O učenem  psičku.
uj me' pazno, čuj me pazno,     Glej, kaj tu sera zate skrival..
Kodrasti ti psiček,                        Polna to je skleda —
Stori precej, kar ukažem             Ker si priden, polizati
Jaz, tvoj gospodiček.                    Smeš jo zdaj seveda.
Zdaj gosposko se na noge           A le urno, da uprežem
Zadnje mi usedi,                         Te pred vozek novi,
Migljeju na hip poslušen              Da zbežala bova dalje,
Bodi in besedi!                            Kot bežž vetrovi...
Zdaj poskoči! V prah mi lezi!     Pa kako! Ti se ustavljaS?
Vnovič se obnesi                         To ni nič, oj ptiček.
In ta kamen tamkaj s ceste         čuj me, čuj me, le nikari
V gobčeku prinesi!                      Biti tak teliček.
Glej, kaj jata silnih vrabcev        Jaz te branim in te hranim,
Tam na pragu dela!                     Da ti ni stradati,
SkoCi tja, drugače bode               A zato i, kakor hoeem,
Palica ti pela . . .                        Moraš zaplesati. ..
No, kako si res ti priden ..         Čuj, drugače te privežem —
A. kako si v jezi. .                      ProC prostost bo, psiček . . .
Nič ne de, oj ljubi psiček,           In privezan stal boš v hlevu,
Le k nogam spet lezi —             Kakor kak osliček.
Lucijan   .