej coni, smo še danes daleč od končnega cilja, ki so si ga postavljali merodajni krogi že pred nekaj leti.
Glede cene, ki bi jo plačala ustanova za razlaščena zemljišča, se slednja ni še izjavila. Verjetno se zaveda, da bi ponudbe naletele na še večje ogorčenje. Pri prejšnjih razlastitvah je hotela plačati zemljišča po sramotno nizki ceni 200 lir za kv meter, čeprav je splošno znano, da so vredna najmanj 1.000 lir
Prizadeti kmetovalci imajo torej več kot dovolj razlogov,
da se odločno zoperstavljajo takemu nečloveškemu postopanju navedene ustanove.
Zatiranje koruznega molja
Področno kmetijsko nadzor-ništvo sporoča, da je edino koristen način zatiranja koruznega molja ročno pobiranje stebel in korenik — štrcljev koruze. Zato je treba odstraniti z njiv koruznico s korenikami vred.
Zakon tudi predpisuje, da se morajo ste ila in korenike — štrclji pobrati najkasneje do 15. aprila t. 1. Ker je borba proti temu škodljivcu obvezna in ker je prekršek kazniv, se vabijo zainteresirani kmetovalci, da porujejo koruznico s korenikami vred ter jo zažgejo, kajti koruznica kot tudi korenike so prav; leglo ličink
koruznega molja.
Opozarjamo, da bo gozdna policija po navedenem roku izvršila pregled njiv in dvorišč in bo kršilce kaznovala.
Opozorilo
vojnim oškodovancem
Zvedeli smo, da hodijo v zadnjem času P° vaseh nekatere osebe, ki se ponujajo kmetom, da jim bodo sestavile prijavo za vojno škodo, za kar pa zahtevajo precejšnje vsote.
Zaradi tega opozarjamo vse naše kmetovalce, naj ne trosijo po nepotrebnem svojega denarja. Za sestavo prijav vojni j škodi je vsem na razpolago njihova stanovska organizacija Zveza malih posestnikov v ul. Zonta 2, ki bo poskrbela za izpolnitev prijave.
niče pri Sv. Ivanu v Vicenzo ladjedelnic. Zupan je'odgovo-
in v druge bolnice v Italiji. Vprašala je, ali je res, da kdor bi se ne hotel preseliti, bi ga poslali domov. Občinsko upravo je opozorila, da bi to utegnilo povzročiti mnogo neprijetnosti. Občina mora najti način, s katerim bi se dalo to vprašanje rešiti brez premestitve bolnikov v italijanska mesta.
Tov. Radich pa je vprašal, ali je res ,da je okrog 60 nameščencev šolske kuhinje v ulici Paolo Veronese prejelo odslovilna pisma in da bodo šolske refekcije ukinili z 31. marcem. Odbornik Dulci mu je odgovoril, da se občinska uprava nahaja v zelo kritičnih finančnih razmerah, da pa bo vseeno gledala na to, da bo reiekcija trajala še nadalje. V ta namen je dobila že 10 milijonov lir izrednega nakazila.
Nadalje je tov. Radich kritiziral oblasti zaradi brezbrižnosti glede obupne krize v ladjedelnicah. Pozval je obč. upravo, naj se pozanima z vso resnostjo za to vprašanje. Podžupan pa mu je obljubil, da bo o tem lahko govoril župan, ko se bo vrnil iz Rima.
Na tej seji je odbornik Car-ra povedal, da bodo v kratkem končno le odprli občinsko kopališče v Križu.
Na torkovi seji pa je tovariša Bernetičeva vprašala župana za pojasnila glede izjav, ki jih je dala g. Luce, ameriški veleposlanik pri italijanski vladi v zvezi s tržaškim vprašanjem (o čemer pišemo obširneje na prvi strani lista). Zupan je nervozno odgovoril,f da on ne ve za pravo resnico o tem. Za tem pa je seveda ponovil, da smatra za veljavno tristransko izjavo in noto z dne 8. oktobra. Tov. Bernetičeva ni bila zadovoljna z
ril, da je v teku preučevanje «zakona Tambroni», ki ga bodo v kratkem predložili v rimskem parlamentu. Ta zakon naj bi predvideval stalnost dela vsem ladjedelnicam. Tov. Radich je nadalje opozoril občinsko upravo, da bodo čez nekaj dni suspendirali drugih 1000 delavcev v ladjedelnici Sv. Marka, kar predstavlja skupno 40 odst. vse delovne sile v omenjeni ladjedelnici.
Na tei seji je odbornik Scio-lis. ki je odgovoren za šolstvo poročal o njegovem delu. Ponovno je privlekel na dan statistike o slovenskih šolah, , o katerih smo že zadnjič pisali tudi v našem listu. Pri tem pa se je posluži-l najbolj prostaškega izpada proti Slovencem. O tem poročamo obširneje na drugem mestu.
Danes, v soboto 3. t. m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu na Opčinah važno gospodarsko predavanje. Poleg drugih sodobnih problemov bo predstavnik Zveze malih posestnikov -.tov. Marij Gerbec obravnaval tudi vprašanje vojne, škode.
* * *
V petek 9. t. m. ob 20. uri bo na partizanskem- sedežu v Sv. Križu zanimivo predavanje o današnjih razmerah v Jugoslaviji ter o nevarnosti EOS. Govorila bo lov. Zorka Legiša-Mervic.
n i \ o
Ho <
SUSP, 6 V 1
Šovinizem odbornika Scio/isa
Na torkovi seji tržaškega 0b-člnsKega sveta je govoril poleg drugih tudi odbornik Sciolis. Dotaknil se je tudi vprašanja slovenskih šol, slovenskih knjižnic in slovenske kulture na splošno. Vse njegovo izvajanje je bilo prežeto z največjo mržnjo do vsega, kar je slovensko.
Ra poglejmo, kaj je v bistvu povedal odb. Sciolis. Začnimo kar po vrsti: Slovenska šola v Trstu uživa posebne privilegije. Ima sorazmerno mnogo več učilnic na razpolago nego italijanska šola. Ima preveč učiteljev. Ta šola se vzdržuje umetno in samo iz političnih razlogov, italijanska uprava ščiti in podpira slovensko šolo. Ščiti tudi zakonite pravice Slovencev. Tudi mestna knjižnica dobiva slovensko čtivo. Toda tega Slovenci ne Ci-
tajo. Slovenci čitajo raje itali-nejasnim odgovorom, zato je jansko čtivo. Slovenci imajo samo nekaj poljudnih knjig, zato jih
župana opozorila na sestanek, ki ga je imel preteklo leto z gospo Luce v mestu Assisi. Toda niti na to vprašanje ni dal župan primernega odgovo ra. Izmuznil se je z izgovorom, da je bil tisti sestanek zgolj verskega značaja.
Tov. Radich je ponovno vprašal, kako je z vprašanjem
Seja GO SHPZ,
ki je bila že prejšnjo soboto, a zaradi važnosti in obsežnosti dnevnega reda ni mogla biti zaključena, se nadaljuje danes v soboto 3. t.m. ob L7. uri istotam na sedežu. Odborniki, pridite vsi in točno!
Mladinska igra v Avditoriju.
2e danes opozarjamo tržaško javnost o prihodnji večji kulturni prireditvi v Avditoriju, ki bo na velikonočni ponedeljek 19. t. m. popoldne ob 16.30. Uprizorili bodo skupno proseško-kontovelski in openski mladinci Zore Košutove mladinsko igro v 3 dejanjih «Ob morski obali», ki je prepletena s petjem in baleti. Sodeloval bo tudi balet iz Pod
lonjerja. Natančnejši spored, ki bo nudil obilo razvedrila in
zabave za velikonočne praznike, bomo še objavili.
Kulturna
prireditev na Opčinah
bo drugo nedeljo 11. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu. Gostovala bo mladinska dramska skupina s Konkonela, ki bo priredila svoj zabaven spored tudi z uprizoritvijo igre «Lažni zdravnik».
Občni zbor v Barkovljah.
Prejšnjo soboto 27. marca je imelo PD «Marij Matjašič-Mi-lan» v Barkovljah svoj redni letni občni zbor pod predsedstvom Venčka Krečiča. Tajnik prosvetnega društva je podal tajniško in blagajniško poročilo o dosedanjem delovanju, težkočah in ovirah ter možnostih za bodoče de >. Sledila je plodna diskusija, v kateri je bila podčrtana nujnost, da se organizira čim več kulturnih prireditev, ki so se izkazale kot najboljši način pritegnitve novih ljudi v krog domačega društva ter, da se za pridnbi-
Obveslilo za kmetovalce
Komisija za potrditev plemenskih bikov obvešča: Obveščajo se vsi rejci bikcev, da so obvezni predložiti prošnjo za potrditev bikca takoj po preteku starosti 10 mesecev. Prošnjo je treba nasloviti na Komisijo za potrditev bikov, ki ima sedež pri področnem kmetijskem nadzorni-štvu v ulici Ghega, 6 — soba 4. Proti kršiteljem se bo posto-paio kot prevideva zakon.
vanje še novih članov izvede podrobno delo med poedinci.
Po diskusiji so sledile volitve novega odbora
Kulturna prireditev pri Magdaleni.
je privabila prejšnjo nedeljo toliko ljudi, da niso mogli vsi v dvorano. Gostovali so Podlonjer-ci s svojim veselim sporedom, z igro «V hudih zadregah» in ku-pletom «Dve glušci», le škoda, da je moral pevski kvintet izpasti. Domači igralci pa so podali v italijanščini enodajanko «Zadnje srečanje». Ljudje so se zelo zabavali. Upaža se, da privabljajo kulturne prireditve pri «čebulen» čedalje več občinstva, zato bo dolžnost vodstva, da stalno skrbi za redne kulturne večere,
Prosvetarka
Gospodarska predavanja
ki jih je imel te dni tov. Gerbec in sicer 23, v Trebčah, 24. v Križu in 27. p. m. v Saležu, so vsa dobro izpadla ter pritegnila precejšnje število mteresi-rancev: Navzoči so se zanimali za razne pereče gospodarske zadeve in vojno škodo ter postavljali tozadevna vprašanja. Izražali so tudi željo, naj bi bilo še več takih gospodarskih predavanj.
knjižnica ne kupuje. 'Tudi edina slovenska knjigarna — papirnica Stoka — ne more izhajati, zato prodaja tudi druge pisarniške potrebščine. Slovenci so predrzni. Zahtevajo celo Teatro Verdi. Rri tem ne pomislijo, da imajo tja vstop samo kulturni ljudje. Samo pravi umetniki lahko nastopajo v tem teatru... —
Morda se bo zdelo kateremu izmed čitateljev, da je to, kar smo napisali, plod naše bujne fantazije Toda temu ni tako To, kar smo napisali, je v resnici povedal tržaški odbornik Sciolis. 'To je tragika.
V resnici ne vemo. kako naj bi odgovorili na vse to. Zavedamo se tudi, da je vsak odgovor ScioLisu in njegovi družbi nesmiseln. Da je škoda papirja in črnila. Dejstvo je, da je tržaška demokristjanska občinska uprava šovinistična. Da je sovražno nastrojena napram Slovencem, zato od te uprave ne morejo Slovenci nič dobrega pričakovati.
Toda, ker se zavedamo, da imamo pravice za to, kar zahtevamo, bomo tudi v bodoče vztrajali na teh zahtevah. Vztrajali toliko časa, dokler ne bomo dosegli tega, kar zahtevamo, dokler ne bomo dosegli naših pravic.
Da pa je to, kar je Sciolis poročal v občinskem svetu, neutemeljeno in tendenciozno, bomo konkretno prikazali v seriji člankov, ki jih bomo objavili v prihodnjih številkah našega lista.
Na univerzi v Sofiji je promoviral za strojnega inženirja ške-denjski rojak, tov. Angel Hafner, skedenjski rojaki, domače prosvetno društvo in SHHZ mu k temu iskreno čestitajo. Pridružuje se tudi «DELO»,
Do 15. aprila prijava vojne škode
Dne 15. aprila t. 1. je zadnji rok za vložitev prijave o vojni- škodi. Kdor ni še nikdar vložil prijave", naj to stori pravočasno, ker bo v nasprotnem primeru zgubil vsako pravico do izplačila vojne škode. Prijavi je treba priložiti še naslednje listine: zapriseženo izjavo (atto notorio), potrdilo o italijanskem državljanstvu (certificato di cittadinanza italiana), kazenski list (fedina penale). .
Za vsa podrobnejša pojasnila, kakor tudi ža sestavo prijave naj se vojni oškodovanci o-brnejo dò Zveze majih posestnikov v ul. Zonta 2, I.
OPČINE	k
Sobo-a^ 3. apr.: «Poštni sel iz ^ ^
serr °vo
vade» (Il postiglione del vada). Ati ant is film.
Nedelja, 4. apr.: «Saharska gl ja» (La legione del ŠL,. ra). Universal film. , e' Ponedeljek, 5. apr.: se ponovjOvs Torek, 6. apr.: «Zapiski obsojtg0 ca» (Il diario di un con4i,č1, nato). Universal film.	. “K
Sreda, 7. apr.: se ponovi.	r°ti
Četrtek, 8. apr.:	«Zvijačno	tem
bilo» (Perfido	invito)	„
film.	”, 2
Petek, 9. apr.: se	ponovi.	'^n
V tednu se začnejo predstp r ob 18, zadnja ob 22. Ob nedet.:;' m	praznikih začetek	ob 16, ! ,J<
dnja ob 22.	fsk
PROSEK	et j
Sobota, 3. apr.: «Ribič iz Lui v ne» (Il pescatore della slana). Barvni film.
Nedelja, 4. apr. ob 17: se poli 61n: Sreda, 7. apr. ob 19.30: «Prepl -. ; (Sgomento).	t-.
NABREŽINA
Sobota, 3. apr. ob 20: «Mesto s hote» (Citta del piact RKO film.	e	ei
Nedelja, 4. apr. ob 16. in 20:tt,„ ponovi.	.
Sreda, 7. a,pr. ob 20: «Kupčij!81" nedolžnimi» (La tratta d"f> innocenti). Universal flirtile s DOLINA	m	3
Sobota, 3.	apr. ob 19.30:	a%	(
barvni film «Razkošno Ki e r j en je»	(Crociera	di	lu'sP	p
Nedelja, 4. apr. ob 17.30 in lSastc se ponovi.	j n
Petek, 9. apr. ob 19.30: «NevVJ ška luka» (Il porto di rhšl York). Amer. film.	klij
Prejšnji teden so- agenti finančne straže ustavili na Riva Trajana tovorni avtomobil št. TS 8642. Pri preiskavi vozila so našli 760 litrov bencina, ki je bil namenjen ribiškim čolnom in kot tak prost carine. Dve osebi, ki sta bili na tovorniku pa sta hoteli bencin verjetno prodati zasebnikom, zato ju je finančna straža pridržala in za-plenila blago.
Na Opčinah je izvidnica finančne straže zaplenila 8 kg vtihotapljenih ameriških cigaret. Sodišču je prijavila štiri osebe, ki so zapletene v tihotapsko afero.
*** Prejšnji petek je 51-letni Ivan Kosmač iz ul. Soncini podrl z motorjem v u,l. Carducci 15-letno Magdaleno Sahar z Reške ceste 48, ki je hotela ravnokar prekoračiti ulico. Prepeljali so jo v bolnico, ker so zdravniki ugotovili udarec -na senčni strani glave in zlom ključnice. Ce me nastanejo komplikacije bo okrevala v 20 do 30 dneh.
*** Zaradi tatvine blaga v vrednosti 400.000 lir sta se morala zagovarjati pred kazenskim sodiščem 27 le:ni Carlo L arsi in 26-letni Duilio Danielis z Reške ceste. Obsojena sta bila vsak na 1 leto zapora in 9.000 lir globe. Na razne kazni je bilo obsojenih še osem oseb, ki so kupovale u-kradeno blago. Blago sta ukradla v trgovini Danila Drožine na trgu Belvedere.
*** S skokom v morje je hotela izvršiiii v soboto samomor 43-letna Carla Ambrosi vd. Del-1 Acqua. Dva -mimoidoča delavca sta jo še pravočasno, izvlekla iz vode in poklicala RK, ki jo je prepeljal v bolnico. Samomorilni poskus ni imel nobenih težkih posledic.
**.* V soboto je vojaški avto povozil v ul. Flavia 45-letnega Stanislava Senabora iz ul. Tartini 14, ko je -hotel, preko ceste. Pri padcu je odnesel lažje poškodbe, ozdravljive v kakih lil dneh.
*** v ponedeljek je umrl na I. kirurškem oddelku splošne bolnice 60xletni Ivan Rižnar, bivajoč v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. V bolnico j-e bil sprejet 21. marca. Takrat ga je podrl v bližini «Aquile» neki osebni avtomobil.
*** Kazensko sodišče je te dni obsodilo na- 5 let in 9
mesecev
zapora Torina Tornielli iz Be-
netk, ki je okradel 67-letno Caterino Pich iz Videmske ceste. Naivna ženska mu je zaupala hranilno knjižico, ki jo je slepar spretno ponaredil in -tako dvignil sko-ro- vse prihranke v znesku nad milijon lir.
*** Zvedelo se je, da je za-
1’vr
vezniško vojaško sodišče znkltll kazen na podlagi amnestije ij : nemu razgrajaču in pretefL Mariju Ve-nier, ki je bil svf-L obsojen na 5 leit in 10 m-eSL^a zapora zaradi nedovoljene pfhfl s tl orožja. Venier je takrat «olj žal iz bolnice in se presel'kns Italijo. Vrnil se je pred L v, kim. Obsedeti bo. moral torej mo še 2 leti in 4 mesece. ,6[|
V dneh od 25. do 31. marc|j. je v tržaški Občini rodilo tr-ck, umrlo je 52 oseb, -P0» je bilo 20.	, s
__________________________________Jeli:
Odgovorni urednik RUDOLF B-LAZIC (Biag>'Q-
Založništvo «DELA» -a Tiska tip. RIVA, Torrebianc^g
Sklicanje občnega zbora.
Dne 3. aprila 1954 ob t(, bo v dvorani- Zveze eno* sindikatov v ulici Zonta : prvo sklicanje rednega ob' ga zbora članov Kmetijske U bavne in prodajne zadrug i' Na občnem zboru se bo jr pravljalo in sklepalo o naS®c njih točkah
DNEVNEGA REDA ;
1- Izvolitev delovnega p'1 sedstva;
2.	poročilo upravnega
3.	poročilo nadzornega odb1’
4.	predložitev, diskusija in ‘L britev obračuna, ki seji zaključil 31. decembra 't
5.	izvolitev novega upravi1' sveta in imenovanje dišča;
6.	razno.
V primeru nezadostnega i vila članov na prvem skl1;
prvem
nju občllega zbora (KpV:
se tudi predvideva), bo sklicanje zasedanja občllj,»J zbora z istim dnevnim ref1, t v istih prostorih in ob isti[
4. aprila 1954.	't
Upravni 5'1U(
-_____________________-Ì!
I]
L<ve
Trg Duca degli AbruzZ' predvaja sovjetski film
«Veliki preokref» Jj (Stalingrad)