Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI UST
Posamezna št. 50 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000
Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 580
TRST, ČETRTEK 13. JANUARJA 1966, GORICA
LET. XV.
(Ptelommca Ll ii u im a
Kini
politimmi Muljenju
V	torek, ll. t. m., se je v Neaplju zaključil 14. kongres Italijanske socialdemokratske stranke. Za bodoči notranjepolitični razvoj Italije je ta kongres izredne važnosti, ker so zborovalci soglasno sklenili, naj si novoizvo-Ijeno strankino vodstvo prizadeva, da čim-prej pride do združitve vseh socialistov v novo, enotno socialistično stranko^ Dosedanji glavni strankin tajnik Tanassi je v zaključnem poročilu med drugim poudaril : »Socialdemokrati in socialisti so doslej skopali po različnih poteh, da bi dosegli isti cilj. Socialisti so mislili, da je pravilna pot tista, ki daje največji poudarek vprašanju socialne pravičnosti in razredne enotnosti, socialdemokrati pa smo dajali prednost boju za zaščito svobode in demokracije, s čimer smo si prizadevali, da smo rešili Italijo pred hujšo diktaturo, kot je bil fašizem. Danes moramo priznati, da niti socialdemokrati niti socialisti niso bili sposobni zbrati okrog socialistične zastave večine italijanskega delavstva.«
Poslanec Tanassi je na koncu naglasil, daj mora nova socialistična stranka postati močnejša od demokristjanske stranke, omejiti komuniste, poraziti desničarje in pridobiti de-avce za socializem. »Naravno je - je zaključil Tanassi — da so nam zato drugi napovedali boj. Važno pa je, da bo ta boj potekal na omikani ravni in da ne bodo prizadete vsedržavne koristi.«
Kot je razumljivo, je bil problem socialistične združitve glavno vprašanje tega socialdemokratskega kongresa. Večina zboroval-cev je zahtevala, naj bi do ustanovitve enot-ne stranke prišlo še letošnjo pomlad. Priložnost za to pa se bo nudila že konec tega Meseca, ko bodo stranke vladne večine pro-ali in kako se izvaja program sredin-s °- eve vlade. V tej zvezi je kongres izrazil mnen|e, da je treba krizo vlade preprečiti, a a je nujno potrebno določiti, katere točke v adnega programa imajo prednost pri njegovem izvajanju. O zunanji politiki je kongres potrdil zvestobo obstoječim zaveznikom, vendar pri tem izrazil mnenje, da bi ^orala Italija, zlasti v okviru atlantskega za-ezništva, dati vrsto avtonomnih pobud v ko-lst prizadevanju za dosego in utrditev miru
Če bo prišlo do socialistične združitve in ustanovitve enotne socialistične stranke, ie lasno, da se bo postopno začel proces, ki bo ■U|jio vodil k izoblikovanju štirih velikih po-'enih formacij v držav! Imeli bomo derno-r,stjanski-katoliški tabor, komunistični, so-
»Nevv York Herald Tribune« je poročala 12. t. m., da so Jugoslavija, Egipt in Alžirija sklenile posredovati pri Severnem Vietnamu, naj preneha z vzpodbujanjem teroristične aktivnosti v Južnem Vietnamu, v odgovor na prenehanje ameriškega bombardiranja severnovietnamskega ozemlja. Po načrtu teh treh nevezanih držav naj bi ameriške in vietkonške sile prostovoljno prenehale z boji na raznih področjih, da bi tako postopno ustanovile po vsem Vietnamu »bojne praznine«. To ne bi škodovalo bojni učinkovitosti ene in druge strani, dokazalo pa bi njuno željo po miru.
Ameriški podpredsednik Humphrey in zunanji minister Rusk pa sta med svojim postankom v Rimu, ko sta se peljala na Shastrijev pogreb, potrdila ministrskemu predsedniku Moru, da so Združene države zdaj že v direktnem stiku s Hanojem glede mirovnih pogajanj. Govorica o tem se je raznesla pretekle dni.
Vse torej kaže, da je led prebit, in krepi se upanje, da bo le prišlo do mirovnih pogajanj, ki naj vrnejo mir Vietnamu, ne da bi morala demokracija kapitulirati. Baje so tudi v Severnem Vietnamu in na Kitajskem skupine, ki silijo k realnejši politiki.
S H ASTRI J EVA SMRT
V	ponedeljek je nenadno umrl v Taškentu v sovjetski Srednji Aziji indijski ministrski predsednik Lal Bahadur Shastri, kjer je organiziral predsednik sovjetske vlade Kosigin sestanek med njim in pakistanskim predsednikom Ayub Khanom, da bi se dogovorila za mir med Indijo in Pakistanom. Baje sta sklenila sporazum o prenehanju sovražnosti, toda že nekaj ur potem je zadela Shastrija srčna kap in niti takojšnja pomoč sovjetskih specialistov ga ni mogla iztrgati smrti. Vendar je bilo znano, da je bil Shastri že dolgo hudo bolan na srcu. Kljub temu pa ni varčeval s svojimi močmi in je delal po šestnajst ur na dan.
Njegovo truplo so prepeljali v Novi Delhi, kjer so ga v sredo vpepelili po hindujskem obredu na bregu svete reke Jumma, vpričo milijonske množice. Grmado je v skladu s hindujsko tradicijo prižgal z baklo njegov sin. Pogrebu sta prisostvovali
Shastrijeva žena in njegova devetdesetletna mati.
Shastri je bil telesno zelo majhen in šibak, toda zelo ambiciozen in odločen. Njegov namen je bil Indijo čimbolj utrditi kot enotno državo in pri tem ni bil posebno tenkočuten pri izbiranju sredstev. Tako je med drugim vsilil vsej državi, ki šteje mnogo ras in narodov, enoten državni jezik — hindujščino, kar je povzročilo nemire, ki jih je odločno zatrl. Tudi v zunanji politiki se je kazal precej nepomirljiv in bojevit, zlasti nasproti Pakistanu glede Kašmira.
Za Shastrijevega naslednika je bil začasno imenovan Gulzari Lal Nanda. Pogreba so se med drugimi udeležili predsednik sovjetske vlade Kosigin, ki je bil še dva dni prej Shastrijev gostitelj, in ameriški podpredsednik Humphrey ter zunanji minister Rusk.
cialistični in liberalni tabor. To bi zahtevalo, da bi se moralo politično življenje poenostaviti. Če se bo v novem političnem položaju ohranila dosedanja vladna koalicija, je naravno, da bo nova socialistična stranka imela1 več moči m vpliva pri pogajanjih z demokristjani, kot ga imata danes socialdemokratska in socialistična stranka, ki nastopata ločeno.
Največja pridobitev nove stranke (in tudi italijanske demokracije) pa gotovo bo, če se ji bo posrečilo pritegniti k neposrednemu vodstvu države čimširše množice delovneaai ljudstva.
Nova stranka in Slovenci
Napovedana socialistična združitev bo imela svoje posledice tudi v naših krajih. Ker ie del Slovencev organiziran v socialistični stran-
ki in ker je pri nas (na Tržaškem in Goriškem) ta stranka številčno sorazmerno šibka, pride vpliv njenega slovenskega članstva še nekam v poštev. Popolnoma drugačen pa bo položaj, ko se bodo socialisti združili s številčno močnejšimi socialdemokrati, ki v_ svojih vrstah nimajo slovenskih članov. V tem primeru se utegne pičlo slovensko član stvo popolnoma utopiti1 v italijanskem socialističnem morju. Zato menimo, da pravo mesto Slovencev, ki se hočejo politično udej-stvovati, ni niti v tej novi stranki, temveč v lastnih, avtonomnih političnih skupinah, ki naj združene delujejo in nastopajo, kadar gre za obrambo, zaščito in dosego naših pravic ter koristi in kadar gre za predstavništvo slovenske manjšine v Italiji. Tako možnost in priložnost političnega delovanja pa danes predstavlja pri nas le Slovenska skupnost.
RADIO TRST A
• NEDELJA, 16. januarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Bratovščina sinjega galeba«. Napisal Tone Seliškar, dramatizirala Mara Kalan. Prvi del; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.00 Revija popevk; 15.30 »Goyeve kaprice«, radijska suita, napisala Carmen Garcia Lecha, prevedla Desa Kraševec. Igra KO., režira Stana Kopitar;
17.00 Glasba tržaških skladateljev za komorne skupine; 18.30 Kino, včeraj in danes. Pripravil Sergij Vesel; 19.00 Dvesto let valčkov; 20.30 Iz slovenske folklore - Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico januarja«; 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev.
9	PONEDELJEK, 17. januarja, ob: 11.35 Radio za šole (Oddaja za Srednje šole); 12.15 Brali smo za vas; 17.25 Radio za šole (Oddaja za Srednje šole);
18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja; 19.15 Poglavja <7 zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beli-čič:	»Stritar kot pesnik in pripovednik«; 21.00
Pjetro Mascagni:	»Cavalleria	rusticana«, operna
enodejanka.
■* TOREK, 18. januarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore - Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico januarja«; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncertisti naše dežele. Flavtist Miloš Pahor, pianist Claudio Gherbitz; 19.00 Plošče za vas: 14. quiz oddaja; 21.00 Pregled slovenske dramatike, pripravial Jože Peterlin in Josip Tavčar. Osma oddaja; 23.00 Nova glasba.
• SREDA, 19. januarja, ob: 11.35 Radio za šole (Oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušavkami: 5. oddaja, nripravila Ma-riana Preneluh; 17.25 Radio za šole (Oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Ne vse, toda o vsem: 18.30 Klavirska glasba; 19.15 Higiena in zdravje: 3. oddaia, pripravil dr. Rafko Dolhar; 70 35 Kulturni ndmevi: 21.00 Simfonični koncert.
V	odmoru (oribližno ob 21.45) Knjižne novosti -Martin Jevnikar: »Smilijan Rozman in njegov roman ,,Brusa蔫.
• ČETRTEK, 20. ianuaria, ob: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščina no radiu: 18.30 Klasiki moderne glasbe;
19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlaiše, nripravila Krasulia Simoniti; 21.00 »Božji mejniki« Napisal Tvan Pregeli. za radio dramatiziral Jožko Lukeš. Igra RO., režira Stana Kopitar: 22.30 Slovenski solisti: Baritonist Darij Zlobec, pri klavirju Gojmir Demšar.
. PETEK. 21. ianuaria ob: 11.35 Radio za šole TOddaia za drugo stonnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušavkami: 6. oddaia. nrbvavila Ma-riana Preneluh; 17.25 Radio za šole (Oddaja za drugo stonnio osnovnih šol): 18 00 Ne vse. toda
0 vsem: 18.30 Onera v očeh libretistov, prinravlia Dušan Pertot • 1 o 00 Pevski zbori Furlnnije-Julijske Vratine: 19.15 Slivenski znanstveni delavci s tržaške univerze - Pnvel Zlobec: »Hitri tranzistorski ojačevalci«: 20 35 Go«nr>darstvo in delo: 2100 Koncert onerne glasbe; 21.00 Pogovori o fiziki.
^ SOBOTA 2? ianuaria. ob: 12.00 Kulturni odmevi:	15 00 0'a^bena ^ddnin za mladino. Prinravil
1 lnšan Jakomin; 16 00 Volan, oddaia zn avtomobiliste: 16 30 Zgodb" druge svetovne voine - Bonaventura Teechi • :>P'v'Voz«;	17.20 T>o TT Vatikan-
skem koncilu. Poročila in komentarii: 17.30 Leno msanifv vrori in zbledi mladega redu DPtr-avila Vida B;te*nik:	19 15 Družinski obzornik, nrin^av-
t:a Ivan Tbettprcrthuh: 20 35 Teden v Ttahii: 21 00 Zn smeh in dobro voljo: 21 30 Vabilo na p’es;
30 Koncerti	in o-^ester.
Politična in gospodarska kriza v Indoneziji
Indonezijo je zajela strašna gospodarska kirža, ki je posledica neurejenega položaja v državi in nepremišljenega razlaščevanja tujih investicij v indonezijsko gospodarstvo po Sukarnu v teku prejšnjih let. Cgne se vrtoglavo dvigajo. Bencin je 250-krat dražji, kot je bil pred dvema mesecema. Enako se zvišujejo cene tudi na mnogih drugih sektorjih. Riž stane 20-krat več kot lani. Sladkorja je popolnoma zmanjkalo. Poštn6 pristojbine so se zvišale sedemkratno. Železniške vozovnice, ki so se 22. novembra početvorile, so bile z novim letom spet osemkratno povečane. Do velikega zvišanja pristojbin je prišlo tudi na mnogih drugih sektorjih državnih služnosti.
TEDENSKI KOI.EDABCEK
16. ianuaria, nedelja: Tomislav, Oton
17. januarja, ponedeljek: Anton, Zvonimir
18. ianuaria. torek: Vera, Sv. Petra stol
19. ianuaria, sreda: Marij. Mara
20. ianuaria. četrlek: Fabijan, Zivojin
21. ianuaria, petek: Neža, Janja
22. januarja, sobota: Viktor, Vincencij
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
ADENAUERJEVA 90-LETNICA
Bivši nemški zvezni kancler Konrad Adenauer je obhajal svojo 90-letnico. Za to priložnost je priredila nemška krščansko-demokratska stranka sprejem v Bonnu.
PROTI NEČLOVEŠKOSTI
Mednarodna komisija pravnikov, ki združuje 46.000 juristov z vseh celin, je objavila v Ženevi izjavo, v kateri obsoja sodne umore v afriški državi Burundi. Zaradi poskusa upora podjarmljenega prebivalstva, ki pripada narodu Bahulu, proti vladavini manjšine plemena Watussi, je dal burund-ski kralj obsoditi in usmrtiti 86 uglednih političnih osebnosti, med njimi predsednika in podpredsednike parlamenta, predsednika senata in bivšega ministrskega predsednika, ministra za gospodarstvo in predstavnike krščanskih sindikatov.
Mednarodna komisija pravnikov je mednarodna organizacija, ki ima namen braniti in krepiti v svetu spoštovanje prava in pravic človekove osebe, v smislu humanizma in listine Združenih narodov o človeških pravicah.
BOŽIC V MOSKVI
Opolnoči od četrtka na petek prejšnjega tedna je obhajal ruski pravoslavni patriarh Aleksej v moskovski stolnici slovesno polnočnico, ker obhaja ruska pravoslavna Cerkev božič še vedno po gregorijanskem koledarju in je padel torej Božič na petek, 7. t. m. Ob koncu polnočnice so prebrali voščilo patriarha Alekseja, v katerem poziva vse »vernike in vse ljudi dobre volje, naj se trudijo za mir«.
Stolnico je napolnilo za polnočnico nad tri tisoč ljudi, po večini starejših.
Na zahodni Sumatri so sodniki sklenili, da bodo obsojali na smrt osebe, ki so krive gospodarskih zločinov. Predsednik Sukamo je sklical v ponedeljek v svoji palači v Bogoru izredno sejo vlade, da je preučila katastrofalno stanje indonezijskega gospodarstva.
Odbor univerzitetnih študentov pa je istočasno priredil v Džakarti množično zborovanje, na katerem so študentje silovito kritizirali vladno gospodarsko politiko.
Tiskovna agencija »Antara« je javila, da je policija na Javi in Sumatri že sestavila eksekucijske skupine, ki bodo streljale tiste, ki bodo zagrešili zločine gospodarskega značaja.
Naznanili so tudi, da je bilo izdano v pokrajini Miisatenggara, ki obsega skupine otokov vzhodno od Jave, povelje o razpustu komunistične partije in z njo povezanih organizacij. To je že enajsta indonezijska dežela, v kateri so razpustili komunistično partijo.
Radio Džakarta je naznanil, da so odkrili na Sumatri komunistično zaroto, ki je hotela izvesti nov poskus državnega udara v Indoneziji. Kot pravi poročilo omenjene radijske postaje, so odkrili zaroto zaradi priznanja nekega voditelja komunistične partije na Sumatri.
FIDEL CASTRO IN KITAJSKA
Med komunistično Kitajsko in Kubo se je vnela polemika v zvezi z dobavami kitajskega riža Kubi. Zadnji čas se je namreč dovoz kitajskega riža tako zmanjšal, da so morali riž na Kubi racionirati. Fidel Castro je pred domačo javnostjo opravičil ra cioniranje riža, ki je eno glavnih živil kubanskega prebivavstva, s tem, da Kitajska ne dobavlja toliko riža, kot je bilo domenjeno.
Neki kitajski glasnik pa je izjavil, da med Kitajsko in Kubo ni bila nikoli podpisana kaka pogodba o dobavi določene količine riža. Kitajci se pritožujejo, da je hotel vzbuditi Fidel Castro vtis, da obstajajo nasprotja med Kitajsko in Kubo, prav v času, ko zaseda na Kubi konferenca revolucionarnih gibanj treh celin, na kateri sta zastopani tudi Kitajska in Sovjetska zveza.
Vse kaže, da se je Fidel Castro, ki je nekaj časa nihal med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ter se je že zdelo, da se je nagnil bolj k tej, zdaj spet zatekel pod okrilje prve.
Z novim zagonom do uresničenja Skupnega trga
Vlade šestih držav Skupnega evropskega trga so bile uradno povabljene, naj se udeležijo dvodnevnega zasedanja ministrskega sveta Skupnega trga, ki bo 17. in 18. januarja v Luksemburgu. Kot poročajo iz krogov Skupnega trga, je razposlal povabila glavni tajnik Evropske skupnosti Luksemburžan Christian Calmes.
Zasedanje ministrskega sveta bo v občinski palači v mestu Luksemburg, predsedoval pa mu bo luksemburški ministrski predsednik Pierre Werner.
Stalni predstavniki šestih držav Evropske gospodarske skupnosti pa so imeli te dni v Bruslju svoj prvi letošnji sestanek. Po poročilih iz obveščenih virov so raz-
pravljali v glavnem o carinskih zadevah.
Do francoskih predsedniških volitev 5. decembra je obtičalo vprašanje, kako poživiti delo za združeno Evropo in dati novo veljavo Skupnemu trgu, na mrtvi točki. Zdaj pa se kažejo odločne težnje, da bi vendar krenili naprej. Zdi se, da je posta! tudi De Gaulle nekoliko popustljivejši, kar je morda samo taktika, ker ne želi popolnega preloma, ali pa tudi koncesija evropskim »evropeistom.<, ker se je pri volitvah lahko prepričal, da je Skupni evropski trg Francozom vendarle zelo pri srcu in da niso tako zelo navdušeni za njegovo politiko »nacionalne veličine«, kot si je domišljal.
Sovjetska zveza in Nemčija
Sovjetska zveza je ponovno poudarila svoje odločno nasprotovanje atomski oborožitvi Nemčije v kakršnikoli obliki. Moskovska »Pravda« je objavila članek, ki svari, da ne bo mogoče doseči sporazuma med Vzhodom in Zahodom proti »širjenju« atomskega orožja, če bo dobila Nemčija dostop do atomske orožarne Severnoatlantske zveze. »Pravda« opozarja na to, da potsdamski sporazumi prepovedujejo obnovitev nemške vojaške moči, in pristavlja, da bi bilo tudi z zahodnega stališča bolje, da bi sklenili pogodbo proti širjenju atomskega orožja, kakor pa da bi spet oborožili Nemčijo.
Nihče ne more jamčiti — trdi »Pravda« — da ne bodo povzročili nemški revanši-sti s kakimi nepremišljenimi akcijami nove svetovne vojne. V članku je tudi rečeno, da nobena država ne potrebuje atomskega orožja, da bi povečala svoj ugled, in da se je tud’ važnost Velike Britanije na svetovnem torišču zmanjšala, čeprav poseduje atomsko orožje. »Pravda.< pa pri tem sploh ne omeni poskusov komunistične Kitajske, da si priskrbi atomsko orožje, četudi za ceno ogromnih žrtev kitajskega prebivalstva.
Nestvarna presoja nemškega vprašanja
Tudi ta članek ponovno dokazuje, da Sovjetska zveza premalo stvarno presoja nemško vprašanje. Njena politika glede Nemčije stremi za tem, da bi ostala Nemčija razdeljena v dve državi, Zahodno in Vzhodno Nemčijo, in da bi ostal nemški narod, /.lasti v Zahodni Nemčiji, za vedno ali vsaj za zelo dolgo dobo podrejen strogim omejitvam glede svoje suverenosti. Jasno pa je, da današnja Nemčija ni več Hitlerjeva Nemčija. Vladajo jo ljudje, ki so bili odločni nasprotniki nacističnega režima in so zaradi tega trpeli v tej ali oni obliki. Mnoge njihove prijatelje so nacisti pobili.
Današnji nemški rod, ki je najaktivnejši in ki predstavlja zdaj jedro nemškega naroda, to je ljudje od 15. do 45. leta, sploh niso odgovorni za tisto, kar so počeli hi-1 crjanci, če pa so bili že pritegnjeni v hi-t,crjansko vojsko, pa se lahko reče, da so k'1' tudi sami žrtve Hitlerjevega režima, sa.i si tako mladi ljudje pod totalitarnim sistemom, v katerem ni bilo svobode tiska 111 govora, niso mogli ustvariti lastnega
prepričanja.
Nemčija ne more misliti na vojno
Zato je sovjetsko stališče do Nemčije, Po objektivni presoji, zgrešeno, ker hoče so vedno nalagati vsemu nemškemu narodu kolektivno krivdo za grehe, ki ga je napra-y>l nacistični režim. To je prav tako zgrešeno, kakor so zgrešeno ravnali tisti kri-stjani, ki so nalagali judovskemu narodu mlektivno krivdo za Jezusovo smrt na o lZLi. in vjt|c|j smo, kam je celo po 1900 otili pripeljalo lako pojmovanje kolektivne knvde c|0 pomorov judovskega ljudstva v nacističnih koncentracijskih taboriščih in getih.
Poleg tega bi morali Sovjeti upoštevati, ta Nemčija danes sploh ne more misliti na kako napadalno vojno, ker ima premajhno ozemlje za to in je pregosto nase-Ipna, da bi tvegala atomsko bombardiranje, ali celo samo obstreljevanje z navadnimi vodljivimi izstrelki, saj se zlasti na Zahodu nemška mesta vrste drugo ob drugem. Zato nima smisla strašiti sveta z Nem-
čijo. Nemški narod pa ima tudi vso pravico do združitve, kakor vsak drug narod, in Rusi ravnajo napačno, da mu to preprečujejo z nemogočimi pogoji in krčevito vztrajajo pri ohranjevanju vzhodnonemške države, proti volji njenega lastnega prebi-vavstva. Saj so morali njeni oblastniki hermetično zapreti meje z vsemi mogočimi pregradami in celo z nekakim kitajskim zidom (v Berlinu), da bi onemogočili masovne pobege.
Premalo razumevanja za nemško demokracijo
Rusi bi napravili večjo uslugo sebi in svetu, če bi pokazali glede Nemčije več razumevanja in več zaupanja v mlade nemške generacije, ki nikakor niso nacionalistično razvnete, kakor kažejo vse ankete in tudi svobodne volitve. Mnogi v Nemčiji se celo pritožujejo, da so v nacionalnem pogledu preveč mlačne, iz reakcije na nacizem in zaradi tega, ker posvečajo preveč pozornosti samo materialnim platem življenja, kot se to dogaja tudi drugod. Resnica pa bo najbrž v sredini med sovjetskim in takim stališčem, namreč da današnji rod bolj trezno gleda tudi na nacionalna vprašanja, k čemur pripomore tudi masovni turizem, ki odpravlja predsodke med narodi. S t .-m pa ni rečeno, da mlajši nemški rodovi ne čutijo več v sebi nikakega domoljubja in nikakega narodnega ponosa.
S tem bi morali tudi Sovjeti računati in predvsem priznati nemškemu narodu pravico do samoodločbe in svobodne notranje ureditve, nato pa bi se morali sporazumeti s svobodno izbrano vsenemško vlado o bodočih odnosih med demokratično Nemčijo in seboj ter ostalim vzhodnim blokom. Dokler pa do tega ne bo prišlo, bo »nemško« vprašanje vedno v bolj ali manj akutnem stadiju in bo stalno predstavljalo nevarnost za nov spopad v Evropi. Jasno je tudi, da Nemčija le v tem primeru ne bo imela atomskega orožja, če se bodo tiste države, ki ga zdaj imajo, iskreno sporazumele, da ga ne bodo več »širile« in da se mu bodo tudi same odrekle. Vse drugo so utvare in govorenje v prazno. Sporazum o odpravi atomskega orožja pa onemogoča, kdor postavlja nemogoče pogoje zanj, n. pr. s tem, da ne dovoli mednarodnega nadzorstva nad atomskimi napravami in zalogami, kar velja ravno za Sovjetsko zvezo. F. J.
PREJELI SMO
SREČANJE S PRINCI, CESARJI (IN KARDINALI )
Bilo je pred nekaj leti tam doli v mestu Jeruzalemu. Po strmi ulici sem se vračal v gostišče, kar me zdrami živahen živžav na cesti: laške romance so bile obkrožile mladega moškega in zdaj tiščijo v njega : Dove e Paola? On pa očitno ne zna odgovoriti v istem jeziku, zato jim kaže z dlanmi ob licu, češ da Paola zdaj nina nana tam preko v hotelu.
Ženske jo uberejo čez drn in strn v tisto smer, jaz pa ta čas izvem, da je to princ Albert. Zastaven človek je in romarska svetinja se mu sveti na prsih. Kmalu sva vštric. Prijazno ga pozdravim (ni važno, v čigavem imenu in s kakšnim namenom!): How do you do, Mr Albert? — Very well, thank you ! mi odgovori ter si dava roko, And you? — Very well, thank you ! pravim jaz in zgodovinskega srečanja je bilo konec. Naslednji trenutek sva že pozabila drug na drugega in mene je zanimalo le še to, kje bi se dobilo kaj tekočega za v grlo.
Pa kaj bodo navadni princi, ko sem se pa rokoval s samim cesarjem! Le poslušajte! V šoli smo se učili: Naš cesar mi je vedno ljub, na Dunaju živi, kako bi jaz rad k njemu šel, a meni moči ni. Bi šopek rožic mu podal in rekel mu tako. . Ko je potemtakem presvitli cesar zvedel, da jaz ne morem k njemu, se je moral potruditi pač on k meni, če me je hotel osebno spoznati in slišati, kaj mu mislim povedati. To je opravil mimogrede, ko se je peljal na soško fronto. Ko so me torej takrat učiteljice potisnile pred Njegovo ces. in kr. Apostolsko Veličanstvo Karla I., sem srečno zdrdral svojo molitvico, nakar sem mu podaril rožice, dočim mi ie on samo stisnil roko ter me potrepljal po (takratnih) kodrih: Brav, brav! Kak bonbon bi mi pa vseeno lahko dal, čeprav so se na fronti obmetavali z drugačnimi konfeti !
In zdaj bi bilo na vrsti, da povem še kakšno tudi o kardinalih, saj snovi ne bi zlepi zmanjkalo, pa še kakšne! Toda tukaj se nekaj zatakne: ali se ne spodobi meni, da bi se družil s kardinali ali pa narobe, skratka, tudi če se kaj takega primeri, morajo neka teri o stvari molčati kot sv. Nepomuk. Ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar! Tako je pač. Tako tudi meni ne preostane drugega, kot da končam s temi »marginali-jami«.	R. p.
Hudi p'ioSlomi oViadiijik bloimDldli cjjUulaliSe
Uprava slovenskega narodnega gledališča Maribor je priredila pred kratkim tiskovno konferenco, na kateri so časnikarji /.vedeli za hude finančne in organizacijske probleme tega gledališča. Umetniško in tehnično osebje v gledališču ima 30 do 40 odstotkov nižje osebne dohodke, kot so v drugih gledališčih. Gmotne težave močno vplivajo tudi na zasedbe vlog.
Na konferenci so govorili tudi o težavnih razmerah, v katerih delajo v gledališču. Oder in avditorij so sicer že obnovili, vendar pa so naprave in nekateri notranji prostori zastareli in ne ustrezajo več.
V	Ljubljani pa grozi razpad Slovenskega narodnega gledališča v njegove sestavne dele — Opero, Dramo, gledališke krojačnice
in delavnice, ki naj bi postale samostojna obrtna podjetja, itd.
 •--
SLOVENŠČINA V SLOVENIJI
Klub kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani in Društvo slovenskih književnikov sta v prostorih društva priredila razpravo z naslovom Slovenščina v Sloveniji. Vodil jo je književnik Mile Klopčič, uvodno besedo in uvodno razmišljanje pa sta imela književnik Božidar Borko in general Jaka Avšie. Razprava je presegla naslovni okvir in skušala ilustrirati položaj slovenščine v Jugoslaviji. Več ta priložnostno sklicani forum, ki se je zavedal svojih ozko začrtarnh kompetenc in možnosti, ni mogel in tudi ni imel namena storiti, — poroča ljubljansko »Delo«.
M “TUztihhvijrt-----------------------------------------------
Še o razlaščevanju v Dolini:
Pravica mora prej ali slej zmagati
Dne 14. t. m. poteče rok, v katerem so vsi lastniki zemljišč iz dolinske občine, ki jim po obvestilu tržaške prefekture, objavljenem ob božičnih praznikih, nameravajo razlastiti zemljišča v korist Ustanove tržaškega industrijskega pristanišča, oziroma naltovodne družbe SIOT, imeli pravico, da proti omenjenemu obvestilu vložijo ugovore. Kot smo obveščeni, se je te pravice po-služila ogromna večina prizadetih lastnikov in s tem naredila prvi ter najvažnejši korak v obrambo svojih pravic in koristi.
Poročali smo že, da je po zadnjem obvestilu, oziroma seznamu prizadetih skupno okrog 46 ha zemljišč, in sicer kakih 20 ha
ČAJANKA DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu uvaja z letošnjim letom snidenja izobražencev vsako sredo od 18. do 21. ure v ulici Doni^-zetti 3/1. Pogosto tožimo, da se Slovenci premalo vidimo in da imamo premalo prilik, da bi izmenjali misli med seboj. Naj bi temu odpomogle Čajanke društva. Nobenega drugega programa ni kot snidenje in pogovor.
Društvo slovenskih izobražencev vabi prijatelje na čaj in pomenek. Soba bo zakurjena, časopisi in revije bodo pri roki — predvsem pa: prijatelji čakajo. Pridite!
Prvi tak večer bo v sredo, 19. januarja, potem pa vsako sredo od 18. do 21 Če ne morete priti ob 18., pridige kasneje, kadar4 morete v tem času.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO PRIREDI:
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V NEDEUO, 9. JANUARJA 1966 OB 16. URI V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Saša Škufca (Po Grimmu)
JANKO IN METKA OTROŠKA SPEVOIGRA V TREH DEJANJIH —•—-
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA William Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE
RECITAL Izvaja JOŽKO LUKES Izbor in režija: BRANKO GOMBAČ
Glasba: MARJAN VODOPIVEC Prevod: OTON 2UPANCIC, MATEJ BOR, JANEZ MENART, JOŽE JAVORŠEK
V	petek, 14. januarja ob 21. uri (premierski abonma); v soboto, 15. januarja ob 21. uri (abonma prva ponovitev); v nedeljo, 16. januarja ob 16. uri (nedeljski popoldanski); v sredo, 19. januarja ob
20. uri (študentski abonma); v četrtek, 20. januarja ob 21 uri (invalidski abonma); v petek,
21. januarja ob 21. uri (sindikalni abonma); v soboto, 2.2. januarja ob 21. uri (okoliški abonma);
v nedeljo, 23. januarja ob 16. uri.
—m—
Zaradi ometenega Števila sedežev v Mali dvorani prosimo cen/eno občinstvo, da si pravočasno re- j zervira sedete na tel. 734265.	i
več, kot jih je predvideval tako imenovani drugi seznam, objavljen v lanskem poletju. Kot znano, so lastniki zemljišč iz drugega seznama, ki jih je zastopal Odbor za pomoč razlaščencem, vložili ugovore na prefekturo, kar je imelo za posledico, da je Ustanova tržaškega industrijskega pristanišča sama zahtevala od prefekture, naj postopek, ki je bil v teku, prekine. Druga važna posledica je bila, da je Odbor za pomoč razlaščencem sklenil 6. 12. 1965 z naftovod-no družbo SIOT sporazum, po katerem se je ta družba načelno obvezala, da bo zemljišča, ki jih potrebuje za postavitev svojih naprav, neposredno kupila od kmetovavcev in se torej tudi z njimi neposredno pogajala o ceni zemljišč. Po tem sporazumu je bila Ustanova tržaškega industrijskega pristanišča izključena iz celotne zadeve, površina zemljišč, ki bi prišle v poštev za nakup, pa bi bila mnogo manjša od tiste, ki jo predvideva zadnje prefektovo obvestilo.
Kaj je privedlo do tega, da se v to zadevo zdaj ponovno vključuje Ustanova tržaškega industrijskega pristanišča in da se namerava po stari, krivični metodi razlastiti mnogo večja površina zemljišč, kot je predvideval drugi seznam, nam ni znano. Iz vsega, kar smo navedli, pa vsekakor izhaja, da je zadnji postopek zelo čuden :n nerazumljiv, zaradi česar imajo prizadeti lastniki in javnost pravico, da se javno in čimprej pojasni.
Veseli nas, da se je spričo najnovejšega razvoja dogodkov ustvarila med prizadetimi lastniki zemljišč in zlasti med Odborom za pomoč razlaščencem ter med Konzorcijem razlaščencev akcijska enotnost ter da je konzorcij sprejel stališče, da se je za zaščito in dosego pravic in koristi naših ljudi v Dolini treba poslužiti vseh sredstev, ki jih predvideva zakon, od ugovorov in opozicij na tukajšnjo pristojno oblast do priziva na državni svet v Rimu. To stališče je namreč vedno zagovarjal odbor in v tem je tudi glavni vzrok, da je prišlo do njegove ustanovitve.
Prizadetim lastnikom zemljišč priporočamo, naj ohranijo mirne živce in naj se ne pustijo begati in zavajati od raznih priše-petovavcev ter zainteresiranih posrednikov. Mirno, a budno naj čakajo na izid sedanje pravne akcije, ki bo gotovo uspešna, saj mora pravica prej ali slej zmagati.
SNEG POBELIL VSO POKRAJINO
V	torek je po vsej Tržaški skoraj ves dan rahlo snežilo, zaradi česar je vso pokrajino pokrila od 5 do 7 cm 1 ibela snežna odeja. Ker se je temperatura sukala okrog ničle, sneg ni skopnel in so zato nastale precej hude ovire v prometu. Prišlo je tudi do številnih prometnih nesreč, ki pa so bile k sreči vse lažje narave.
Zaradi varnosti je prometna policija vsmerila ves težji promet v mesto in iz njega po obalni cesti, ki so jo kar dobro splužili, čeprav so tla na več mestih pokrita z ledeno ploščo. Promet po ostalih ce-| stah na Krasu je še vedno otežkočen in
vozila morajo biti opremljena z verigami ali snežnimi plašči.
V sredo je precej ostro pihala burja, ki pa je naslednjo noč pojenjala. Temperatura pa je še vedno nizka.
Ponekod na Krasu, zlasti v višji legi kot na Opčinah, je padla temperatura na — 5 stopinj in na odprtem tudi še nižje. Zaradi burje je mraz še veliko bolj občutiti.
Stavka uslužbencev Enela in Acegata
Prav te dni so si uslužbenci električne družbe Enel izbrali, da so stopili v stavko. Ta je bila najprej napovedana za 48 ur, pozneje pa so sindikalne organizacije sklenile, da stavko podaljšajo za nadaljnjih 24 ur. Stavka je nastala, ker državno podjetje Enel noče sklenUi nove delovne pogodbe s pogoji, ki jih postavljajo sindikati.
V četrtek so stopili v stavko tudi uslužbenci tržaškega Acegata, tako da je skoraj popolnoma izostal mestni prevozniški pro-met. V zvezi s temi stavkami priporoča vodstvo Acegata, naj potrošniki električne energije čimbolj varčujejo pri uporabi toka. Stavka Enela se zaključi v petek ob 24. uri.
ALI NE VELJAJO KONCILSKI ODLOKE ZA VSE?
Po župnijah Beneške Slovenije se je pred časom razširilo veliko veselje, ko je prišla i/. Rima novica, da je cerkveni koncil sklenil, da se morajo določene mašne in obredne molitve opravljati v jeziku vernikov. Razume se samo po sebi, da tudi tam, kjer so jezikovno mešane fare, kakor se ta odlok povsod že izvaja.
Slovenski verniki v Beneški Sloveniji so zahvalili Boga in koncilske očete, da bo tudi njim dano moliti in prositi v domačem jeziku, kot smejo črnci v Afriki ah Indios v brazilskih pragozdih. Naši predniki so uživali pravico do materinščine pri službi božji že iz davnih časov, še izza dobe patriarhov. Imeli so celo nekako cerkveno samoupravo. Saj so verniki volili svoje duš-ne pastirje in ključarje, kol pričajo stare listine. V Brnasu so se vršile zadnje volitve domačega kaplana še celo leta 1914, ko je ljudstvo izbralo za svojega kaplana Petra Qualizzo.
Beneški Slovenci so imeli molitvenike in katekizme v svojem jeziku že iz davnih časov. Že leta 1854 je Peter Podrecca izdal »Mali Katekizem za perve šole«. Drugih 100 let bo kmalu minilo, odkar je nad.ikof An-drea Casasola oskrbel 1869. leta izdajo katekizma z naslovom »Katekizem ali Ker-šanski Katoljški Nauk za Slovence Videmske Nadškofije« in mu je sam napisal gan-ljiv uvod. Sledili so še drugi katekizmi v domačem jeziku, celo za prebivavce rezijanske doline.
To je bilo treba poudariti, da je vsem jasno, kako je že od nekdaj odmevala v cerkvah Beneške Slovenije slovenska verska pesem in molitev, čeprav jo je fašistična vlada v avgustu 1933. prepovedala. Videmska kurija se ni niti z mezincem upria taki nezaslišani krivici.
Za časa koncila so torej slovenski verniki v vzhodnih delih videmske nadškofije z zadoščenjem vzeli na znanje, da se jim bodo krivice preklicale, in da bo jezik ver nikov dobil tudi v cerkvi zopet tista mesto, ki mu gre po najvišjih božjih in človeških postavah.
f RIHARD OREL
V	torek zjutraj je umrl v goriški bolnišnici nadučitelj v pokoju gospod Rihard Orel.
Pokojni šolnik in znani kulturni delavec se je rodil leta 1881 v Prvačini v Vipavski dolini. Po končanem učiteljišču v Kopru je študiral še eno leto na dunajskem konservatoriju. Nato je nastopil službo v Dorn-bergu, odkoder so ga večkrat prestavljali. Služboval je še v Višnjeviku, Šmarjah, štandrežu, števerjanu, potem ga je fašistična vladavina poslala v Campobasso, pa spet v Umbrijo in v Gemono. Po vojni je bil nekaj časa didaktični ravnatelj v Mirnu. Pravi križev pot slovenskega učitelja, ki je pa učitelju Orlu pripomogel do bogatih izsledkov. Povsod je nabiral narodopisno blago, katero je marljivo objavljal v raznih revijah in tudi v samostojnih brošurah.
Posebno so ga zanimale narodne pesmi iz Beneške Slovenije, katere je harinonizi-fal in izdal v več zbirkah. Kot temeljit glasbenik je zložil tudi dosti skladb, zlasti fug za orgle. Delal je nevzdržno do predlanske-
- Kana/^/ta ildlina
Toda zdi se, da te veljajo povsod drugod, samo za slovenske vernike pod Matajurjem ne! Govorilo in pisalo se je, da se je pri liturgičnih obredih že vpeljal jezik vernikov. Nihče ni dvomil, da bi se kdo upal upirati papeškim in koncilskim odr idIjam Zadnje čase smo pa zvedeli, da se redno opravljajo določene mašne molitve in ver ski obredi tudi v slovenščini samo v cerkvah v: šlenartu, štoblanku, Dreki, Matajurju in Trbiju.
Nekateri dušni pastirji so se obrnili na videmsko kurijo s prošnjo, naj jim dajo navodila za izvedbo koncilske določbe o vpeljavi jezika vernikov v cerkev. Dobili so odgovor, da še ni »oportuno« ali pa sploh niso prejeli nobenega odgovora. Zato tudi dobršen del vernikov v Beneški Sloveniji ne more prisostvovati obredom, ki so od vesoljnega cerkvenega zbora dovoljeni, da Se molijo v materinščini.
Čudimo se, kako se to sklada z besedami videmskega nadškofa, ki je v pridigi v videmski stolnici na praznik Svetih treh kraljev vabil, naj verniki sledijo nalogam, Katere si je zastavil ekumenski koncil, m je zaključil, da je potrebna duhovna obnova, da bo vsakdo mogel živeti v duhu koncila.
Ukve:
NEVERJETNE RAZMERE
Rekli bi, da je nemogoče, da se po II. vatikanskem koncilu še kaj takega dogaja.
oda prj nas v ukvaig kjer so razmere kot
V	zakotni vasi čudne, ni povsem pre-
senetljivo, da se utegne kaj takega pripeti-1- cerkvenih vratih je pribit napis v nemščini in italijanščini:	»Bitte,	Ture
schliessen« in »preg0, chiudere la porta«.
ričakovali bi tudi slovenski napis, a ga ni. Ni ga zato, ker je morda tak ukaz.
Ta ni edini. Poleg mnogo drugih je viden in prepričljiv dokaz šovinizma, ki pri-a, kako slovenščino zapostavljajo in kako Jo skušajo odpraviti.
Pri vsem tem, se še samo sprašujemo ali do treba še drugih cerkvenih zborov, da se bodo te razmere spremenile.
ga leta, ko je postal žrtev cestne nesreče. Dolgo časa se je zdravil v goriški bolnišnici, dokler ni podlegel.
Pogreb se je vršil danes v njegovi rodtn Prvačini. Delavnemu slovenskemu šolniku in kulturniku bodi Bog dober plačnik. Vsej rodbini izražamo globoko sočutje.
OBLETNICE
Na županov predlog se bosta obhajali letos v Gorici dve pomembni obletnici, in sicer ena zgodovinska in ena kulturna. Prva se tiče 50-letnice, ko so italijanske čete za časa prve svetovne vojne vkorakale v Gorico; to se je zgodilo 16. avgusta 1916. Poseben odbor je že sestavil načrt za spored proslave, ki bi morala imeti po županovem mnenju zgodovinsko, domoljubno in civilno obeležje. Ob tej obletnici, ki je na široko zasnovana, pričakujejo turistične ustanove velik obisk, zlasti iz notranjih krajev države.
Druga proslava se bo pripravila v spomin na stoletnico smrti Jožefa Tominza. Tudi za to obletmco je sestavljen poseben odbor, ki bo uredil večjo razstavo umetniških del slavnega goriškega mojstra.
ZANIMANJE ZA KULTURNE RAZSTAVE
Lansko leto se je pokazalo, da se goriški meščani v precejšnji meri zanimajo za razstave vseh vrst. V novembru 1964 je najela turistična ustanova Pro loco razstavne prostore v galeriji na Korzu. Od tedaj pa do konca lanskega leta je bilo tam prirejenih 29 razstav, ki so trajale navdano po štirinajst dni. Po večini so bile slikarske razstave sodobnih umetnikov domačinov, med temi dve umetniški razstavi Makuca in Vendramina iz sosednje Nove Gorice. Poleg umetniških razstav so privlačile številne obiskovavce tudi druge, kot na primer dobro urejena razstava starinskih ur. Vseh 29 razstav si je ogledalo nad 40.009 ljudi.
Letos se bo kulturna dejavnost v razstavni dvorani še povečala. Načrt za prvih šest mesecev je že pripravljen. Poleg osebnih umetniških razstav Faganela, Monaia, Cra-glietta in Bubnicha je na sporedu tudi kolektivna razstava skupine tržaških umetnikov. Kot posebnost bo razen teh prirejena tudi razstava cvetlic v vazah po japonski tehniki, imenovani »ikebana«. Nadalje bomo imeli priložnost videti tudi »Razstavo
o	lakoti v svetu«, katero bo priredila mednarodna prehranjevalna organizacija FAO. Razstavljali bodo svoje izdelke tudi učenci državne umetniške šole v Gorici. V polpreteklo dobo nas bo popeljala »razstava starinskih pahljač«.
Za vse te pobude so dosedanji razstavni prostori že pretesni in se bodo morale turistične organizacije pobrigati za večje in to tudi v korist tujskemu prometu.
POZOR!
Pokrajinska lovska zveza opozarja, da bo začela boj proti škodljivim divjim živalim v svojih lovskih okrožjih, ki spadajo pod občine Doberdob, Sovodnje in Krmin.
Lovski čuvaji bodo nastavljali zastrupljene pasti. Zato opozarja prebivavce teh občin, naj se izogibljejo pasti, zlasti naj ne pobirajo ujete zastrupljene zverjadi iz nastavljenih skobcev. Mrhovino bodo spravili v kraj lovski pazniki.
OBČINSKE TEHTNICE
Okoliški kmečki gospodarji, ki spadajo pod goriško občino, se še vedno pritožujejo, da ne delujejo javni tehtnici pri mostu v Pevmi in ona na trgu v Slandrežu Že pred meseci je občinski odoornik Sanzin opozoril mestni odbor na ta nedostatek, ki povzroča zamudo časa in škodo kmetovav-cem, ki prihajajo v mesto iz Brd in iz Štan-dreža. Zagotovljeno mu je bilo, da bosta obe javni tehtnici začeli v najkrajšem času delovati; ostalo pa je vse pri starem. Še več, tehtnico v štandrežu je občinska uprava kar ukinila. Zato je omenjeni svetova-vec vložil na župana ponovno interpelacijo, naj se poskrbi, da bosta obe tehtnici zopet delovali.
VISOKOŠOLSKE PODPORE
Goriška pokrajinska uprava podeljuje že več let podpore visokošolcem goriške po-krajie, ki imajo določene pogoje. Pravico do podpor imajo dijaki, ki so izdelali maturo brez jesenskih popravnih izpitov; tisti, ki so končali prvi letnik na univerzi morajo biti v redu z izpiti in doseči povprečni uspeh 21/30. Obdavčljivi družinski dohodki ne smejo presegati 400.000 lir z dodatkom po 300.000 lir na vsakega družinskega člana.
Za akademsko leto 1965/66 je določila pokrajinska uprava 3 in pol milijona lir.
Kdor se za te podpore zanima, se lahko zglasi za pojasnila pri pokrajinskem odborniku Waltritschu vsak torcic in sredo od 10. do 11.30 ure v pokrajinski palači.
FOLKLORNI NASTOP
V nedeljo popoldne bo gostovala pod okriljem Kat. prosvetne zveze akademska folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Skupina šteje 50 članov. Nastopala je že v Vidmu in po drugih krajih, na go-riškem in tržaškem pa še ni pokazala svoje umetnosti.
Prireditev s sporedom folklornih plesov in pesmi bo ob treh in ob sedmih popoldne v Katoliškem domu. K prvi popoldanski prireditvi bo vozil avtobus iz Doberdoba in iz Jamelj ob dveh popoldne.
RODITELJSKI SESTANKI
V nedeljo so se zbrali starši dijakov in dijakinj višjih slovenskih srednjih šol v Gorici na roditeljski sestanek. Zbrane starše in njih namestnike je pozdravil ravnatelj Rožič in je prikazal v glavnih obrisih stanje teh šol in učne uspehe dijakov. Glede številčnega stanja je podčrtal splošne vzroke, pa tudi krivdo nekaterih staršev, ki ne pošiljajo svojih otrok v tiste šole, kamor spadajo. Pozval je starše naj se bolj pogosto zanimajo za uspehe, vzgojo in vedenje svojih otrok in naj imajo več stikov s šolo.
V	razgovor so posegli tudi nekateri starši in profesorji. Nato so se starši res skrbno pozanimali pri posameznih profesorjih o uspehih pa tudi o vzrokih neuspehov svojih sinov ali hčera. Smemo reči, da je roditeljski sestanek dosegel svoj namen.
 • —
Ravnateljstvo enotne nižje slovenske šole v Gorici sporoča, da bo roditeljski sestanek v nedeljo, 16. t. m., ob 10. uri in pol v profesorski zbornici šole v ul. Randaccio.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
sacs—	;	i	.i__ ...	1	    :	.	sap	».  ......	.	—	  tsssssm
Uprizoritev „ Marie - Ocotobre “
Slovensko gledališče v Trstu je pripravilo kot na je bila vedno. Morda je bila celo preveč zadr-drugo letošnjo premiero zanimivo dramo »MA- žana za to vlogo in za tako skupinsko igro. Ven-RIE-OCTOBRE« treh francoskih avtorjev: Rober- dar je vseskozi prepričljiva in tudi nekje njena ta, Duviviera in Jeansona. Z uvrstitvijo te drame odmaknjenost od družbe razumljiva, čeprav je s v spored je gledališče najbrže hotelo obarvati ie- temi prijatelji preživela zelo težke trenutke. Edi-pertoar z delom, kakršnih v splošnem ni imelo no včasih ustvarja vtis, da hoče igrati preveč po-na sporedu, pa so lahko mikavna za določen krog udarjeno vodilno, ker se kreta le preveč v svojem gledaveev. Literarne vrednosti in pomembnosti se- prostoru v ospredju.
veda to delo nima, pač pa je dramatsko dobro. Med ostalimi igravci je vladalo ravnovesje, kot zgrajeno, posebno drugi del. Prvo dejanje je v ■ smo rekli že v začetku. Vendar je treba poudari svojem zasnutku nekoliko predolgo, avtorji po- fj, da je imel zelo težko vlogo Silvij
Kulturne novico
zornost nekoliko prepočasi zastavljajo, šele p-ed koncem prvega dela zraste dogajanje do napetosti, ki se potem stopnjuje v detektivsko iskanje krivca. V dramaturškem oziru bi se dalo delu
j Kobal in da io je skušal čim bolj prizadeto odigrati, posebno svoj tragični konec.
Nastopili so še: Stane Starešinič, Jožko Lukež, Adrijan Rustja, Laci Cigoj (kot gost). Stane
aarsikaj reči. Posebej je zadnja duhovnikova od- j Raztresen, Edvard Martinuzzi, Alojz Milič, Rado ločitev psihološko premalo utemeljena. Našteva- jn Leli Nakrst.
i.ie strahot in žrtev zveni v pohod s trar.sparenti j Prevod je delu oskrbel Bruno Hartman, sceno po ulici, Marie-Octobre bi bilo mogoče z boljšimi pa je zamislil Demetrij Cej in ji dal estetsko zaključen prostor.
dramatsklmi učinki pripeljati do odločilnega de-janja.
Iz gledališko igravskega vidika je preds ava zanimiva, ker so bili igravci postavljeni v tem delu pred posebno nalogo: najprej so morali odigrati salonsko igro, istočasno pa tudi ansambelsko. Za prvo je poLrebna neka zadržanost in uglajenost, finesa in družbeni posluh. Za drugo pa tesna povezanost in odgovarjajoče igranje, kaiti tu ni solistov, ni izrazitih vodilnih vlog in nepomembnih statistov. Tu je igra vseh.
Vrednost režije Branka Gombača je prav v tem, da je oba ta elementa izvabil iz igravskega zbora. Poslal je igravce v salon in iglavci so vsak v svoji vlogi korespondirali na vsak dosodek, na vsako izgovorjeno besedo. Zdi se, da je prav temu, kako je vsak igravec reagiral v določenem nenut^u, režiser posvetil rajveč pažnje. Zato pa »e tudi predstava v celoti zaživela pred občinstvom. Razen tega je napetost, posebno v drugem delu, zelo dobro stopnjeval in jo s čutom za pravilno mero blažil, da je kasneje lahko znova zrasla
Kot gost se je vrnila za nekaj večerov v tržaško gledališče Štefka Dro’č“va. Itrala je Marie-Ootobre, edino pomembno žensko vlogo v tem de lu. Igra Drolčeve je v teh letih odsotnosti Š2 bolj dozorela, zdi se, da je posta'a globlja; oretehta-
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Združeni cerkveni pevski zbori so priredili v nedeljo popoldne v cerkvi sv. Antona novega koncert slovenskih božičnih pesmi. Dirigiral je Humbert Mamolo. Kot organist je sodeloval Arduino Macri, kol solist pa Marijan Kos.
Izvajali so med drugim skladbe tržaških skladateljev. Koncert je pritegnil zelo veliko občinstva.
J. P.
 •---
PRIČA IZ STARODAVNIH ČASOV
Restavriranje langobardske cerkvice v Čedadu,
, V razstavni dvorani »Musee-Galliera« v Parizu so odprli razstavo »Sodobne grafike«, na kateri | razstavlja tudi slovenski grafik Janez Bernik.
| Znani sovjetski komponist Dmitrij Šostakovič J je izjavil, da komponira opero »Tihi Don« po romanu Miha j la šolohova.
V nedeljo, 26. decembra, je Slovensko slavistično društvo obhajalo 30-letnico svoje ustanovitve.
Slovenski slikar in grafik Riko Debenjak je bil povabljen na IX. mednarodno razstavo risb in grafik v Luganu.
V krožku za svobodo kulture v Trstu je predaval glasbenik Pavle Merku o temi »Ekspresionizem in glasba«.
Duke Ellington in njegov orkester sta priredila pred Božičem dva koncerta cerkvene glasbe v plesbiterianski cerkvi na Peti cesti v New Yorku. Koncertu je prisostvovalo nad tri tisoč ljudi. Nastopili so tudi pevka Lena Horne, Brock Peters in zbor »Herman McCoy Choir«.
V	goriški pasaži »Pro loco« je	razstavljal	do
14. t.	m. oljnate slike slikar Robert	Faganel iz	Tr-
sta. Razstavil je marine, kraške nature, pokrajine in drugo.
V Verdijevem gledališču nastopa Slalno gleda-l!šče iz Genove z dramo »La coscienza di Zeno« (Zenova vesi), katero je napisal Tullio Kezich po
ki traja že nekaj let, bodo letos nadaljevali in ga romanu Itala Sveva. Režira Luigi Squarzina. verjetno tudi dokončali, kot misli višje ravnatelj-1	,, XT	,,	,
sivo za spomenike in galerije v Furianiji-Julijski	'	hV Ne™	Yorku Je,	umrl	nfkcaJ	slav"‘	Pevec	T,to
Benečiji. V ta namen je zaprosilo tudi za nadalj- Sj*ipa. Doma je bil iz mesta Lecce, k,er se je ro-
riji prispevek	ministrstva	za	prosveto.	Cerkvica,
je še	iz	dobe	bojev	med	Langobardi	in	Slovenci.	'	V	Ljubljani je umrl slikar Slavko Pengov.
Izbor Magajnovih novel
Pri Založbi Lipi v Kopru je pravkar izšel izbor r.eral, Transfuzija), v tretjem tri (Invalid, Kako nove1 1‘naum 'a Magajne, ki ga je pripravil pes- je umiral Gausil, Vinograd), v četrtem štiri (Crt, rik in literarni kritik France Vodnik. S knjigo — »Marok, Veliko Brdo, Bradač) in v zadnjem le to izvemo iz uvoda — je mislila založba počastiti	eno	•—	mladinsko delo Račko	in Lija. S tem izbo-
pisateljevo šestdesetletnico, ki je bila 1964, a je	rom	je	ostal /.vest samemu	Magajnovemu izbira-
Magajna več ni učakal, saj je 1963 leta umrl. Od	n ju	za	zbirke, je pa obenem	zelo značilno prika-
prvotne zamisli, po kateri naj bi izšla le druga	zal	vse	tiste osnovne elemente, gibala, ki se pre-
izdaja svojevrstne Magajnove knjige novel Zazna- pletajo skozi pisateljevo delo. Vsak tak izbor je rnovani, je založba odstopila in pripravila v Vod- seveda odraz subjektivnega momenta. Skozi nje-nikovi redakciji izbor najboljših oziroma najbolj ga lahko sieciimo tudi prirediteljevemu okusu in tipičnih Magajnovih novel iz vsega razdobja pisa- posebni ljubezni. Seveda bi bilo lepo, če bi v izbor teljevega ustvarjanja. Tako smo dobili nekako an- prišla še katera izmed čudovitih legend, kakor tologijski prerez skozi pisateljevo umetniško in tudi nekatere pesmi v prozi, ki jih je pisatelj zbral idejno podobo, izbor, ki je nedvomno več, kakor v knjigi Oživeli obrazi (Hafija, Učiteljica svetih bi bil gol ponatis Zaznamovanih.	j	Treh kraljev ali katera druga). Knjiga, tudi tako,
Če si sedaj ogledamo izbor, ugotovimo, da je kakršna je, nam ponovno približa tega svojevrst-imel France Vodnik dokaj srečno roko pri izbiri, rega primorskega pisatelja, enega izmed najbolj Celoten izbor je razdelil na pet ciklusov (Primor- 1'iehkih umetnikov besede, ki jih je rodila južno-ske zgodbe, Na bregovih srca. Zaznamovani, Od-	primorska	dežela.
rtiev korakov, V dežli pravljic in sanj), ki jih je	Seveda	je urednik	poskrbel	tudi	za	osem	stra-
poimenoval po Magajnovih zbirkah novel ali kraj- n* spremne besede. V njej nam prikaže Magajno
Senca Estere, Zdavnica Marija, Gospod ge
Jtltadina in pisasielj
V Moskvi je prišlo pred kratkim do študentov-	ALVAR	AALTO	ODLIKOVAN
skih demonstracij v zvezi z aretacijo književnika Andreja Sinjavskija, ki so ga kot znano zaprli, ker je pod psevdonimom objavljal svoja d-.;H v Parizu. Okoli 200 študentov, ki so bili večidel z Instituta Maksima Gorkija za svetovno literaiuvc, se je zbralo pri Puškinovem rpomeniku in oiko-lakalo v mestno središče v bliž/no Kremlja, kjer so zahtevali, da se razprava proti Sinjavskiju vrši javno. Kmalu pa je nastopila policija, ki je nekaj študentov priprla, pa že čez nekaj ur izpustila.
Sodna razprava proti Sinjavskiju bo ta mesec, ni pa še znano, če bo javna.
Pariško uredn:štvo iiterarne revije »Grany«, ki io izdajajo v Frankfurtu v Nemčiji ruski begunci je potem naznanilo, da so bili aretirani Leonid Gubanov, Vladimir Bukovski in Julija Višnevska-ia. Gubanov je star okrog dvajset let, Višnjevska-ja pa ima šele šestnajst let.
Aretiranci so pripadali neuradnemu literarnemu krožku, ki so si ga ustanovili v Moskvi in ki ie izdajal avantgardistično revijo tajnega značaia.
Omenjeni literarni krožek se zavzema za svobodo pisanja in za izpustitev aretiranih pisateljev in umetnikov, -i
tiviko njegovega dela.
Ob	koncu knjige pa je še petdeset strani Ma-
pajnove bibliografije, ki jo je prispeval Marijan Brecelj. V njej	je podrobno	in	natančno popisal
vse Magajnove	objave tako	v	revijalnem tisku
kakor v samostojnih knjigah. Iz te bibliografije si	bo	marsikdo ustvaril določnejšo podobo o kvan-
Znani	finski	arhitekt	Alvar	Aalto	je	prejel	pisateljevega opusa. Razvidno pa je tudi iz
včeraj v Florenci odlikovanje »velikega častnika« nje' v katerih revijah je pisatelj gostoval in kako italijanske	republike	za	zasluge.	Odlikovali so	ga	1C. tuc*J njegovo	delo prodrlo	v syet ter kdo je o
zaradi	njegovega	velikega	urbanističnega	in arhi-	r‘iem že pisal. T udi bibliografija	ima krajši uvod,
tekturnega dela. Odlikovanje mu je izročil mini- J ka erem so podani kriteriji, ki se jih je poslu-ster	za	proračun	Picraccini	ob	koncu	drugega	vse-	*eval.	fdec kakor tud, nekaj drugih zani-
državnega zborovanja urbanistov in arhitektov na *.vl.	' r |S'‘ ln umc niških podatkov o Ma-
eaj.ni.
državnega zborovanja
temo »Starodavno in novo«.	|	1	  .	.
....	_.	...	,	...	Okusno	opremo	)e	zasnoval	Zvest	Apollonio,
Minister Pieraccini je na slovesnosti na kateri j.koda> da st. jc v nekatcre tekste tihotapilo nc-je izročil odlikovanje tinskemu arhitektu, nagla- ka]- tislcovnih napak	n	i
sil, da pomeni njegovo delo najvišji izraz moderne človečanske in socialne omike. V Florenci se
je istočasno končala razstava del Alvara Aalta. Odlikovanje, ki ga je prejel zdaj ta finski ar-
VEČER SLOVENSKE SOLISTIČNF GLASBE
Glasbena Matica je priredila pred kratkim v
hitekt, sta dobila pred njim samo dva druga slav- nriali dvorani Kulturnega doma v Trstu »Večer na arhitekta in sicer Američan Frank Lloyd Wright slovenske solistične glasbe«. Sodelovali so teno-in Švicar Le Corbusier.	j	rjsj Mitja Gregorač, klarinetist Miha Gunzek in
•	I	pianist Marjan Lipovšek. Na sporedu so bile
Truplo pisatelja Somerseta Maughama so v skladbe, ki so jih zložili Karel Pahor, Marij Ko-Marseju sežgali, pepel pa poslali v domovino, goj, Zlatan Vauda, Marjan Lipovšek, Vilko Uk-kjer so ga shranili v katedrali v Canteburyju, kot mar, Primož Ramovš in Uroš Krek. je določil v oporoki. Baje pa je bil v življenju Koncert je doživel lep uspeh pri občinstvu, 1° ateist...	da je bilo to na žalost maloštevilno.
GOSPODARSTVO
Spojitev družb „ Montecatini" in ..Edison"
V	gospodarskih krogih so se mnogi zelo začudili, ko so 15. decembra 1965 slišali, da se družbi »Montecatini« in »Edison« pretopita v eno družbo. V javnosti ni tega nihče pričakoval, ker so vodili pogajanja zelo tajno in trdijo celo, da o teh pogajanjih ni ničesar vedel niti Carlo Faina, predsednik Montecatini, ki je ob istem času vodil pogajanja v Moskvi o dobavi celih tovarn za pridelovanje plastičnih mas Rusiji, zlasti tistih, za katere ima »Montecatini< javno zaščito, patente.
»Montecatini« in »Edison« sta najmočnejši zasebni družbi, z najvišjim delniškim kapitalom v Italiji. Je sicer res, da izkazuje »Fiat« večji znesek faktur prodanega blaga, kot obe ti podjetji skupaj, a delniškega kapitala ima »Fiat« samo 115 milijard lir, »Montecatini« pa 257 milijard in »Edison« celo 434 milijard (sedaj skupaj 692 milijard). Od »Montecatini« zavisi nadalje kakšnih 20 različnih delniških družb in podjetij, od »Edison« pa ravnotako. Lansko leto se je vtopila v »Montecatini« družba »SADE< (Soc. Adriatica di Elettricita) s sedežem v Benetkah, ki je prispevala »Montecatini« 110 milijard lir glavnice.
»Montecatini« in »Edison« sta enako stari družbi; ustanovljeni sta bili 1. 1888. »Edison« se je začela ukvarjati z elektriko, ener-8>Jo bodočnosti, in je v teku svojega delovanja zgradila mnogo elektrarn in drugih električnih obratov, »Montecatini« pa je obrnila svojo pozornost na rudnike, zlasti pirita, na proizvodnjo žveplene kisline, potem na umetna gnojila, aluminij, modro galico in žveplo ter razna zaščitna sredstva za kmetijstvo, itd. V zadnjih letih pa se vedno bolj zanima za izdelavo plastičnih mas, za kemično industrijo. Kemična industrija pa zahteva ogromne kapitale, ker so zgradbe zelo drage in še bolj oprema, zlasti stroji.
Ker so komunisti in socialisti zahtevali, da je treba »Montecatini« podržaviti, ni hotel nihče več družbi kaj posoditi; delničarji, med katerimi je skoraj 50.000 delavcev, niso hoteli o povišanju delniške glavnice nič slišati, obligacijsko posojilo pa je bilo enako nemogoče. Toda denar je bil družbi potreben in zato si je vodstvo »Montecatini« pomagalo, kot je znalo, mnogo je doprinesla združitev z zgoraj omenjeno »SADE«, še več pa je plačala nova družba »MONTESPIELL* (Montecatini + Shell), ki je prevzela par novih podjetij, ki jih je »Montecatini« zgradila na jugu.
Očitno vsa ta nova sredstva niso zadostovala, zato pa pride zdaj do fuzije med »MONTECATINI« in »EDISON«. Slednja ima namreč mnogo denarja, ker bo dobivala 10 let po 55 milijard lir od države oziroma »ENEL« kot odškodnino za podržavljene električne obrate, ki so bili prej last družbe »Edison«.
Uradno sporočilo o združitvi »Monteca-lini« in »Edison« je bilo objavljeno 15. decembra, združitev pa bo izvedena na občnih zborih obeh družb v začetku aprila. Tako bo nastalo močno podjetje, ki bo v evrop-
skem merilu na 16. mestu, v svetovnem merilu pa na 60. mestu, ker najvažnejše podjetje na svetu je »GENERAL MOTORS« z letnim fakturnim dohodkom 10.540 milijard ali 12-krat toliko kot FIAT.
Kakšne bodo posledice združitve obeh družb? V prvi dobi bo brez dvoma precej nerodno, ker bo potrebno reorganizirati delovanje. Ne smemo pozabiti, da se je delovanje obeh družb večkrat križalo, ker sta se pečali s podobnim obratovanjem. Večkrat bo kakšna dejavnost enega podjetja ukinjena, večkrat bodo druge dejavnosti združene, itd. Bridko je, da je za prvo dobo zelo verjetno, da bodo začasno odpustili nekaj delavstva. Gotovo bo to delavstvo zopet nastavljeno, a se seveda ne ve, kdaj.
Fuzija »Montecatini-Edison« ne bo osamljen slučaj koncentracije v italijanskem gospodarstvu. Predvsem pa bosta morali »Montecatini,< in »Edison« na svojih občnih zborih poenostaviti svoji bilanci zlasti pri točki »udeležbe«. Obe družbi imata namreč v svojem okrilju vsaka nad 20 delniških družb, v katerih prevladujeta. Tako »Montecatini« kot »Edison« morata najprej dokončno vključiti vase vse te družbe, in s tako izčiščeno bilanco se bosta združili.
V	zvezi s to fuzijo pa se govori tudi o mnogih drugih. Gotovo bo prišlo do združitve v sladkorni industriji, kjer bo najbrž prevladala družba »Eridania«, zlasti ko se bo vtopila v njej »Saccarifera Lombarda« in še nekatera druga šibkejša podjetja. —•
V	območju »Italcementi« je več podjetij, med katerimi tudi razne banke. Te se bodo najbrž združile in tako ustvarile novo močno zasebno banko, ki bo imela nad 5 milijard lastnih serdstev — kapitala in rezerv — ter ne bo delala sramote v sklopu obstoječih velikih bank (Lavoro, Commer-ciale, Roma, Credito), ki pa so skoraj v celoti državne. — Pričakujejo tudi koncentracijo v tekstilni industriji; najvažnejša bi bila okoli »Snia-Viscosa« itd.
Čemu vsa ta koncentracija? Odgovo • na to vprašanje ni težak, če pomislimo, da bo drugo leto ( 1967) med državami EGS ( Evropska gospodarska Skupnost) padla zadnja carinska ovira. Podjetja se morajo pripraviti, morajo zbrati sile, da bodo v okviru EGS z lahkoto vzdržala konkurenco podjetij v Nemčiji, Franciji in Benelux i.
ITALIJANSKI ŽITNI PRIDELEK
Pridelek pšenice v Italiji je znašal leta 1965 97.8 milijonov stotov in je bil pridelan na 4,290.000 hehtarjih. Hektarski donos je torej znašal 22.8 stotov. V primeri s pridelkom leta 1964 je bil za 14% večji. Krušne ali mehke pšenice je bilo 1. 1965 78.3 milij. stotov ali 9.8 več kot prejšnje leto, trde ali pšenice za testenine pa je bilo 19.5 milij. st. ali 34.1% več kot leta 1964.
Leta 1965 je podvrgel pridelek rži za 3.4% in dosegel 828 tisoč st., več pa je bilo ječmena, katerega pridelek je znašal 2,847.000 st. ali viška 13.2%. Enak višek kaže tudi oves, ki je dal 5,276.000 st. pridelka. Precej pa se je znižal 1. 1965 pridelek koruze, ki je dosegel 34,2 milij. st. ali 13.9% manj kot 1. 1964. Pičlejši je bil tudi pridelek riža, ki je dosegel 5.9 milij. st. ali 4.9% manj kot 'leta 1964.
PRIDELEK SLADKORJA V EVROPI
Pridelek sladkorja iz sladke pese v letu 1965 cenijo za zahodno Evropo na 94.780 tisoč stotov ali za 15 milij. st. manj kot v letu 1965 lani. Vzhodna Evropa je pridelala 126.890 tisoč stotov ali 8 milij. st. manj kot leta 1964. Po posameznih državah je pridelek znašal (v tisoč st.):
Zah. Nemčija 16.250, Avstrija 2.420, Francija 23.800, Belgija 4.100, Holandska 5.800, Danska 2.690, švedska 2.250, Italija 12.000, Španija 4.400, Jugoslavija 3.000, Grčija 1.000, Švica 500, Anglija 9.500, Irska 1.240, Finska 530, Turčija 5.300.
Od vseh navedenih držav je samo Italija povečala pridelek, drugod se je znižal, največ v Nemčiji in sicer za 6 milij. stotov.
PRORAČUN FAO
Proračun organizacije FAO, to je Organizacije Združenih narodov za poljedelstvo in prehrano, za dveletno razdobje, to je za leti 1966 in 1967, znaša skoro 50 milijonov dolarjev. Izdatki bodo za deset odstotkov večji kot v prejšnjih dveh letih. Razširili in izpopolnili bodo namreč delovni program organizacije in raztegnili njeno dejavnost tudi na področje ribolova, za ohranitev in varstvo ribjih virov prehrane.
Razširili bodo tudi akcijo proti lakoti na svetu.
KMETJE NA KOPRSKEM
Tudi v občinah Koper, Izola in Piran, kot drugje v Sloveniji in Evropi, upada kmečko prebivalstvo. Te tri občine imajo 53 tisoč 891 prebivalcev, od katerih pa se dejansko ukvarja s kmečkim delom samo 5 tisoč 947 ljudi. Od teh jih je že nad 40 odstotkov starejših od 50 let.
Na zasebne kmetije še vedno odpade 84 odstotkov zemljišč.
99
flovenia" -	nova
Alojz Fornazarič, rojen 1. 1901 na Voger-skem pri Gorici, sedaj posestnik, predvsem sadjar v Resah št. 3, p. Videm - Krško, Slovenija, je vzgojil visoko cenjeno novo sorto breskev, ki je dobila uradno ime »Slovenija/. Domačini ji pravijo tudi »Fornaza-ričeva breskev« ali »Krška lepotica«. Nova sorta je najbrž slučajnosten križanec — hibrid med materjo — koščico »Halberto« (Hale x Elberta) in očetom »Golden Jubi-lee«, ki je dal cvetni prah.
Nova sorta je bila odkrita 1. 1951, ko je kot sejanec rodila prve plodove. Leta 1955 je bil urejen matični nasad s 140 drevesi,
i	ki so po 4 letih rodila po 55 kg plodov, v kasnejših letih 60 do 115, največ 145 kg. Kmetijski inštitut Slovenije je sorto več let opazoval in ocenil za originalno in odlično. Že 4-5 let jo preizkušajo v ZDA, kjer ugotavljajo njene genetske lastnosti.
Sorta »Slovenija« raste zelo močno, rodi obilno, plodovi so debeli in tehtajo v srednjem po 182 gramov, so oranžno-rume-ne do rdeče barve, meso je oranžno-rume-no, čvrsto, sočno in sladko, v polni zrelosti se lahko loči od koščice. Sorta je primerna tudi za konserviranje.
G. Fornazariču čestitamo.
VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN
Na dan sv. Jožefa leta 1923 se je vršil v Mirnu prvi shod, na katerem sem se prvič predstavil kot kandidat za poslansko zbornico. V imenu volilnega odbora je otvoril ihod Anton Vuk in mi podal besedo.
»Ko otvarjamo prvi volilni shod na Goriškem, — sem dejal — se vsi spominjamo tistih nepozabnih dni spomladi leta 1921, ko
Dr. E. BESEDNJAK
se je goriško ljudstvo v sijajni disciplini dvignilo na plan, da izbere svoje prve zastopnike v rimski parlament«.
Program, s katerim smo teciaj stopili pred ljudstvo, je bil trojen: naroden, socialno-go-spodarski in upraven, to se pravi avtonomističen.
Ideja občinske, deželne in šolske avtonomije je bila v tistem času na dnevnem redu in je prežela široke plasti našega ljudstva.
Imeli smo zakonito pravico, potegovati se za avtonomijo, Zakaj vse tedanje vlade so ponovno in slovesno izjavljaie, da se bo v novih pokrajinah Italije ohranila obstoječa avtonomija. Prvi, ki je dal novim pokrajinam tako obljubo, je bil Nitti v juliju 1919 in vse naslednje vlade so se držala dosledno te obljube.
Glede našega socialno-gosp >darskega programa iz leta 1921 lahko rečimo, da je temeljil na veliki resnici, ki smo jo živo čutili v svojem srcu, da je slovensko ljudstvo po svoji ogromni večini kmetsko in delavsko. Kmet in delavec tvorita vogelni kamen, na katerem sloni ves slovenski narod.
Zato smo rekli: prva naloga naših poslancev mora biti ta, da gredo v bO| za socialne in gospodarske pravice slovenskega kmeta in delavca.«
»NOVA POT« j
Pred kratkim je izšla nova številka revije »NOVA POT«, ki jo izdaja Ciril-Metodovo društvo katoliških duhovnikov v republiki Sloveniji. To je številka 4-6, za april - junij lanskega leta. Kot se torej vidi, je v precejšnjem zaostanku z izhajanjem.
Na uvodnem mestu prinaša dolgo razpravo Janeza Janžekoviča »Politika in religija«, v kateri ta znani slovenski 'krščanski filozof pobija mnenje, da je krščanski svetovni nazor »neznanstven«, markistioni pa »znanstven«. Razprava je prav pogumno in odkrito napisana, hkrati pa tudi resna in globoka. Zaradi njene zanimivosti naj navedemo nekaj citatov iz nje: »...Žaljivo je za pristaše vseh drugih nazorov, povrh pa še nesmiselno, če se imenuje kak modroslovski sestav recimo dialektični materializem, primerjajoč se z religijo, ..znanstveni pogled na svet”. Pogled na svet je pravilen ali nepravilen, ne pa znanstven ali neznanstven. Znanost je znanstvena, če že kdo hoče tako reči, pogledi na svet so pa modroslovski. Zveza besedi »znanstven« in »pogled na svet« je toliko smiselna kakor zveza „znanstvena glasba”. Vsi pametni ljudje visoko cenimo izkustveno znanost in se veselimo vseh njenih sedanjih in prihodnjih pridobitev, moramo pa imeti o tem različne poglede na svet. Vrhunski učenjaki kakor Einstein, Planck, Broglie, Curie imajo spričo iste znanosti vsak drugačen nazor, od izrecno krščanskega do materialističnega. Če bi obstajal res kak »znanstveni pogled na svet«, tedaj bi se ga vsaj največji tvorci znanosti morali oklepati. Propaganda, ki razglaša materialistični nazor za edini znanstveni pogled na svet, more imeti pri polizo-bražencih začasno nekaj uspeha, resne ljudi pa
KAJ SO SLOVENSKI ZASTOPNIKI DOSEGLI?
»Naš narodni program iz leta 1921 je bil jasen: kot Slovenci se moramo bojevati za slovenski jezik, da se naš jezik na domačih tleh spoštuje, da se ceni in upošteva v šoli, v uradu in v vsem javnem življenju.
Poglejmo torej, kaj so naši zastopniki dosegli. Ne maramo na dolgo razpravljati o delu, ki so ga vršili naši zastopniki eno leto v goriškem deželnem zboru skupno s predstavniki italijanskega prebivalstva. Omeniti hočem samo nekaj stvari.
S pomočjo bivšega deželnega odbora je postavil naš kmet uničeno živinorejo zopet na noge, kar je bilo ogromne važnosti za naše ljudstvo. Deželni odbor je začel reformirati podeželske ljudske šole s tem, da je ustanovil na Goriškem na desetine stalnih kmetijskih tečajev, ki so postali strokovne nadaljevalne šole za kme'.sko mladino* S pomočjo deželnega odbora ro dobile vse porušene občine brezplačne stavbne načrte, ustanovila se je zadruga za izrabo naših vodnih sil in še marsikaj drugega.«
»Ali se ne spominjate odločnih in trdovratnih borb, ki so jih vodili slovenski zastopniki skupno z vsemi italijanskimi strankami za pravično izplačilo vojne odškodnine? Veste, kaj je to pomenilo? To je pomenilo) težke milijone, katere je vlada izplačala ljudstvu, namesto da bi obležali brez koiisti v državni blagajni.
Zapomnimo si pri tem še eno: če smo pripomogli k izmenjavi denarja, nismo rešili s> tem le denarja kot takega, ampak nekaj, kar; je več: naše celokupno zadružništvo. Ali ni to nič?«
KAKO JE BILO Z NARODNIM PROGRAMOM?
»Ali se je posrečilo ohraniti koristi našega jezika v šoli, uradu in javnem življenju?
tako izraženje odbija in žali. Prvi pogoj za lepo sožitje ljudi, ki se oklepajo različnih nazorov, je, da se cenijo in spoštujejo.«
»Zakaj neki se ima dialektični materializem v primeri s krščanstvom za »znanstveni pogled na svet?« — nadaljuje Janžekovič. »Krivdo za to imajo tisti bogoslovci, ki so imeli krščanstvo za »znanstveni nazor«. Tega izraza sicer niso uporabljali, toda ravnali so tako. kakor da je vera obenem izkustvena znanost. Ali jim ni bilo sveto pismo hkrati učbenik za kozmogonijo, astronomijo, biologijo? Ali niso v imenu svojega nazora predpisovali znanstvenikom, kaj smejo in česa ne smejo odkriti? Ali niso iz lenobnega vztrajanja pri nekih svojih pogledih, ki so bili daleč od nedvomnih verskih resnic, zavračali, če že ne izkustvenih dejstev samih, pa vsaj dobro utemeljene znanstvene podmene? Mar bi se bili držali Juzusovega evangelija.«
Na drugem mestu piše Janžekovič: »Marksisti obljubljajo, da bodo razvili idejo človeka. Prav. Le čimbolj in brez predsodkov jo razvijmo, pa bomo našli v njej tudi težnjo za »popolno Pravič-čnostjo, Dobroto, Ljubeznijo, Resnico, skratka težnjo za tem, kar veren človek označuje z besedo rBog. Tudi ideja človeka nas bo zbliževala in to lem bolj, čim popolnejša bo.«
Ta številka »Nove poti« prinaša še naslednje pomembnejše prispevke:	Stanko Cajnkar:	»Ne-
kaj misli o liturgični reformi«; Alojz Rebula: »Dante« (v spomin Josipa Debevca in Alo:zija Resa; z občudovanjem govori zlasti o Resu, ki je bil primorski rojak); »Cerkev in svet«; Jan:z Janžekovič: »Blondelova trilogija, tretji del, Dejanje II.«; »Iz krščanskega sveta«; Janez Kmet: »Postarani avto« in rubriko »Med novimi knjigami«.
V	tej stvari moramo govoriti odkrito. Bila je doba, ko smo ščitili čast in vpliv slovenskega jeizka uspešno, prišli so pa nato časi, ko so padali po nas hudi in težki udarci.
Do jeseni leta 1922 je bila naša materinščina uradni jezik občine, slovensko je bilo uradovanje na deželnem odboru, slovenska: je bila šola, dosegli smo celo, da so se otvo-rile v Gorici in v par vaseh na Krasu nove slovenske šole, razprave na sodniji so bile za Slovence slovenske. To je trajalo toliko časa, dokler ni prišlo konec leta 1922 do revolucije.«
»Kar najbolj zanima naše ljudstvo, je politika, ki jo je zasledovala nova vlada cfo nar še narodne manjšine. Geslo zmagujočega fašizma je bilo določno in nedvoumno: interes; Italije zahteva, da postanejo Slovenci zvesti in vdani italijanski državljani, zalo jih je treba asimilirati, in sicer hitro in korenito.«
»Razlike med Slovenci in Italijani morajo zginiti in zato je potrebna politika močne roke. Da bi izenačila nove dežele z ostalo Italijo, je nova vlada odpravila obstoječo občinsko in deželno avtonomijo, dodelila večino Goriške Vidmu in vpeljala v šolo, v občinske in državne urade ter na sodnije samo italijanski jezik.
Po našem globokem prepričanju ni rodila« ta metoda zaželenega uspeha- Mi smo uver-jeni, da se bodo o tem prej ali slej tudi v Rimu prepričali in iskali novih poti. Verna slika novih razmer bo tudi nov izvoljeni parlament. V njem stranke ne bodo več imele moči, zakaj vlada ne bo od njih odvisna. Gospodar parlamenta in države bo vlada, ona bo o vsem samostojno odločala.
Kaj naj zastopniki slovensko-hrvatskeg^ ljudstva store v tem položaju? Ali naj zataje svoje dosedanje delo in zavržejo svoj program? Pošteni in značajni možje tega ne smejo in ne morejo storiti.«
To je bil v kratkem program, s katerim sem se predstavil volivcem.
(Dalje)
»MEDDOBJE«
Ni dolgo, kar je prispela v Trst nova številka slovenske revije »Meddobje«, ki izhaja v Buenos Airesu, izdaja pa jo Slovenska kulturna akcija. Gre za prve tri številke lanskega leta, združene v en zvezek. Revija namreč izhaja teoretično šestkrat letno. Obširni zvezek ima obseg cele knjige in šteje 200 strani revijalnega obsega.
V	tej številki sodelujejo Alojzij Geržinič, Karel Mauser, Vinko Brumen, Milena Šoukal, Ruda Jur-čec, France Papež, Zorko Simčič, Manko Kremžar, Marijan Marolt. Martin Jevnikar in nekdo pod začetnicama J. V.
Alojzij Geržinič je objavil na uvodnem mestu svojo obširno razpravo »Inteligenca in družba«, ki ni slabo napisana in prinaša razne tehtne in pametne misli, preseneti pa čisto nepričakovan in nekulturen napad na Edvarda Kocbeka, s čimer Geržinič kljub vsej sprejemljivosti svojega pisanj ia dokazuje, da se še ni prikopal do spoznanja, kaj je vreden duhovni in miselni pluralizem, in da je ostal v svojih politično-idejnih presojah še lotalitarno nestrpen, neglede na smernice vesoljnega cerkvenega zbora, ki hočejo napraviti konec lahkemu obsojanju 'kristjana po kristjanu iz zgolj strankarskih razlogov ali celo iz gole nestrpnosti. Tisti odstavek Geržinicu ne dela časti.
Vinko Brumen je prispeval razpravo o slovenskem katoliškem filozofu Francetu Vebru, svojem učitelju, za njegovo petinsedemdesetletnico, ki je šla sicer — kot pripominja — neopažena mimo slovenskega časopisja v domovini. Vinko Brumen nadaljuje svoj obširni spis »O politiki in politikih«, za stoletnico rojstva Janeza Evangelista Kreka. Obširna in temeljita razprava, v kateri je skušal Brumen z vseh strani osvetliti osebnost
(Nadaljevanje na 9. strani)
DVE SLOVENSKI REVIJI
BOJ KURDOV ZA NARODNO SVOBODO
V	Kurdistanu so se zadnje mesece spet razvneli boji med kurdskimi uporniki in iraškimi vladnimi oddelki. Kurdi, ki so indoevropskega porekla (enako kot Perzijci in Afganistanci), se nikakor ne mislijo odpovedati ideji lastne države ali vsaj popolne avtonomije v sklopu iraške države, kot prvi dosegljiv cilj. Njihov voditelj, general Barzani, se je ves posvetil temu boju, ki ga morajo voditi Kurdi skoraj čisto osamljeno. Le Sovjetska zveza jim je v letih med drugo svetovno vojno in kmalu po njej nudila nekaj materialne pomoči, v okviru svojih načrtov na Bližnjem vzhodu, da bi namreč nagajala zahodnim silam, ki so podpirale arabske države oziroma njihove režime. Zahodne sile so že po prvi svetovni vojni, po razpadu turškega cesarstva, ustanovile na papirju neodvisno kurdsko državo, a je nikoli niso uresničile, ker so iz političnega oportunizma pozneje rajši potegnile z Arabci.
Do Kassemovega padca so doživljali Kurdi v svojem boju za neodvisnost precejšnje uspehe in iraške vojske niso mogle nikoli prodreti globlje v Kurdistan ali obdržati stalno nadzorstvo nad kraji, ki so jih morali kurdski uporniki pred premočjo izprazniti. Ko pa je Kassemova diktatura padla, k čemur so odločilno pripomogli tudi Kurdi s svojim odporom, se je zdelo, da bo prišlo do pomiritve in poravnave kurdskega vprašanja. Nenadno pa si je nova iraška vlada spet premislila, v njej so spet omagali centralisti in šovinisti. Zahtevala je, naj Kurdi kapitulirajo in razpuste svojo vojsko. Boj se je začel na novo.
Na glavo kurskega voditelja Barzanija je bila razpisana nagrada 1,400.000 francoskih frankov. V začetku so iraški oddelki spet prodrli v Kurdistan in potiskali upornike v gore ob perzijski m turški meji. V zadnjem času pa so prešli Kurdi v ofenzivo in vedno bolj se množc novice o izgubah iraške vojske.
Iz Avstralije smo prejeli zanimivo vest, da je slovenski pevski zbor »Triglav« iz Melbourna, pod yodstvom tržaškega Slovenca Vladimirji Trampu-izdal že svojo četrto gramofonsko ploščo.
Predlanskim je »Triglav« izdal svojo prvo ploščo, ki je vsebovala naslednje pesmi: Sinoči je lušna noč bila, Pobratimija, Kaj ti je deklica, Vinček moj, Tc te te.... Dekle na vrtu, Briška, Od Celja do Žalca ter Klic Triglava, delo dirigenta samega. Lani je zbor iz Melbourna izdal svo-
io	drugo ploščo, ki ima sledeče pesmi: Regiment, Burmanska, Ne tožim. Peklenski večer, Hišca ob cesti stoji, Gor čez jezero, Angelček varuh moj. Kako bom ljubila, Rasti rožmarin ter Slišala sem Ptičko pet. Skoraj vse je za mešani kvintet ter za nioSi;, zbor priredil neumorni Vladimir Trampuž ki ju pCj v Trstu pod vodstvom dirigenta T balda Vrabca.
Spomladi lani smo dobili že tretjo ploščo, ki potrjuje, da jc zbor v porastu. Povedati moramo, oa je slovenski pevski zbor »Triglav« nastopil, že v vseh večjih avstralskih mestih ter pel večkrat tudi po televiziji. Sestavljajo ga povečini slovenski Primorci, ki se zvečer po trdem vsakdanjem delu neumorno vadijo pod direktivami še mladega dirigenta. Vsi, tako pevci kot Vladimir Trampuž sam, z veseljem žrtvujejo vsak prosti čas, le da zadoni lepa slovenska pesem. Številni Slovenci, ki živijo zdaj v Melbournu in v okolici, z veseljem prihajajo poslušat lepo petje. Znana pesem jih za nekaj ur približa domu, ki so ga mo->ali zapustiti.
Tretja plošča vsebuje naslednje pesmi: Ko dan se zaznava, Tam na vrtni gredi, Cujte me, Mor-
Te dni je iraška vlada »odločno« protestirala pri perzijski vladi zaradi »obsežne vojaške pomoči«, ki jo baje dajejo Perzijci kurdskim upornikom v severnem Iraku.
Iraška protestna nota pravi, da gre perzijska pomoč Kurdom tako daleč, da »omogoča kurdskim uporniškim silam, da se poslužujejo perzijskega ozemlja kot oporišča za svoje topništvo, s katerim bombardirajo oddelke iraške vojske«.
Iraški zunanji minister Adnan Pachachi je izročil to protestno noto perzijskemu opravniku poslov v Bagdadu.
V	ponedeljek pa so prispele v Teheran novice, da je padlo 200 iraških vojakov in častnikov v velikem spopadu, ki traja že več dni med nekim iraškim policijskim oddelkom in kurdskimi gverilci. Do spopada je prišlo nedaleč od perzijske meje.
Kurdi so baje pripravili zasedo velikemu oddelku iraške policije, ki se je moral umakniti in prepustiti gverilcem vas Pend-Jouin.
Junaški kurdski narod bi zaslužil, da bi Evropa podprla njegov boj za neodvisnost, tembolj ker so ji Kurdi etnično blizu, vsekakor bližji kot iraški Arabci. Nasproti njim ima tudi še neporavnan dolg od neizpolnjene obljube neodvisnosti iz časa po prvi svetovni vojni, kot smo že omenili. Gotovo pa je, da korumpirani, diktatorski iraški režimi ne bodo mogli nikoli prisiliti Kurdov h kapitulaciji in da bo ta simpatični narod prej ali slej dosegel svoj cilj — narodno svobodo in neodvisnost.
PRVI CRNI ŠKOF V ZDA
V	Ncw Orleansu v ameriški državi Lui-siana so posvetili za škofa prvega ameriškega črnca. Novi škof, mons. Harold Perry, je star 49 let. Novi škof se je rodil prav v državi Luisiani v skromni družini. Staršem se je z velikimi žrtvami posrečilo, da so doštudirali vseh šest otrok.
nar, Tirolska polka, Goriška suita, Žabja svatba, Kako srčno sva se ljubila, Stoji Ljubljanca in Spet na vasi.
Božič je pripomogel, da je Vladimir Trampuž, skupno s pevci, izdal še eno ploščo, ki vsebuje ramo božične motive. Pojejo poleg dirigenta samega (prvi tenor) še alt (g. a. Sterle), en prvi tenor (g. Guštinčič), dva druga tenora (g. Zgoz-rik in g. Sterle), dva prva basa (g. Grilj in g. Starc) ter trije basi (g. Oblak, g. Kastelic in g. Jokič).
Četrta plošča je zelo lepa, čeprav Bi lahko bil iskreno povedano, izbor boljši. Slišimo naslednje pesmi: Hitite kristjani. Ura je polnoči, Glej zvezdice božje. Nikar ne dremajte, Zveličar nam je rojen zdaj, Ave Marija, Božji nam je rojen sin, Prišla je noč, Sveta noč, Božični zvonovi, Blažena noč in Zdaj blagoslov nad vami. Večino pesmi je priredil za zbor g. Trampuž.
Čeprav imamo priložnost včasih poslušati zbor »Triglav« po radiu (slišali bomo zdaj tudi to četrto naporno delo zbora), bi radi videli, da bi bile te tudi v prodaji. Prepričani smo, da bi marsikateri Slovenec zelo rade volje kupil kakšno ploščo. Dirigent Tampuž nam je povedal, da je to zelo težko, ker slovenski zbor nima fondov in plošče so žrtev tudi s finančne strani za vse pevec in za dirigenta samega. Če jih nekdo želi, jih lahko naroči na upravi »Novega lista«, stanejo
5.000	lir vsaka.
Največja želja vseh, pevcev in slušateljev, je, da bi kdaj »Triglav« prišel iz Avstralije ter pred nami zapel ta niz lepih pesmi.
D. T.
Z Goriškega
Števerjan:
NAŠI LJUDJE — KULTURNO DELO
V	lanskem letu se je številčno stanje prebivalstva v naši občini nekoliko spremenilo. Znižalo se je za 19 oseb, to pa večinoma zaradi preselitve v mesto. Krstov smo našteli 14, in sicer 7 fantkov in 7 deklic Poroke je obhajalo 14 parov, nekoliko več kot predlanskim. K zadnjemu počitku smo pa spremljali 17 občanov; med temi tudi občinskega svetovavca Jožeta Humarja.
Pri nas se je začel tudi že napovedani gospodinjski tečaj. Obiskuje ga 25 udeleženk. Trgovsko podjetje Nec hi je dalo brezplačno na razpolago 5 šivalnih strojev. Tečaj deluje v prostorni otroškega vrtca, katerega je dalo na razpolago domače županstvo. Vsa skrb za tečaj pa leži na prosvetnem društvu, ki je moralo pripraviti zanj več slotisoč lir, katere bodo deloma krite z učnino gojenk. Poleg te dejavnosti se prosvetno društvo tudi vneto pripravlja za nov nastop. Proti koncu meseca bo postavilo na oder ljudsko igro »Divji lovec«.
Jazbine:	POŽAR
Malo novic prihaja iz našega skritega konca, pa še te niso kaj vesele. V petek zjutraj je izbruhnil v vasi silovit požar. Začelo je goreti iz neznanih vzrokov na kmetiji posestnika Mihaela Bizaia. Hiša, hlevi in skedenj stoje skupaj, zato je bilo dovolj vnetljivih snovi za ogenj. Gasilci iz Gorice so imeli dovolj dela od devetih zjutraj do treh popoldne, da so rešili, kar se je moglo. Kljub njih naporom je požar uničil streho, okrog 40 stotov sena in precej pohištva. Posestnik ima nad 3 milijone lir škode.
Dve slovenski reviji
(Nadaljevanje z 8. strani)
tega nekdanjega političnega voditelja katoliških Slovencev, se s to številko »Meddobja« tudi konča. Napisana je zelo zanimivo in temeljito, avtor ic preštudiral in pretresel nešteto virov in pričevanj o Kreku ter skuša iz njih izluščiti pravi Krekov duhovni in politični lik.
Z največjim zanimanjem pa prebere človek »Literarne, potopisne in druge zapiske« Zorka Simčiča, v katerih obravnava slovenske aktualnosti, zlasti v zvezi s svojim nedavnim obiskom na Koroškem in Tržaškem. Na mnogih mestih udari na dan bolečina spričo današnjih slovenskih razmer in problemov, vendar spada Simčič med ljudi, ki gledajo z upanjem tudi v bodočnost.
Prof. Martin Jevnikar iz Trsta je napisal za to številko »Meddobja« obširen pregled o novih slovenskih knjigah, ki so izšle lansko leto. Ta pregled je toliko pomembnejši, ker je objektiven in napisan z visokimi literarnimi merili, človek ic presenečen, ko ugotovi iz njega, kako maihna je izvirna slovenska leposlovna proizvodnja, zlasti v Sloveniji. Romanov ic izšlo samo deset, pa še od teh sta dva napisala avtorja, ki živita v zamejstvu, namreč Karel Mauser in Boris Pahor.
Pesmi so objavili v tej številki »Meddobja« Karel Mauser, Milena Šoukal in France Papež. Ruda Jurčec pa je napisal pod naslovom »Pod serip-tum« nekaj spominov na svojo mladost v Prlekiji.
GLASBENA MATICA javlja :
V	NEDELJO, 16. JANUARJA OB 17.30 bo v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini KONCERT GLASBENE ŠOLE IZ ŠEMPETRA
Nastopili bodo solisti, godalni kvartet in harmonikarski orkester. — Vljudno vabljeni!
r
&
n
©
©
k
24
pise in Miki Muster
.j
o
• 3 r*Q
. v.	•—	p
2. 5“	2
c/> N 3 o
-S 3
rt o< p ^ a rt> » n. e. » 3 “ E. -
p D< p < p « •
tJ
rt
1 S.
• C/)
W P
^ v-<	11» W
3 § * 2- p-^’«-.
|3	»
•"■S-0 ' „ „
hhOo'^ o* p
325-PO 3 - sc
"3
. *-i P
sc
P N<
EL
p o sc 3
3 3.
3 S.
D* p SC
_i 'J O
llQ 3
c p 3
►d - p -■
§-g 3 o-g a p o o i
£. d- r- p
**!_. C CL
£.Q Stcoj*
^ C.P P* 3'
■d S< m S- o M o V' n> B S. S
SO O
Bi 3
£ 3 Z
n S
S'§;3
S go
? V) N P ^
P
§•8**-S -a w o§2 3 p 3 p < 0
»?c p (D t-.
a 3 ° 3 p c*
3 ^ sc
n.
F o 5'
d o o cr
c/) <_.
sc o p ST sc
O c/j P P O CA
o n
P- c/>
0< N — p r“ oj
w 2 ^
» S •
— c/)
“	3
3 n> « P n<
3.
C/> P & & “> s.5°
N
CL >C P pT N< P p CA ^
o* x 2.
2. rt>
S.3 O
3 o<
O c r'
SHS-
a (D c/i 3 /t* rt ° C
S' re
5? w
o^-V
l|i 2. ^ ~ r 03
S >ma °»? -< 9r 2 3 2 pi
a.” •_. S- rt
IL.
< a>
53 „
SC,
■ cn 3 m n p g
rt' <
^ S ^
o g- 3 *3* • ' 0>
C N<
3 ^ rt 8.0 *■
O
° S
~ 2.p 'j 3- a
0 O Jz, fjq • p
1 <sr
P 3
3
id: p
S p 8*2. 5'
3 d
•a 3. o
o p-'S- 3
O 3 a 3 t^-
bl~B
sc o <1 n< ^ on< S- P
TT-* 7T o
c f ‘
P O
5-2:3
~ p
M O T3
“ £ 3 ^ O rt
^o-a
§
3 o p aOq r
53 p o P* «-*•
C/l P
3 3 «
p P C/i
^ TJ VT (KJ O ^
P C/J.
C/5<	"	M
3—N.*
P O <T>
2 -t u P-o Vi-
. O .-1
o *3:
^3 <
— C r.
S 3 n _ < o« EL a
s.«
n> pr c- 3t XJ
3 g- s p S‘» 2LS ro h3'
0)
p n>
Z p
<3- 3
H O ^ y-a*P ^ &
« 0> £ 3.3 «
r-P ^
o- a 1/5
^ P r-*
c c
N £ P P
C/l k-s
O p O) — -
p 3
a
3 3' ‘3; 3 c/) &•
cl c 3 a n> <1 p 3 3} a>
n>
a* 5^
o 77
5.^-3
3 N P
2L ?r
p p ^-n ^ _ o ^ 3 p pt
D- <i n>
ro n> — !
t n	w	a
P p	P-	3
N< N	<1	r-
p n	n	t3	«	^
o s	9-	?	p	S
^T. rr ^
TO g O g'
2 3 a -
O) O
a sr g w
c/)*-'2 § a 52*
V.. ?«r o<
w £3
P -
^'•d g
c^“d — 3 *•< i: « 2 r N< 3 03.^
o’
w OlJQ rt <1 Q
2o
N< 3* O
n> «z.
P w 3 p O- *—**
S-" -a |'° I
2,<-. aq — n>
P 3
c/>
O jj ro a* 3 (jq n> sc P p
O r4 H | p °
ȣ0
rj. ■	»
s<zg-
8-S'l
OB re'
P U-.
^ P rt P N<
N
P n,
N	►-{
3 (/;< P O P 3
p. ~o 3.
p sr 3.>_.
ra o gt3 8
-g 3 »eS 11 S5' ,, •—^' pr p- p o
S. 3' n'
^ M< ^
3 rt p p ?r 3 !T. P
N
p ?L
0< Vi 3 •—
p 3	—	o;
^ rt> 00 3 P- —. ‘
§■ 8' h
3.'S' N W
3 W ?T
n3ito a.. » cr	<—<• (_,.
p t3
o'»3„
P X rt- 3 1
P< n) 3- ,
O* p rS'
O 3. 3 »_.. ^ rt rt y N<
T3 ?r O 2 O T3
p
3 3
■a pr p o
'p. C/)
p p 31 P
rx
P -o « o
Si
7T
« ^--03 3
Q p — N -d «
c 0
■ • z XS
O BJ
„ 3
‘z: rt rt»
_ C/J ►3 3
n rt
7T
rt P 3’
C/)
p ”3 O 3
2, p- 3.
-S M P 31< 3
srd ^w
ni M 3 h
-1 Tj
9 9