Poštnina plačana v gotovini Cena din 3. Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo meslo in Trebnje Leto II. — Stev. 15 NOVO MESTO, 13. aprila 1951 Izhaja tedensko »... Jugoslavija si je s svojim neodvisnim in pogumnim nastopom pridobila simpatije demokratičnih ljudi po vsem svetu. Zdaj niso samo vlade zahodnih držav pripravljene pomagati nam proti napadalnosti, marveč so široke ljudske množice povsod v svetu tiste, ki goje globoke simpatije do našega neodvisnega stališča. To je zelo važna moralna in politična pridobitev za vse naše narode. Tisti, ki so nas hoteli osamiti, da bi nas laže uničili, stoje zdaj pred vsem svetom razkrinkani kot napadalci.« M osa Pijade Tretje zasedanje okrajne ljudske skupščine v Črnomlju V petek 30. marca je v Črnomlju zasedala okrajna ljudska .skupščina, tokrat že tretjič po svoji izvolitvi. 56 okrajadh ljudskih odposlancev je pozdravil predsednik OLO v Črnomlju-!tov% Košir Franc, ki je v svojem govoru nakazal mnogo smernic /a iitzboljšanjo gospodarskih razmer v Beli krajini. Sekretar okrajnega komiteja KPS tov. Žunič Janez je v daljšem govoru prikazal. politično sliko Bele krajine, ki je izzvala živahno diskusijo tovarišev odposlancev. Pregled kmetijskih nalog, katere bo morala Bela krajina rešilti še v tem letu, je podal jx>verjenik za kmetijstvo tov! Zan Škrinjar- Okrajna ljudska skupščina pa je sprejela ta dan tudi vrsto pomembnih sklepov o seitvonem planu in zlasti še o gojenja oljaric v Beli krajini, o izboljšanju orne zemlje s peskanjem, o izboljšanju sadjarstva in ustanavljanju plemenskih postaj pri kmečkih zadrugah, dalje o sejanju krmske koruze za silažo, o obveznem odkup u kmet. pridelkov ter o delu cestarjev za izboljšanje cest v črnomaljskem okraju. Važne gospodarske in poiiitične sklepe bodo odposlanci okrajne ljudske skupščine prenesill na zbore volivcev v pristojnih Krajevnih ljudskih odborih. Skupščina je izzvenela v enodušni volji vseh odposlan -cev, da bodo belokranjski kmetovalci vložili vse sile za uresničitev sklepov, katerih namen je izboljšati gospodarski obraz Bele krajine. ______ —c- V Veliki Loki se zadruga dobro pripravlja na pomladanska dela . Zadružniki kmečke delovne zadruge v Veliki Loki pri Trebnjem se letos i vso •vnemo pripravljajo, da bodo vsa pomladanska dela pravočasno gotovu. V vinogradih so rezanje, kaljenje in globoko kopanje že opravili in jih ta dela pri pomladanskem oranju ne bodo ovirala. Oves so že posejali, zdaj pa se pripravljajo na sadlitov zgodnjega krompirja. Zgodnjega liolandskega krompirja bodo posadili pet hektarov, poznega pa sedem hektarov. Iz Italije bodo velikološki zadružniki dobili močan traktor, zanj pa bodo dali les Urarnarijo'), ki ga imajo že pripravljenega.. Radi bi si nabavili čim več strojev. Pled dnevi so dobili nov žetveni sitroj (snopo-ve/.nik) in dzruvač za krompir, izdelek domaČih itovarn. Z uporabo strojev se bo vrednost delovnega dneva v zadrugi, ki je lani znašala 132 dinarjev, še dvignila. _ L. A. Prostovoljno delo* LIP na čast Fronte 0 Preteklo nedeljo je na pobudo upravnega odbora in sindikata organiziralo lesno-industrijsko podjetje v Novem mestu prostovoljno delo na čast 10. obletnice ustanovitve OF. Navzlic izredno slabemu vremenu do 11. ure je deževalo, v višjih legah pa celo snežilo — Se je prostovoljnega dela udeležilo 405 delavcev in uslužbencev ter 41 voznikov. Najboljša udeležba je bila na obratu v btrazi, kjer odlikovanja visoko čast za celoten kolektiv Pionirja. Delavcem in nameščencem so nato čestitali sekretar OK KPS Martin Žugelj, v imenu novomeške garnizije JA major Fajdiga in za republiški odbor sindikata gradbincev Budihna. S pozdravnimi brzojavkami podpredsedniku vlade LRS in ministru za gradnje tovarišu Ivanu Mačku, GO ZSS in GO OF Slovenije je bila svečanost zaključena. Rudar Jože Gosenar bo spet komandant delovne brigade JO mg Marsikdo v Črnomelj skem okraju ga že pozna, posebno pa njegovi tovariši, s katerimi je premagoval vse napore pri zidanju Novega Beograda, pri delih na veliki avtomobilski cesti Beograd — Zagreb in na mnogih drugih delih. Uspehi Jožeta Gosenar j a se zrcalijo najbolj v zmagah brigad, ki jih je v preteklih letih vodil. »Nič ni bilo slučajnega ali lahkega, vse je bilo treba neštetokrat premisliti in sestavljati načrte, kako bi lahko delali že bolje. Kadar so drugi počivali, sem razmišljal in iskal novih načinov dela.« Tako je pripovedoval, ko se je vrnil z brigado. »Drugo leto spet,« nam je zagotavljal. Med brigadirji je srečen. Kako bi tudi ne bil med fanti in dekleti, ki so s svojo petkrat udarno mladinsko brigado postali v Novem Beogradu vzgledni graditelji nove Jugoslavije. Lani je bil Jože Gosenar mladinec ka-nižarskega rudnika v zadnji izmeni na avtostradi. Po dveh mesecih je bila brigada spet petkrat udarna. Ko bi se lahko že vrnili, so se zbrali in sklenili, da ne gredo domov, dokler ne bodo končana vsa dela. Brigadi so dali novo ime: »Poslednji udar« — postala je nato še trikrat udarna in dobila visoko odlikovanje Red dela II. stopnje. Osemkrat udarna brigada se je vrnila s številnimi udarniki, odlikovanji in priznanji. Na gradbišču je postavila nov državni rekord. Letos je bil Jože Gosenar spet med prvimi, ki so se prijavili v brigado za gradnjo železniške proge Doboj—Banjaluka. Spet bo s svojo brigado dokazal, da je naša mladina jeklena. Nobena kleveta zločincev Informbiroja naše mladine ni omajala. Nasprotno — vsak udarec na novi progi bo kramp v glavo informbi-rojevskim bulicam._Tine Molek Mladinska proga Doboj—Banja Luka Mladinci in mladinke trebanjskega okraja se pridno prijavljajo za delo na mladinski progi Doboj—Banjaluka. 2e dosedaj se jih je prijavilo 29, to je dobra polovica predvidenega števila za ta okraj. Med prvimi prijavljenimi so taki, ki so bili že večkrat v mladinskih delovnih brigadah. Rajer Rudi iz Mokronoga je že delal na obeh prejšnjih mladinskih progah in tudi na Avto cesti, zdaj pa se je spet prijavil. Kovačič Jože iz Dobrniča gre že tretjič, Trinko Viktor in Vodnik Franc pa drugič v mladinsko delovno brigado. Pričakujemo, da se bodo po njihovem zgledu prijavili za delo na progi tudi taki, ki dosedaj še niso sodelovali pri velikih delovnih podvigih naše mladine. V. F. Pred 10. obletnico ustanovitve OF v novomeškem okraju Priprave za proslavo 10. obletnice OF so v novomeškem okraju iz dneva v dan bolj žive. Posamezne osnovne organizacije tekmujejo v pripravah za veliki dan. V Gornjih Sušicah dokončujejo dom, prav tako tudi v Žužemberku. V Straži in Dolenjskih Toplicah bodo 27. aprila svečano izročili popolnoma dograjena zadružna domova svojemu namenu. V Vavti vasi bodo ta dan odkrili spomenik padlim borcem. Mladina se po vsem okraju pripravlja, da bodo številni kresovi na predvečer praznika oznanili, da praznuje slovensko ljudstvo svoj največji praznik. Po poročilih, ki prihajajo iz vasi, se vidi, da bo vsaka osnovna organizacija posebej proslavila ta zgodovinski dan. Poleg tega bo v okraju najmanj 35 večjih proslav za več vasi skupaj. O skrbno izdelanem programu za proslavo poročajo iz Dolenjskih Toplic. »Skozi okrašene Toplice bo šla na predvečer velika povorka vseh članov Fronte in ostalih organizacij,« tako se glasi poročilo. Mladina bo pripravila tri kresove. Dopoldne 27. aprila bo zbor pred zadružnim domom, potem pa svečana otvoritev doma. Že popoldne bo v dvorani igra »Matiček se ženi« in bogat kulturni spored, zvečer pa zabava s plesom. Nič bolj skromnega programa nimajo Šentjernejčani, pa na Dvoru, v Zburah, Žužemberku'in drugod. Okrajni odbor OF bo na dan 27. aprila organiziral izlet na zgodovinski Rog, »Putnik« pa pripravlja za ta dan množični izlet na Rab. Člani Planinskega društva bodo že 26. aprila odšli na planine. Za izlet na Rog bodo na razpolago kamioni. Na predvečer praznika bo v Novem mestu svečana akademija vseh društev. 29. aprila, v nedeljo, bo organizacija Zveze borcev skifpno z edinicami armade pripravila partizanski napad na Grm in njegovo okolico. Sodelovala bo tudi konjenica iz St. Jerneja. Na dvorišču grm-ske šole bodo dali popoldne člani SKUD »Brata Pirkovič« spevoigro Zenite v. 27. aprila bo v Novem mestu odprta spominska razstava, na kateri se bodo ljudje nazorno seznanili z delom in vlogo Komunistične partije pred vojno, z razvojem narodno osvobodilnega upora in z našimi velikimi napori v letih obnove in načrtnega gospodarstva. — Vse šole in društva v okraju se pripravljajo na slavnostne proslave, ki bodo 26, in 27. aprila. Zgodovinski praznik in obletnica ustanovitve naše organizacije bo proslavila Fronta novomeškega okraja kar najbolj slavnostno. s.___ iZ DELA FRONTNIH ORGANIZACIJ V ButorajU in Zorencih se bodo lahko postavili 27. aprila Dobre tri četrt ure od Črnomlja je vas Butoraj, tik pod Butorajem pa majhna vasica Zorenci. Kakor večina belokranjskih vasi, tako sta tudi ti dve vasi med NOV mnogo pomagali naši vojski. Zato ni nič bolj naravnega kakor to, da sta se osnovni frontni organizaciji na poziv Fronte takoj odzvali na tekmovanje v počastitev desete obletnice OF. Člani teh dveh organizacij so sklenili, da v počastitev obletnice OF zgradijo nov most na vaški cesti in nadrobijo gramoza za posipanje ceste. To svojo obljubo bodo v kratkem izvršili z nadvse lepim uspehom. Most, zgrajen iz hrastovega lesa, sdolg 15 m in širok dobre 3 m, že stoji in služi svojemu namenu. Njegova nosilnost je preko 10 ton. Samo hrastov les, ki so ga dali za most vaščani brezplačno, je vreden nad 100.000 din. Pa ne samo les, tudi vsa dela so zavedni fron-tovci pri postavitvi mostu naredili brezplačno s prostovoljnim delom. Most jih stane v gotovini le toliko, kolikor so stali žeblji in drugo okovje. Za pridobivanje gramoza so si preskrbeli drobilec. Že do prvega aprila so nadrobili 150 m gramoza, do 15. aprila pa ga mislijo še nadaljnjih 150 m3. S tem gramozom bodo dobro posidi krajevno cesto in medvaško pot. Seveda imajo Butorajci in Zorenčani med seboj tudi nekaj redkih belih vran, to je takih, ki vabil Fronte na razna dela v prid njim samim ne slišijo. Trdijo, da je to »diktatura«. Ostali vaščani pa pravijo, da so to ljudje, ki »imajo samo grablje in sicer še precej velike, vil pa nimajo niti majhnih ne«. Izgleda pa, da imajo poleg tega še precej trdo kožo na obrazu, da jih ne bo sram, ko se bodo posluževali novega mostu in lepe posute ceste, kar vse so napravili zavedni Fron-tovci brez njihovega sodelovanja. Mislimo, da bo okrajni odbor OF v Črnomlju ob zaključku tekmovanja lahko našel osnovno organizacijo, ki zasluži okrajno priznanje. (p) Temelji še niso zadružni dom .. . Tekmovanje in bližnje proslave na čast obletnice Fronte so podžgale tudi Trebanjce, da so pohiteli z dograditvijo zadružnega doma. V Trebnjem pravijo, da morajo dom dograditi na vsak način do praznika OF. V Št. Lovrencu tudi dosti ne manjka, da bi lahko vendarle enkrat že rekli: »Naš zadružni dom je gotov!« Res jih tarejo drobne skrbi; nekaj opeke, železa in desk jim še manjka. Tudi v Št. Lovrencu računajOj s tem, da bodo 27. april proslavili že v novem domu. V Veliki Loki, kjer del zadružnega doma že služi svojemu namenu (v pritličju se je začasno vselil KLO), bodo zavedni člani OF ponosno stavbo kmalu dogradili. Ce lahko tako zapišemo o nekaterih krajih v trebanjskem okraju, pa tega ne moremo potrditi za frontovce v Št. Janžu in Velikem Gabru. V Gabru so napredovali toliko, da so prišli do temeljev in so za to porabili ali kakor pravijo nekateri njihovi sosedji, »zabili« 150.000 dinarjev. Naredimo majhen račun: če bodo na dili zadružni dom, bodo porabili še milijon dinarjev! Z rijimi se kosajo prebivalci Št. Janža, ki so za temelje zadružnega doma porabili doslej 136.000 dinarjev,- pa čez temelje še vedno lahko skačejo. Ali vsega, tega ne vidijo organizacije OF v Št. Janžu in Vel. Gabru? Ce, kje so potem? Res je v trebanjskem okraju še marsikatera hiša potrebna obnove izza vojnih dni, toda če bi si vsak frontovec vsaj nekaj ur na teden določil za delo pri zadružnih domovih, bi ti lahko stali tudi tam, kjer so lani obstali pri temeljih Lep zadružni dom je ponosna stavba — dom vseh vaščanov in najlepše darilo zavednosti Fronti, ki ni pozabila ljudi v teh krajih in bo kmalu nudila najpotrebnejšim tudi večjo pomoč za obnovo domačij. Prebivalcem in organizacijam OF v Telčah, Mokronogu, Dobrniču in drugih krajih, kjer obnova še ni zaključena, lahko zakličemo: pogumno na delo, pri vsem tem pa ne pozabite na zadružne domove! Vaši so, vam bodo koristili in Vel. Gabru s tako naglico kot doslej gra- | vašim otrokom! ),e tudi phi vas tako kak or v Šegovi vasi pri Loškem potoku? Če te zanese pot v malo kočevsko Šegovo vas pri Loškem potoku, boš najprej uzrl belo vijugasto črto — novo cesto, ki jo gradijo tamkajšnji frontovci že od lanskega oktobra na čast velike obletnice Fronte. V mali sobici, kjer ima svojo »pisarno« predsednik vaškega odbora OF Dominik Kordiš, je vedno živahno. Od 6. do 13*. aprila 1941 v Novem mestu . Vr petek fi. aprilu so v dopoldanskih urah nenadoma prihrumeli nemški »Štuke«: in se ob zaglušu jočem tuljenju in pisku, ki je gnali stra.li v kosti fin povzroča! živčne napade, spuščali j/, višin nad mostne strehe. Proti letal sika obramba, ki je bila razpostavljena okoli mesta, je popolnoma odpovedala, iz številnih protiletalskih .st 10jirr Poslopje meščanske šole v Novem mestu po bombardiranju. in itopov se ni oglasil niti on sam stre I. Kasneje se je govorilo, da je bila municija neustreza joc a, komandant proti letalskega topništva pa kulturbundovec — izdajalec. Vsule so se bombe in zaregljale so strojnice iz napadajoči h lettal. V zgradbi meščanske šole sta bila divizijski štab in radiood(laj'iia postaja, v ]>oslopju okrožnega sodišča pa komanda celjskega Vojnega ruga. To «o bili cilji, na katere in okoli iMiterih so se vsule prve bombe. Peta ko-.[am je temeljito delala. Pravila so, da le \ oSPZ&i ob Kačji ridi imel peJlokolonaš in i&ttttofcbiindiovec Miklič, siim bivšega ljub-d$a$&k£g£ hotelirja,, obveščevalno radijsko -4nd(ia.j[ftof>p(*tajo in da jo točno obveščal tftf-B&&kflq Vzletališča. Zanimivo /a gmilobo rtuhTKiaffljalše je dejstvo, da je bj Mi k lic :$ii|M&v«riisiri*.rezervni oficir. Olpnfcfck SBfe#»topja meščanske šole je bil :«tfu§8n.obV3e#&>koli so bili zloženi skladi ^rHioffe ftf^agfteteno polno voz z vprego. U6VOl9D0S Qim S'-i__ -fiim M. v rtig^tNISKI L1ST<< Ob napadu so pravkar razkladali municijo. Flazruše 110 poslopje je zajel požar, konji so se »trgali iti plašili. Po bombardiranju jih je precej visedo razparani h na žellezni ograji šole, še več pa jih je ležalo ubitih na vrtu in cesti pred šolo. Municija se je zaradi vročine požara začela vnema ti in eksplodirati. Dva dni je aorelo in pokalo. Vojaštvo je zajel preplah, bežalo je na \se istrani. Od hrvaško meje pa so prihajali v mesito vojaki in oficirji ter iskali pri znancih civilne obleke. Pozno popoldne je privozlla v mesto prva nemška izvidnica — dva moža na malem oklopniku s strojnico. Lovila je po mestu oficirje, ustavljala avtomobile, s katerimi so bežali oficirji iz hrvaške Strani in jemala ključe od avtomobilov. Kmalu je bilo pred hotelom Metropol razoroženih več sto oficirjev — od najnižjih do generalov. Cestni jarek pod hotelom je bil poln oficirskega orožja in prepasačev. Razoro-žeiuc so postavili v vrste in jim zapovedali marš proti Ljubljani, za njimi pa je vozila nemška izvidnica / naperjeno strojnici. Noč je legla na mesto, .ki ga je razsvetljeval sij požara v mešcaftvski šoli. Kosi vnema jočih se granat 90 frčali jx> mestu in se zuipikovdi v zidove. Polom je bil popoln. Zavladalo je brez\ ladje. Na železniški postaji in ob raimpah je pijana množica jemala iz. nepregledne vrste vagonov bolgarsko vino, jajca, kavo, riž, prepečenec, moko in najrazličnejše drugo blago. V noči med soboto in nedeljo 13. aprili bo po cestah, ki vodijo v mesto, priropotali prvi tanki, oklopna vozila in kamioni z nemško motorizirano \ojsko. Nepregledno število jih je drvelo vso noč skozi mesto. Usmerjali so se probi Hrvatski, dai bi čimprej dosegli sovjetsko mejo. Tako je bilo v prvem tednu druge svetovne vojne v našem mestu. Zaradi omeje" nega prostora je kratki spominski opis zelo nepopoln in zato ifcnda pomanjkljiv. Vsem, ki so tiste dnove preživeli v Novem nientu, jim bodo ostali le-ti v neprijetnem spominu. Spominjali jih bodo prcsiam-gn gorja, sramotne kapitulacije, izdajistev in pate kolo- »Duša vsega dela v vasi, bodisi političnega ali gospodarskega, je tovariš" Kordiš!« Tako pravijo vaščani o priljubljenem predsedniku. Dobil sem ga pri delu, ko je sestavljal poročilo za okrajni odbor OF Kočevje. Na mizici je imel vrsto papirjev in zapiskov. Prebral sem jih nekaj. »V tekmovanju na čast 10. obletnice Fronte je bilo opravljenih v oktobru 820, v novembru 260 (opomba: slabo vreme), v januarju nas je oviral velik sneg, v februarju je bilo napravljenih 409 in v marcu 1.553 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji vašUie ceste iz Segove vasi do zaselka Matevljak. Skupno smo naredili že 3.495 ur.« Takšno je eno izmed poročil delavnih frontovcev Šegove vasi. S predsednikom sva se zapletla kmalu v živahen pogovor. Zvedel sem, da so imeli člani OF v Se-govi vasi 3 mesece okrajno prehodno zastavico, nato pa so jo morali prepustiti Fronti v Stari cerkvi. Zdaj so na drugem mestu v okraju. Prepričani pa so, da bo zastavica končno le njihova, da bodo zmagovalci v 6-mesečnem tekmovanju. Takoj po volitvah — dosegli so 98"/<» udeležbo, črni kandidat pa je v vasi dobil samo 3 kroglice — so na sestanku sestavili načrt bodočega dela. Najvažnejša je zdaj cesta. Bila bi gotova že 25. marca, če jih ne bi, oviral visok sneg. Na odseku, kjer kopljejo zdaj, je najtežje delo; tudi do 70 cm globoko morajo kopati. Vendar pa bo cesta, tako pravijo, že pred glavnimi pomladanskimi deli gotova. Po njej bodo nato vozili celo avtomobili les iz bližnjih gozdov. Mislijo tudi že na kanalizacijo, uredili bodo gnojnične jame, ki so zdaj zelo slabe in leglo bolezenskih klic. Uredili bodo tudi pot sredi vasi in jo dvignili ponekod kar za tričetrt metra, tako da ne bodo vedno v mlakužah. Nova pot skozi vas bo široka 4 metre. Okrajni odbor OF v Kočevju so že zaprosili za pomoč pri nabavi cementa in betonskih cevi. Želijo pa tudi, da bi jih obiskal inženir in jim pokazal, kako naj delajo; vse ostalo bodo naredili sami. »V naši vasi«, tako je nadaljeval predsednik Kordiš, »so vsi volilni upravičenci člani Osvobodilne fronte. Pri pobiranju članarine ni nobenih težav. Nekateri imajo plačano članarino že za celo leto naprej. Sestanke imamo običajno enkrat na mesec, pa tudi trikrat smo jih že imeli, če je bilo treba. Udeležba je dobra. Ljudje vidijo, da gremo naprej z našim gospodarstvom, s cesto in drugimi deli. Zato radi prihajajo ...« Tako je v Segovi vasi pri Loškem potoku. In pri vas? Pišite Dolenjskemu listu! Ce niste spali, vas ne bo treba biti sram v dopisu. o. K. Ali res spimo ? Iz vaškega odbora OF Gričevje nam pišejo, da se nikakor ne strinjajo s člankom v Dolenjskem listu, Češ da Fronta pri njih najbrž spi. Trdijo, da temu ni tako in da je Fronta pri njih prav razgibana in da se odbor in člani prav dobro zavedajo pomena frontne organizacije na vasi. To nas prav veseli, saj imajo taki članki v našem listu samo namen, da delo Fronte razživi v največji meri. V pismu pravijo, da jih ne smemo ocenjevati po skromnem planu dela, ki so ga sprejeli za leto 1951, ker ga tako nameravajo močno prekoračiti. Skromnost je včasih dobra, toda pri sprejemanju načrta dela pa ni najbolj na mestu. Načrt dela je gonilna sila vsakega prizadevanja v socialistični družbi in zato mora predvidevati največjo zmogljivost načrtovalca. Pišite nam še kaj, predvsem pa o dejanskem delu Fronte pri vas. Dve merili davčne komisije pri KLO Dragatuš V krajevnem ljudskem odboru Dragatuš obstoja najmlajša kmečka delovna zadruga Pusti Gradec. Olani zadruge upravičeno sumijo, da davčna komisija pri KLO Dragatuš pri odmeri dohodnine za leto 1950 ni vzela enakega merila za zadružnike kot za privatne davčne zavezance. Nekaj primerov: Največji posestnik v KLO Dragatuš Gorše iz Belčevega vrha, ki ima okrog 6 ha obdelovalne zemlje, ima davčne osnove 83.000 din. Ima štiri za delo sposobne člane in pri izpolnjevanju obveznosti do skupnosti ni najbolj točen. Kle-pec Jože, zadružnik KDZ Pusti Gradec, ima svoje ohišnice, reci in piši še ne polnih 18 arov. Ima šestčlansko družino, od te so štirje otroci izpod 7 let. Komi- sija mu je ocenila dohodke iz te ohišnice na 25.000 din. Zadružnik iste KDZ Kuzma Franc ima ohišnico 30. arov. Sta samo dva družinska člana oba nad 55 let stara. Njemu je davčna komisija ocenila dohodek na ohiš-nici ha 29.000 din. Nasprotno pa je dohodek kmeta Flajnika Mateta, ki ima samo njiv okrog 3 in pol ha, ocenila le na 61.000 din. Pa ima Flajnik od šestih družinskih članov štiri za delo sposobne člane. Enako nesorazmerje je pri ostalih zadružnikih. Nič ni čudnega, da so privatni davčni zavezanci na skupnem sestanku ploskali, ko so jim prečitali predpisano (davčno osnovo, posebno pa ko so slišali, kakšno davčno osnovo imajo zadružniki. R. KMETIJSKI SVETOVALEC Ali se belokranjski sadjarji ne zavedajo nevarnosti sadnega škodljivca kaparja? Nevarni sadni škodljivec ameriški kapar se neverjetno naglo .širi v Beli krajini. Dve tretjini sadnega drevja je že okuženih po njem. Najbolj je razširjen v okolici Gradaca, neokužena pa sta zaenkrat še sektor Sinji vrh in Poljanska dolina ob Kolpi. Borba proti temu nevarnemu škodljivcu, ki grozi uničiti naše sadno drevje, v belokranjskih sadovnjakih še ni bila taka kot bi bilo potrebno. Delno je krivda za to na samih sadjarjih, ki podcenjujejo nevarnost kaparja, delno pa je krivda tudi na KLO in splošnih kmetijskih zadrugah, ker niso znali izkoristiti vstI možnosti, zlasti pa čiščenja in škropljenja drevja. Dobro so se lotili tega dela v KLO Gradac. Očistili so vse drevje in ga poškropili. Dokazali so tudi, da je škropivo imenovano Durla prav dobro, če se pravilno uporablja Po ugotovitvah znan- stvenega zavoda v Ljubljani je bil pri njih s tem škropivom dosežen uspeh 97% smrtnosti za kaparja. Slabo so se pri tem delu pokazali v Dobličah. Sadjarji so res očistili vse drevje, toda za škropljenje se nihče ni pobrigal. Krajevni ljudski odbor in kmetijska zadruga bi morala skupaj organizirati ekipo za škropljenje sadnega drevja, kajti vsak sadjar nima te možnosti. Res je, da belokranjski sadjarji še premalo poznajo tega škodljivca. Vsak Pa ima možnost, da se, čim opazi na svojem drevju znake okužbe, takoj obrne na okrajnega agronoma pri poverjeništvu za kmetijstvo, kjer mu bodo radevolje dali vsa pojasnila. . Za zimsko škropljenje je sedaj ze prepozno. Treba je misliti na spomladansko škropljenje z žvepleno-apneno brozgo in z dodatkom svinčenega arzenata. S tem škropivom se obenem preprečuje škrlup in zavijač, ki sta prav tako sadna škodljivca. (P) Otmar Skale star.: NOVO MESTO PRED DESETLETJI Partizanska šola na Kočevskem (Nadaljevanje) Upravičen je bil torej sklep, da se podre stari rotovž in na njegovem prostoru sezida novo občinsko poslopje, ki bo zadostovalo sedanjim potrebam. 22. aprila 1904. sklene občinski odbor pod županom lekarnarjem Simonom Sladovič pL Sla-doevičem sezidati stavbo nove občinske hiše po načrtu arhitekta VVolfa od Kranjske stavb, družbe. Dovoli se kredit šestdeset tisoč K. Delo je prevzel podjetnik J. Olivo, stavbni mojster v mestu, roj. Lah. 18. avgusta 1. 1905. so se mestni uradi in hranilnica preselili v novi rotovž; stroški graditve so narasli na 70.000 K. Na j levi strani rotovža (starega) je imelo ga- J silsko društvo spravljen del svojega ; orodja. Tu je imel tudi stari Stengole, brivec samouk in šaljivec, svojo primitivno briv-nico. Navadno je opravljal svoj posel kar na prostem pred rotovžem, nasproti pa je jmel v _ pozneje Povhovi — hisi svoj brivski lokal pravi brivec Haman. Haman se je jezil na Stengeleta, ker mu je kvaril obrt, ta je pa rad nagajal njemu kot šaljivec in povzročil marsikatero burko V splošno radost meščanov. Tako je ob priliki nekega moža dobro namilil po obrazu in ga poslal čez trg k Hamanu s pozivom, da naj on dovrši britje, da ne pride ob zaslužek. Štengele je prej razglasil po mostu, naj pridejo meščani gledat ta prizor kot dokaz, kako on podpira Hamana, kar je seveda vzbudilo splošen smeh. Enakih burk je bilo še več. Stari rotovž je imel nekaj arkad, tako tudi Bergmanova hiša. Za druge hiše z arkadami se ne spominjam. Lepa slika starega rotovža visi v veliki dvorani rotovža. Ker mesto ni imelo javne tehtnice, je občinski odbor sklenil 1. 1889 oz. 1891., da se' postavi velika javna tehtnica pred rotovžem, ki se je pa pozneje opustila, ker kraj ni bil primeren za tehtnico. • V zdravstvenem oziru je bilo Novo mesto zelo zanemarjeno; imelo ni javne bolnišnice, kar se je od leta do leta bolj pogrešalo. Po trajnem, neutrudljivem delu mestne občine in nekaterih oseb — med temi predvsem omenim dr. Petra Defran-ceschija, primarija moške bolnišnice — so se merodajni faktorji odločili za gradnjo moške in ženske bolnišnice. Moško bolnišnico je ustanovil »Red usmiljenih bratov«, ki je kupil maja leta 1893. grad »Novi dvor« v Kandiji od Volk-' mana in sezidal novo bolnišnico v eno nadstropje; bolnišnica je bila odprta dne 1. I. leta 1894. Pozneje so dozidali še drugo nadstropje. Za žensko bolnišnico je mestna občina dovolila.maja 1. 1900. 31.000 Kr., leta 1905. pa novomeško zdravstveno okrožje sto tisoč kron. Bolnike je začela sprejemati 10. novembra 1. 1908. Bolnišnica stoji na svetu dr. Poznika pod Šancami. Stavba je bila oddana v zidavo podjetniku J. Oli-vu iz Udine za 310.000 Kr. Do leta 1894. je bilo Novo mesto brez železniške zveze s svetom, kar se je težko občutilo. Večkrat so obljubljali železnico, a besede niso izpolnili. Povsod drugod so gradili železnice, le Dolenjska je bila pozabljena. (Se nadaljuje.) Berilo za izobraževalne tečaje Ljudska prosveta Slovenije je pravkar Izdala »Novo borilo«, namenjeno za izobraževalne tečaje. Skoda, da je knjiga izšla šele sedaj, ko so zimski tečaji zaključeni on bo služila svojemu namenu spet šele v jeseni. Berila je izbirala in uredila Erna Musar-jeva s precej srečno roko in v skladu s snovjo, predpisano iz naše književnosti ■ za izobraževalne tečaje- Na začetku je priobče-nih nekaj ^ljudskih pesmi, potem pa sledijo teksti, slovenskih pisateljev in pesnikov od Trubarja do najnovejših. Skratka precej pregleden in obsežen (knjiga ima 312 strani) cvetoiber našega leposlovja. Trdina ima sicer marsikatero boljšo, tudi kratko stvar, kakor so »Hudevei«, najboljši ni izbor Prešerna, kakor ne od 'novejših Seliškarja in Klopči-ča. Nekateri teksti so predolgi (Voranc: Sa-morastniki — 30 strani), vsekakor pa manjkajo Kozak, Ingolič, France Kosmač in Se neicaferi, ker knjiga na koncu malo preveč zbledi. Navzlic tej in oni pomanjkljivosti je pa to Novo berilo bogat in tehten izbor naše književnosti (škoda, da ni biografskih podatkov o avtorjih) ne le za tečajnike, ampak tudi za domačo rabo. Uspeli koncert novomeških uciteljiščnic v Bršljinu Da bi dostojno počastile 10. obletnico ustanovitve OF, so dijakinj*1 novomeškega učiteljišča priredile 1. aprila v Bršljinu pevski koncert. Dvorana: železniškega sindikata je bila nabito polna. Zbor je zapel 22 pesmi. V Ribnici je oživela ljudska univerza Pozno, toda vendar je oživela tudi v Ribnici ljudska univerza, ki je že dve leti spala-Pred kratkim je bilo prvo predavanje pror. Albertove. Govorila je o 'slovenskem jeziku* orisala njegov razvoj in s« ustavila posebej še pri ribniškem rojaku jezikoslovcu Stanislavu Skrabcu. Upamo, da bo ljudska univerza, izpolnila dane obljube; in napovedana predavanja. Množične organizacije pa morajo poskrbeli za večji obisk predavanj, ki so namenjena širokim krogom ljudi. T. F. Pod vodstvom zborovodje tov. Toneta Mark-lja, ki že tretje leto uspešno nastopa z dijakinjami, v javnosti, je nedeljski koncert vsestransko uspel. Vse pesmi so bile predna-šane z občutkom, posebno priznanje pa so žele pesmi Mlin na Posavju, Pohojcna. trav-ca in dalmatinska narodna Plovi, plovi •. • Zbor je discipliniran, kaže veliko glasbeno nadarjenost in ima izredno lep glasovni material, zlasti v prvem sopranu in altu. Pevke so uspele in si želimo še njihovih obiskov. Organizacija koncerta in zabave ki je nato sledila, je bila v veščih rokah požrtvovalnih članic AF2 v Bršljinu. Pevska družina jim. je hvaležna za njihovo delo, kakor tudi občinstvu, med; katerimi je bilo zlasti veliko uslužbencev železnice. Vsi so pripomogli, da si bodo mladie pevke v počitnican lahko privoščile m.'k a j, lepih uric ob dalmatinski obali, za kar je bil čisti dohodek prireditve tudi namenjen. Pretnarjeva (Nekaj bežnih spominov ob 10. obletnici OF) Po izselitvi Kočevarjev in nemčurjev v »srečni Rajh« je Slovenska Kočevska' šola šele svobodno zadihala- In osvobodilno gibanje je dobilo ravno v tamošnjih trdnih in zavednih Slovencih svoje najzvestejše pripadnike in sodelavci'. Saj jim je OF dala vse tisto, za kar so se zaman borili v stari Avstriji in predaprilski Jugoslaviji. Ni čuda. da so stoodstotno" pristopili v OF. Tako je imel italijanski okupator kaj težko stališče in se je moral ob koncu aprila 1942_ umakniti v Kočevje. Od Broda na Kolpi na vso do Gr. caric in Livolda je nastalo tiste dmi prvo svobojeno ozemlje, na katerem je OF utrdila našo ljudsko oblast in začela presnav. 1 jati tudi vse ostalo življenje. Tudi šolo smo začeli usmerjati po novih načelih. Učencem smo že govorili o NOB m o OF, peli smo partizanske pesmi, risali zvezde in deklamirali prve Borove pesmi. Italijanska ofenziva julija 1942 je sicer začasno zavrla, ne pa ustavila naših načrtov. Ustanavljali smo.pionirske organizacije in v Brigl vzpostavili novo partizansko šolo, oziroma so imeli plonirčki v borovškem koncu kar sami svojo šolo in sestanke v okviru pionirske organizacije. Po kapitulaciji Italije smo začeli na Kočevskem vsepovsod ustanavljati partizanske šole. Pouk se je začel 15- oktobra. 1943. Prec začetkom smo imeli še sestanke z roditeljskimi sveti, V Gotenici smo imeli, za začetek šolskega leta 1943/44 slovesnost s prav lepim programom- Govorili so vsi predstavniki TOOT, KP in partizanov, v imenu učencev pa pionirček Lojzek. ■ ■ Sola Se je razvijala prav uspešno- Nič nas niso motile razne hajke Nemcev in belogardistov. Partizanski učitelji so bili dobro zavarovalni pred nevarnostjo, ker so se pio-nirčki menjavali na straži in, opozarjali na bližnje sovražnike. Učenci so odšli na vas, v hiše, in ko je bil zrak spet čist, so sporočili učitelju, pa smo vnovič začeli s poukom-Seveda' so večkrat zlasti belogardisti spraše vali „pionirčke o učiteljih, toda pionirji nas niso nikoli izdali. Novomeščani in kino Lani je obiskalo kino predstave v Novem mestu skupno 147-658 ljudi, kar pomeni nedvomno rekord svoje vrste na Dolenjskem. Letos je bilo v prvem četrtletjiu na kino predstavah že 42.227 obiskovalcev, kar nedvomno kaže na raaraščujoč obisk. — Kakor v Trebnjem, je odnesel rekord seveda tudi v Novem mestu slavni Tarzan. Letos v januarju ga je gledalo 6156' ljudi na 22 predstavah, lanu v januarju (film- Tarzan, zmaguje) pa na 16 predstavah 5426 ljudi- V febru-arjtu jo lani. »zmagal« sloviti razbojnik. Ali Baba s 40 pajdaši; na 19 predstavah ga je obiskalo 5400 gledalcev, v letošnjem februarju pa je imel največja obisk jugoslovanski film Čarobni meč- Gledalo ga je 4300 ljudi na 12 predstavah- Tudi lep uspeh! V počastitev 10. obletnice OF in v spomin, na 400 letnifo slovenske knjige so dijaki nižje gimnazije v Podzemlju v Beli krajini pridobili za Prešernovo knjižnico že 60 naročnikov. Odločili pa so se, cio oodo število naročnikov liai ,P. K. dvignili na 100. Tudi lep uspeh, ki ga je vredno zabeležiti v kulturno kroniko Bele krajine- —c Pouk seveda ni bil povsod v šolah. Poučevali srno v hišah, pod kozolci, celo na gozdni jasi, ob kakem potoku- S Hrvaške smo st* nekake preskrbeli zvezkov in svinčnikov, in ker ni bilo tabel, smo pisali kar na vrata. Nekdanji piondrčki iz Bosi j ive Loke ob Kolpi, iz Brige, Mora ve in drugod se tega gotovo še dobro spominjajo- Da bi bilo naše delo enotno usmerjeno, smo sklicali v takratnem rajonu Banja Loka, v stanovanju tov. Zeleznjka v Novih Selih, prvo strokovno učiteljsko konferenco. Vodil jo je rajonski sekretar, učitelj Zmago Moko-rel, ki ni več med živimi. Na konferenci simo sprejeli nekak okvirni načrt za vse predmete na osnovni šoli. Referat o načrtu je imel podpisani. Tisti dan. 15. januarja 1944 smo v rajonu Banja Loka-, položili' temelje novemu pouku in novi šoli. Junija isto leto smo se pai sestali na skupni konferenci takratnega dolenjskega okrožja' vsi prosvetni delavci. Konferenca je bila pri Brodu ob Kolpi, vodil jo je takratni šfclskl nadzornik Gerlanc Bogomil, predaval je pa tudi tov- Mencej. Poudaril je, da smo postavili s to konfen nco temelje novi slovenski šoli v svobodi. Na tej zgodovinski konferenci, ki je bila sredi borb za osvoboditev, smo pa dali temelje tudi skupni sindikalni organizaciji učiteljev in profesorjev. Razen osnovne se je porodila v tistih dneh tudi nova srednja šola, predhodnik današnje nižje gimnazije. Taka srednja šola je zlasti uspešno delala, v Loškem potoku, pa tudi na Fari. Učo Kritika je vzgojno sredstvo V 7. številki Dolenjskega lista je bil objavljen pod naslovom1 »Tpdi v Veliki Ix>ki so se razgibali« kratek članek o uprizoritvi »Makseljna« in »Dveh nevest«. Uredništvo je pripomnilo, ddo do jeseni prav gotovo odbili od, hiš. Večjega števila žrtev doslej nismo ugotovili. Odborniki v Metliki so. usmiljeni: dva manjša posestnika, člana MLO, sta prostovoljno prevzela na sebe del obveznih oddaj za nekega večjega posestnika. Posnemajte! VLJUDNOST IN TRGOVINA — PONEKOD SE VEDNO DVA POJMA Gotovo vsi uslužbenci in' prodajalci v trgovini so v letih po vojni obiskovali trgovske tečaje. Mnog?> je bilo tudi poslovnih in delovnih sestankov. Na vseh se je poudarjala kulturna postrežba v trgovinah, kar mora uslužbenstvo v trgovini dobro poznati. Kaže pa, da se osebje v raznih trgovinah ni še dovolj naučilo vljudnosti in kulturne postrežbe, čeprav so to resnici na ljubo povedano bolj redke izjeme. Ce stopiš v Črnomlju v trgovino OM št. 1, zagledaš lepo dekle, črne polti, srednje postave, ki ti na pogled da zelo dober vtis. Takoj pri pozdravu pa te razočara., ker ga sploh ne slišiš od nje. Ako vprašaš za, kakšno blago, ti ga pokaže od daleč na polici, gleda te pa tako, da takoj razumeš: »Bolje da nič ne vprašuješ in greš dalje«! Čudno se ti zdi, da ni vsaj zaradi večjega prometa v trgovini, od katerega je gotovo plačana, bolj prijazna. Cisto nekaj drugega je v trgovini štev. 2. Takoj ko vstopiš, si obsut s pirijazniml pozdravi: »želite prosim« in slično. Komaj izraziš željo za to ali ono blago., že imaš kup blaga pred seboj. Ob taki priliki boš večkrat kupil tudi če nimaš namena kupili. Pri odhodu iz trgovine spet vljudni pozdrav in že skleneš, da se boš v tako trgovino še povrnil. Tej poslovalnici okrajnega magazina se je v tem oziru že močno približala poslovalnica štev. 3 in deloma poslovalnica KZ, vendar se morajo v obeh še potruditi, da bodo1 enake poslovalnici štev. 2. _čo- POHOD PIONIRJEV PO BELI KRAJINI Na poibiuđo predlseđnlka sveta za prosveto in kulturo v Cmornilju! tov. Ivana Zeleta bodo pionirji iz Bele krajine v letošnjem velikem šolskem odirnoru organizirali pohod po Beli krajini. Potovalne ekipe, ki bodo štele do 20 pionirjev, zbranih iz vseh belokranjskih šol, bodo v spremstvu vodiča in pedagoškega vodje-učitelja, prehodile krožno pot po Beli krajini z maimemcim, da se seznanijo z ožjo domovino in spoznajo njene prirodne lepote. Pedagoški vodja, vsake po-tovailme ekipe bo mladino seznanil z domovinskimi posebnostmi vsakega kraja, pionirji pa bodo obiskal i tudi vse kraje, ki so po-metmfomi v NOB Bele krajine. Da bodo mladi popotniki lahko z vsem, kar bodo. na potovanju videli, seznanili tudlil svoje sošolce, bodo pisali dnevnik potovanja. Naročnike Opozarjamo, da smo priložili zadnji številki položnice. Prosimo vse zamudnike in nove naročnike, ki še niso plačali naročnine za leto 1951, da to takoj storijo. Po 15.aprilu 1951 bomo list ustavili vsem, ki ne bodo imeli plačane vsaj polletne naročnine. Naročnina za leto 1951 znaša 150 din, polletna 75 din. Uprava MALI OGLASI PREKLIC. Jaklič Florjan, Ivanja vas 16t p. Mirna peč, sem izgubil 31. marca 1951 na poti od Kmetijske šole Grm do-menze »Pionir« (gostilna Osolnik), Novo mesto, osebno izkaznico in mesečno vozno karto. Kdor jo je našel, naj jo vrne na naslov, v nasprotnem primeru pa oba dokumenta preklicu jem kot neveljavna. . Dr. GROS DAVORIN je odprl odvetniško pisarno v Novem mestu, Glavni trg 32 (Špringerjeva hiša poleg invalidske slaščičarne)^ KINO NOVO MESTO obvešča vse obiskovalce, da vstop v dvorano med predvajanjem tednika^ ali filma ni dovoljen. Za vstop je določen čas četrt ure pred pričetkom predstave, za zamudnike pa presledek med tednikom in začetkom filma. Otrok do 5. leta starosti, tudi v spremstvu staršev, ni dovoljeno voditi h kino-predstavam! Razpored prostovoljnega dela v Novem mestu od 14. do 23. aprila Razpored za sindikate in delovne kolektive: 16. 4.: Pionir; 17. 4.: LIP, Keramika; 18. 4.: Narodna banka, Uprava drž. posestev, Putnik, Tobak, Jugopetrol, Odpad, Koteks, Gosad; 19. 4.: Železnica; 20. 4.: Tekstilna tovarna Novo mesto; 21. 4.: DOZ, DES, OKAP, SAP; 23. 4.: Okrajni ljudski odbor. Razpored za ulice: 16. 4.: Prešernova ul., Karlovška cesta, Trdinova cesta. 17. 4.: Skalickijeva ul., Ragovska cesta, Zagrebška cesta, Kandijska cesta. 18. 4.: Žabja vas, Irca vas, Krekova ul., Ljubljanska cesta od 33 do 39. 19. 4.: Bršlin, Foersterjeva ulica. 20. 4.: Cankarjeva ul., Ljubljanska cesta od štev. 27 do 32. 21. 4".: Seidlova cesta, Ločenska cesta, Tavčarjeva ulica, Mestne njive. 23. 4.: Ljubljanska cesta od 1 do 26. Mestni odbor OF Novo mesto