Rokopisi se ne vračajo. Flaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ni. št. 1. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ^'die bodoča d&šavma 'politika Značilni govori ministrov in poslancev na shodih JRKD -Za nravnavo naše kreditne politike in za ozdravljenje naših denarnih zavodov - Inflacije ne bo! -- „Politika JRKD mora biti kmetska ali pa je ne bo!" Preteklo nedeljo se je zbralo na zborovanje JRKD na Igu pod Krimom pri Ljubljani kljub slabemu vremenu in kljub delni povodnji po okolici nad 400 kmetov iz podkrimskih občin, da slišijo, kaj jim bodo povedali njihovi zastopniki v vladi in v parlamentu in da na drugi strani tudi sami povedo svoje želje. Na zborovanju sta govorila gg. minister Pu-celj in poslanec Koman. Govor ministra Puclja. Minister Pucelj je rekel med drugim: »Prihajam med vas kot mož, odkritosrčen in iskren, in samo tak mož lahko pove nekaj koristnega. Na politiko je treba vedno gledati pravilno. Treba se je učiti in jo zasledovati. Nikdar pa ni na mestu malodušje! Gre za državo! Kaj pa je država? Država je kakor velik grunt, kakor zveza velikih gruntov. Vi pa sami veste, kakšen boj je z družino na na gruntu, kaj vse mora potrpeti in pa urediti gospodar. Tu mora reči da, tam zopet ne in zopet ne, kajti gospodarjeva beseda je zadnja. On mora skrbeti, da se grunt ne razbije, da reši družini zemljo in življenje na njej. Kakor v družini, ko včasih vleče ta v to, drugi zopet v drugo stran, tako so tudi v državi različni stanovi in vsak se bori za to, da bi njegovi nazori bili uveljavljeni. Pri vsem pa je treba organizacije, zatorej se organizirajte tudi vi in vsi drugi v naši vsedržavni stranki. Nikoli več ne bo dovoljeno organizirati v naši državi kake pokrajinske stranke, ki vlečejo vsaka k sebi. Eden mora biti gospodar, vsi pa za hišo. (Živahno pritrjevanje^) Dolžnost vsakogar je, da gre v stranko, in dolžnost mož in fantov, ne samo pravica je, da vplivate organizirani v stranki, na dogodke v politiki. v . Za tem se je g. minister dotaknil vprašanja, ki je mnogim na jeziku, vprašanja inflacije. Varajo pa se oni, ki mislijo in verujejo, da bo do tega prišlo. Vlada ima v svojem programu izpremembo zakona o zaščiti kmetov. Poživila se bo gradbena delavnost in se bodo pričele graditi ceste, razne železnice in drugo, s čimer se bo dvignil promet bankovcev in se bo ustvarila prilika zaslužka vsem. G. minister je obrazložil tudi, da se bodo sklepale nove trgovinske pogodbe z raznimi državami. Vlada ima ogromne težave, vendar dela. Ena tolažba naj nam ostane: Ni najslabše pri nas in če boste vsi pomagali graditi in boljšati razmere v svoji hiši, v svoji državi, bo vse v redu! Govor ministra Puclja so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem, ravno tako pa tudi govor poslanca Komana. Ta je rekel med drugim: »Iz sedanje krize, ki tlači ves svet, bomo kmalu izvozili ter se bodo dvignile cene tudi kmetijskim pridelkom, V narodni skupščini se je uredilo več novih zakonov, med drugimi tudi zakon o kmečkih občinah. Novi občinski proračuni bodo sestavljeni že na podlagi združenih občin in se bo prav gotovo lažjo delalo. Tudi zakon o banovinskih samoupravah nam bo služil, ker se bo z njim močno povečal delokrog banovin in se bo marsikaj lahko reševalo doma, kar se doslej dni. Dobimo tudi zakon o obvezni telesni vzgoji in zakon o gasilstvu. Mladina se bo vežbala od 14. do 20. leta, posebno ob nedeljah in praznikih. Namen zakona je, da se vzgoji naš moški naraščaj v narodnem duhu. Tudi se bo potem lahko znižal vojaški kadrski rok ter bo država prihranila pri tem milijone. Predvideni so tudi po-mladki pri gasilstvu ter se bodo lahko tudi ženske vežbale v samaritanski službi. Pripravlja se dalje novela k agrarnemu zakonu in bodo zapadla agrarni reformi tudi nekatera posestva, ki doslej še niso bila razdeljena. Govornik je potem orisal kvarni vpliv punktacij dr. Korošca, s katerimi so dobili naši sovražniki orožje proti naši domovini. Mi pa ne damo, da bi se barantalo za našo zemljo in naš narod, zato hočemo močno državo.« Z največjim odobravanjem pa so pozdravili poslušalci besede g. poslanca Komana, ko je rekel: »Politika vsedržavne stranke JRKD mor« biti kmetska in ljudska, ali pa je ne bo!« Zborovanje JRKD v Novem Sadu Preteklo nedeljo se je vršilo tudi v Novem Sadu (v Vojvodini) veliko zborovanje JRKD. Na tem zborovanju je govoril tudi minister dr. Albert Kramer. Minister dr. Kramer je v svojem govoru najprej razložil pomen in namen JRKD in tolmačil pomen narodnega in državnega edinstva za male ljudi (kmete, delavce in obrtnike), potem pa je prešel na gospodarska vprašanja. Rekel je med drugim: Mi se v naši državni politiki sedaj odločno borimo, da dosežemo boljšo situacijo za glavne kmečke pridelke. Vlada se bavi sedaj vedno bolj intenzivno s problemi naše splošne kreditne politike, s problemom ozdravljenja naših denarnih zavodov in s problemom zaposlitve širokih slojev naroda, ki bi znova zaposleni v veliki meri pripomogli, da se naša splošna gospodarska situacija izboljša. Vse te težke naloge, ki čakajo vlado, bodo dva ali trikrat težje rešljive, če se naš narod v svoji večini ne bo angažiral za izvajanje te naše državne politike. Lažje pa jih bo rešiti, če se bodo trezni jugoslovansko misleči Srbi, Hrvati in Slovenci zbrali v veliko vojsko, odločeno, da izvojuje bitko do končne zmage jugoslovanske ideje. . Samo pozitivna politika onega, ki danes v našem narodu sistematično dela, ima vidne in jasne cilje in jasen program, a to je samo politična organizacija, katero predstavlja JRKD. Mi se moramo združiti t veliko narodno vojsko, v delovno vojsko naroda, ki je bil mobiliziran pri volitvah 8. novembra in ki mora sedaj iti od zmage do zmage. Pozdrav v imenu Slovencev. Svoj govor je končal minister dr. Kramer z besedami: 1 »Ob koncu mi dovolite, da vas pozdravim še kot Slovenec s terena, kjer borba za nacionalno misel ni lahka in kjer je naša jugoslovanska ideja, organizirana v naši stranki, zmagala. Trdno verujem v njeno popolno zmago in vas zato pozdravljam kot Slovenec ter vam kličem: V vseh stvareh naše nacionalne in državne politike čutimo skupno, kajti te velike stvari morajo biti skupne vam v Vojvodini, enako kakor onim v Šumadiji in nam pod Triglavom.« Balkanski pakt Ženevski dopisniki raznih listov ugotavljajo na podlagi svojih opazovanj, da ni izključeno, da že obstoji nova zveza balkanskih držav, kateri pripadajo Bolgarija, Turčija, Albanija in Grčija, pod vodstvom Italije. V Ženevi so opazovali, kako se zastopniki omenjenih držav v Ženevi vedno sučejo okoli italijanskega zastopnika barona Aloisi-a in kako v vsakem slučaju nastopajo enotno, po italijanskih navodilih. Ves o »balkanskem paktu« ni neverjetna in je zato za nas nad vse važna. Ce pomislimo, kako tesne so zveze Italije z Avstrijo in Ogrsko na severu naše države, potem nam postane takoj jasno, kaj namerava Italija doseči na Balkanu! Italijanska politika glede Balkana nam postane lahko razumljiva, če pomislimo, da živi v Italiji na skoro enako velikem prostoru kakor jo Jugoslavija, štirikrat toliko ljudi kakor pri nasi Za takšno množico doma ni dovolj kruha in zato si mora Italija odpreti pot v svet. Na zapad in na sever je Italiji pot zaprta, ker sta Francija in Nemčija že itak preobljuderui, na Balkanu pa je se precej prostora. Nedolžni Balkan je dalje »točka najmanjšega odpora« — po italijanskem mnenju — in zato je razumljivo, da stremi vsa italijanska politika za Balkanom. Štev 22. PnWn,n" »'»'»«■ * *of«»M. Ljubljana, 31. maja 1933. Milijonska kulluvna ustanova Ustanova Josipa in Marije baron Švegel - Za znanost in umetnost Slovenci se ne moremo ponašati z velikim številom bogatašev, ki bi bili darovali za splošno koristne ali dobrodelne namene velike vsote, dasiravno žive tudi med nami precej petični ljudje. Posebno v novejšem času so primeri take radodarnosti precej redki. Zato pa je javnost toliko bolj iznenadena vsled poročil, da sta zapustila ranjki baron Josip Švegel in njegova nedavno umrla soproga Marija znaten del svojega premoženja za veliko kulturno ustanovo. Kdo je bil baron Josip Švegel? Avstrijski tajni svetnik baron Josip Švegel je bil rojen 29. februarja 1836. na Gorjah pri Bledu. Po dokončanih študijah (v Ljubljani in na Dunaju) je vstopil v diplomatsko službo, kjer se je v najtežjih poslih odlično udejstvoval. V priznanje njegovih zaslug mu je avstrijski cesar podelil baronsko čast in ga odlikoval z imenovanjem za tajnega svetnika. Na svojo deželo in na svoj rojstni kraj baron Švegel ni nikdar pozabil, zlasti ne v dobi, Iko je bil državni in deželni poslanec, in baš njegovemu mogočnemu vplivu se mora bivša Kranjska dežela zahvaliti za mnogo, zlasti gospodarskih uspehov. Njegova soproga Marija je bila iz znane tirolske (italijanske) rodbine de Battisti, izredno izobražena plemkinja, ki se je popolnoma poglobila v mišljenje svojega soproga. Oporoka. Baron Josip Švegel, ki je umrl začetkom svetovne vojne, je postavil za glavno dedinjo svojega milijonskega premoženja svojo soprogo, bogato pa se je spomnil tudi svojih sorodnikov, zlasti svojega nečaka dr. Ivana Švegla, ministra n. r. in poslanika, ki živi na veleposestvu v Gorjah. V svoji oporoki pa je tudi določil, naj dobi večino njegovih skoro iz vseh krajev sveta nabranih umetnin tedanji Kranjski deželni — sedaj Narodni — muzej, njegova soproga pa naj določi, kateri predmeti naj se izroče muzeju, ki naj jih brani v posebni zbirki. Milijonska ustanova V svoji oporoki je baron Josip Švegel določil dalje 1 milijon kron za ustanovo, iz dohodkov te ustanove pa naj bi se izplačevale pod vodstvom posebnega kuratorja vsako leto podpore v znanstvene, umetniške in humanitarne namene. Vse določbe v oporoki svojega soproga je ranjka baronica Marija do podrobnosti izpolnila. Volilo za »Dečji dom« Storila pa je še več: neko svojo hišo na Dunaju je zapustila »Dečjemu domu kraljice Marije« v Ljubljani. Volilo 1 milijona kron, ki ga je bil določil pokojni baron Josip Švegel za ustanovo, pa se je vsled znanih valutnih izprememb skrčilo na skromnih 250.000 dinarjev. Zato je baronica Marija določila, naj pripadejo ustanovi (po smrti njene sestre in njenega nečaka) še tri hiše v Ljubljani, ki so vredne več milijonov dinarjev. Tako bo ustanova Josipa in Marije barona Švegel ena največjih narodnih ustanov v naši deželi. Velikemu dobrotniku in blagi njegovi soprogi pa naj se ves narod izkaže hvaležnega za njegovo plemenito velikodušnost. Čemu vse lo? Nepremišljena dejanja zapeljancev -- Nepotrebne žrtve - Slab znak naše „kulture" Ni še' dolgo tega, morebiti mesec dni ali dva, ko je v stanovanju šolskega upravitelja v Cerkljah ob Krki pozno ponoči počil »peklenski stroj« in samo srečen slučaj je nanesel, da eksplozija ni zahtevala nobenega človeškega življenja. Orožniki, ki so to zadevo preiskovali, so kmalu izsledili 3 fante in jih izročili sodišču v Krškem v nadaljnje postopanje. Fantje so se sprva izgovarjali in branili, kakor so se pač znali, po večtedenskem zaporu so se pa le omehčali in so izpovedali, da jih je napeljal na tisto brezumno dejanje njihov domači g. kaplan. Po tej izpovedi so orožniki prijeli tudi g. kaplana in še nekega posestnika kot moralna krivca ... Zadnjo besedo bo imelo seveda sodišče (v Novem mestu). Pred dobrim tednom pa je slavil Sokol v Št. Vidu pri Ljubljani neko svojo slavnost. Tudi ta slavnost nekaterim domačim fantom ni dala miru in so sklenili slavnost motiti s tem, da bodo zvečer motili električno razsvetljavo slavnostnega prostora s tem, da bodo prerezali električni vod. Pri tem poslu pa je imel fant, ki je hotel vod prerezati, veliko smolo: prišel je po nesreči v stik z vodom in močan električni tok je fanta tako obžgal, da je že naslednjega dne v ljubljanski bolnišnici umrl... To sta samo dva pojava, ki pričata dovolj glasno, kako strahovito se je razpasla med ljudmi politična podivjanost. Politično podivjanost opazujemo sicer tudi v drugih deželah, v Nem, čiji, v Avstriji in drugod, toda v tako odurni obliki in tako brez glave in pameti kakor pri nas se ta nesrečna bolezen menda nikjer ne pojavljal Ljudi, ki so nam nasprotni, a imajo le še nekaj zdravih možganov in troho razsodnosti v glavi, si dovoljujemo vprašati: Kaj pa hočete s takimi brezglavimi dejanji doseči? Mar mislite, da se bo res ves svet prekucnil, če ubijete ubogega učitelja — in to enega samega! — ali pa če za par minut zatemnite ta ali oni veseliški prostor? Na mesto umorjenega učitelja bo prišel drugi in ugasnjene svetilke bodo čez nekaj minut zopet zažarele! Trpeli pa bodo zaradi takih pobalinstev ljudje, ki navadno niti ne vedo ne, kaj je politika! Zato pravimo vsem, ki imajo še nekaj srca in nekaj razuma v sebi: S pobalinstvi se dandanes politika ne dela, ampak samo s pametjo! Zdrava pamet pa nam pravi, da je moč in avtoriteta naše države še vedno tolikšna, da javnega nasilja in pobalinstev ne more in ne sme trpeti od nobene strani! Zato pa je blaznost, zaletavati se v tako močan zid kakor je moderna država! Mi Slovenci se radi baliamo — najrajši pred samimi seboj — s svojo »kulturo«. Vprašamo: Ali so pobalinstva, kakor smo jih omenili zgoraj, znak kulturnosti, omike in izobrazbe ali pa so to dokazi podivjanosti? Premislite to in se po tem ravnajte vsaj v bodoče! ItlofeNjjte zadnje novosti v raznih barvah in oblikah nudi MmiCO BOGATAJ (prej Pok) TRGOVINA KLOBUKOV LJUBLJANA, STARI TRG 14 Domača postrežba I Cene nizke! Sokolski tabor v Vižmarjih Na Vnebohod je Sokolsko društvo Št. Vid-Vižmarje z velikim taborom proslavilo svojo 25-letnico, združeno z razvitjem novega prapora, ki sta mu kumovala ban dr. Drago Marušič in ga. Komanova, soproga nar. poslanca Albina Romana. Proslava, ki se je je udeležila mnogoštevilna sokolska javnost od blizu in daleč, je bila lepa manifestacija sokolskega dela in duha. Poleg uspelega telovadnega nastopa se je vršil tudi velik tabor z razvitjem novega prapora. Ban dr. Drago Marušič je kot kum izročil novi prapor z lepim posvetilnim nagovorom, v katerem je v vznesenih besedah tolmačil idejni pomen prapora in njegovih barv, ki so izraz našega duhovnega in srčnega hotenja in čuvstvovanja. * Konferenca Male antante Od 30. maja do 1. junija se bo vršila konferenca ministrov za zunanje zadeve dr. Beneša, dr. Jevtiča in g. Titulesca v Pragi. Posvetovali se bodo in sklepali o sledečih točkah: 1. o splošnem političnem položaju, 2. o načrtu za medsebojno gospodarsko sodelovanje. Glede splošnega političnega položaja bodo razpravljali: 1. o akciji za revizijo mirovnih pogodb, 2. o razorožitvi, 3. o stališču, ki naj ga zastopa Mala antanta na svetovni gospodarski konferenci v Londonu, 4. o odnošajih držav Male antante do Italije, Nemčije, Rusije, Poljske, Mad-jarske in Avstrije dn 5. o splošni politiki Male antante. Glede gospodarske politike pa bodo razprav, ljali: 1. o določitvi štatuta za medsebojno gospodarsko sodelovanje, 2. o organizaciji gospodarskega sveta Male antante in 3. o možnosti ustanovitve gospodarske zajednice Male antante. Program konference je torej dovolj obširen. Glede političnega sodelovanja se bo gotovo našla pot za sodelovanje na celi črti, ker ogroža akcija za revizijo mirovnih pogodb vse tri države v enaki meri; za gospodarsko zbližan je pa bo težje najti srednjo pot, ker so gospodarski interesi v Mali antanti združenih držav precej različni in jih ne bo lahko spraviti na enotno črto. * Proti reviziji mirovnih pogodb Veliko protestno zborovanje v Beogradu Preteklo nedeljo so sklicali zastopniki številnih narodnih organizacij velik shod v Beogradu, da protestirajo proti nameri nekaterih velesil, ki hočejo z revizijo mirovnih pogodb revidirati zlasti današnje državne meje. Zborovanja se je udeležilo nad 30.000 ljudi. Poseben pomen je dobilo to zborovanje s tem, da so se ga udeležili tudi odlični češki in romunski politiki, ki so s tem krepko podčrtali neomajno solidarnost držav Male antante v tem vprašanju, ki ne morejo mirno dopustiti, da bi se jim jemalo to, kar je bilo pridobljenega v krvavi vojni s potoki krvi. Pcdobna zborovanja so priredili tudi v raznih čeških in romunskih mestih in zato ni dvoma, da je tudi zunanji svet slišal naš glas, t. j. glas tistih, ki bi imeli kvečjemu vzrok zahtevati revizijo meja v svojo korist, ne pa v svojo škodo! * f Ivan Roškar Pri Sv. Jurju v Slovenskih goricah je pretekli teden preminul v starosti 73 let bivši poljedelski minister in nar. poslanec Ivan Roškar. Pokojnik, ugledna in spoštovana osebnost, je zastopal naše obmejne kraje Slov. goric že v dunajskem parlamentu, po prevratu pa v beograjski narodni skupščini. V naši državi je bil tudi minister za kmetijstvo. Kot kmet-samouk se je s pridnostjo in prirodno inteligenco povzpel na tako visoko mesto vsemu kmetskemu narodu v ponos. Bodi mu ohranjen časten spomini Poplača zvestobo! Davno že ste spoznali njegovo vrednost — Schichtovo terpentinovo milo je nenadomestljivo. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko »JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. ..ampak poprej za namakanje: TERPENTINOVO MILO\ hvala! S.T.J2-J? PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Povodnji in požari Silni nalivi. — Sava, Ljubljanica, Krka in nešteto potokov se je razlilo čez bregove. — Velika korist regulacijskih del. — Kmetje, zavarujte svoja poslopja! Hudo deževje, ki so ga nam prinesli zadnji dneva preteklega tedna, je imelo za posledico veliko in naglo naraščanje rek in potokov skoro v vseh delih Slovenije. Večina retk pa je prestopila svoje bregove in se razlila daleč po sosednjih poljih. Posebno močno so narastli potoki na Notranjskem, kjer je padlo največ dežja. Tudi ljubljanska okolica z Barjem je močno prizadeta, ker je Ljubljanica močno narastla z vsemi svojimi pritoki vred, tako da se da priti v nekatere vasi le po velikih ovinkih. Tudi Krka je preplavila vse nižje ležeče kraje in nanesla na polja obilo peska in prodja, odnesla pa s seboj veliko rodovitnega sveta. Škoda, ki jo je napravila povoden j, je ponekod prav občutna. Vode so močno narasle tudi na Štajerskem, vendar pa doslej ne poročajo od nikoder o večjih nesrečah. Pač pa trpi štajerski del Dravsko banovine od večnih požarov. V najnovejšem času je gorelo v Zibiki, potem v Tuntovcu in v Gradiškem dolu. Ob naraščanju vod so povsod, kjer imajo le količkaj urejene hudournike, opazovali blagodejni vpliv regulacij. Zato bo treba za izvršitev takih del na vsak način najti potrebna sredstva, ki se, kakor kažejo sedanje izkušnje, obilo izplačajo. Glede požarov pa moramo vedno in vedno ponavljati opomin: Kmetje, zavarujte se! Nesreča nikdar ne počiva in zato mora biti vsak pripravljen, da posledico nesreče omili s pametnim zavarovanjem! Heraška nadloga na deželi Nasilneži in delomržneži. — Zlo je treba zatreti magari s surovo silo! V najnovejšem času se je zlasti po deželi zopert silno razpaslo beračenje. Podoba je, kakor da so berači organizirani, kajti komaj odide iz vasi ena tolpa, se že pojavi druga, tako da ljudje nikdar ne pridejo iz strahu, kdaj jim bo začela hiša goreiti nad glavo, če se beraški bandi zamerijo. »Berači« pa, ki danes veselo potujejo od vasi do vasi, navadno niso pravi, potrebni reveži, ampak so večinoma delomržni lenuhi in postopači, ki se pritepajo v deželo od vseh strani sveta. Domačin je med njimi prav redek pojav. Ti pritepenci pa ne samo da nočejo delati, čeprav je na kmetih sedaj dela dovolj, ampak izsiljujejo od ljudi z grožnjami denar, vino, meso itd., česar ljudje še sami nimajo. Ta potepuška in tatinska svojat ogroža danes že skoro vsako vas. Zato pa je skrajni čas, da varnostni organi to sodrgo brezobzirno polove in jo odženejo tja, odkoder se je natepla. Mi smo država reda in miru in zato je treba poseči magari tudi po najbolj okrutnih sredstvih, da se potepuštvu in grožnjam s požari itd. napravi enkrat konec, če ne, bodo kmetje prisiljeni, da napravijo v sporazumu z oblastjo mir in red sami. USTAVA REFORMIRANE KRŠČANSKE CERKVE Nj. Vel. kralj je na podlagi čl. 28. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije predpisal in proglasil ustavo reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije. Besede in dejstva! Lepe besede na konferencah, dejanja so pa drugačna! Našo dobo bodo poznejši zgodovinarji skoro gotovo imenovali »dobo konferenc«. Ne mine še prav ena knferenca, se že začne druga, nobena pa ne rodi zaželjenega sadu. To vidimo zlasti pri konferenci za razorožitev. Ta se vleče že kakor morska kača, pa je še ni konec in kakor kaže, konca tudi še ne bo kmalu, dasi ravno je vprašanje razorožitve dandanes najbolj važno, ker izboljšanje današnjega žalostnega gospodarskega stanja je odvisno v prvi vrsti od tega, ali bo svet še nadalje metal denar skozi okno za neproduktivne izdatke za vojne ali pa bo porabil denar za plodonosno ustvarjanje. Akcija za ohranitev miru je dandanes že tako močna, da ga ni državnika, ki bi se upal javna zagovarjati vojno, pač pa vsi do zadnjega govore, kako silno vneti zagovorniki miru da so. Tako govore... Kaj nam pa povedo dejstva? Dejstvo je, ki ga ne more nihče utajiti, da je francoski državni zbor brez ugovora odobril vladi nove, ogromne kredite za utrjevanje francoskih meja in za nabavo novega vojnega orodja. Dejstvo je, da grade Anglija, Francija, Itali-lija, Amerika itd. vedno nove in vedno večje in močnejše vojne ladje. Dejstvo je, da vlivajo v Nemčiji nove topove (najmodernejše!) in da neka tvornica strupenih plinov v Hamburgu dela noč in dan. Dejstvo je, da je Hitler svojo organizacijo postavil popolnoma na vojaško podlago in uvedi povsod strogo vojaško disciplino. Dejstvo je, kar nam dokazuje zgodovina, da se pojavljajo v državah »koncentracijske« vlade (brez strank) vedno le takrat, če pričakujejo ve-like dogodke. To so dejstva, katerim bi pridejali lahko še še lepo število drugih. Za pametne ljudi pa zadostuje že to, kar smo našteli. Treba bo torej še mnogo dela in treba bo popolnoma prenoviti in preroditi mišljenje ljudi, predno bomo mogli računati na trajen mir med narodi in državami. Skupščina mesarjev in klobasi-čarjev Dravske banovine se vrši za časa velesejma v torek 6. in sredo 7< junija 1933 po sledečem sporedu: V torek ob 19. uri zvečer otvoritev kongresa v veliki dvorani restavracije »Zvezda« v Ljubljani. Referira zbornični svetnik g. Windischer Josip ml. iz Novega mesta: »Položaj mesarske obrti v Dravski ban novini.« Po kongresu istotam pozdravni večer na čast udeležencem iz drugih banovin in Dravske banovine. V sredo 7. junija 1933 od pol 9. uri dopoldne zbirališče pred magistratom, ogled mesta (mestne klavnice, sejmišča, nebotičnika itd). Ob pol 11. uri dopoldne ustanovni občni zbor Zveze mesarskih združenj za Dravsko banovino v zbornici. Popoldne ob 2. uri skupni obisk velesejma. Z velesejmsko legitimacijo je dana ugodnost za polovično vožnjo po državnih' železnicah. Prijavljeni so zastopniki iz Beograda in Zagreba. Skupščini bodo prisostvovali zastopa niki javnih oblastev. Prijave je pošiljati na naslov: I. Zan, mesarski mojster, Ljubljana, Šolski drevored. Vabimo mesarje obrtnike iz celo Dravske banovine, di se udeleže mesarskega kongresa, ki bo mejnik v razvoju strokovne organizacije tega stanu. Mladina Kmetsko-delavski mladini! Tretjega junija bo občni zbor Zvez© kmetskih fantov in deklet, central© šestdesetih Društev kmetskih fantov in deklet, v katerih je organizirana vsa ona kmetsko-delavska mladina, ki sledi svojemu notranjemu ukazu po združitvi, spopolnitvi izobrazbe in poglobitvi znanja po osnovni šoli. Vsako leto se ta mladina sestaja, polaga račune izvršenega dela, kuje delovne načrte za prihodu j ost in z velikim optimizmom zre v boljšo bodočnost. Že deveto leto bo letos zbrana v v Ljubljani in njen mladi klic, poln energije, požrtvovalnosti, neustrašenosti, ambicije in mladinske vztrajnosti, bo veljal v prvi vrsti oni kmetsko-delavski mladini, ki stoji ob strani ikmetsko-delavskega mladinskega pokreta in ncoe spoznati važnosti in pomembnosti borbe tega pokreta za kmetsko-delavski stan. Težiti so časi, v katerih mladina preživlja evoja mlada leta. Povsod vadi neurejenost, neskladnost stanov in večno borbo človeka-posa-jneznika nad skupnostjo. Socijalna pravičnost, družabna enakost in blagostanje naroda podlegajo kratkovidnim in strankarskim zahtevam peščice ljudi. Če so ozremo v delavsko ali kmetsko hišo dn če pogledamo v delavnice -malih obrtnikov, vidimo povsod isto sliko: bedo, pomanjkanje, na obrazih življenjsko utrujenost in upadlost ter strah še pred slabšo bodočnostjo. Narod, ki ga po mneju, izraženem v govorih po parlamentih in na javnih zborovanjih velikih državnikov, tvorita kmet in delavec, ta narod je danes gmotno in duševno uničen. Ob vsaki priliki se kaj rado poudarja, da trajnost lin moč države zavisita od blagostanja naroda. Kako smešna je ta trditev, ko vendar vidimo, da ravno »narod« inima blagostanja. Gotovo sta kmet in delavec počaščena od zgornjih besed raznih odličnikov, vendar je njima težko živeti od golih besed. Kmetska mladina! V soboto boš zopet zborovala in predložila bilanco svojega dosedanjega dela. Že vnaprej lahko rečemo, da je bilo Tvoje delo obilno in za narod koristno. Ko boš postavljala pred sebe nove zahteve, bodi širokogrudna, odkritosrčna, jasno in neustrašeno povej svoje misli in namere. Povdari odločnost borbe za kmetovo in delavčevo boljšo bodočnost. Zahtevaj, daj duška svoji notranjosti, ki se je odločila za idejo in program kmetsko-delavskega mladinskega gibanja. Odkloni s povdarkom višjega poslanstva ideje vsako hlapčevanje in podrejeno službo nekaterim — za par dinarjev. Ne vdaj se kompromi-sarstvu, ki je časovno in ki idejni program razjeda in uničuje. Izključi vsako barantanje s Tvojo idejo, odvrži od sebe vse, kar je neiskrenega in potuhnjenega. Tvoja misel je višja in občestvena. Služiti mora narodu, njegovim pravicam in dolžnostim. Brez zamolčanja povej, da vidiš vse ovire, zapreke in ozkosrčne namene poedincev, povej tudi, da so vse grožnje ničeve, da se ničesar ne ustrašiš v borbi za enakopravnost kmetsko-delavskega stanu z drugimi stanovi. Odkrito izjavti, da si pripravljena žrtvovati sebe v boju za zmago svoje ideje. S temi mislimi ,in željami na še hitrejši, uspešnejši razmah kmetsko-deHavskga mladinskega gibanja, bodite vsi mladi borci v beli Ljubljani iskreno in srčno pozdravljeni! Kreft Vlado. Važen opomin Vsem tov. društvom in delegatom za občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet 3. junija v Ljubljani! Vsem delegatom smo poslali poveriMce za občni zbor Zveze, kakor tudi vsa podrobna navodila za znižano vožnjo itd. Kdor ne bi do petka pisma prejel, naj gre osebno na pošto vprašat po prihodu petkove pošte. Društva, obvestite o tem vse delegate, da ne bo nesporazumov! Zveza. * Na binkoštno nedeljo vsi v Beričevo! Beričevo bo imelo v nedeljo pravi kmetski praznik. Ob 11. uri dopoldne bo v dvorani novozgrajenega Kmetskega doma slavnostni zaključek občnega zbora Zveze kmetskih fantov in deklet, katerega se udeleže poleg delegatov vseh v Zvezi včlanjenih društev iz vse Slovenije tudi najodličnejši predstavniki slovenskega kmetskega gibanja. Po občnem zboru bo za vse udeležence obČ. zbora prirejen skupen obed. Ob 2. uri popoldne bo pod pokroviteljstvom bana Dravske banovine tov. dr. Draga Marušiča slavnostna otvoritev Kmetskega doma. Po zaključeni slavnostni otvoritvi velika kmetska veselica. — Sodeluje vojaška godba iz Ljubljane. Iz Ljubljane v Beričevo in nazaj vozijo posebni avtobusi. Kdor čuti v sebi ljubezen do matere zemlje, kdor sliši klic naše vasi in zlasti klic njenih mladih borcev, ta bo prihitel na binkoštno nedeljo v Beričevo. • Kmetsko prosvetno društvo »Brazd a«, Ljubljana, se udeleži na binkoštno nedeljo otvoritve Kmetskega doma tovariškega društva v Beričevem deloma z okrašenimi vozovi, deloma z avtobusi. Zbirališč© na dvorišču Kolodvorske ulice štev. 7, odhod točno ob pol 12. uri. Vsi in točno! Odbor. * Iz naših društev Zapotok. Dne 5. junija t. 1. priredita pni nas Društvo kmetskih fantov in deklet in vaški gospodarski odbor domačo veselico na vrtu Andreja Kikl-a. Vabijo se vsi okoličani k obilni udeležbi. Sv. Bolfenk pri Središču. Tukajšnje »Društvo kmetskih fantov in deklet« priredi na bin-koštni ponedeljek 5. junija t. 1. v šoli veseloigro »Težke ribe«. Prijatelji kmetske mladiine vljudno vabljeni. Sv. Jurij ob juž. žel. I. redni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet« se je vršil v nedeljo dne 14. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne v tukajšnji osnovni soli. Razen lepe udeležbe članstva sta nas posetila ob tej priliki tudi delegata drameljskega »Društva kfid« tov. Andrej Jesenek in Jože Jager. Po pozdravnem nagovoru predsednika tov. Toneta Merslaviča so sledila poročila društvenih funkcijonarjev, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo društveno delovanje v prvem letu svojega obstoja prav živahno. In to seveda kljub vsem oviram, ki so bile stavljene njegovemu razvoju. Mladina gre z razsodnostjo korajžno preko tega k cilju. Za tekoče poslovno leto je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Tone Merslavič, podpredsednik Franc Šum rad a, podpredsednica Ivanka Muškatelc, tajnik Ivan Urleb, blagajni-čarka Nežiika Merslavič, odborniki: Jakob Fen-dre, France Hajnšek, Lojze Klajnšek, Nežika Kompolšek, Jože Rajši, Ivan Sivka in Marica Škoberne; namestniki: Anton Brečko, Ivan Fen-drih, Jakob Soline in Milka Boršič. Nadzorni odbor: Franjo Žagar, š. upr. in Miila Schreiner, š. upr. Nato se je razvil načrt za bodoče delo, predvsem pa je tov. predsednik priporočal vsemu članstvu, da se naroči na naš kmetski tisk, kakor »Grudo«, »Kmetski list« in knjige »Kmetijske Matice« ter ga vsepovsod razširja. Novi odbor si je nadel nalogo, podvojiti svoje delovanje. Orla vas. V soboto, 6. maja t. 1. smo imeli VIL redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet. V preteklem letu smo pridno delali, kajti prireditve so nam priča za to. Poleg tekme koscev, katero smo priredili v Letušu z mladinskim zborovanjem, smo tudi pridno igrali, imeli predavanja in napravili dva izleta. V zimskem času je naša knjižnica izposodila lepo število knjig, čitalnica pa nudi svojim članom raznovrstne liste in revije. Za tistega, ki hoče, dovolj na razpolago. Izvolili smo razen malih sprememb, stari odbor, kateremu predseduje tov. Franc Kronovšek, — V nedeljo 21. maja t. 1, smo priredili poučen izlet v graščino Novi klo-šter, kjer smo si ogledali napredno gospodarstvo, krasno živino in druge zanimivosti vrtnarstva in ostalega gospodarstva. Z izletom smo bili prav zadovoljni in se na tem mestu g. upravitelju za njegovo naklonjenost iskreno zahvaljujemo. Mlake pri Podzemlju v Beli Krajini. Novo ustanovljeno »Društvo kmetskih fantov in deklet« na Mlakah pri Podzemlju priredi dne II. junija tekmo koscev. Po končani tekmi bo velika društvena veselica na vrtu tov. Smuka na Mlakah. Igrala bo prvovrstna godba, za dober prigrizek in dobro kapljico bo posetnikom preskrbljeno. Pekli bomo jance na ražnju ter točili najboljša belokranjska vina. Vabijo se vsa tova-riška »Društva kmetskih fantov in deklet« ter vsi prijatelji in somišljeniki kmetske ideje ter organizacije, da skupno manifestirajo na prospeh in napredek kmetskega pokreta. Toplice na Dol. V nedeljo, 28. maja t. 1. se je vršil III. redni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet« pri tov. Gašparju Pelkotu. Poročal je tov. Kronovšek, ki nam je dal navodila za nadaljnje delo našega društva. Izvolil se je po večini stari odbor, le predsedstvo je prevzel tov. France Šober. Novi odbor si je nadel nalogo, da bo delovanje društva poživil in pritegnil v njega tudi mlajše moči. Pričakujemo najboljših uspehov! Podhosta. v Meniški vasi so se v nedeljo 21. maja t. 1. zbrali naši organizirani fantje in dekleta v prostorih tov. Trnika, kjer se je vršil III. redni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet«. Iz poročil društvenih funkcijonarjev je razvidno, da je društvo v preteklem letu dobro delovalo. Na občnem zboru je poročaj predsednik »Zveze« tov. Kronovšek, ki je navzočim razglabljal naš kmetski program in kakšne dolžnosti čakajo našo kmetsko mladino. Izvolil se je večinoma stari odbor, ki bo tudi zanaprej delal še z večjim veseljem za svojo mlado kmetsko organizacijo, ker vemo, da le v slogi je moč in naša rešitev! Št. Jurij ob Taboru. »Društvo kmetskih fantov in deklet« iz Središča ob Dravi je na praznik Vnebohoda 25. maja t. 1. gostovalo z igro »Veleja« v dvorani g. Komarja v Kaplji. Obisk je bil povoljen, če računamo, da je popoldne zelo deževalo, da je bil še bližnjim obisk otež-kočen. Igrali so naši Središčani zelo dobro, saj so želi splošno pohvalo in priznanje. So igralci, in so se tudi potrudili. Po igri so predvajali še šaljiv nastop »Na straži pri smodnišnici«, kar je izzvalo obilo smeha. — Po predstavi-so se zbrali Središčani in člani ter članice »Društva kmetskih fantov in deklet« iz Št. Jurja ob Taboru, Orle vasi in Št. Lovrenca v Sav. dol. v gostilniških prostorih tov. ZiLnika, kjer so se med seboj spoznali, zapeli par lepih pesmi in navezali razgovor na našo mladinsko organizacijo. Po par uricah, ki so hitro minule, smo se poslovili in si obljubili, da se bodo še sestali; do tedaj pa pridno na delo za našo sveto kmetsko stvar! Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Franc Jožefova« grenčioa. zlasti v srednji in visoki starosti izborno čisti želodec in čreva. kov ter kličem slava Gustavu Pircu.« Za njim so! položili krasne vence še drugi predstavniki kmetijskih podružnic in njegovi ožji prijatelji. Svečanost je zaključil pevski zbor z večno lepo pesmi* jo »Nad zvezdami«. nimiva in poučna ne samo za kmetovalce temveč tudi za meščanstvo. Priporočamo številen obisk razstav in predavanj našim kmetom, gospodinjam in mladini, kakor tudi drugim slojem. Modroci 11 Najcenejše in najboljše modroce (feder-modroce), otomane, mreže, divane, športne fotelje in garniture Vam nudi F. SAJOVIC, L'.r,!,"ž Vsa tapetniška dela po nizki ceni Pri številnih težkočah ženskega spuia povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica najboljšo olajša/o. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz Josefova« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobivt. se V lekarnah in špecerijskih trgovinah. f Vekosiav Spinčič Pretekli teden je zatisnil za vedno oči nar. poslanec Vekoslav Spinčič. Z njim je legel v grob velik narodni voditelj, učitelj in svečenik, čigar vse življenje je bilo posvečeno Bogu in narodu. Pokojnik je bil po rodu iz Istre, po mašniškem posvečemju se je posvetil študijam ter postal profesor; kot šolnik in zlasti kot parlamentarec je stal nad 50 let v službi naroda, za katerega mu ni bila nobena žrtev prevelika. Neustrašen je bil v borbi za pravice naroda; tujcu, ki je te pravice kratil, se je po-stavil v bran z vso svojo neukrotljivo voljo in borbenostjo. V svojem življenju dn delu je bil mož, kakršnih je malo; spomin nanj bo zapisan v slehernem srcu iskrenega Jugoslovana. Svečana počastitev spomina na grehu fjustava 2>z? (Ob 10 letnici njegove smrti) Tam gori pod veličastnim Triglavom v divno lepem Bohinju na pokopališču Sv. Martina v Srednji vasi, kjer vživa večni sen in pokoj učitelj in buditelj slovenskega kmeta Gustav Pire, se je zbrala na praznik Vnebohoda ob njegovem grobu ogromna množica kmetskega prebivalstva, da počasti spomin na tega velikega moža ob 10. letalci njegove smrti. Poleg domačinov bohinjskih kmetov, pa so bile številno zastopane tudi razne deputacije od drugod, katere je vodil v imenu slovenskih kmetov upravnik g. Janko Vičič iz Ljubljane. V deputaciji so bili: za Kmetijsko družbo podpredsednik Glavnega odbora g. Ivo Sancin in upravnik g. Anton Bukovic; za Ekonoma ravnatelj g. Anton Soršak; za Društvo kmetijskih strokovnjakov pa mlekarski ref. g. Fran jo Pavlica; za Kmetijsko podružnico Lesce župan g. Ivo Ažman; Kmetijsko strojno in mlekarsko zadrugo Zasip je zastopal načelnik g. Ivan Gole; Kmetijsko podružnico Gameljne delegat g. Anton Podgoršek; Kmetijsko podružnico Moste pri Komendi načelnik g. Josip Hočevar; Kmetijsko podružnico Bohinjsko Bistrico delegat g. Po deseti maši, ki se je brala za blagega pokojnika, je najprej zapel na pokopališču cerkveni pevski zbor pod vodstvom Jerneja Grma v srce segajočo »Viigred se povrne«. Na grobu se ga je v lepem govoru prvi spomnil leški župan g. Ivan Ažman ter položil v imenu slovenskih kmetov, krasen venec, ki je nosil na zelenih trakovih na* pis: »Prijatelji kmetskega pokreta svojemu tovarišu ob 10. letnici.« Kot drugi je nastopil solznih oči v naravnost ginljivem govoru podpredsednik glavnega odbora Kmetijske družbe g. Ivo Sancin ter rekel med drugim na koncu 5 »Ako ste kradli, ste tatovi, a ukradeno lahko vrnete. Krasti časti in poštenja, pa ne smete nikdar, ker krivice poravnati ne morete!« V znak hvaležnosti in spoštovanja do tega velikega moža je poklonil lep venec v imenu Kmetijske družbe in zaklical slava Gustavu Pircu. Tretji je spregovoril na kratko ref. za mlekarstvo Franjo Pavlica in rekel: »Kot učenec tega za slovenski narod in še posebej za slovenskega kmeta lahko rečem največjega moža polagam ta venec iz hvaležnosti v imenu Društva kmetijskih strokovnja« Potujoča kmetijska razstava V prihodnjih dneh pride v naš lepe slovenske kraje potujoča kmetijska razstava, ki bo seznanila slovenske kmetovalce s sodobnim kmetijstvom, posledicami dobrega in slabega gospodarstva, naprednim delom in zboljšanjem naših prilik. Vsi vemo, da živimo v težkih dneh in da je od nas samih odvisno, kako bomo naše stanje zboljšali. Naša država se v polni meri zaveda omenjenih dejstev in vidi v kulturi in napredku naše vasi največje jamstvo za boljšo bodočnost našega kmeta in celokupnega gospodarstva. Radi tega je kmetijsko ministrstvo uvedlo potujočo kmetijsko razstavo, ki naj bo tudi v bodoče zrcalo naše kulture in prosvete in trajna vez med znanostjo in prakso. S pomočjo prometnih in kmetijskih strokovnjakov je uspelo hvalevredno misel uresničiti in osnovati izvršujoči odbor potujoče kmetijske razstave in šole, ki je z velikim trudom in žrtvami uredila odnosno realizirala zasnovano misel. Modremu vlaku oziroma celotni akciji je pokrovitelj Nj. Vel. kralj, ki je že v neštetih primerih ponovno dokazal, da mu je najvišja želja videti jugoslovanski narod v gospodarskem popolnem razvoju, napredku, svobodi itn miru. Naša dolžnost pa je, da se kot dobri in napredni gospodarji zavedamo visokega pokroviteljstva, podpiramo odnosno se odzovemo Njegovemu vabilu in prizadevanju le s polnoštevilno udeležbo in se tudi v bodoče udejstvujemo na domači grudi po načelu naprednega kmetijstva, ker s tem največ doprinesemo samemu sebi, pa tudi razvoju in napredku naše domovine. Ko bi se vsi kmetje zavedali svoje ogromne gospodarske in politične moči, h, izdajali namesto tednika največji dnaumlu Franc Godec; Kmetijsko podružnico Srednja vas načelnik g. Janez Cvetek in g. Janko Hodnik; Kmetijsko podružnico Stara Fužina načelnik g. Janez Mencinger; Kmetijsko podružnico Cešnjica načelnik g. Jože Mlakar; Tujsko prometno društvo pa g. Stanko Bribemik. Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino bo imelo občni zbor v soboto, dne 10. junija t. 1. ob 2-30 uri popoldne v dvorani restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Sreski kmetijski referenti se specialno vabijo. Za redne člane društva je udeležba obvezna. Potujoča kmetijska razstava in šola v Kranju bo stala na kranjski železniški postaji celi dan dne ». junija t. 1. Binkoštna nedelja je kakor nalašč primerna za tako veliko prireditev, posebno še, ker se vrši ta dan tudi zlet Sokolske župe Kranj. Sprejem in otvoritev razstave se bo vršila točno ob 9. uri dopoldne. Razstavni vlak obsega 24 vagonov. V vsakem vagonu bo tolmač. Razen tega sodelujeta pri pojasnjevanju razstavnih predmetov sreski kmetijski referent in njegov pomočnik dn dva stalna predavatelja. Popoldan in zvečer bedo filmska predavanja iz raznih kmetijskih panog, ki obetajo biti zelo za- Samo eno edino Je zdravilno planinsko bilje, bi raste na solnčnih planinskih krajih Slovenije. Hribovita zemlja, na kateri raste, je polna zdravilnih mineralnih soli, uttra-violetni žarki planinskega solnca pa pojačujejo delovanje vitaminov, ki se nahajajo v rastlinstvu. mP1ANINKA"-CAJ bahovec sestoji v glavnem iz tega zdravilnega bilja in zaradi svoje vsebine čisti kri, čisti blagodejno, ne ustvarja navade, žene na vodo in s tem obnavlja ves organizem. Izvirna škatla Din 20'— v lekarnah in drogeriiah. Reg. št. 1349 z dne 6. 7. 1932 drogerijah Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubi ana J 2)cmcxce vesli Razpisana služba. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje službeno mesto tajnika cestnega odbora v Novem mestu. Za to mesto pridejo v poštev samo prosilci, ki so dovršili najmanj nižjo srednjo ali njej enakovredno šolo. Prošnje, opremljene z vsemi dokumenti, je vložiti najkesneje do 15. junija pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu. V Beogradu so te dni pričeli graditi monu-nientalno palačo borze, ki bo eno najlepših poslopij prestolnice. Gradbena dela so proračuna-na na dvajset milijonov dinarjev. Herriot častni meščan Subotice. Subotiška občinska uprava je izvolila na današnji seji bivšega predsednika francoske vlade Eduarda Her-ricta za častnega meščana v znak za zasluge, ki si jih je pridobil za našo državo. Prenapolnjena umobolnica. Uprava umobolnice v Novem Celju sporoča, da je sprejem nadaljnjih bolnikov v zavod zaenkrat nemogoč zaradi nedovršenih adaptacij in ker so vsi razpoložljivi prostori zasedeni. Tudi v bodoče je treba v vsakem primeru za sprejem pismeno zaprositi in priložiti zdravniško izpričevalo. O rešitvi take vloge bodo prizadeti pismeno obveščeni'.. Bogat ribolov. Po lepem vremenu so ribiči v okolici Splita preteklo sredo nalovili več sto-tov sardel in drugih rib. Pol metra snega v Bosanski Krajini. Neprestano deževanje v Bosni je povzročilo, da so reke in potoki močno narasli in poplavili vso okolico. Na hribih je padel sneg, ponekod nad pol metra visoko. Hišca je zgorela. V noči na sredo je nastal po?ar v Valterskem vrhu. Zgorela je koča posestnika Jožefa Koširja. Strela ubila kmeta. Pri Melencih v Banatu je strela ubila kmeta Savo Toškova, starega 29 let. Ko se je vračal s polja, ga je zalotil vihar, pred katerim se je zatekel pod streho občinske hiše. Tamkaj je že stal neki moški, kateremu se ni zgodilo nič hudega, Toškova pa je strela ubila. vseh mtircjmke, uradne,mkia m- ■li ■■ I - "V • : , ... ;. • A ne.časojjisc, kmiqc, večbcu A^nmilisk hilver in pariil UU B Cl ANA ,GlRE G Oilč [t E VA'Sl-2 3 %L'25-.^M Potez« vsak dan razen nedelje. Največje orgle v naši državi. Na binkoštno nedeljo se bo v Osijeku vršila kolavdacija novih orgel v rimsko-katoliški cerkvi v gornjem mestu. Te orgle so baje najmodernejše in največje v naši državi. Kongres mlinarjev. Na inicijativo Zveze mlinarjev in v sporazumu z ostalimi organizacijami mlinarjev je sklican za 8. junij v Beogradu tretji kongres mlinarjev. Živinorejska zadruga, ki je bila nedavno osnovana za škofjeloško območje, si je začrtala zelo lep in vzpodbuden program. Skrbeti hoče za odgojo čistokrvne pinegavske pasme, dobavljati podpore za nakup mladih bikcev, uvesti kontrolno molžo in bodriti slednjič zadruge za povzdigo in napredek živinoreje v duhu sodobnih izsledkov, zlasti tudi v pogledu higijene po hlevih. Zadruga upa zbrati okoli sebe do 40 članov, ki bodo v pravkar navedenih smereh res veliko lahko storili. Shodi JRKD v šmarskem okraju. Krajevna organizacija Sv. Florjan pri Rogatcu in krajevna organizacija Zetale sta sklicali 25. t. m. javne shode, ki sta se vršila v Sv. Florjanu dopoldne in v Zetalah popoldne. Obeh shodov so se udeležili vsi okolišni župani in veliko število kmetskega prebivalstva. Na obeh shodih sta govorila senator g. dr. Rožič in narodni poslanec Veko-slav Spindler. Strela ubila dve kravi. Med hudo nevihto je v Loki pri Ptuju strela udarila na pašnik in ubila dve kravi. Pastirja so našli nezavestnega, z umetnim dihanjem so ga pa kmalu spravili k zavesti. Smrtna nesreča pri sekanju drevja. V Pečici pri Poljčanah se je pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 23-letai viničarjev posestnik France Ajdnik. Zgodaj zjutraj sta odšla s prijateljem Ivanom Sternškem v gozd in podirala bukve. Nesreča je hotela, da je podžagana bukev padla na Ajdnika in ga pokopala. Nesrečnemu fantu je zlomilo eno nogo, vdrlo prsni koš, počila mu je tudii lobanja. Bil je takoj mrtev. Površina ozimnih posevkov v Rusiji je letos manjša nego je bila lani. Po načrtu za 1. 1932-1933 bi morala biti letos v Rusiji posejana površina 137-1 milijona hektarjev (načrt za 1. 1931/32 je določil 141-6 milj. hektarjev) in sicer 42 milj. hektarjev z ozimnimi posevki in 95 milj. hektarjev z jari-mi posevki. Po pravkar objavljenih predhodnih podatkih pa je bilo z ozimnimi posevki posejano le 85 odst. predpisane površine, tako da znaša primanjkljaj nasproti načrtu 10-8 milijona hektarjev. Površina jarih posevkov je bila po načrtu za 1. 1933 reducirana od 102 na 85 milij. hektarjev. Najbolj je bila reducirana površina jare pšenice (od 31-5 na 23-2 milj. hektarjev. Kakor je podoba, Rusija tudi letos ne bo mogla v večji meri izvažati pšenice. Žrebanje svečfo Srečke Rdečega križa Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 15. t. m,, so bile amortizirane sledeče serije: 2017, 2108, 3420, 3482, 4970, 5393, 6077, 6154, 6481, 6582, 7107, 7603, 7631, 8011, 8137, 8379, 8647, 8830, 9053, 9731. Dobitke so zadele: Serija 4048 štev. 97 Din 100.000-—; 6487, 2 Din 1000"—; 6565, 8 Din 500-—; 5175, 51 Din 500--; 4488, 10 Din 200-—; 5260, 89 Din 200'; 5472, 50 Din 200-—; 9054, 60 Din 200'—; 551, 67 Din 50-—; 608, 47 Din 50-—; 773, 18 Din 50-—; 1126, 26 Din 50-—; 1246, 75, Din 50-—; 2848, 30 Din 50"—; 3167, 35 Din 50'—; 3420, 49 Din 50-—; 3534, 82 Din 50'—; 4767, 67 Din 50-—; 5096, 90 Din 50'—; 5349, 58 Din 50—; 6308, 32 Din 50*—; 7147, 68 Din50-—; 7256, 45 Din 50-—; 8591, 73 Din 50-—; 8772, 99 Din 50'—; 8786, 69 Din 50—; 9276, 41 Din 50-—; 9964, 61 Din 50'—. Iržne cene v Dravski banovini Voli, žive teže, II. vrste 1 . —. — Krave, žive teže, II. vrste Teleta, žive teže Prašiči, debeli, živa teža Prašiči, debeli, zaklani Prašiči, 3—4 mes. stari Kokoši Piščanci Pridelki: Pšenica domača Rž Oves Koruza Ajda Fižol Krompir Seno sladko Slama Mleko Smetana Surovo maslo Sir 4-50 do 5— 3-- do 4— 2— do 3— 2-— do 3-50 1-90 do 2-50 4-- do 5-50 8 - do 9— 9-— do 11-— 1 kom. Din 200 - do 350--1 kom. Din 25"- do 30"-1 kom. Din 18-— do 25-- 100 kg Din 200-— do 225-— 100 kg Din 150— do 175 — 100 kg Dim 130-— do 150-— 100 kg Din 90 — do 110-— 100 kg Din 200 — do 210"— 100 kg Din 180"— do 200'— 100 kg Din 60 — do 70"— 100 kg Din 70'- do 80— 100 kg Din 50-— do 60 — 1 liter Din 2'— do 2-50 1 liter Din 10-— do 13-— 1 kg Din 24-— do 30— 1 kg Din 16'— do 20 Drva za gorivo, trda. 1 kub. m Din 80-— do 120 Drva za gorivo, mehka. 1 kub. m Din 60"— do 80 Valuta 1 nemška marka Din 13-50 1 švicarski frank Din 11-10 1 ameriški dolar Din 48-50 1 angleški funt Din 193-50 1 francoski frank Din 2-25 1 češkoslovaška krona Din 1-71 1 italijanska lira Din 3— 1 avstrijski šiling Din 8-80 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 283^ % na ime »prima«. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48-80 in dodaš še 28 K> %, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute. 4. junija: Slovenska Bistrica, Petro voi, 5. junija: Koprivnik na Travi, 6. junija: Gorenja Ponikva, Dolnja Lendava, Vinica, 7. Kapela pri Brežicah, Krško, Loški potok, 8. junija: Turnišče, Rakitna, 9. junija: Sv. Primož pri Blagovni, Breg pri Ptuju, Pilštajn, Tirma, 10. junija: Lož. Ko prečilaš Kmetski lisi, daj ga prečilaii tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev. Vesli i& svelaL Rusija ta Itooseveltov načrt. Kalinin je poslal predsedniku Zedinjenih držav odgovor, v katerem pravi, da bo poziv k političnemu in gospodarskemu miru našel tudi med narodi sovjetske umije najtoplejši odmev. Sovjetska Rusija je na vseh konferencah zagovarjala splošno razorožitev. Sklenila je tudi z mnogimi državami nenapadalne pakte. Unija bo sodelovala na razo-rožitveni konferenci in na londonski gospodarski konferenci. Peš iz Belgije v Rim. Petdesetletni Belgijec Edmund Denvivier je v 51 dneh priromal peš iz svojega domačega kraja v Rim. Prehodil je 1670 kilometrov. Katastrofalen vihar v Ameriki. Na vzhodu države Colorado je divjal strahovit tornado, ki je napravil veliko škodo. Po dosedanjih vesteh je bilo 12 oseb ubitih. Razpust avstrijske komunistične stranke. Ministrski svet je sklenil razpust komunistične stranke zaradi njenega državi nevarnega dela. Od žeje so umrli. Na italijanskem ozemlju Transjube v Afriki je zadnje dni zablodilo kakšnih 180 Somalijcev. Šli so na potovanje, da b« se izselili iz Kismayuja v severno Kenyo, pri tem pa so zgrešili pot in poplačali to napako s svojim življenjem. Umrli so vsi od žeje. Železniška nesreča v Londonu. V bližini Wšnbledona sta trčila skupaj dva predmestna vlaka. Štiri osebe so bile ubite, štiri pa ranjene. Vsak 30. prebivalec ima radio. Najnovejša statistika o naročnikih radia na Češkoslovaškem je pokazala, da pride na vsakega 30. prebivalca ČSR po en radijski aparat. Vseh radio naročnikov v republiki je sedaj 510.343. Nesreče v pruskih rudnikih. V pruskem deželnem zboru je bila nedavno vložena interpelacija glede pogostih nesreč v pruskih rudnikih. Na podlagi statističnih podatkov so namreč dognali, da se je samo v Prusiji primerilo 1. 1931 nič manj nego 63.298 nesreč, med katerimi se je 629 primerov končalo s smrtjo. Ogenj v tirolski vasi. Iz Innsbrucka poročajo, da je 24. maja izbruhnil ogenj v Mitteldorfu pri Birgenu. Zgorelo je 20 stanovanjskih hiš in prav toliko gospodarskih poslopij ter mnogo živine in krme. Nad 100 ljudi je brez strehe. Gmotna škoda je velika. Prebivalstvo sumi, da je ogenj zažgala zločinska roka. Rjava Čeka. Hitlerjeva tajna policija je te dni odprla vse poštne predale v Prusiji ter pregledala pisma. To je storila na videz zaradi zatiranja komunistične propagande, čemur pa drugače orientirana Nemci ne verjamejo. Pokopališke hijene. Iz Marsealla poročajo, da so oblasti izsledile tri uslužbence ondotnega pogrebnega zavoda, ki so okradli mrliče na domačem pokopališču. V zadnjem času so ukradli neki ženski, ki je bila nedavno pokopana, nakit in prstan v skupni vrednosti 20.000 frankov. Velikanska ura. V višini 200 metrov so postavili na Eifflov stolp v Parizu velikansko uro s premerom 20 metrov. Ura bo v najkrajšem času pričela kazati Parižanom dnevni čas. Znotraj jo bodo razsvetljevali ponoči s silnimi žarnicami. Avstrija odpira igralnice. Avstrijski listi poročajo, da je vlada končno izdala dovoljenje za otvoritev treh velikih igralnic v Badnu, na Sem-meringu dn v Salzburgu. Igranice bodo smeli posečati le inozemci. Francoski deficit. Poslanska zbornica je z veliko večino odobrila proračunske dvanajstdne, ki jih je prejšnjega dne sprejel tudi senat. Finančni minister Bonnet je pri tej priliki napovedal, da bo proračunski deficit pri sedanjem razvoju gospodarskih prilik do konca leta nara-stel na 7 milijard. Toliko časaf dokler bo kmet samo čakal In poslušal kaj bodo gospod rekli, toliko časa se bo kmetu slabo godilo. fccziczn OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA ^ v £jubljam nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in split~ skega portland-cementa Kolodvorska ulica sfcv. 7 Josip Olup.Ljubljana Trgovina z manufakturnim blagom, moško konfekcijo in modnimi potrebščinami. Velika izbira kamgarnov, sukna in hlače-vine iz priznano najboljših angleških, čeških m domačih tovarn. Velika zaloga moških in deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastne tovarne TRIGLAV. Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri. Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska ulica 8. Moje načelo ie: dobro Matfo, najnižje cene! Posojila proti dolgoletnemu odplačevanju, za raz-dolžitev, nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin, za doto itd. podeljuje : Mobilna zadruga Ljubljana, Mestni trg štev. 25/L Išče povsod poverjenike! Kose in srpe z garancijo, izdelane iz najfinejšega švedskega jekla v staroznani tovarni kos in srpov Kajetan Rhačič v Tržiču 99 Ekonom nudi «« Kolodvorska ulica 7 Račun poštne hranilnice štev. 14.267 Telefon štev. 28-47 Brzojavni naslov: »KMETSKI DOM" lienar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJEN® ZAVEZO v ubij umi, Tavčarjeva (Sodna) ulica šfev. t VLOGE na knjižice In tekoči račun se obrestujejo po 6°/o) Pri tromesečni odpovedi po 6 °/