LETO XLV, ŠT. 9 Ptuj, 5. marca 1992 CENA 30 TOLARJEV Kljub gneči veselo Letošnje 32. ptujsko kurentovanje (žal brez karnevala) bo mnogim ostalo še posebej v spominu. Morda zaradi izredno lepe, živopisane okrasitve, ene najlepših doslej; morda zaradi čudovitega, sončnega vre- mena, kije korantom olajšalo delo pri odganjanju zime; zagotovo pa po novi obliki prikazovanja občinstvu, česar — milo rečeno — nismo spre- jeli za svoje. Namesto običajne povorke po mestnih ulicah so organiza- torji pustni dogodek omejili na štiri ptujske trge. Tako so ustvarili na oko sicer lepo sliko pa tudi vzdušje ob igranju narodno zabavnih ansam- blov je bilo razpoloženjsko. Žal pa je strahotna gneča marsikateremu obiskovacu onemogočila pričakovani užitek ob »gledanju« nastopov fol- klornih in etnografskih skupin ter pustnih šem. Kljub nasprotujočim si mne- njem pa je treba vendarle reči, da smo po obilnem nedeljskem pustnem kosilu obiskovalci doži- veli razburljivo in v glavnem tudi prijetno popoldne. Ze v samem uvodu nastopa posameznih sku- pin smo se lahko nasmejali do- miselnosti ptujskih godbenikov, ki so se prelevili v opazovalce Združenih narodov. Tudi ormo- ške mažoretke so marsikomu os- vežile lepe spomine, čeprav bi človek pričakoval nastop bolj zrelih deklet. Največ dela so imeli pokači iz Podlehnika, ki so morali zapoka- ti tudi sredi najbolj zgoščene množice, kar je povzročilo prav- cate plazove hudovanj in preri- vanja po sistemu: Reši se, kdor se more . . . Markovčani so kljub svojemu fašenku pripeljali na Ptuj nekaj svojih kopjašev, vil in deklet, ki so zaplesale z bosmani. Zablesteli so orači iz Lancove vasi, še posebej njihovi značilni koranti z rogovi, ki so prenovili in pomladili svoje vrste. Tisti, ki so kaj videli, so zaploskali nasto- pu folkloristov iz Sentanela, plo- harjem iz Cirkovc, oračem iz Markovcev, njihovim picekom, Lucijam iz Lancove vasi, Pohor- cem iz Lovrenca, rušam in med- vedom, haloškemu Jureku ... Še posebej lep je bil nastop izvirne folklorne skupine iz Poljske, ki so jih v Ptuj pripeljali Cirkovča- ni; zapeli in zaigrali so člani Le- gradske podujale iz Koprivnice, vse skupaj pa so kot običajno prijetno začinili koranti s Ptuj- skega polja in Haloz. Začudeni smo bili nad tako velikim števi- lom (baje jih je bilo blizu 200), kajti vedeli smo za napovedi Markovčanov, da bodo ptujsko kurentavanje bojkotirali. V množičnem pohodu pustnih mask je zagotovo izstopala veli- ka (ogromna) coprnica s svojimi človeškimi vrstnicami in godbe- niki iz Cerknice. Sicer pa je v fol- klornem delu nastopilo več kot 500 udeležencev in mask Organizacijski odbor . ri oceni mask ni imel težkega dela (ali pa?), kajti prve nagrade v konku- renci pustnih skupin enostavno ni podelil. Drugo nagrado med skupinami z več kot 10 člani so prisodili Butalskemu parlamen- tu, ki ga je prikazala skupina učencev iz OŠ Toneta Žnidariča v Ptuju. Zaradi aktualnosti je prejela posebno nagrado tudi ptujska godba na pihala. Med skupinami z manj kot 10 člani sta si tretje mesta priborila siam- ska klovna, drugo mesto je pri- padlo Omanovima kravama in psu, prvo pa Pikapolonici. Zanimiva in svojstvena je bila tudi proglasitev zlatega zvonca Ptuja 92, ki ga je ptujski župan podelil 14-letnemu Aiešu Kram- Dergerju, kurentu iz ptujske sku- pine Ljuba Ga|zeria. Zlati zvonec je dejansko pripadel celotni sku- pini Kurentov, ki je zbrala 83 rob- cev za enega svojih n^mlajših skakajočih prijateljev. Posebno toplo je publika sprejela podeli- tev priznanja predsednilca SO Ptuj Vojteha Rajherja dolgoletni- ma izdelovalcema kurentovih oprav Branku in Marku Klincu za dolgoletno ohranjanje te dru- žinske tradicije. ž-jstno veselje se je na ptuj- skih ulicah in trgih zavleklo po- zno v noč; v ponedeljek se je na- daljevalo z otroško maškaradOj ki je potekala v športni dvorani Mladfka, v torek pa je pred ptuj- sko mestno hišo potekal še mla- dinski karneval. M. Ozmec Coprnica velikanka s hudički iz Cerknice na Dolenjskem. Pokači so razganjali množico. Tudi naši malčki so imeli nekaj od pusta. (Foto: M. Ozmec) Markovski pust Končno! Končno so se pustni li- ki, etnografske skupine in vse, kar sodi sem, začeli vračati tja, kjer so nastali, kjer so se skozi tisočletja ohranjali in ohranili vse do današ- njih dni — na podeželje! Dejstva, da so se v Markovcih letos odloči- li za svojo torkovo prireditev, za svoj fašenk, smo se mnogi razve- selili, kajti korant, piceki, orači in kar je še drugih tovrstnih skupin sodijo na zemljo. Zaradi nje in za- radi želje po njeni rodovitnosti so tudi nastali in se obdržali. Le tu- kaj, v svojem okolju, lahko zaživi- jo v vsej svoji veličini, v vsej svoji barvitosti in le tukaj, na dvoriščih kmečkih domačij, lahko opravijo svoje poslanstvo: gospodarju in gospodinji zaželeti dobro letino! Na mestnem asfaltu pa so tako rekoč le del turistične zanimivosti, ki jih več kof trideset let — en- krat bolj, drugič manj uspešno — ponuja ptujsko kurentovanje. A je kljub temu treba priznati, da mestna prireditev nikoli ni bi- la ravno od muh, čeprav so jo domala vedno pestile organiza- cijske težave. Vsako leto se je na njej od blizu in daleč zbralo vse, kar se je šemilo; med njimi tudi folklorne skupine, ki jih sicer ni- koli ne bi videli (Italija, Avstrija, Bolgarija itd.). In tako leto za le- tom na vsako pustno nedeljo, medtem ko je tradicija pustnega torka na vasi počasi zamirala in ponekod domala povsem zamrla. Toda v Markovcih, kot že re- čeno, kjer se je doslej ohranilo še največ pustnih šem in skupin, so se vendarle ovedli in sklenili te- mu narediti konec. Kurentova- nja na Ptuju, so dejali, se bodo sicer na pustno nedeljo šc vedno udeleževali, doma pa bodo, letos prvič, obudili pustni torek, ka- kršnega so tukaj poznali od ne- kdaj: veselega, razigranega in norčavega, kar se da. Tega dne v Markovcih skoraj nihče ni delal, otrok ni bilo v šolo in vse je no- relo od zgodnjih jutranjih ur pa tja do polnoči, ko seje začela pe- pelnična sreda. A glej ga vraga, le zamera za- radi Albertvilla je bila potrebna, da se je ta lepa namera skazila in spremenila v kljubovalnost. Na- mesto fašenka v torek so ga Mar- kovčani pripravili že v nedeljo. 1. marca, ob 13''. Torej istega dne in ob isti uri kot kurentovanje na Ptuju. Ce je tako »maščevanje« bilo potrebno ali ne in kdo gaje v resnici zakuhal, tukaj n« name- ravamo raziskovati, še mani pa kogarkoli obtoževati. O tem se bodo pač morali akterji sami po- govoriti kje drugje. Eno pa je go- tovo: škoda je na obeh straneh, saj sta zaradi tega bili obe prire- ditvi okrnjeni, da o letos prvi na- meravani oživitvi markovškega pustnega torka, ki je tudi padla v vodo, niti ne govorimo. Dve sko- raj na las podobni prireditvi v isti občini na medsebojni razda- lji slabih desetih kilometrov iste- ga dne in ob isti uri . . . to je ven- darle popoln nesmisel!! Toda kar je, to je, in ta šola zdrahar- stva — čeprav je trenutno sila v modi — naj se več ne ponovi! V sprevodu, ki tokrat (prvič) še ni bil (pre)dolg, smo videli še po- kače, lukarice na vozu, nato vile, piceke, kokotiče, izredno razpo- sajeno rušo in skupino na trak- torski prikolici, ki je s starim ši- valnim strojem in ročnimi statva- mi (simbolika: politično pleteni- čenje) predstavljala Peterletovo manufakturo. Pogrešali pa so obljubljene kopanjarice. Ob koncu še to: prireditev v Markovcih — čeprav z nekateri- mi začetnišk imi Spodrsljaji, ki dajejo slutiti, da je bila pripra- vljena preveč na hitro je kljub vsemu v celoti uspela. To pa se- veda obvezuje in terja vsakolet- no boljšo ponovitev. Toda — za božjo voljo — naj bo na pustni torek!! Besedilo in foto: LC. Največ je bilo seveda kurentov — in kako tudi ne, saj so Markovci z bližnjo okolico njihova domovina, kot sami pravijo. Etnografske skupine in posamezne niaškare, ki so se v nedeljo ob napo- vedani uri pa tudi precej čez (nekateri bi namreč zboleli, če bi bili to- čni!) zbrale pred Kmečkim mlinom v Zabovcih, kjer jih je naprej po- zdravila in nagovorila članica pripravljalnega odbora, sicer učiteljica Pičerko. Med drugim je poudarila, da sta si za vrnite> pustnih obič^i^-^v Markovce najbolj prizadevala domačina Martin Kolarič in I* nj^gtrva soproga Terezija. Ce bo prireditev tokrat usp<'la, jo bodo v pri- l^nje ponovili, je še pristavila. Povorka, ki so ji bili na čelu imenitni kopjaši, je nato obkrožila Zabov- ce, zatem pa vzdolž vasi — vmes so se ustavljali še pri posameznih do- mačijah — krenila proti Markovcem, kjer jih je težko in nestrpno čaka- la okoli dva- do tritisočglava množica (po oceni pisca). 2 — DOMA IN PO SVETU 5. marec 1992 - TEDNIK Tilčka Vidovič, Jane/ Kuhar, Roman Tomanič, Anton CokI, Irena Purg, Jože Podplatnik, Vekoslav Kunier Kako ste zadovoljni s svojo občinsko vlado Tilčka Vidovič, Spuhlja: »Mislim, da ne dela slabo. V kratkem času ni mogoče narediti čudežev. Če želimo uspehe, se moramo truditi vsi.« Janez Kuhar, Podvinci: »V Ptuju imamo še vedno opravka z diktaturo starega sistema. Eni in isti ljudje vla- dajo še naprej in drugim ne pustijo do besede. Na licita- cijah imajo prednost družbene firme, zasebniki ne more- mo priti zraven. V drugih slovenskih mestih je veliko bo- lje kot v Ptuju.« Roman Tomanič, Lovrenc na Dravskem polju: »Oseb- no mislim, da se je skušala maksimalno angažirati pri re- ševanju najrazličnejših težav, posebej še gospodarskih. Zaradi znanih okoliščin pa ni mogla narediti več. Veliko je naredila pri navezovanju stikov s posameznimi občina- mi v Sloveniji, sosednji Hrvaški. Med prvimi seje v Slo- veniji odločila za spodbujanje gospodarskega razvoja.« Anton CokI, F*tuj: »Moj odgovor je enostaven. Ne morem je ocenjevati, ker je ne poznam, ne vem, kaj dela, niti je nisem prosil za nobeno pomoč. Človek ima obču- tek, da danes ni boljše, kot je bilo v prejšnjem sistemu. Rešujejo se samo veliki sistemi. Vprašanje je, ali je to ekonomično, ['repričan sem, da gre zgolj za reševanje so- cialnega miru. Da gre za napačne odločitve, se bo kmalu pokazalo, saj bo prišlo do likvidacije teh podjetij. Vlada bi morala več narediti pri reševanju sistemskih vprašanj. To velja za občinsko kot republiško vlado.« Irena Purg, Slovenska Bistrica: S sedanjo občinsko vlado smo zelo zadovoljni. Tudi do nas, ki smo oddaljeni od občinskega centra, ima dober odnos in posluh za naše težave. Denarja pač dobimo toliko, kolikor ga občina ima. Jože Podplatnik, Ormož: Z občinsko vlado smo zelo zadovoljni, nima primerjave z republiško. lo ni samo moje mnenje, temveč mnogih občanov, s katerimi se sre- čujemo in pogovrjamo o teh rečeh. Poudariti moram, da smo imeli Ormožani pri izbiri srečno roko. Vekoslav Kumer, Ormož: O občinski vladi lahko re- čem samo dobro, tudi za nas kmete, kolikor je v njenih močeh, poskrbi. To se vidi tudi pri reševanju posameznih zadev v občinski upravi. Mogoče je boljše, da so v novi stavbi, kjer je lažji pregled nad uslužbenci. Manj je njiho- vih izhodov v mesto med službenim časom, vse zadeve te- čejo (tako se zdi vsaj nam, ki to gledamo od strani) hitre- je, to pa je tudi zasluga občinske vlade. MG, VT Foto: OM, KOSI, VT. Nezaupnica generalnemu direktorju IMPOLA Delavski svet Impola, največjega slovenjebistriškega podjetja, ki zaposluje skoraj 2000 delavcev, ni sprejel poslovnega poročila za leto 1991. Izglasovali so nezaupnico dosedanjemu generalnemu direktorju Zvezdanu Žlebniku in za pol leta imenovali za vršilca dolžnosti Jerneja Čokla, dosedanjega direktorja za proizvodnjo in razvoj. Ta je zatem sklical kolegij direktorjev posameznih družb, da analizirajo stanje v podjetju. Predsednik delavskega svet Im- pola dipl. ing. metalurgije Mirko Gregorič je med drugim povedal, da je bil sicer zaključni račun Impola povod, ni pa bil vzrok za nezaupnico Zvezdanu Žlebniku. »V zaključnem računu je 8 mili- jonov tolarjev izgube pri taki proizvodnji, kot je v Impolu, za- nemarljivih. Nezaupnico gene- ralnemu direktorju je v Impolu čutiti že dalj časa. Iz tega ali dru- gega razloga se ni več »obreme- njeval« z neposredno proizvod- njo, njegova prisotnost v Impolu je bila zadnje čase zelo redka, ni več skliceval svojih neposrednih sodelavcev — direktorjev tistih področij, ki vsak po svoje pome- nijo gibalo proizvodnje in razvo- ja našega podjetja. Od tega je se- veda tudi odvisen finančni uspeh, krivulja našega razvoja pa se je pričela nagibati na nega- tivno stran,« smo izvedeli od Mirka Gregoriča. Člani delavskega sveta so mu med drugim očitali, da se vse preveč zanima zase in za svoje materialne koristi. Mirko Grego- rič je pojasnil, da mu je podjetje Impol omogočilo in finansiralo izdelavo magisterija. V ta namen je opravil nekaj službenih in po- dobnih potovanj v dokaj odda- ljene dežele, od katerih pa Impol ni imel koristi. »Vsekakor je mi- nulo sredo to izbilo sodu dno, če tako rečem, in delavski svet je v razmerju 14 za in en glas proti iz- glasoval nezaupnico generalne- mu direktorju. Ze ta podatek po- ve, da je to zanj zelo negativen kazalec tudi iz razloga, ker so člani delavskega sveta kvalifici- rani ljudje — dipl. ing., oziroma strokovnjaki s tega ali onega po- dročja — tako da bi jim bilo tež- ko očitati pomanjkanje znanja ali druge širine.« Dokajšnje nezadovoljstvo v Impolu povzročajo osebni do- hodki, ki so po mnenju predsed- nika delavskega sveta vredni vse kritike; z njimi niso nezadovoljni samo delavci, temveč tudi stro- kovni kader. »Na prvi seji z glavnimi pred- stavniki proizvodnje, ki je pote- kala minulo soboto, smo govorili tudi o tem, da moramo ljudi za delo primerno stimulirati, ker bomo le tako lahko skupaj in uspešneje krmarili našo barko kot do sedaj,« je dodal Mirko Gregorič. Vida Topolovec Centrovod v stečaju — vodilni ustanovili novo podjetje v lenarškem Centrovodu je bil 6. decembra lani uveden stečaj, vsi delavci (174) so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Stečajni upravitelj Ivan Bukovnik je dejal, da so bivši vodilni delavci Janez Ferk, Ivan Vela in Rudi Kovačič ustanovili novo podjetje GRAPROMON- TING. Prevzeli so del Centrovodovega proizvod- nega programa, sodelujejo z istim tujim partner- jem. Janez Ferk je direktorski stolček v Centrovo- du zamenjal za vodenje novega podjetja. Brezposelni delavci so upravičeno ogorčeni, saj že od lanskega avgusta niso prejeli osebnih do- hodkov. Po sindikatu zahtevajo izplačilo lanskih plač, sedaj pa prejemajo zajamečene osebne do- hodke. Ugotavljanje terjatev upnikov je bilo 20. febru- arja. Na dan stečaja, 6. decembra lani, je bilo pri- javljenih 420.000.000 SLT terjatev in obresti. Me- sečne obresti so višje kot mesečni bruto osebni do- hodki vseh zaposlenih pri Lenartu. Centrovod je imel blokiran žiro račun vse lansko leto. Delavci so bili brez dela, za izplačilo osebnih dohodkov so vodilni najemali nove kredite in prodajali poslo- vne prostore. Krediti zajemajo 90 % upniških ter- jatev, le 10% je neplačanega materiala in drugih neporavnanih obveznosti. Manjše število Centrovodovih delavcev dela po- godbeno za avstrijskega partnerja. Upniška banka je nudila kredite, zaradi negotovosti poslov pa no- ben delavec ni nadaljeval proizvodnje. Ivan Bu- kovnik meni, da občina Lenart in gospodarska zbornica delavcem nista pomagali organizirati proizvodnje in iskati novih programov. Ocenjujejo, da terjatve presegajo dejansko vred- nost Centrovoda. Problem je tudi nesorazmerje med delavnicami in poslovnimi prostori. Površina poslovnih prostorov je dva do tri krat prevelika glede na obseg proizvodnje. Za nakup Centrovoda se zanimajo tujci. Verjet- no bo prišlo do razprodaje podjetja za nizko ceno. Slovenci smo pravi mojstri v izumljanju novih besed. Tudi kraja ni več tisto, kar je bila nekoč. »Strokovno« se ji reče divja privatizacija. Darja Ornik Rešenih devet primerov »Ljudje so nejevoljni: jemanje je šlo hitro, vračanje pa gre poča- si,« je med drugim povedal bi- striški občinski župan Ivan Pu- čnik, ko smo ga vprašali, kako je v njihovi občini z vračanjem ra- zlaščenega premoženja. Vseh vlog za vračanje premo- ženja v bistriški občini je 451; dve tretjini jih odpade na vrača- nje kmetijskih površin. Do sedaj je v skladu z ustrezno zakonoda- jo z vsemi prilogami 60 vlog za vračanje kmetijskih površin, 4 za podjetja in 23 za lokale, stavbe in drugo. Rešili so 9 vlog, lahko pa bi jih še 20, če bi imeli v ro- kah že metodologijo za vrednote- nje. V bistriški občini imajo za vra- čanje razlaščenega premoženja samo eno komisijo. Predsednica je Lidija Stebernak, dipl. pravni- ca, člani pa Miro Lešnik (Sekre- tariat za kmetijstvo), Franc Buko- vec (Sekretariat za gospodarski razvoj in finance), Alfred Pola- nec (varstvo okolja in urejanje prostora) in Brane Godec (geo- detska uprava). Komisija se se- staja enkrat tedensko, z njo pa sodeluje tudi Mija Rasteiger, predstavnica lastnikov razlašče- nega premoženja. Da bi vračanje odvzetega v bistriški občini po- spešili, so s 1. marcem zaposlili diplomiranega pravnika, ki bo delal izključno pri problematiki denacionalizacije. Vida Topolovec Podjetje za trgovino in storitve Mihaela Minulo soboto je na Kogu, v stari Čurinovi hiši, pričelo delo Podjetje za trgovino in storitve Mihaela. Ime je dobila po mladi, komaj 19-letni direktorici Mi- haeli Prapotnik, vnukinji znane- ga vinogradnika Stanka Čurina. Priprave za odprtje njihove specializirane trgovine, kjer bo- do vinogradniki in kletarji našli vse na enem mestu, so tekle že od pomladi lanskega leta. Pri njih bo kupec lahko našel in ku- pil vse za vinogradništvo in kle- tarstvo. Mihaela, ki je lansko le- to končala gimnazijo naravoslo- vno-matematične smeri, trenutno pa študira ob delu na EPF v Ma- riboru, je povedala, da so se za takšno trgovino odločili zaradi tega, ker vinogradniki kljub bo- gati tradiciji vinogradništva ne najdejo teh reči ne v Ormožu ali Ljutomeru. Mlada direktorica si nabira iz- kušnje, pri tem pa ji izdatno po- magata oče Slavko in dedek Stanko. Prvi kupci že prihajajo. Trgo- vina je odprta v ponedeljek med 14. in 18., v torek in petek med 8. in 12. ter 14. in 18., v sredo in če- trtek med 8. in 14. ter v soboto med 8. in 12. uro. Lahko jih po- kličete po telefonu! V trgovini 716-046, na sedežu podjetja 717-037; na to številko jim lahko pošljete tudi telefaks. tekst in foto Vida Topolovec Mihaela in njena trgovina. V Podvincih odprli frizerski salon Naši kraji postajajo mesta v malem. Skoraj ni naselja v obči- ni, kjer ne bi imeli takšne ali dru- gačne dejavnosti. Največ ljudi se odloča za odpiranje storitvenih dejavnosti. Marija Panikvar, frizerka z dolgoletnimi izkušnjami, je v po- nedeljek v Podvincih 11 I/A odprla lepo urejen frizerski sa- lon, prvi v tem naselju. Za stran- ke se bo trudila vsak dan od 11. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. V novem frizerskem salonu bodo stranke razveselili z modni- mi pričeskami in konki^renčnimi cenami. Za obisk se lahko naro- čijo po telefonu 776-337. MG Marija Panikvar (Posnetek: KOSI) Turistična agencija Kurent Ptuj je bogatejši za turistično agencijo. Sredi februarja jo je odprla Majda Pečnik, ki je skupaj z Lučko Letičevo orala ledino pri delu turističnih agencij v občini. Agencija Kurent ima začasni se- dež v Gerečji vasi 93. V mesto naj bi se preselila v naslednjih mese- cih. Majda je rada z ljudmi, zato tudi dela v turizmu. V začetku bo njeno delo na terenu, saj jo tisti, ki je še ne poznajo, morajo spo- znati. Poleg tega bi rada svojim strankam prihranila pot v Gereč- jo vas. Na novo turistično sezono se je dobro pripravila. Organizira in posreduje izlete po Sloveniji in v tujino ter nudi vse vrste sto- ritev, ki sodijo v agencijo. Pred- vsem pa si bo prizadevala, da bi uspela s prodajo ptujske ponud- be. O ponudbi agencije Kurent se lahko zanimate na telefonskih številkah 796-448 in 796-648. MG BIJŽNJI VZHOD: Razmere na tem delu sveta se še naprej za- pletajo. Američani so Izraelu po- nudili ugodne kredite za gradnjo novih naselij za prišleke iz SND, vendar pod pogojem, da jih ne bodo gradili na zasedenih arab- skih ozemljih. Vladni predstavni- ki so ponudbo zavrnili, laburisti- čna opozicija pa je napovedala iskanje kompromisa. Kot predlagajo, naj bi s Pale- stinci našli skupni jezik in oboji pristali na meje, ki so se obliko- vale v letu 1960. Edino tako bi, po mnenju opozicije, lahko ure- dili razmere. Vladajoča stranka vsemu temu nasprotuje in se bra- ni, da Izrael ne sme postati dvo- nacionalna država, ker se bodo s tem zadeve še bolj zapletle. SND: Vse države, ki so se odločile za suverenost, so pred kratkim sprejeli v OZN. Vendar se razmere med Armenijo in Na- gornjim Karabahom zaostrujejo. Vojska se z ozemlja umika, ko- mentatorji pa ocenjujejo, da so uporniki večino oborožitve dobi- li ravno od nje. Vodstvo SND bo za umiritev spopadov najbrž za- prosilo modre čelade. • • • ALBANIJA: Lakota in politi- čni nemiri v Albaniji naraščajo. V Italiji znova pričakujejo nov begunski val iz pristanišča Drač. Nobena od albanskih strank v tem trenutku ni sposobna ponu- diti gospodarskega programa. • • • ROMUNIJA: To državo bo v kratkem obiskal avstrijski zuna- nji minister Alois Mock. Obiskal naj bi predvsem vasi v Transilva- niji, kjer živijo Nemci, ki so tja prišli iz Avstrije. Verjetno pa bo skušala njegov obisk Romunija izkoristiti predvsem kot naveza- vo stikov za hitrejše povezovanje z Evropo. Brez dvoma bo zapro- sila tudi za gospodarsko pomoč, saj so po krvavih dogodkih na- njo kar nekako pozabili. • • • VELIKA BRITANIJA: Dejav- nost Irske republikanske armade se intenzivno nadaljuje. Konec minulega tedna je na eni najbolj prometnih londonskih železni- ških postaj eksplodirala bomba. Ranila je 18 Londončanov in za nekaj časa ustavila železniški promet v mestu. Ocenjujejo, da je tudi to delo IRE, saj je 20 mi- nut pred dogodkom neznanec na televizijsko postajo na Severnem Irskem poslal sporočilo o njiho- vih namenih. • • • KUBA - Ameriški predsed- nik George Bush je pred kratkim obtožil Fidela Castra, da je nje- gova vladavina utemeljena na strahu in nasilju in da je on po- glavitni krivec za kubanske teža- ve. Predlagal mu je, naj čimprej razpiše svobodne volitve in se poslovi od krmila države. Castro je na oblasti že od leta 1959, ko je z oblasti strmoglavil desničar- skega diktatorja Fulgencia Bati- sto. • • • SEUL — Šest severnoazijskih držav se je pod okriljem OZN odločilo za skupen projekt — gradnjo pristanišča na močvirju ob reki Tumen. Mesto naj bi bilo sodobno pristaniško mednarod- no središče, ki ga vse te severne azijske dežele zelo potrebujejo. Severna in Južna Koreja, Mon- golija, Kitajska, Japonska in Ru- sija naj bi sestavile skupno sku- pino strokovnjakov in v 18 mese- cih zgradile tako pristanišče. Projekt naj bi stal 30 milijard do- larjev. OZN bo k temu prispeva- la tri milijone dolarjev. • • • JAPONSKA - SND: Kaže, da bo Boris Jelcin v kratkem po- skušal doseči bilateralni spora- zum z Japonsko. V njej naj bi sklenili mirovno pogodbo m do- ločili meje. Vendar je Japonska že napovedala, da sporazuma ne bo podpisala, če SND ne bo po- kazala volje, da ji vrne Kurilske otoke. Te je SZ zasedla zadnje dni druge svetovne vojne in odt- lej so Večno jabolko spora. pripravila: d.l. TEDNIK - 5. marec 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 Slovenski vinski prvaki — tretjič Slovenski novinarji, /dru/eni v sekciji kmetijskih novinarjev, so v petek gostovali na (iorci. Zbrali so se na skupščini sekcije, ocenili svoje delo in za novo predsednico izvolili Barbaro Zrimšek, novinarko TV Slovenija. Pomembnejši del srečanja na Gorci pri Podlehniku je pripadal razglasitvi slovenskih vinskih pr- vakov za leto 1991. Akcija slo- venskih kmetijskih novinarjev se je prijela in postala tradicional- na; kot kaže, ji velik pomen pri- pisujejo tudi kletarji in vinograd- niki, Poslovna skupnost za vino- gradništvo in vinarstvo Slovenije in še kdo. Gre za poudarjanje ka- kovosti slovenskega vina in pri- spevek k dvigu vinske kulture. Pogoj za pridobitev naziva slo- venskega vinskega prvaka je veli- ka zlata medalja na mednarod- nem vinskem sejmu v Ljubljani. Prav po teh medaljah lahko sodi- mo, da kakovost slovenskega vi- na raste. Lani se je z velikim zla- tom okitilo kar štirinajst sloven- skih vin, prav toliko je bilo torej slovenskih vinskih prvakov. Gostitelj letošnje razglasitve je bilo Vinarstvo Slovenske Gorice — Haloze, ki ima kar tri vinske prvake. To so sivi pinot 1990, sauvignon 1990 — izbor in laški rizling 1990 — ledeno vino. Poleg ptujskih so postali slo- venski vinski prvaki še ciub slo- vin 1989 in rulandec 1987 iz VVS Ormož, rulandec 1989 — jagodni izbor Curinovih s Koga pri Or- možu, beli pinot 1990 Marka in Rudolfa Skočaja s Krasa, sauvi- gnon 1990 Antonije in Jurija Hlupiča iz Maribora, cabernet 1989 Slovenijavina Ljubljana, renski rizling 1989 — pozna trga- tev Kmetijske šole Maribor, sau- vignon 1990 — jagodni izbor Bi- zeljskb Brežice, Chardonnaj 1990 — izbor Vinogradniškega gospodarstva Kapela, traminec 1990 Vinaga Maribor ter rumeni- muškat Jožeta Kupljena iz Veli- čan. JB Z razglasitve slovenskih vinskih prvakov. Dosedanji predsednik sekcije Branko Vodušek izroča priznanje dosedanjemu direktorju ptujskega vi- narstva Janiju Concu. Govori se... . da je bil letos pra vi nori pust po norčavosti in po norosti ne- katerih mask in nekaterih organi- zatorjev nekaterih pustnih priredi- tev. ... da tokrat na ptujskem pu- stovanju ni bilo podjetij in posa- meznikov s komičnimi in kritični- mi prizori na račun države in vla- de. Razumljivo, ko pa je bila prav vlada organizator pustovanja. . . . da je na pepelnično sredo zmanjkalo pepela, s katerim bi se posuli politiki, gospodarstveniki in drugi pomembni občani za svoje politične, gospodarske, zunajza- konske in .še kakšne grehe. . . da bi moral dobiti glavni or- ganizator ptujskega pustovanja poleg nagrade za okra.še no mesto in množičen obisk občinstva .še na- grado za tehnične (kabelske) uslu- ffc. . . . da znani ptujski Rudi orga- nizira izlet v počastitev samostoj- nosti Slovenije, slovenskega dneva žensk, slovenskih Jože tov in zače- tek slovenske pomladi. Izlet bo či- sto slučajno v neslovensko Avstrijo (Kaujbesuch). . . . da je znani reklamni in .šov- men Ljubek Uuz. ob razglasitvi slovenskih vinskih prvakov komen- tiral: Naj ho .še tako dobro, vina ledene trgatve že ne pijem. Sem pevec in se bojim za svoje nežne glasilke. TGA Kidričevo danes, jutri. . . Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije v Ptuju in Zeleni Ptuja pripravljajo okroglo mizo o na- daljnji usodi proizvodnje aluminija, ohranitvi delovnih mest in ekoloških posledicah proizvodnje v Tovarni gli- nice in aluminija v Kidričevem. Na okrogli mizi bodo iz vrst SDSS sodelovali dr. Jože Pučnik, Dušan Fa- tur in Andrej Stanovnik, iz vrst Zele- nih Slovenije dr. Drušan Plut, Miha Jazbinšek in dr. Božidar Voljč, iz TGA so povabili Danila Topleka in Janka Bedrača, iz občinske vlade pa Branka Brumna in Danico Gajzer. Okrogla miza bo 12. marca ob 17. uri v Narodnem domu v Ptuju. Orga- nizatorja vabita vse občane in občan- ke, ki jih ta vprašanja zanimajo. Pomladna rez Letošnja pomlad je nekoliko bolj nestrpna kot drugekrati, saj se ji je mudilo priti v deželo, še pre- den jo prikličejo kurenti. Že krepko pred pustom je trkala na duri in se, ne meneč se za vsa meteorolo- ška in koledarska pravila, vsak dan bolj ponujala z razkošjem sončne svetlobe in toplote. Mnoge pridne roke je tako še pred časom zvabila na vrtove, da so jih očistile dračja, na brajde, da bi popravile lesene opore, in celo v vinograde, da hi opravile spomladan- ski rez. In tako je v najlepših dnevih zadnjega febru- arskega tedna storil tudi Janez Meznarič iz Stojncev. Pohitel je v Belski Vrh, kjer ima vinograd, najprej obrezal trto, nato zategnil žico, če je bilo potrebno, tu in tam zamenjal kak razmajan in trhel količek . . . Vezal in morebiti tudi kopal pa bo nekoliko kasneje. In čeprav je do bratve še zelo zelo daleč — vmes se, bog ne daj. lahko še veliko zgodi — pa Janezu in vsem, ki so te dni v vinogradih, želimo najprej lepo in mirno poletje, nato pa še bogato jesen. Foto: I. dani Kmalu tudi sodišča za prekrške v občini Ptuj je bH r petek, 28. februarja, na obisku pod- presednik Skupščine Republike Slovenije Vitodrag PukL V dvo- rani na magistratu se je pogovarjal z vodji občinskih sodnikov za prekrške vseh večjih slovenskih mest. Predvsem so razpra- vljali o bodočem statusu teh pravosodnih organov po sprejemu ustave Republike Slovenije ter o novostih, kijih prinaša državna meja s Hrvaško predvsem pri reševanju nekaterih nujnih obmej- nih zadev. Vitodrag Pukl je o novostih pri delu sodnikov za prekrškev no- vem pravnem sistemu za Tednik povedal: »Moram reči, da ustava pose- bej ne omenja sodstva za prekr- ške, na ustavni komisiji pa je bi- lo kljub temu precej govora o statusu in organizaciji te veje sodstva pri nas. Komisija meni, da se bo oboje uredilo z ustrez- nim zakonom. Osebno sem na- mreč mnenja, da gre za sodstvo, ki je našlo svojo organizacijsko in vsebinsko pravno obliko in da je potrebno le nekaj korektur glede izrekanja zapornih kazni. Te pristojnosti bi morali prenesti na sodišča, zato bi bilo možno del sodnikov za prekrške kot pravne organizacije formulirati kot sodišče za prekrške, ki bi imelo pravico izrekati zaporne kazni. Potrebna je tudi manjša korektura glede mandatnih ka- zni, ki bi jih kot pristojnosti lah- ko mirno prenesli na ustrezne in- špekcijske oziroma upravne or- gane. V bistvu pa menim, da je taka organizacija sodnikov za prekrške, kot sedaj obstaja, nuj- na in družbeno potrebna pred- vsem za nemoteno funkcionira- nje pravosodnega sistema in šir- še družbene skupnosti.« Ali to ne pomeni zmanjševanje pristojnosti sedanjih sodnikov za prekrške? »Morda bi to resnično pome- nilo zmanjševanje pristojnosti, v bistvu pa ne, saj sem povedal, da naj bi ustanovili poseben odde- lek sodišč za prekrške. Ta naj bi opravljala tisti del pristojnosti, ki sodnikom za prekrške ne pripa- da. Naj dodam, da bi to enosta- vno pomenilo, da bi v okviru se- danje organizacije sodnikov za prekrške poslovalo še sodišče za prekrške. Vedeti je namreč treba, da imajo le sodišča pravico do izrekanja zapornih kazni, zato v tem primeru ne gre za novo orga- nizacijsko ali vsebinsko obliko. Na drugi strani pa bodo do večjih pristojnosti prišli upravni organi, vendar gre za malenkosti bolj administrativnega pomena, ki zagotovo ne bodo prizadele bistva sodnikov za prekrške.« Podpredsednik skupščine Vi- todrag Pukl se je zatem zadržal v krajšem pogovoru s ptujskim žu- panom Vojtehom Rajherjem ter s predsednikom ptujskih demo- kratov dr. Miroslavom Lucijem. Udeležil se je tudi proglasitve slovenskih vinskih prvakov na Gorci pri Podlehniku. M. Ozmec Vitodrag Pukl, podpresednik Skupščine Republike Slovenije in preds. ustavne komisije Vodje sodnikov za prekrške vseh večjih slovenskih mest na svo- jem delovnem posvetu v Ptuju, (foto: KOSI) Odmev na odprto pismo v Tedniku dne 27. februarja je Stanko Lepej objavil pismo g. Janezu Žampi. Širšo ptujsko javnost seznanja s svojim videnjem »OBRAČANJA PO VETRU« g. Žampe, ki je znan kot republiški poslanec in hkrati predsednik ptujske podružnice SKZ-LS. G. Lepej pravi, da je g. Zampa že v sedemdesetih letih »TULIL S TAKRATNO KOMUNISTIČNO OBLASTJO V ISTI ROG.« Hkrati pa priznava, daje bil po takratnih kriterijih g. Žampa na- preden kmet — živinorejec. Veliko je delal pri pripravah in izvedbah komasacije in arondacije in da je pri tem imel v mislih, kako bi zase pridobil čim več dobre zemlje blizu svoje kmetije. Ne poznam do podrobnosti rezultatov teh posegov v kmetijska zemljišča v okolici Levanjcev in zato o oseb- nem okoriščanju ne bom govoril. Zagotovo pa so koma- sacije in arondacije kmetijskih zemljišč bile takrat in so danes posegi, ki so bili nujni in ekonomsko upravičeni. Dajem vso priznanje tistim kmetovalcem in takratnim oblastnikom, ki so se veliko trudili pri prepričevanju in pojasnjevanju nujnosti posegov v lastniško strukturo na- ših kmetijskih površin. Prepričevanje in agitacije so bile nujne, zakaj mnogi, posebno manjši posestniki, so bili ze- lo nezaupljivi do države zaradi odvzemov in drugih kri- vic, ki so jih doživeli po vojni sami ali njihovi znanci. Pre- magati takratno nezaupanje do oblasti je bilo zelo težko in zato smo lahko tistim kmetom, ki so dovolj zgodaj spo- znali koristnost takih posegov, danes samo hvaležni. Nekaj tovrstnih izkušenj imam, pa nisem kmet in tudi nisem bil predstavnik takratne oblasti. Z zložbo kmetij- skih zemljišč sem se ukvarjal kot posameznik in s svojimi pogledi prepričeval sorodnike in sosede. G. Lepeja lahko povabim in mu pokažem rezultat takratnega agitacijskega dela. Tisti, ki so me takrat poslušali, ga bodo zagotovo prepričali, da sem imel prav. G. Lepeju je zagotovo poznano, da si je g. Žampa po- leg arondacij in komasacij veliko prizadeval za izboljša- nje socialne varnosti naših kmetov. Boril se je za izenači- tev zdravstvenega in pokojninskega varstva kmetov z dru- gimi socialnimi kategorijami prebivalstva. Ne vem, v čem vidi g. Lepej sprenevedanje ali koristo- Ijubnost. Ali pa je morda prepričan, da je to, kar so takrat dosegli, bilo napačno in da bi morali ohraniti nevednega, ekonomsko revnega in pokojninsko nezavarovanega ma- lega kmeta? Tudi danes, po spremembi politične oblasti si novi oblastniki tudi s pomočjo Kmečke zveze Ljud- ske stranke prizadevajo, da bi ti procesi šli naprej in da bi v bodočnosti imeli čim več tako uspešnih kmetij, kot je Žampova. Morda pa je g. Lepej želel povedati, da si g. Žampa ne bi smel najeti kredita, ki ga je vložil v posodobitev svoje kmetije. Rezultati vlaganja lastnih prihrankov in kreditov so bili vidni že takrat, saj avtor pravi, da so si hodili kme- tijo ogledovat mnogi odličniki. Tega pisanja sem se lotil, ker v zadnjem letu dni vse pogosteje poslušamo, kako si danes nekateri upajo biti kritični v javnosti, ko pa so v preteklosti že tako ali dru- gače sodelovali s takratno oblastjo. Ne znam si razložiti, kako bi lahko mimo takratnih oblasti nekateri kmetje do- segli to, kar so. To je bila edina legalna pot, za ilegalne pa vemo, kako so se končale. Povrh bi mnogi radi danes naprtili kmetom in še posebej nj'hovi stanovsko-politični organizaciji krivdo za predrago hrano. Nedvomno je tudi pri kmetih kaj narobe in bi z drugačnim ali boljšim kme- tovanjem pridelali več in ceneje, zagotovo pa so posegi, o katerih govori pismo g. Lepeja, nujno potrebni za dvig proizvodnje in s tem za višjo socialno varnost kmetov ka- kor tudi za boljšo in cenejšo prehrano delavcev in mešča- nov. Ivan Jurkovič IZVEDELI SMO ■ IZVEDELI SMO IZVEDELI SMO IZVEDELI SMO m^m MARCA TRIJE POSLANSKI SKLICI Na 70. seji predsedstva Skupščine občine Ptuj so sklenili, da se bodo delegati občinske skupščine marca sestali na treh sejah. Na prvi, ki bo 10., bodo v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o osnutku občinskega proračuna za letos in o programih, ki se financirajo iz ob- činske blagajne, na drugi, 24., o gospodarskih vprašanjih, na tretji, 31., pa o predlogu občinskega proračuna, ki bo določil obseg javne porabe v občini v tem letu. mmam ZAHVALA JANEZU VREČERJL Vojteh Rajher, predsednik Skupščine občine (*tuj, je 26. februar- ja izročil spominsko priznanje Janezu Vrečerju, dosedanjemu članu predsedstva Skupščine občine in predsedniku Zbora združenega dela. Z njim se mu je zahvalil za dosedanje plodno delo v skupščini in v občini. Zaradi prevzema nove delovne dolžnosti v Celju Janez Vrečer ne bo več predsednik Zbora združenega dela in tudi ne več član pred- sedstva. Delegati bodo o novem predsedniku in s tem o novem članu občinskega predsedstva odločali na ločeni seji zbora 10. marca. NEZAUPNICA V ŠTAJERTOURSU v številnih slovenskih podjetjih te dni odstavljajo direktorje. Za zamenjavo prvega moža so se odločili tudi v blizu 130-članskem pro- metnem podjetju Štajertoursu v Ptuju. Direktorju Egonu Vaudi so ne- zaupnico izrekii na zboru delavcev na seji delavskega sveta. Začasno je vodenje firme prevzela dosedanja računovodkinja Irena Vidovič. Pred tem so zaposleni v Štajertoursu izrekli nezaupnico tudi vodji ko- merciale Niku Krajncu Delavci jima očitajo, da sta premalo storila za razvoj podjetja. Poslovanje, zlasti z devizami, pa raziskujejo tudi organi za notranje zadeve. MG 4 — OD TU IN TAM 5. marec 1992 - TEDNIK od Apač ... GORIŠNICA: Med krajevno skupnostjo in vodstvom osnovne šole seje te dni vnel spor zaradi ravnanj z gradbenim materialom in stavbnim pohištvom. Čeprav je šola stara le dvajset let, jo morajo obnoviti. O tem, kdo je odgovoren za tako slabo gradnjo, se zaenkrat še nihče ne vprašuje, sicer pa smo v ptujski občini z montažnimi osnovnimi šolami imeli že vrsto problemov. Toda krajane Gorišnice je te dni ujezilo, ker je vodstvo šole pustilo, da je izvajalec adaptacije dotrajano stavbo pohištvo in gradbeni material odpeljal, ne da bi koga kaj vpra- šal. Šolo so v Gorišnici namreč gradili s sredstvi samoprispevka in zato menijo, da bi morali tudi oni odločati, kaj bo z materialom. Kot nam je povedal pred- sednik krajevne skupnosti Stane Strelec, so tako pri ravnatelju kot tudi na ob- činskem sekretariatu za družbene dejavnosti naleteli na gluha ušesa. Zahtevajo pa sestanek z njihovimi predstavniki. Sicer pa jih razen tega vznemirja tudi magistralna cesta Ptuj —Ormož. Na- povedujejo, da jo bodo opozorilno zaprli. Že dolgo jim namreč obljubljajo, da bodo dobili pločnike ob njej. Cesta je predvsem nevarna za šolarje in starejše, ki hodijo ob njej ali čez njo v središče Gorišnice. TEDNIK FOLENŠAK: Kot nam je povedal tajnik krajevne skupnosti Jože Munda, so z gradnjo vodovoda na polovici. Te lepe dni je izvajalec Nizke gradnje iz Ptuja izkoristil za izkop jarkov. Na vodovod se po najnovejših podatkih želi pri- ključiti nekaj nad 100 gospodinjstev. TEDNIK PTUJ — Rudi Košir vabi prebivalce ptujskih krajevnih skupnosti, pred- vsem pa krajevne skupnosti Borisa Ziherla, na svoj izlet. Tokrat lahko z njim potujete v avstrijsko Radgono in na turistično kmetijo pri Benkovih na Zgornji Sčavnici. Zbirališče izleta bo 14. marca ob 7. uri pred rimsko pečjo, ustavili pa se bodo še pred avtobusno postajo in pošto. Na izletu bo Rudi pripravil zabavo v čast samostojnosti Slovenije, dneva žensk, jožefovega in začetka pomladi. Pri- jave za izlet sporočite na telefonsko številko 771-253 do 10. marca. Ob mestnem stolpu so pred kratkim uredili stebričke, ki bodo voznikom preprečevali parkiranje ob kulturnozgodovinskih spomenikih in s tem tudi njihovo uničevanje. To je samo eden prvih rezultatov ptujske pro- metne študije, ki so jo izdelali lani. (MO) TEDNIK PTUJSKA GORA: Od tam nam je tajnica krajevne skupnosti sporočila, da so na sestanku sveta krajevne skupnosti že razpravljali o delu in financah. Te dni si jih obiskali tudi kurenti. Zaplesali so z njimi in si poleg dobre letine zaže- leli še denar za delovanje krajevne skupnosti. Upajo, da bo kaj zaleglo ... TEDNIK ZAMUŠANI — TIBOLCI — Ker so prejšnji funkcionarji v krajevni skup- nosti Gorišnica negospodarno ravnali s sredstvi, v Zamušane kljub temu, da so bili v programu samoprispevka, še ni prišel vodovod. Vendar ga bodo, kot vse kaže, do poletja dobili. Posamezna gospodinjstva bodo morala zanj odšteti od 60 do 70 tisoč tolarjev. Drugi problem, ki ga imajo, je dotrajan most čez Pesnico. Tega naj bi po- pravili s sredstvi za demografsko ogrožena območja, vendar jim je zaradi zapoz- nelosti teh sredstev vse skupaj zaenkrat padlo v vodo. Sprašujejo se, ali lahko z denarjem, ki je za most v občino že prišel, direkcija za gospodarsko infrastruk- turo po svoje gospodari. TEDNIK ŽETALE — Tako kot v številnih krajih na demografsko ogroženem ob- močju imajo tudi v Žetalah probleme z zdravstvenimi storitvami. Zobozdrav- stveno ambulanto so pri njih ukinili na osnovi odredbe sanitarne inšpekcije. V krajevni skupnosti zatrjujejo, da imajo zanjo znova vse pogoje. Na njihovo po- slansko vprašanje v ptujski skupščini jim je Silva Cerček odgovorila, da bodo v občini najbrž zbrali sredstva za ureditev potujoče zobozdravstvene ambulante. Osnovna investicija v zobozdravstveno opremo znaša 70 tisoč nemških mark, v potujočo zobno ambulanto po 90 tisoč nemških mark. Zato v občini razmišljajo, da bi za kraje v demografsko ogroženem delu občine uredili potujočo, saj bi po- samezne krajevne skupnosti le težko zbrale dena|- za potrebno opremo. Pa tudi zmogljivosti ambulant v posameznih krajih ne bi bile izrabljene optimalno. Po- leg potujoče ambulante bodo kljub temu še naprej iskali možnosti za njihovo ureditev v posameznih krajih. Vendar bo potrebno pri tem počakati na sprejem zobozdravstvene zakonodaje in na opredelitev mreže javne zdravstvene službe na demografsko ogroženih območjih. Predvsem bi na ta račun morali v republi- ki zagotoviti sredstva za njihovo ureditev, saj prebivalci tega območja in tudi ptujske občine takega bremena ne bodo zmogli. Darja Lukman ... do ZupeCje vasi Center na preizkušnji Ua ptujskemu turizmu ne gre in ne gre, je kriva tudi neustre- zna organiziranost. Cian izvršne- ga sveta, odgovoren za področje turizma, gostinstva in trgovine, Peter Vesenjak je v okviru strate- gije razvoja turizma na Ptuju predlagal model bodoče organi- ziranosti vseh, ki so na kakršen- koli način povezani s turizmom — Turistično skupnost, da bi v bodoče le iztržili več. V Turisti- čni skupnosti Ptuja bodo našli svoj prostor hotelirji, gostinci, prevozniki, trgovci, obrtniki, ži- vilska industrija, muzej in drugi. V njej bodo uveljavljali turisti- čne interese in reševali skupne težave. V prvi vrsti pa si bodo prizadevali za razvoj turizma. V Zvezo ljubiteljskih društev se bodo povezala turistična in kul- turna društva ter krajani iz razli- čnih krajev občine. V realizacijo različnih akcij, povezanih s turiz- mom, se bodo člani zveze vklju- čevali prostovoljno. Občina Ptuj, Turistična skupnost Ptuja in Zve- za ljubiteljskih društev pa bodo ustanovili Center za turistično in kulturno promocijo Ptuja kot ka- pitalsko družbo, ki na operativni ravni uresničuje cilje vseh usta- noviteljev: razviti Ptuj v privlačen turistični kraj! Najvišje turistično telo v pred- lagani organiziranosti v občini je Turistični forum, ki bo skrbel za skladno izvajanje sprejete strate- gije na posameznih področjih. Sestavljali ga bodo član izvršne- ga sveta, odgovoren za turizem, gostinstvo in trgovino, predsed- nika Turistične skupnosti ter Zveze ljubiteljskih društev in strokovnjaki različnih področij, kot so urbanizem, arhitektura, arheologija, umetnostna zgodo- vina, komunala, promet in dru- go. Poleg vseh teh teles naj bi or- ganiziranost dopolnjeval še stro- kovni svet kot pomoč članu izvrš- nega sveta pri razreševanju splošnih, razvojnih in drugih vprašanj. V okviru zahtevnih nalog okrog organiziranosti sta izvršni svet in Pokrajinski muzej že pri- čela konkretno delati. ZAČETEK DELAVEN Pred dobrim mesecem je začel poskusno delati turistično-kul- turni informacijski center. Zača- sno dela na ptujskem gradu, si- cer pa bo imel svoje prostore v preurejenem mestnem stolpu in v Zvezi kulturnih organizacij. Denar za njihovo ureditev in opremo je občinski izvršni svet zagotovil v okviru razvojnega di- narja, iz katerega bo plačal tudi delo strokovnega sodelavca. V centru delajo trenutno delavci Pokrajinskega muzeja, priključi- la pa naj bi se jim tudi delavka ZKO. V poskusni dobi, ki traja do 30. junija, za delo odgovarja ravnatelj Pokrajinskega muzeja. V tem času bo potrebno oprede- liti tudi vlogo Turističnega biro- Čeprav je v tem trenutku okrog njegovega delovanja še ve- liko neznank, v izvršnem svetu vztrajajo, da je končni cilj usta- novitev kapitalske družbe. Če takšna organiziranost ne bo mo- goča, bodo po končani poskusni dobi razpisali natečaj za opra- vljanje dejavnosti turistično-kul- turno informacijskega centra. Predlagana organiziranost iz- haja iz izkušenj turistično razvi- tih dežel, kot sta Astrija in Švica, pa v tem trenutku ni mogoče posnemati njihovega financira- nja. Za promocijo mesta oziroma občine bo slej ko prej potrebno zagotoviti sistemski denar, vse druge aktivnosti centra bodo tr- žne. Kdor bo potreboval njihovo storitev, jo bo tudi plačal. Zave- dati pa se moramo tudi, da je najcenejši izvoz ta, da nekaj vlo- žimo v turistično predstavitev. V šestih mesecih dela naj bi cen- ter postavil osnove za delo infor- macijsko-vodniške dejavnosti, or- ganizacije in koordinacije turisti- čno-kulturnih prireditev, organizi- ranja in plasmaja turističnih pro- gramov, oblikovanja in izvajanja promocije turistično-kulturne po- nudbe ter turistično-kulturnega marketinga. Na tiskovni konferenci, ki je bila 19. februarja, so načrte v zvezi s turistično — informacij- skim centrom in prve rezultate njegovega dela predstavili: Peter Vesenjak, član izvršnega sveta, odgovoren za področje turizma, fostinstva in trgovine, Kristina amperi — Purg, članica izvršne- ga sveta za kulturo, izobraževa- nje in šport, Sonja Cernčič — Lagerwall, svetovalka za turizem pri izvršnem svetu. Srečko Lo- vrenčič, koordinator vodniške službe v Pokrajinskem muzeju, ravnatelj muzeja Boris Miočino- vič in Branko Brumen, predsed- nik izvršnega sveta. Kljub temu da center dela kra- tek čas, so po besedah Sonje Cernčič že nekaj naredili. Glede na to da je kurentovanje pred durmi, so najprej sestavili pro- gram za obisk te največje sloven- ske pustne prireditve. Odziv je presegel pričakovanja. Začeli so tudi organizacijo kopalnih in na- kupovalnih avtobusov, sestavili vabilo za obisk razstave »Sreča- nje z Jutrovim na ptujskem gra- du,« ponujajo pa tudi druge pro- grame. V naslednjih mesecih jih največ dela čaka pri zbiranju vseh informacij o prireditvah ter sestavi koledarja prireditev. Če bb glavni cilj dela centra — uspešna promocija ptujske tu- ristično-kulturne ponudbe in za- radi tega povečan obisk — dose- žen, bomo imeli korist vsi. MG Zasedanje lenarške skupščine KUUB STEČAJEM, BREZPOSELNOSTI IN REVŠČINI SO CESTE GLA VNA SKRB VE- ČINE LENARŠKIH POSLANCEV V četrtek, 27. februarja, so se poslanci vseh zborov lenarške skupščine sestali na 12. seji. Med drugim so razpravljali o odloku o razglasitvi kulturnih in zgodo- vinskih spomenikov v občini, oblikovanju javne porabe ter o osnutku občinskega proračuna za leto 1992. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spo- menikov je bil sicer sprejet, ven- dar je bilo iz razprav nekaterih poslancev mogoče zaznati, da ne zaupajo strokovnim institucijam. Po stari balkanski navadi bi predpise radi prikrojili svojim in- teresom. Predsednik izvršnega sveta SO Lenart Avgust Zavernik je orisal gospodarske razmere v letu 1991. Industrijska proizvodnja v repu- bliki se je v lanskem letu zmanj- šala za 12,3%, v občini pa za 13,9%. Delež brezposelnih v aktivnem prebivalstvu občine je za 72 % višji od republiškega povprečja. Glede na stanje v le- narškem gospodarstvu je osnu- tek proračuna za 70 % višji, kot je bila javna poraba v lanskem letu, znaša pa pribl. 185 milijo- nov SLT. Na področju komunalne infra- strukture je v programu gradnja čistilne naprave pri Lenartu, za kar bi potrebovali 8 do 10 milijo- nov SLT proračunskih sredstev, zaprosili pa bodo tudi za sofi- nanciranje iz republiških sred- stev. Predvidena je tudi gradnja kornpostirnice, vendar naj bi na- čin financiranja uredilo podjetje, ki skrbi za odvoz odpadkov. Na področju družbenih dejav- nosti je največji zalogaj telovad- nica pri Lenartu. Gradnja je v največji meri odvisna od republi- ških sredstev, občina pa bi že v marcu morala zagotoviti svoj de- lež v višini okrog 10 milijonov SLT. V lanskem letu je bil najobsež- nejši program modernizacija cest, zato bodo v letošnjem letu najprej dokončali dela, ki niso bila izvedena lani. Po predvide- vanju bo potrebnih približno 25 milijonov SLT proračunskih sredstev. V razpravi, ki je sledila, je žu- pan Jože Škrlec zahteval 85 % povečanje občinskega proraču- na. Pri nekaterih poslancih je prevladalo mnenje, da je glede na stanje v lenarškem gospodar- stvu takšna zahteva nerealna. Nasploh je značilno, da so zlasti poslanci SLS razpravljali o obrobnih zadevah, kot so proble- mi v krajevnih skupnostih in ne- asfaltirani deli cest. Zahtevali so več sredstev za modernizacijo cest, dejavnosti krajevnih skup- nosti in za razvojne programe v kmetijstvu. Po burni razpravi so potrdili vrstni red investicij in sklenili, da bosta izvršni svet in predsedstvo SO Lenart uskladila proračun za letošnje leto. Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi javnih vzgoj- noizobraževalnih zavodov — os- novnih šol v občini in potrdili njihove statute. Darja Ornik PREJELI SMO • PREJELI SMO Odmev na slovenje- aoriško kroniko Prebral sem drugo nadaljeva- nje omenjene kronike pod naslo- vom »Kako smo kočarji in vini- čarji preživljali mrzle zime 1936—39« in se pomilovalno na- smehnil. Tudi sam sem bil otrok v tistih letih, saj sem v letih 1932—39 obiskoval osnovno šo- lo, do katere sem hodil čez 5 km daleč peš, obut v čevlje iz svinj- skega usnja, brez plašča, le vča- sih zavit v materin pled. Zato ti- ste zime prav dobro poznam, po- znam pa tudi delo na kočariji. Ce že pišemo o preteklosti, moramo v svojih spominih biti pošteni do sebe in še bolj do dru- gih. Pisati resnico in samo resni- co, to naj bo vodilo vsakemu pis- cu spominov. Konkretno: Resnica je, da so bile zime pri nas ostre, ko se je živo srebro spustilo do minus 30 stopinj, sa- mo v letih 1928/29 in 1939/40. Sicer je tudi druge zime včasih za nekaj dni pritisnil mraz, da je pokalo drevje, vendar je bilo vmes tudi več izjemno milih zim. Resnica je, da »Štajerskega gospodarja« v letih, ki jih ome- nja pisec, niso mogli uporabljati za podkuriti, saj so ga začeli iz- dajati šele po nacistični okupaci- ji, aprila 1941. Res je, da je takrat stal liter petroleja 7 din, v zimi 1939/40 pa ga sploh ni bilo moč dobiti. Zato je bil petrolej za vsako skrbno gospodinjo dragocena te- kočina in velik greh ga je bilo trošiti za podkuriti. Bilo je do- volj možnosti, da se je tudi iz po- lena prejšnji dan posekanega drevesa dalo natesati ali nacepiti nekaj trsk, jih posušiti na štedil- niku ali v krušni peči, da so dru- go jutro rade zagorele. Skrbne gospodinje so tudi naročale otro- kom, ko so pred božičnimi praz- niki hodili v gozd po smrečje in bršljan, da prinesejo tudi nekaj suhih smrekovih vejic, ki so zelo prikladne za podkuriti. Resnica je, da je bila takrat pri nas že stroga 7-letna šolska ob- veznost, ponekod celo 8-letna. Avtor pa šole sploh ne omenja. Opisuje, da so otroci mleli koru- zo na žrmljah, žagali drva itd. Otroci do 7 let starosti tega niso bili sposobni, kvečjemu so mami lahko prinašali polena v kuhinjo in pomagali pri raznih lažjih go- spodinjskih delih Tudi dvomim, Ja je kak viničar ali kočar pred letom 1939 premogel železni »šrotar«. Zasmilila sta se mi tudi njiho- va kravica in svinja, ki so ju šli nakrmit šele po zajtrku, to je po 10. uri. Vsak rejec tudi ene same kravice je navadno zjutraj naj- prej odšel v hlev, dal kravi sena, tudi zmesi s slamo, če je sena pri- manjkovalo, in šele takrat jo je mati pomolzla, da je potem bilo mleko za zajtrk. Kdor ni tako de- lal, je na podeželju veljal za le- nuha. Nič boljše ocene ni dobil tisti, ki je pozimi vsak dan sproti nacepil svežih drv le toliko, daje bilo do naslednjega dne. Še veliko bi lahko napisal, podkrepil z lastnimi izkušnjami, vendar naj bo dovolj. Omenim naj samo tisto »boso« na začet- ku sestavka, da so stricu med ho- jo okoli 2 km daleč »dobesedno zmrznile noge«. Možno sicer je, da je zmrznilo usnje, vendar le, če je bilo mokro, ko je škornje obul. Taljenje z vročo vodo pa usnju, tudi če je zmrznjeno, ško- duje. No, pa dovolj in brez za- mere! Franc Fideršek SEŽIGANJE SLOVENSKIH KNJIG LETA 1941 Nemški okupatorje začel ve- liko akcijo ponemčevanja na Spodnjem Štajerskem. Poleg drugih ukrepov je sežigal tudi slovenske knjige. To je bil ukaz Hitlerja, ki je želel napraviti to deželo spet nemško. Akcija sežiganja knjig se je začela nenapovedano v začetku junija 1941. Dne 21. junija 1941 so se naenkrat pojavili pred našo bajto na Koprivniku sedem policistov in civilist. Da- tum sem si točno zapomnil za- to, ker je brat Lojze imel ravno tisti dan god. Moža v civilu sem takoj spoznal. Bil je Kari Slana, ki je stanoval v dvoriš- čni hiši pri očetovem bratrancu Vincencu Senekoviču pri Mar- jeti. Vsak dan sem ga srečal na poti v šolo in tudi pozdravljal. Drugi mož v uniformi policista s kljukastim križem na rokavu in pištolo za pasom pa je bil Polde Gornik, domačin iz Vo- ska, sicer brat moje sošolke Mare Gornik. Pri prihodu sta pozdravila: »Heil Hitler,« jaz pa sem od- govoril z dober dan. Slana se je takoj obregnil: »Pubec, ne veš, kako se danes pozdravlja!« Med seboj sta govorila nem- ško. Slana je ukazal: »Prinesi vse knjige, ki jih imate, pa tudi časopise na dvorišče.« Dodal je še: »Da ja prineseš vse, dru- gače bo joj.« Kaj sem hotel; odprl sem predal v kredenci. Tu smo ime- li kakih 15 knjig. Med knjigami je bilo nekaj očetovih strokov- nih mizarskih knjig ter par ro- manov. Imeli pa smo dragocen sanjski koledar iz leta 1880 z okoli 300 stranmi. Ta knjiga je bila dobro poznana in jo je brala vsa bližnja in daljna oko- lica, zakaj tu so bili zapisani odgovori na sanje. Na primer: sanjali ste o poštariu. dobili boste dobro pošto ali novico. To knjigo so zelo rade čitale naše mlade sosede, da bi iz sanj izvedele, kdaj bodo dobile princa svojih sanj. V dveh zamahih sem odnesel knjige na dvorišče ter jih polo- žil, kamor mi je pokazal Slana. Ena knjiga, »Ljubljanski zvon« iz leta 1918, mi je padla na tla in hitro sem jo potisnil z nogo pod kredenco. Tako je »Ljubljanski zvon« ostal do- ma. (To knjigo hranim še da- nes.) Slana je nato knjige raztr- gal napol, da bi bolje zagorele. Policist Gornik je potegnil iz aktovke steklenico ter z neko tekočino polil knjige, nato pa z vžigalnikom zažgal. Knjige so gorele počasi; med tem sta se Slana in Gornik pridno pogo- varjala v nemščini. Gornik ni spregovoril slovensko, čeravno je bil domačin. Ker je sanjska knjiga bila precej debela, ni in ni hotela zgoreti. Slana je vzel palico, in da bi pospešil gore- nje, brskal po gorišču. Z bratom Slavkom sva vse to žalostno opazovala skozi okno kuhinje. Moram povedati, da mame takrat ni bilo doma, oče- ta pa nismo imeli več, ker je le- ta 1934 umrl. V kakšni uri je vse zgorelo. Zločinca sta odšla brez pozdrava »Heil Hitler« proti sosedu Francu Krautiču. Pri sosedu sta imela več dela, tam so imeli mnogo knjig in ča- sopisov. Tisti dan sta nazadnje požigala pri Francu Roškarju v Vukovju; to mi je Roškar pred kratkim potrdil! Polda Gornik je nato odšel k enotam SS, po vojni je bil na občini Gradec, nikoli pa se ni vračal v domači kraj. Ne vem, ali še danes živi. Na Pesniškem dvoru pa še živi Kari Slana, star okoli 90 let. Še danes mi je žal sanjske knjige! TEDNIK ~ marec 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 Literarna predstavitev novega dela Slovenski krščanski demokrati Ptuj že dru- gič v kratkem času predstavljajo Ptuju zani- miv kulturni dogodek - namreč novo knji- go, ki jo je letos izdal pri Mohorjevi družbi v Celju profesor in literarni zgodovinar dr. France Pibernik. Knjiga je neke vrste antolo- gija z naslovom Jutro pozabljenih in podna- slovom Antologija padlih, pobitih, prepove- danih, zamolčanih, pozabljenih, kjer je prof. Pibernik zbral, tako rekoč izbrskal iz pepela ostanke literarne zapuščine 20 pesnikov in pisateljev, ki so padli v letih 1942—1945 na nepravi strani in so bili nato hote pozabljeni. Čeprav so bili med njimi nekateri, ki so padli bodisi od nemške ali fašistične roke, jih je ve- čino izbrisal — pobil leta 1945 po kočevskih gozdovih, Teharjih ali drugje — komunisti- čni partijski stroj. Med njimi omenimo dva ptujska rojaka: bogoslovca in pesnika Fran- čka Štabuca (1919—1944) iz Bratonečic pri Tomažu, ki je 1943. pobegnil iz nemškega šterntalskega taborišča (danes Kidričevo), vendar so ga partizanski aktivisti ubili kot kolaborcionista, ter Frančka Preloga (1922—1943), študenta slavistike, ki je bil v začetku z družino izseljen v Srbijo, se vrnil, bil zajet na Turjaku ter so ga partizani ubili 1944. v Jelendolu. Ta je napisal več proznih motivov iz Haloz. Ob prebiranju imen, ki jih je z vso skrb- nostjo zbral prof. France Pibernik, bi se goto- vo našlo še kakšno: sem bi spadalo vsaj pro- zno delo hajdinskega študenta in krščanske- ga socialista Maksa Jeze, ki se je z bratom Francem, prav tako pisateljem, pridružil par- tizanom, kjer je padel, medtem ko je brat po- begnil leta 1948 v Italijo. Čeprav njun opus ni majhen, zlasti Francetov, in se tudi po Maksu na Hajdini imenuje ulica, je bilo ven- dar njuno delo pozabljeno oziroma načrtno zamolčano. Samo kot primer takega načrtne- ga prikrivanja naj omenim Gradivo za biblio- grafijo Ptuja in okolice, ki sem ga podpisani izdal ne tako dolgo tega (1984) kot prilogo Ptujskega zbornika in sem moral zapustiti 3 enote o ptujskem gledališču ter povest, ki se dogaja v Ptuju v 9. stoletju, ker jo je napisal omenjeni Franc Jeza. Alternativa je pač bila: ali se omenjene enote izpustijo ali se prepreči objava celotne bibliografije. In sem na žalost klonil. Posredno bi lahko omenili iz ptujske okoli- ce na primer dobre pesnike in pisatelje, kot so Jože Krivec, Stanko Kociper, Ruda Jur- čec, Vladimir Vauhnik, Ferdo Lupša idr., ki so bili za domovino mrtvi, neobstoječi, če- prav so še morda ustvarjali, in se šele leto, dve tiskajo pri nas njihova dela. Kako bi bilo šele, če bi upoštevali celo Slovenijo! Knjigo Jutro pozabljenih bosta predstavila avtor dr. F. Pibernik ter direktor Mohorjeve družbe g. Janko Jeromen, dramski igralec Pol- de Ravnohrib pa bo recitiral odlomke iz del ob spremljavi violončelista Milana Hudnika. Predstavitev bo v petek, 6. marca, ob 19. uri v baročni dvorani minoritskega samostana s pro- stim vstopom. E. J. Vpis v srednje šole v šolskem letu 1992/93 Republiško ministrstvo za šolstvo in šport je objavilo Sklep o razmestitvi iz- vajanja programov in o obsegu vpisa v Republiki Sloveniji za prihodnje šolsko leto v prve letnike srednjega izobraževanja, v začetne letnike višjega in visokega šolstva in za sprejem v dijaške domove. Prijavo za vpis oddajo učenci os- novnih šol na svoji šoli. Srednje šole bodo sprejemale prijave do 28. mar- ca. V primerih, ko bo številu prijavlje- nih učencev za vpis v posamezno šolo večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola v soglasju z vlado Repu- blike Slovenije sprejela sklep o omeji- tvi vpisa in določila merila, kriterije in postopke za izbiro učencev ter učence o tem obvestila najpozneje do 1. junija. Eden teh kriterijev bo uspeh, dosežen pri skupinskem pre- verjanju znanja učencev osmih razre- dov osnovnih šol. Srednje šole bodo učence o izpolnjevanju pogojev za vpis obvestile do 10. julija. Učenci, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za vpis na šoli, na kateri so se prijavili, zaradi omejitve vpisa ali ker se še niso prija- vili za vpis, se bodo lahko prijavili le na tiste srednje šole, ki še bodo imele prosta mesta. Ptujski Srednješolski center bo vpi- soval za šolsko leto 1992/93 v nasled- nje programe: kmetijski delavec (dve leti), kmetovalec (tri leta), kmetijski tehnik (štiri leta), trgovec (tri leta), pridobivanje, predelava in obdelava kovin (dve leti), oblikovalec kovin (tri leta), preoblikovalec in spajalec kovin (tri leta), mehanik vozil in voznih sredstev (tri leta), strojni tehnik (štiri leta), upravni tehnik (štiri leta) in gimnazija. Srednje šole bodo tako kot doslej imele informativne dneve, in sicer 6. marca ob 9. in 15. uri in v soboto, 7. marca, ob 9. uri. Učenci, ki se bodo izobraževali po programih za potrebe obrti, bodo mo- rali skleniti pogodbo o izobraževanju pri obrtniku. Informacije o obrtnikih, ki so pripravljeni skleniti take pogod- be, bodo učenci dobili po informativ- nih dnevih na območnih obrtnih zbornicah ter na Obrtni zbornici Slo- venije. Kljub napovedim, da bodo v Srednje- šolskem centru v Ptuju z novim šolskim letom ukinili nekatere programe, in in- formacijam, da so ukinili poklicne šole, ostajajo programi v Ptuju takšni kot doslej. Tako ostajajo mnogim, ki kon- čujejo osemletko, vrata v srednje šole še naprej odprta; če bi res ukinili kakšen program, bi ostala mnogim zaprta. Tisti, ki se bodo izobraževali ob de- lu ali iz dela, bodo informacije dobili na informativnem dnevu 7. marca, si- cer pa v strokovni službi Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, Osojnikova I, Ptuj, vsako sredo od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. NaV Uspelo strokovno izobraževanje kmetovalcev že vrsto let potekajo deloma januarja in februarja, pa tudi pr- ve dni marca strokovna predava- nja za kmetovalce občine Ormož. Letos so se pričela 10., sklenili pa so jih 27. februarja. Potekala so v treh zadružnih dvoranah: v Ormožu, Središču ob Dravi in na Vitanu. Poleg tem, ki so običajne za to kmetijsko območje — to pa so obnova vinogradov, izbor koruz- nih hibridov za leto 1992, prehra- na prašičev z doma pridelano kr- mo, koruzna in travna silaža ter uporaba silažnih dodatkov v pre- hrani goveje živine, novosti v pri- delovanju sladkorne pese, bolezni in nega parkljev pri govedu, obno- va trajnih nasadov z oskrbo do rodnosti, zaščita vrtnin pred bo- leznimi in škodljivci — so prisluh- nili še drugim: Vzgoja gob ter tehnologija in organizacija reje polžev na prostem, kar naj bi so- dilo v dopolnilno dejavnost na kmetijah. Govora je bil tudi o za- ščiti podtalnice, skrbi za zdravo okolje in o melioracijskih posegih v kmečko okolje. Ker pa je druži- na še vedno (in čedalje bolj) po- membna celica družbe, so govo- rili tudi o odnosih v družini in družbi. Kmetijska svetovalna služba Or- mož, ki program zimskega izo- braževanja kmetov organizira, je k sodelovanju povabila deloma domače strokovnjake iz ormoške občine (dr. Boruta Zemljiča iz veterinarske stroke, dr. Terezijo Štefančič za področje sladkorne pese), drugi pa so prišli iz Ob- dravskega zavoda za veterino Ptuj in Kmetijskega zavoda Ma- ribor. Okoli 200 kmetovalcev, ki so se omenjenih predavanj ude- ležili, je bilo s predavatelji in te- mami zadovoljno. Vida Topolovec Palica je strup Prejšnji konec tedna se je 25 mladih pod vodstvom Ivice Knaus urilo v mažoretnih tehnikah. Ivica Knaus že več kot deset let vodi ljubljansko skupino mažoret. Sama se je s to tehniko srečala v Švici. Mažorete so jo osvojile, zapeljale aH kot pravi: palica je strup. Seveda pa so te skupine v svetu zelo zaprte in je težko priti va- nje. Ivici Knaus je s poznanstvi v Švici uspelo in od takrat naprej je zapisana mažoretam. Ivica, ki je že v sed- mem desetletju, še vedno aktivno dela in ujeti korak z mladimi zanjo ne pomeni noben napor. Bila je balerina v ljubljanski Operi, dve leti pa tudi solistka v Splitu. S pedagoškim delom se je pričela ukvarjati še v času, ko je bila aktivna plesalka. Zadnjih deset let se posveča mažoretam. So mažorete v Sloveniji nova stvar? Ivica Knaus: Da. To je ameri- ška umetnost vrtenja palice. Amerikanci so na to dejavnost ponosni tako kot Rusi na balet. Kaj morajo znati mladi, pred- vsem so to dekleta, ki želijo biti mažorete? Ivica Knaus: Pri meni ni nobe- ne avdicije. Ko se vpišejo, pri- čnemo delo. Potem pa vidiš; če otrok nima delovnih navad ali je len, kmalu opusti to dejavnost. Vendar jih je zelo malo, ki začne- jo in potem odstopijo. Kakšne so koreografije, kdo jih pripravlja? Ivica Knaus: Koreografija mo- ra biti povezana s tehniko pali- ce .. . Glasba ... Ivica Knaus: Biti mora kora- čnica, dolžina ni pomembna, saj koreografijo prilagodiš dolžini koračnice oziroma če je daljša, program ponoviš, če je krajša, ga prej končaš. Koliko je v Sloveniji skupin mažoret? Ivica Knaus: Okrog petnajst: Ljubljana, Radeče, Kočevje, No- va Gorica, Grosuplje . .. Koliko časa je potrebno, da skupina lahko prične nastopati? Ivica Knaus: Z lažjo tehniko vrtenja palice so mažorete pri- pravljene na nastop v šestih me- secih; to je res najlažja tehnika. Kar pa je težjih elementov, pa je treba delati veliko več ... Vi imate svojo skupino v Lju- bljani že deset let... Ivica Knaus: To je že druga, tretja skupina. Prva dekleta so že žene, mamice. Imamo pa še sku- pino mlajših da gre dejavnost na- prej; eni odstopijo, gredo študi- rat, skratka ne morejo več sode- lovati in imeti je treba rezervo. Brez kondicije pri mažoretah ne gre ... Ivica Knaus: Na vsak način. Precej je treba hoditi. V ptuj- skem karnevalu smo morali ho- diti uro, uro in pol, to je kar na- porno. Izdeluje kdo v Sloveniji mažo- retne palice? Ivica Knaus: Pravzaprav nihče. Vsak se znajde, kot ve in zna. Dobij(i se v Nemčiji, francoski Švici, Nizozemski, Parizu in v Ameriki seveda. Iz česa so palice, kakšna mora biti dolžina? Ivica Knaus: Palica je dolga to- liko kot roka dekleta, ki jo vrti; večje palice so dolge 70 ali 72 centimetrov, srednja dolžina je 65, 67, centimetrov. Palice so je- klene, na koncu imajo gumijaste bunke. Eno imenujemo žoga, ta je večja, manjšo imenujemo ko- nica. Vi ste bili baletka. Kaj je skup- nega med mažoretnimi tehnikami in baletom? Ivica Knaus: Veste, mažore- te niso samo paradne, ampak so lahko športne — tekmujejo kot solistke ali v skupinah. Pri nas teh mažoret še dolgo ne bo, ker potrebujejo za trening športno dvorano z visokim stropom zara- di zelo visokih metov. Mažoreta na svetovnem prvenstvu naredi tako visok met, da med tem nare- di dve kolesi, premet in še špago, v kateri ujame palico. Imamo mažorete, ki nastopajo na para- dah, in še plesno skupino mažo- ret, ki plešejo s mažoretno pali- co. Plesne skupine imajo name- sto palice cofe — pompone. Ple- šejo tudi z dvema, tremi palica- mi; moja skupina z dvema. Kje vse je že nastopala vaša skupina? Ivica Knaus: V Italiji, kjer so sprejeli mažorete kot največje umetnice, enako na Češkem in Madžarskem. Na Madžarsko smo letos povabljeni kar dva- krat. Kako pa je sprejela mažorete slovenska »yiradna« kultura? Ivica Knaus: Ni denarja . . . Zelo počasi gre . . . Nataša Vodušek Šolski zvonec nam je zaupal... ORMOŽ • Minulo sredo so učenci od 5. do 8. r. pred- stavili projektno delo »Naš kraj v preteklosti«, ki je na- stajalo tri mesece. Delali so po skupinah v različnih oko- ljih, zbirali so podatke, gradi- vo, eksponate, pričevanje ži- večih, pregovore, germaniz- me, ki so prisotni na tem ob- močju, glasbila, opisali so kmečko hišo, viničarijo, zida- nico in še kaj. VELIKA NEDELJA • V ponedeljek so si učenci nižje in višje stopnje ogledali gle- dališko predstavo Srečni dne- vi, ki jo je pripravila mlajša gledališka skupina Prosvetne- ga društva iz Velike Nedelje. TOMAŽ PRI ORMOŽU • Na pustni torek so se učenci udeležili poustne po- vorke na ormoškem karneva- lu. MIKLAVŽ PRI ORMO- ŽU, INVANJKOVCI, KOG • V torek so učenci vseh treh enot ustvarjali na temo pusta. Izdelovali so maske, pekli krofe in kasneje zvečer vse to predstavili staršem in številnim drugim obiskoval- cem v vseh treh krajevnih dvoranah, v Ivanjkovcih, pri Miklavžu in na Kogu. PTUJ • Prejšnji ponede- ljek so bili učenci osnovne šole dr. Ljudevita Pivka v ptujskem gledališču, kjer so si ogledali Narobe stvari v mestu Petpedi. Osmošolci so se po predstavi pogovarjali še z režiserko Branko Bezeljak- Glazer o tem, kako nastane predstava. SLOVENSKA BISTRICA, ZGORNJA LOŽNICA • Na pustni torek so imeli učenci omenjenih osnovnih šol kulturni dan. Prvo učno uro so pripravljali maske, na- slednje ure pa so se v povorki prikazali krajanom. SREDIŠČE OB DRAVI • V torek, 25. februarja, so ime- li učenci višje stopnje športni dan. Izvedli so šolsko tekmo- vanje v peteroboju iz gimna- stike, učenci nižje stopnje pa so v lepem vremenu odšli v naravo. Na pustni torek so imeli kulturni dan na temo pustni običaji v krajih okoli Središča ob Dravi. VIDEM • Učenci te osno- vne šole so se letošnjemu pu- stu posvetili drugače. Dvo- dnevno projektno delo je bilo namenjeno pustnem običaju v domačem kraju. V ponede- ljek so delali v različnih de- lavnicah, v torek pa so se predstavili v izvirnih pustnih maskah. PTUJ • Gimnazijci, dijaki 2. c razreda, so pripravili raz- stavo vse o pustu. Danes pa bodo dijaki prvih razredov gimnazije na razstavi predsta- vili svoja raziskovanja z nara- V^slovnega dne._ Zapeljevanje jima je šlo dobro od rok »Srečni dnevi« v Veliki Nedelji Mladinska gledališka skupina Prosvetnega društva Simona Gre- goriča iz Velike Nedelje se je letos že drugič predstavila domačemu občinstvu. Pred dvema letoma so se lotili Linhartovega Matička, letos pa Srečnih dnevov francoskega komediografa CIauda Pugeta. Obe gledališki predstavi je režiral Lojze Matjašič iz Gorišnice. Premiero so imeli 22. februarja, reprizo pa prihodnji dan. Vsi nastopajoči (Silvo Sok, Tomi in Silvija Cvetko, Alenka in Ta- mara Cvetko in Slavko Kumer) so si v sorodu. Mladi Velikonedeljčani so celotno komedijo odigrali v zadovolj- stvo gledalcev, režiserja in tudi v svoje. V ponedeljek, 2. marca, so predstavo odigrali za velikonedeljske osnovnošolce. Nastopili bodo še v Ormožu, Ptuju in Gprišnici, za ostale nastope pa še tečejo pogovori. Upajo, da bodo nastopili tudi na reviji gledaliških skupin, ki bo v Ftuju med 13. in 18. marcem. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR o BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med 1. in 4. stoletjem je imela rimsk^ Poetovina dokaj pisano etnično podobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro- manizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni- ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika, častili so najra- zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri- ki jih želimo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografi- je: Bine Kovačič. MARS (nadaljevanje) V rimski Poetovioni je vojaški tabor dvakrat: v 1. stoletju sta se tu zvrstili legiji VIII. Avgusta (Prva polovica 1. stoletja) in XIII. Gemina (druga polovica I. stoletja) in drugič v 60. letih 3. stoletja, ko sta imeli tu tabor le- giji V. Makedonska in XIII. Ge- mina. Kljub sorazmerno pogosti prisotnosti vojske doslej na ftu- ju ni poznan Marsov tempelj. Zunaj agra Poetovione je bilo najdenih nekaj posvetilnih kam- nov: v Črešnjevcu in Slovenski Bistrici. Slednjega je postavil Ul- pius Martinus zase in za vse svo- je; napis pa ni posvečen le Mar- su, ampak tudi Jupitru in vsem ostalim bogovom. Iz Poetovione sta ohranjena še dva reliefa z moškima postavama v oklepu, čeladi in s sulico v roki, ki so ju doslej razlagali kot upodobitvi Marsa, novejše mnenje pa je, da gre za predstavo mladih padlih herojev. Del pepelnice z reliefno upodobitvijo mladega padlega heroja. Podobno so prikazovali boga vojne Marsa, golega, z bojno opravo. Ptuj, Panon- ska (Lackova) ulica, 1893. 6 — OD TU IN TAM 5. marec 1992 - TEDNIK Komentirano J^g gjj^jjjj preveč knjižničarjev? Tisi i. ki bolj od blizu poznajo občinsko upravo, se bodo oh besedah v naslovu začudili, saj vedo. da tam nimajo nobene knjižnice in torej tudi knjižničarja ne. Ampak vsaka služba ima svoje skrivnosti in morda Je tu- di to. da imajo knjižničarja, ena od skrivnosti občinske uprave. Kako je sicer drugače mogoče razumeti nedavni pogovor predstavnikov sveta knjižnice in občinskega izvršnega sveta, kjer so ugotovili, da hi lahko kakšnega delavca z občine zaposlili v knjižnici'.' Knjižnica namreč že ne- kaj let prosi za strokovno okrepitev. Ne potrebujejo ne čistilke ne hišnika ne administratorke; šoferja bi potrebovali, ampak še prej bi morali kupiti bibliobus. Toda ko je omenjena skupina modrovala, kako vendarle knjiž- nici ugoditi, je eden teh predlagal, da bi bilo mogoče: tako. da bi enega (domnevamo, da presežnega) delavca občinske uprave zaposlili v knjižni- ci. Proračun hi ostal »čist«, saj se iz njega »napajata« tako knjižnica kot občinska uprava, v knjižnici pa po mnenju mnogih kaj posebej drugega kot »znali brati knjige« tako ni treba. To pa znajo vsi, če so pismeni. Upajmo, da inovacija ne bo meso postala. Kot lahko upamo, da bo- do vsi tisti, ki sedijo v takih in podobnih organih, kjer se odloča, končno spoznali odgovornost nasploh in meje »laičnega« odločanja za stroko in o njej — s posledicami vred. Nataša Vodušek Dobrote ostanejo v Ptuju čeprav so si lani nekateri zelo prizadevali, da bi razstavo Dobrote slovenskih kmetij odpeljali drugam, bo ostala v Ptuju. Eno najstarejših slovenskih mest želi svojo turistično ponudbo izboljšati z organizacijo vrhunskih prireditev. Tretja razstava »Dobrote slovenskih kmetij« bo 24., 25. in 26. aprila v minoritskem samostanu. Za njeno organizacijo in izvedbo ocenjevanja kmečkih izdelkov so odgovorni Skup- ščina občine Ptuj s Sekretariatom za kmetijstvo. Obdravski za- vod za veterinarstvo in živinorejo ter Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva. Tudi letos bodo na ogled najboljši mlečni, krušni in me- sni izdelki slovenskih kmetij. Eden glavnih ciljev razstave je ohraniti in nadaljevati tradicijo domače proizvodnje kmetij, ob tem pa povečevati kakovost in dohodek. Pred dvema leto- ma so organizatorji napovedali, da si bodo prizadevali tudi za to, da bi bili čimprej znani pogoji za prodajo na domu, pa jim do danes ni uspelo. Ureditev pogojev za prodajo na domu bo brez dvoma osrednje vprašanje posvetovanja, ki bo ena spremljajočih prireditev letošnje razstave. V treh dneh, koli- kor bo trajala, jih bo več. V tem času naj bi Ptuj obiskalo tudi več vladnih mož in če bo ptujskemu županu uspelo, tudi pred- stavniki vseh tujih konzulatov. MG PTUJ, NARODNI DOM, 14. FEBRUARJA - PRVI DEL Mešani zbor DPD Svoboda — DU Ptuj, zborovodja Jože Derni- kovič. Z Gallusovo Sepulto Domino je PZ upokojencev odprl pevsko revijo lepo, glasovno izenačeno, z dobro intonacijo, jasno dikcijo, dobro odtehtano dinamiko, pri- merno renesančnemu stilu. To- krat soprani niso bili vrhunec zbora kot običajno, temveč so včasih celo malo odpovedali. Pri Engelhartovi Ave Maria je bil začetni akord nejasen, vstop ne- točen in intonančno zamegljen, že v naslednjih taktih pa se je zbor intonančno in zvokovno ujel. Solistka je bila intonančno zanesljiva, pokazala je veliko muzikalnost v podajanju, obču- teno je podala pevno linijo, tudi v pp je bila glasovno-zvočno pri- sotna in je privedla izvedbo do pravega umetniškega doživetja. K temu je mnogo pripomogla vzorna spremljava zbora, ki je solistki sledil tako v dinamiki ka- kor v izrazu. Tudi Žirovnikova Večernica je bila dobro predsta- vljena, sopran tokrat nekoliko oster, manj zveneč kot običajno (morda prehladi?). Pravilno raz- merje med glasovi daje zboru harmonično izenačen, polnozve- neč zvok, zato je izvajanje zbora ubrano in prepričljivo. Dobrozvočen zbor bom pri ne- katerih zborih še omenjal, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je dobro zveneč zbor odsev dolgo- letnega in doslednega truda nje- govega zborovodje; dober zvok torej ni le odlika zbora, ampak predvsem uspeh njegovega ume- tniškega oblikovalca. Ženski zbor DPD Svoboda Ki- dričevo, zborovodja Anton (ireif. Začetek Pregljeve pesmi Maj- ski večeri je bil v sopranih ne- enoten v intonaciji, ritmu in pri vstopanju posameznih glasov. Ta nervoza pevk se je odražala tudi pri Bučarjevi Pojdem u rute, ker se je v tretjem glasu oglasil več- krat »šujsterbas«, kar pomeni vzporedno oktavo k melodiji. Pri Neuvirtovi Vzemi si srečo, ki je bila predvsem ritmično neenot- na, so pevke večkrat pele po last- nem dobrem posluhu, vendar je bila ta pesem najboljša. Ženski zbor PD Cirkovce, zbo- rovodja Peter Krajnc. To je bil prvi nastop tega mla- dega ženskega zbora. Pri Tomče- vi Kaj se ti fantič se je izvedbi poznala še rahla plahost, čeprav poje zbor ritmično in intonančno čisto in glasovno izenačeno. E. Adamiča Da bi jaz znala, kteri bo moj je bila že bolj sproščena in prepričljiva. Lepo in prisrčno so dekleta zapele Bučarjevo Kaj ti je deklica, le pri frazi »oblekla bom črni kvant« je bila melodija premalo izrazita (pretiho). Ženski zbor PD Grajena, zbo- rovodkinja Jerneja Bombek Izvedba Claudija M. (1562—1643) Qual si puo dei maggiore spada v dobo pozne re- nesanse, ko si glasba že utira pot iz polifonije (večglasja) v mono- dijo (spremljano enoglasje). Ra- zumljivo, da zahteva ta prefmjen glasbeni slog več glasovne izo- brazbe, kakor tudi muzikalne prilagodljivosti; oba sta za do- bro izvedbo nepogrešljiva. Pre- gljeva Spi, sinek moj je glasovno, posebno v sopranih, prav tako zahtevna pesem, saj je polna než- nih čustev in niansiranja v lah- kotnem pianu petja, kar nas ne- hote zopet pripelje do poglavja o izobrazbi glasu. Močnikova Po- jaj mi, ki nima takšnih glasovnih zahtev, je bila boljše izbrana in boljše izvedena, čeprav bi izved- bi priporočal malo več dinami- čne razgibanosti. Nadaljevanje prihodnjič Kulturniki leta 1991 Za leto 1991 je ptujska občina ob slo- venskem kulturnem prazniku podelila šti- ri najvišja priznanja za delo na področju kulture: veliko oljenko akademskemu sli- karju Francetu Miheliču in oljenke dreti CIatz, Franju Cunžerju in Francu l.ačnu. Prvega dobitnika .smo že predstavili, pred dnevi pa smo obiskali tudi druge tri na- grajence. GRETA GLATZ Učiteljica glasbenega pouka. Zapisana zborovski glasbi že vrsto let. Zborovodkinja otroškega in mladinskega pevskega zbo- ra osnovne .šole Mladika v Ptuju, ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Ptuj, na glasbeni .šoli Karola Pahorja poučuje klavir. Življenja brez tega, da ne hi vodila kakšnega zbora hi bilo zanjo prazno. Pomeni voditi poleg /borov v šoli še ženski pevski zbor za vas kot zborovodkinjo poseben izziv? Greta Glatz: Delo v šoli je del poklica. V šoli ni mogoče vzeti literature, ki je bolj zah- tevna. Tu pa tam je generaci- ja, ko to lahko narediš. Zvok ženskega zbora pa je nekaj čisto drugega. Tudi delo z ženskami — odraslimi ima poseben čar. Ptujska občina ima že tra- dicionalno veliko zborov, ki se vsako leto predstavijo na revi- ji. Revija odraslih pevskih zborov je bila pred dnevi. Je v ljubiteljski dejavnosti mogoče postaviti mejo med petjem »zase« in petjem za javnost. Greta Glatz: Ljubiteljske dejavnosti naj bo čim več. Vsi zbori, ki jim pesem na re- viji ni najboljše zazvenela, so se veliko trudili, veliko vlaga- li. Je pa tako, da v pevskih zborih niso združeni samo najboljši. Velikokrat narava ravno tistemu, ki nima ne vem kako razvitega posluha, da veliko volje. Morda bi se dalo za takšne zbore organi- zirati kakšno posebno sreča- nje in ne bi nastopili v »kon- kurenci« na reviji. Šolski zbor, obvladati 40, 50 otrok ... Greta Glatz: Z otroki je treba začeti takoj, že v prvem razredu. In potem otroci, ki imajo glasbeno žilico, neka- ko začutijo, da je to njihovo druženje, to raste z njimi. Ce pesem zazveni, kot mora, ne vidim v tem nekih proble- mov. Zgodi se med letom, da jim zagrozim z neopravičeni- mi urami, mislim pa, da so zelo veseli, ko na nastopih uspemo. To so posebni ob- čutki ... Glasbeno življenje v Ptu- ju ... Greta Glatz: V glasbeni šo- li se v zadnjem času kar pre- cej dogaja, vendar tiste publi- ke, ki je bila znana po tem, da je hodila v glasbeno šolo na koncerte, nekako ni več. To so danes starejši ljudje, mladina pa še ne čuti takšne potrebe. Seveda ne vsa; zelo sem vesela, da sem na reviji odraslih zborov videla precej mladih ljudi, tistih, ki so kon- čali osnovno šolo, pa sami ne pojejo. Bi pa tega moralo biti veliko več. Bi morala potemtakem ime- ti glasbena šola večjo vlogo, kot jo ima? Greta Glatz: Mislim, da glasbena šola dela dobro, da pa bi morali učitelji na os- novnih šolah še več storiti za to, da bi otroci znali posluša- ti glasbo, ker je najtežje otro- ka pritegniti k poslušanju in k temu, da sam ustvarja. Učni načrti glasbenega pou- ka v osnovnih šolah so zelo natrpani. Zavzet učitelj, ki se zaveda, da je nad vsem — nad teorijo, zgodovino ... — slovenska pesem, bo posvetil vsako uro tudi petju. Tisti, ki oporekajo, naj poskusijo; otroci radi pojejo. Sedeš h klavirju, jih spremljaš ... Po- tem je to že v njihovi navadi, je v človeku, da rad poje. In to je nekaj lepega. Greta Glatz FRANJO GUNZER Upokojeni igralec ptujskega gledališča. Prvič se je srečal z gledališkimi deskami leta 1928. Kdo bi vedel, ali je bilo to prvo srečanje že tudi usodno ali pa ga Je »zapeljal« stric, kije bil igra- lec. Še danes ne more pozabiti, da so leta 1958 v Ptuju ukinili profesionalno gledališče. Spomini na številne vloge so še živi in spravljeni v albumih, hrani pa tudi gledališke liste in plakate. Kaj ste igrali tistega davne- ga leta 1928, ko ste se prvič srečali z gledališčem? Franjo Gunžer: To je bila pravljična igra K mamici. Imel sem vlogo palčka Gobi- ca, režiser je bil minoritski pater Ocepek. To je bil zače- tek in potem se je nadaljeva- lo; na deskah sem preživel skoraj petdeset let. Spomini na ptujsko profe- sionalno gledališče... Franjo Gunžer: To je bil velik dogodek, borili smo se zanj. Tistega leta 1950 nas je bilo malo, sčasoma pa smo dobili okrepitve. Lepo je bi- lo, bili smo navdušeni. Vičar in jaz sva dobila takrat po- nudbo za Ljubljansko me- stno gledališče, ki se je tudi takrat ustanovljalo, pa sva re- kla: Ce je v Ptuju poklicno gledališče, bova ostala kar tu. Kako to, da se niste nikoli odločili, da bi odšli iz Ptuja v kakšno drugo gledališče, še posebej ko je bilo ptujsko uki- njeno? Franjo Gunžer: Po ukinitvi ptujskega leta 1958 sem dobil ponudbe, določen sem bil še z eno kolegico za mariborsko gledališče, žal pa zaradi poli- tičnih razmer iz tega ni bilo nič. Vabili so me v C elje, na Hrvaško v Varaždin, Karlo- vac, Bjelovar. Družina je bila tu, otroci so bili majhni, šel sem v drugo službo in sem si rekel: Bom pa naprej igral v amaterskem gledališču. Kas- neje mi je bilo žal. Kaj človeka priklene na odrske deske? Franjo Gunžer: To je nekaj velikega. Tega ni mogoče opisati. Ko se v gledališče za- ljubiš, si na odrsio- peršicah in v Ormožu. Z izgrad- njo nove pošte in z najnovejšo digitalno avtomatsko telefonsko centralo so se v Ormožu poveča- le možnosti za širitev telefonske- ga omrežja. Danes so vsi kraji v tej krajevni skupnosti povezani s telefoni. Samo lansko leto so jih priključili 300, v letošnjem letu pa jih nameravajo še dodatnih 70. Veliko sredstev so v lanskem letu namenili za vzdrževanje že zgrajenih cestno-komunalnih ob- jektov, obeh pokopališč in mrli- ških vež na Humu in v Ormožu ter vzdrževanje doma kulture. Mnogo besed je bilo povedanih o prevzemu doma, kjer je še ved- no problem zasedenosti stanova- nja, to pa morajo urediti na or- moškem izvršnem svetu. Tudi za njegovo vzdrževanje so v letoš- njem letu namenili nekoliko več- ja sredstva. Ob vsem delu so'se lotili tudi graditve kabelskega televizijske- ga sistema; zanj je trenutno oko- li 380 naročnikov. Za letošnje leto so se odločili, da bodo opravili asfaltiranje manjših odcepov krajevnih cest v Pavlovcih, Pušencih, Ormožu, Frankovcih in preplastitev na Hardeku. Med večja dela sodi v letoš- njem letu tudi dokončanje obno- ve ormoškega doma gasilcev, kjer sodelujeta kot soinvestitorja občinska gasilska zveza in Gasil- sko društvo Ormož. Ker bosta v gasilskem domu tudi dve stano- vanji in skladišče (končno!) za Rdeči križ, želijo, da bi kot soin- vestitor sodeloval tudi občinski izvršni svet. Stavba ormoškega »asilskega društva je zaščitena cot kulturno zgodovinski spome- nik, kar bo v marsičem podražilo gradnjo. Obnovitvena dela že te- čejo, les za ostrešje že imajo, iz- brali so že tudi izvajalca del, ra- čunajo pa, da naj bi bil dom odprt ob dnevu gasilcev občine Ormož 22. julija. Vida Topolovec Oživljanje ljudskih običajev Bo že držalo, da so zagnanost, trma, vztrajnost, volja do dela do- ma v Halozah. Člani — HO jih je — Folklornega društva Rožmarin Dolena so že taki. Lani so, kar so si »naložili«, tudi uresničili, so ugotovili na sobotnem občnem zboru. Pa menijo, da bi lahko na- redili še več. Premalo so naredili za izobraževanje članov, za prido- bivanje novih, šepa še glasbena spremljava njihovih skupin, zamu- jajo pri iskanju še ohranjenega ljudskega izročila na svojem ob- močju. V okviru društva delujejo fol- klorna skupina, odrasla in otro- ška, zbor ljudskih pevcev in knjižnica. Za plesalce in pevce lani ni bilo počitka. Nastopali so doma, v sosednjih vaseh, v Ruju, Mariboru. O vsem tem pričajo številna priznanja v klubskih prostorih. Vaje, nastopi, pa spet vaje . . . Tako folklorna skupina kot zbor ljudskih pevcev sta svoje nastope popestrila še s prikazom ljudskih običajev: predica, piskrovez, kor- poplet, žetev, mlatev, trije kralji, fašenk, ded in baba, jurek, mi- klavževanje .. . Takšen nastop je bil še posebej odmeven na po- dročni in republiški reviji ljud- skih pevcev. Knjižnica ima premalo knjig, obnoviti in dopolniti bi bilo tre- ba temeljno knjižno zalogo. Med bralci je največ mladih. Lani so, potem ko se krajani niso odločili za samoprispevek, na svoja pleča prevzeli še Dom krajanov. Vzdrževanje stavbe, brez katere ni misliti na kakršno- koli dejavnost v kraju, je strošek, ki ga komaj zmorejo. Organizira- jo razne prireditve, delovne akci- je, da se nabere kakšen dinar za vzdrževanje, ogrevanje prosto- rov, za obleke folklornih sku- pin .. . O letošnjih načrtih pravi pred- sednica društva Francka Petro- vič: »Prva skrb je skrbno gospo- darjenje in zbiranje denarja, da bi lahko opremili skupine. Skr- beli bomo za strokovno izobraže- vanje mentorjev in za kvalitetne vaje, po potrebi organizirali tudi razne tečaje za člane društva. F'ri plesnih skupinah bo treba zago- toviti kakovostno glasbeno spremljavo in dati večji pouda- rek plesnim venčkom, te pa obo- gatiti z ljudskimi običaji. Pomla- diti naše vrste je tudi naloga, ki nas čaka letos. V knjižnici bo tre- ba urediti delovni čas in nabaviti več novih knjig. Sodelovali bo- mo na vseh domačih prireditvah, gostovanji pa so odvisna pred- vsem od denarja.« NaV Sestržani zahtevajo boljšo cesto Krajani Sestrž se že nekaj časa pritožujejo nad slabo vzdrževano lokalno cesto, ki povezuje Šikole s Ptujsko Goro skozi njihovo obmejno vas. Odsek je dolg okoli 8 km, makadamska cesta pa je resnično komaj prevozna z osebnim avtomobilom, saj spominja bolj na poljsko cesto. Ker pa je to vsakodnevna in edina pot za vsaj 70 delavcev in šolarjev s tega konca, krajani nikakor ne razumejo, zakaj so pomaknjeni v poza- bo. Po nekajkratnih telefonskih pogovorih in povabilih smo se sredi prejšnjega tedna odpravili v Sestrže in k razgovoru povabili Vojka Mohorka iz Sestrž 67. Ta- kole je povedal: »S to cesto imamo Sestržani velike probleme že nekaj let. Morda zato, ker meji na občino Slovenska Bistrica, ker smo na meji. Najhuje je pozimi, ko je treba cesto plužiti in posipavati. tega ne počenja nihče od odgo- vornih. Ne vem, kolikokrat smo že intervenirali na Cestnem pod- jetju in na občini, pa nič. Govori- li smo z gospodoma Pavlico in z Roginom, pa nam zatrjujejo, da so v jeseni navozili dovolj gra- moza in da je sedaj v redu. Sami pa' se nikoli niso prepričali, kak- šno je stanje. Ce bi imeli gramoz, če bi ga dobili zastonj, bi si ga sami na- vozili, pa nam še tega ne zagoto- vijo. Enkrat so sicer prišli, navo- zili nekaj tovornjakov ogromne- ga kamenja in ga nekoliko ra- zrahljali. To pa je tudi vse. Bliža se pomlad, zemlja bo pričela odpuščati in kombinatovi traktorji bodo spet vsak dan na naši cesti. To bo obupno. Odlo- čno zahtevamo, da našo cesto čimprej ustrezno uredijo. Ne zahtevamo asfalta, le normalno prevozno makadamsko cesto že- limo, sicer bomo prisiljeni nare- diti opozorilno zaporo. To je že marsikje pomagalo . . .« ~ OM Vojko Mohorko: Zapora je že marsikje pomagala. Cesta je težko prevozna. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enicrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Voinjakova 5. Ureju- je uredniiki odbor — odgovornik urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I. Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor. Sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupno- sti v svet zavoda Zgodovinski arhiv Ptuj 28/91-139 Sklep o imenovanju predstavnikov Skupščine občine Ptuj v svet zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj 28/91-141 Sklep o imenovanju predstavnikov Skupščine občine Ptuj v svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj 28/91-142 Sklep o začasnem pooblastilu za opravljanje funkcije javnega pravobranilca Javnega pravobranilstva v Ptuju, do izvolitve jav- nega pravobranilca v Ptuju 33/91-170 Sklep o razrešitvi tajnice Skupščine občine Ptuj 33/91-171 Sklep o razrešitvi sekretarke Družbenopolitičnega zbora 33/91-172 Sklep o imenovanju predstavnikov Skupščine občine Ptuj v svet Javnega zavoda Radio-tednik Ptuj 33/91-173 L) Družbeni plan, poslovniki, odločbe Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na melioracij- skem območju MO 33 Dornava—Mezgovci 6/91-28 Poslovnik Skupščine občine Ptuj 15/91-67 Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi OŠ Tone Žnida- rič Ptuj 20/91-94 Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi OŠ Franc Osoj- nik Ptuj 20/91-95 Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990, dopol- njen 1991 25/91-120 IZVRŠNI SVET • OBČI- SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Sklep o oblikovanju najemnin za poslovne prostore 1/91-2 Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov 1/91-3 Odredba o ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni na območju občine Ptuj 2/91-6 Program obveznih preventivnih ukrepov proti določenim ži- valskim kužnim boleznim na območju občine Ptuj 2/91-7 Odredba o spremembi odredbe o plačevanju stroškov veteri- narsko higienske službe v občini Ptuj 4/91-15 Odredba o določitvi območij, kjer je obvezen odvoz komunal- nih odpadkov v občini Ptuj 11/91-50, 31/91-161 Sklep o poprečni gradbeni ceni stanovanjskih površin v druž- beni gradnji na območju občine Ptuj 12/91-52 Sklep o imenovanju komisije za oddajanje poslovnih prosto- rov 12/91-53 Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen 13/91-54 Sklep o povračilu za vodovodne in kanalizacijske priključke 13/91-55 Odredba o določitvi najvišjih cen 15/91-70, Javni razpis za izvajalce zbiranja, sortiranja in odvažanja ko- munalnih odpadkov v občini Ptuj 15/91-72 Pravilnik o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sred- stev namenjenih za pospeševanje razvoja občine Ptuj 16/91-74 Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Združenih lekarn Ptuj — o preoblikovanju v zavod 17/91-75 Sklep o začasni spremembi prometne ureditve na ožjem ob- močju mesta Ptuja 17/91-76 Sklep o podaljšanju roka javnega razpisa za izvajalce zbiranja sortiranja in odvažanja komunalnih odpadkov v občini Ptuj 18/91-79 Sklep o spremembi sklepa o začasni spremembi prometne ureditve 18/91-80 Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za obvezne ve- terinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj 20/91-97, 27/91-135 Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in imenovanju članov strokovnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo 21/91-114 Spremembe in dopolnitve odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ptuj in strokovni službi Skupšči- ne občine Ptuj 22/91-115 Sklep o povečanju vrednosti povračil za priključke na vodo- vodno omrežje 23/91-117 Spremembe in dopolnitve poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj 23/91-118 Odredba o uskladitvi postavk v bilanci prihodkov in odhod- kov proračuna občine Ptuj za leto 1991 26/91-133, 32/91-164 Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja občine Ptuj 28/91-144 Odredba o plačevanju stroškov veterinarsko-higienske služ- be v občini Ptuj 29/91-145 Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta »Grad Bori« 29/91-146 Sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za podvoz pod železnico na cesti M/3 v Ptuju 29/91-147 Gnojilni načrt 29/91-148 Odredba o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževal- na dela na melioracijskih območjih v občini Ptuj za leto 1992 32/91-165 • Odredba o določitvi cen 23/91-116, 26/91-134 KRAJEVNE SKUPNOSTI Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje in uresničevanje plana ekonomskega razvoja KS Hajdina za srednjeročno obdobje 1990 — 1995 1/91-4 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog od 1/4-1991 do 31/3-1996 v KS Lovrenc na Dravskem polju 2/91-8 Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog v letih 1991 — 1995 v KS Ptujska gora 2/91-9 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje srednjeroinega programa za obdobje 1991-1996 3/91-14 Sklep o razpisu referenduma krajevnega samoprispevka za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih in drugih objektov 4/91-17 Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa za obdobje 1991 — 1996 v KS Lesko- vec 7/91-30 Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog v letih 1991-1996 v KS Leskovec 7/91-32 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Bo- ris ZiherI Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-37 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Bra- tje Reš Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-38 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Bu- dina-Brstje Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti me- sta Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-39 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Franc Osojnik Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1991 — 1996 8/91-40 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Jo- že Potrč Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-41 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Ol- ga Meglič Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti me- sta Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-42 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Spuhlja Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-43 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Tur nišče Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-44 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka na območju KS Videm pri Ptuju za naselje Soviče— Dravci 15/91-71 Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka na območju KS Vi dem pri Ptuju za naselje Soviče—Dravci v obdobju 1991-1996 17/91-77 Poročilo volilne komisije KS Videm pri Ptuju 17/91-78 Sklep o spremembi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispev ka za sofinanciranje programskih nalog v letih 1991—199E 24/91-119 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Seznam pravno veljavnih kandidatov za nadomestne volitve delegata v ZZD SO Ptuj v volilni enoti 23 33/91-174 SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ a) Odloki b) Sklepi, odločbe, poslovniki IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ KRAJEVNE SKUPNOSTI SKUPŠČINA OBČINE PTUJ a) Odloki b) Sklepi, odločbe, poslovniki, plan IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ Odlok o ureditvenem načrtu za del območja Dolga lesa v Or možu 1/91-1 2/91 — popravek Odlok o poslovnem času v občini Ormož 5/91 18 Odlok o občinskih upravnih organih in strokovni službi 5/91-19,20/91-99 Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1990 5/91-20 Odlok o proračunu občine Ormož za leto 1991 8/91-34, 30/91-149, Odlok o davkih občanov v občini Ormož 8/91 35 Odlok o določitvi poprečne cene stanovanj in določitvi od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaš čeno stavbno zemljišče v občini Ormož za leto 1991 9/91 45 Odlok o razpisu referenduma za uvedbo občinskega samopri- spevka 10/91-46 Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka v občini Ormož 10/91-47 Odlok o vzdrževanju čistoče na javnih površinah v občini Or- mož 15/91-68 Odlok o krajevni taksi v občini Ormož 20/91-98 22/91 — popravek Odlok o oprostitvi plačila prispevka za zdravstveno varstvo v občini Ormož 26/91-132 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda na področju splošnoizo- braževalne knjižničarske dejavnosti in kulturno umetniške de- javnosti 30/91-150 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda na področju izobraževal ne dejavnosti odraslih 30/91-151 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda na področju radijske de javnosti 30/91-152 Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Ivanjkovci — Miklavž pri Ormožu 30/91-153 Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Ormož 30/91-154 Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Središče ob Dravi 30/91-155 Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Tomaž pri Ormožu 30/91-156 Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Velika Nedelja 30/91-157 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda na področju osnovnega šolstva s prilagojenim programom 30/91-158 Odlok o ustanovitvi Glasbene šole Ormož 30/91-159 b) Sklepi, odločbe, poslovniki Poslovnik Skupščine Ormož 31/91-160 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1991 na območju občine Ormož 2/91 5 Program priprave prostorskih izvedenih aktov občine Ormož, ki jih bo v skladu z razvojnim programom občine Ormož za ob- dobje 1991 — 1995 sprejela Skupščina občine Ormož 10/91-48 Sklep o določitvi vrednosti točke kot osnove za ugotovitev uporabne vrednosti stanovanjskih objektov in poslovnih objek- tov v občini Ormož po stanju 31. december 1989 in 31 decem- ber 1990 12/91-51 Odredba o ureditvi cestnega prometa v ožjem središču Ormo- ža 13/91-56 Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za gra moznico in ostale površine med Pušenskim potokom in Dravo (Jurkovec) v občini Ormož 13/91-57 Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Ormož za leto 1990 13/91-58 Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen 15/91-69, 28/91-143 Odredba o določitvi najvišjih cen 16/91-73, 21/91-113 KRAJEVNE SKUPNOSTI Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo In vzdrževanje komunalnih In drugih objektov na območju KS Veli- ka Nedelja 7/91-31 Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka za Izgradnjo in vzdrževanje komunalnih In drugih objek- tov v KS Velika Nedelja 7/91-33 Sklep o razpisu referenduma krajevnega samoprispevka za izgradnjo In vzdrževanje komunalnih In drugih objektov 4/91-17 ODBOR ZA SOCIALNO VARSTVENO POMOČ Prednostna lista za pridobitev stanovanjske pravice na druz benih stanovanjih, zgrajenih iz sredstev solidarnosti 8/91-36 TEDNIK - marec 1992 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9 Joj, kako je velik Osrednjo letno ptujsko turistično prireditev, kurentovanje, je Aeroklub Ptuj popestri! z organizacijo 6. tekmovanja za balonarski pokal Plin butan in posebno ptujsko nagrado. Sad mestom se je v času kurentova- nja sprehodilo pet balonov, neslišno drsečih skozi popoldansko vreme, ogromnih ptic z majhno košaro in pilo- tom » njej. Pokličem ob deveti uri zjutraj na letališče. »Ne, sedaj so še tu, na tleh. Pridi okoli dvanajstih, takrat bo glavno.« Pridem pol ure prej. »Ja, vidiš. Vzleteli so v Borovcih, trije, ob desetih. Cilj je tukaj. Eden je prispel pred krat- kim, druga dva pa nista mogla in sta odstopila.^ No, lepa reč. Uro in pol je po- treboval za pičle tri kilometre, jaz pa jih nisem fotografirala za Tednik. Popoldan bo šlo zares. Leteli bodo nad mestom, nad ku- rentovanjem. Celo sam grad bo- do oblegali, saj bo na njem pla- polal balonček, posebna nagrada pokrovitelja — Solida, vredna 10.000 SLT. Balonar se mora sa- mo pripeljati mimo in balonček odtrgati. Ob dveh na bencinski črpalki pri mostu. Gneča popolna, vsi hitijo v mesto, pustovanje bo vsak čas na vrhuncu. Mojih balo- narjev, s katerimi sem tukaj do- govorjena, nikjer. Rezervna to- čka — Ptujske toplice. Zares za- gledam tri avtomobile s prikoli- cami, na katerih so naložene ko- šare. To so moji. Nato prideta še dva in še predsednik AK Otmar Gaiser, tokrat direktor priredi- tve. In vodja tekmovanja iz Lju- bljane Rok Golob in glavni sod- nik Marko Skubic — Balanca in člani aerokluba, ki bodo poma- gali. Spustili so testni balonček. Ne, glede na veter Toplice niso pravo mesto za vzlet. Gremo do Pinčarjevega mlina. Od tam pa nekoliko bolj proti turniškemu gradu. Ura je že pol petih. Sedaj pa bo. Glavni as, udeleženec svetov- nih prvenstev Avi Šorn iz Lju- bljane, bo napolnil kupolo prvi. Gre kot blisk. Nad nami zrase ogromen balon. Še par trenutkov in Avi je odletel naravnost proti gradu, pa predsednik AK z njim. Takoj nato pa še balon Grega Tr- čka iz Ljubljane, do sedaj vodil- nega v letošnjih tekmovanjih za pokal BUTAN. Veter je bil za ve- likansko balonovo površino do- kaj močan. Pomočnika, ki bosta morala dohiteti svoja pilota, sta se že odpeljala. In jaz za njima. Na prvi točki, križišču pri SŠC-ju, izvem, da se je Avi s ku- polo dotaknil balončka na gra- du, odtrgati pa ga ni uspel. Veter je gospodar v zraku in balonarji se mu morajo ukloniti. Mimogre- de kaj je najbolj značilno za ba- lonarja? Da se zna čim bolje obračati po vetru. Prva balona že iščeta prostor za pristanek, po- tem ko je Avi zgrešil prvo in dru- go točko za 500 metrov, nasled- nji je vrgel vrečko z rižem 220 metrov od prvega cilja, drugega pa ni dosegel, saj ga je veter od- nesel v drugo smer, najboljši ta dan pa je zgrešil cilj le za 8 me- trov, kar je odličen rezultat tudi v svetovnem merilu. Balona na gradu ni uspel odtrgati nihče. V tem času se je veter nekoliko umiril in baloni so odlebdeli nad grički severozahodno od Ptuja. Njihovi avtomobili drvijo za nji- mi, da jih bodo odpeljali na pro- glasitev rezultatov in podelitev nagrad na letališče. Tu izvem, da bodo baloni kra- sili ptujsko nebo ponovno že čez mesec dni, balonček na gradu pa bo vreden dvajset tisočakov. Milena Zupanič Najboljši slovenski balonar Avi Šorn s posebnim ventilatorjem polni ba- lon z zrakom, ki ga bo nato še segrel. Na tleh ležeči velikan od znotraj; že cez nekaj trenutkov se bo dvignil pod nebo. Rezultati 6. tekmovanja za pokal BUTAJS: 1. Borut Grogl. Klub zmajček U. 8 točk 2. Mitja Bernard. Klub zmajček IJ. 6 točk 3. Avi Šorn, Aeroklub U, 5 točk 4. Grega Trček, Aeroklub U, 4 točke 5. Samo Cejan, Balonarski klub U. 3 točke V Sloveniji leti trenutno osem halonov. Tudi v ptujskem A K je bi- la letos ustanovljena balonarska sekcija; kdaj bodo imeli balon, še ni znano. KAKO SE TEKMUJE Z BA- LONI? Balon se vedno premika z vetrom in sicer z isto hitrostjo, kot jo ima veter. To zahteva veliko tekmovalčeve natančno- sti in spretnosti. Piloti morajo imeti pred poletom vse podat- ke, tako meteorološke kot na- vigacijske. Ko prejmejo naloge — mesto označenih ciljev — od direktorja tekmovanja, se prične njihovo mojstrstvo. Na- logo morajo izpolniti s pomoč- jo vetrov. Cilj je označen z ogromnim križem. Tekmovalec naj bi priletel nad njega in vr- gel 10 dekagramov težko, z ri- žem napolnjeno vrečko čim bli- že središču križa. Oddaljenost se meri v metrih, ki jih nato preračunajo v točke. Tekmova- nje je priznano, če opravijo pi- loti najmanj tri naloge v dveh poletih. \_X ORFEJČKOV PRVI MESECNI zmagovalec STOPNIČK Celjski instrumentalni kvintet Odvrtel se je prvi krog muzikan- tov na ORHEJCKOVIH stopničkah in dobili smo prvega mesečnega zmagovalca in finalista ORFEJC- KOVE PARADE Celjski instru- mentalni kvintet. CIK bo letos praznoval 25. oble- tnico delovanja, Mirko ['olutnik, vodja in harmonikar CIK-a, nam je povedal, da se ansambel že pridno pripravlja na jubilej, ki ga bodo proslavili proti koncu leta, če bodo finance dovoljevale, pa že prej. O tem bomo pravi čas poročali. V ClK-u zraven Mirka pridno vi- žajo Janez Bezjak (klarinet in sak- , sofon), trobentar Miran Majcen, za prijeten ritem skrbita Beno Pečar — (kitara) in Robi Marzel (bariton, bas kitara) ter pevca Valerija Skaza in Franci Pirš. Pred kratkim je Robi Marzel zabredel med profesionalne gače je sedaj redni član Slovenske- ga kvinteta V decembru je CIK izdal kaseto z naslovom ZAPOJMO VSI. Pos- netke so naredili v mariborskem studiu PIRAMIDA. Producent ka- sete je Tomaž Tozon, izšla pa je pri kasetni produkciji RTV Slovenija. Kot avtor glasbe se pojavlja Mirko Polutnik, besedila pa so prispevali Brigita Kobe, Ivan Sivec in Marjan Stare. Viže, ki so se že priljubile po- slušalcem, so polka ZAPOJMO vsi, valCek Car kresne noci, sanje ljubezni, spre- hod z baritonom in sre- čno oCe. CIK ne miruje, ampak člani že pripravljajo nove viže, ki bodo te- matsko vezane na njihov jubilej. Dvanajstega marca bodo nastopili v kongresni hiši v GRADCU v so- sednji Avstriji, konec meseca pa od- hajajo na Češko — v Prago. Mnogi ansambli se pritožujejo, da imajo premalo igranja, CIK pa se ne pritožuje, saj stari pregovor pravi: Dober glas seže v deveto vas. Čestitke Celjskemu instrumental- nemu kvintetu ob njihovem jubileju in še na mnoga leta! Pustne veselice so minile in sedaj nekateri ansambli opravljajo inventuro: koliko so zaslužili, koliko zapravili, kaj bodo novega kupiti in ka- terega člana ansambla izgu- bili. Znan harmonikar S J. sije že natisnil nove plakate brez fotografije iz čisto ko- mercialnega razloga. Ce imaš na /nakatu samo napis, lahko že v soboto igra nova zasedba ansambla. Govori se, da se kitarist Š. M., čigar žena več ne prepeva (poje sa- mo doma), počasi poslavlja od ansambla S. J. iz čisto preprostega vzroka — vsem nam je znana viža Celjskega instrumentalnega kvinteta če žena zna, je mož doma. Zlobni jeziki pa so že nadeli ansamblu novo ime: J. Š. in še dva druga. * Tudi pri DON JUANU bo v kratkem prišlo do spre- membe, katere bo verjetno najbolj vesela bojša Brendv- jeva polovica: Don Juan ho postal .spet pravi moški an- sambel, saj MOJCA ZOR- KO odhaja k MOPED SHO- WV namesto SIMONE VO- DO PIVEC, kije močno zase- dena pri ALPSKEM KVIN- TETU. glasbenike, a še sedaj priskoči na pomoč, kadar ga potrebujejo. Dru- PREJELI SMO • PREJELI SMO Napad je najboljša obramba! Glede na neresnične navedbe v Tedniku dne 20. 2. 1992 v rubriki ZA- UPNO pojasnjuje markovska opozicija naslednje: V Markovcih smo resnično zbirali podpise, toda ne za zaprtje DISCO cluba podjetnega in znamenitega Markovčana, pač pa zahtevamo, da obra- tuje omenjeni DISCO v času od 22. do 2. ure, kot določa občinski odlok. Že tedaj smo opozarjali za to pristojne občinske upravne organe, da so postala naša dvorišča in zelenice stranišča, kar očitno kaže, da so naša kmečka dvo- rišča bolj čista kot WC-ji znanega gostilničarja. Drugače si namreč ne more- mo razlagati dejstva, da brhke obiskovalke in obiskovalci te znamenite go- stilne raje v mrzlih nočeh nastavljajo svoje gole ... na naših dvoriščih kot v toplih in čistih WC-jih vsem znane markovske osrednje gostilne. Tako torej nastanejo tisti človeški iztrebki, za katere dolži znameniti gostilničar Mar- kovčane, namesto da bi poskrbel za sanitarije in parkirne prostore, da obi- skovalci ne bi posvinjali naših dvorišč in zelenic. Sicer pa je markovski opoziciji že dolgo znano, da podjetni gostilničar ne bo izbiral sredstev za to, »da popravi svoj družinski proračun«. V bal- kanskem stilu, kot smo ga bili vajeni pred nekaj leti, je tudi za tega gostilni- čarja napad najboljša obramba. Družinski proračun se bo zato povečal, ni pa mu mar, da sosedje in drugi Markovčani dve noči v tednu prebedijo, na- slednja dva dneva pa čistijo omenjene odpadke. Markovska opozicija Župnijski dom na Selih Na hitro in brez hrupa je pod konec lanskega leta ob majhni cerkvi Sv. družine na Selih zrasla nova stavba. Mar gre za novona- stalo župnišče in s tem za novo župnijo? »Ne, nikakor,« je odgovoril p. Emil Križan, župnik videmske župnije, kamor sodijo tudi Sela. »Ne gre za novo župnijo, temveč le za tako-imenovani župnijski dom, ki bo predvsem namenjen Verskemu pouku (tukaj ga redno obiskuje okoli 150 učencev) in občasnemu bivanju duhovnika.« Želja, da bi na Selih zgradili stavbo za te namene, je med ve- roučitelji tlela že več kot dolgih dvajset let, vendar se je njeni uresničitvi vedno kaj postavilo po robu: ali je bilo premalo de- narja ali je zmanjkalo volje ali je upadel pogum ob težko razumlji- vem birokratskem postopku pri nabavi potrebne dokumentacije itd. itd.. »Lani, je nadaljeval župnik Emil Križan, »pa smo se za grad- njo odločifi brez vsakega omaho- vanja in izrazili željo, da nam naj pri tem pomagajo župljani cele župnije, kajti Sela sama bi tega gmotno nikakor ne zmogla!« In res, želja ni ostala brez od- ziva. Eni so prispevali denar, drugi ves potreben les, gramoz, mivko in prevoz, tako da je bilo potrebno kupiti le še opeko, strešnike in cement. Poleg vsega so se krajani še pridno udeleže- vali prostovoljnega dela pri grad- nji, pri čemer so se najbolj izka- zali prebivalci Sel, Barislavec, Trnovec, Popovec, Lancove vasi in Zg. Pristave. Stavba, za katero je po ideji videmskega župnika Emila Križana izdelal načrt ma- riborski arhitekt ing. Franjo Ci- žek, je sedaj pod streho. Manjka- jo ji še vse gradbeno pohištvo, fasada, vodovod in seveda elek- trična napeljava s priključkom vred. Kot smo zvedeli, bodo delo nadaljevali takoj po velikono- čnih praznikih, pri čemer videm- sko župnišče kot iniciator in or- ganizator še vnaprej pričakuje podporo svojih župljanov. Besedilo in foto L C. 10 - NEKOČ IN DANES 5. marec 1992 — TEDNIK ))]lsB Življenje sem se mora! dokazovati z delom...(( Težko bi v Slovenski Bistrici našli človeka, ki bi bil bolj navezan na Pohorje, na njegove neskončne goz- dove, prikupne jase, bistre potoke, na gorski mir, kot je to Avgust Vidmar, ravnatelj slovenjebistriške šole. \jegova življenjska pot se je pričela pred skoraj 5H leti v Planini pod Šumikoni, v kraju, ki mu še danes pravijo Bajgot (^ri bogu). Tako nekako kot je bilo njegovo otroštvo tesno povezano s Pohorjem, je potekalo tudi njegovo službovanje. Ruše, kjer Je bi! kratek čas, Smolnik na Pohorju (nad Rušami), Šmartno na Pohor- ju, Slovenska Bistrica, pa ponovno Šmartno, Spodnja Polskava in Slovenska Bistrica, zadnjega avgusta letos bo dopolnil natanko let učiteljevanja oziroma ravnateijevanja. veliko spominov, lepih in žalostnih, pa tudi trpkih, po katerih ima človek slab občutek vedno, kadar se spomni nanje — za dolg roman in še v nadaljeva- njih bi lahko bil. Ko se znajdeš na njegovem dvorišču, občutiš, da živi tu člo- vek, ki zna s svojo tenkočutnost- jo vzpostaviti pravo razmerje z naravo. Dišeči nor, pohorski gra- nit, urejen vrt, brajda, ki daje družini poleti prijetno senco. Skozi francoska vrata vstopiš v dnevno sobo, kjer je veliko »av- torskega delax< hišnega gospo- darja. Pohištvo, predvsem police s knjigami so narejene doma. »Tako se mi zdi, da imam del Pohorja tu, v tej sobi,« pove vi- sok, vitek možakar, ki te s prijaz- nim nasmehom povabi v najbliž- ji naslonjač. Radovedne oči nehote poro- majo po prostoru in se ustavijo na knjigah. Gustl, kot mu pravijo prijatelji, pove, da jih je veliko še v drugi sobi, in doda, da si jih je največ kupil prav v času, ko je služboval na Smolniku, na nišje organizirani šoli, kjer je učil vse — od prvega do osmega razreda. Ko razgrinja svoje življenje, občutim nehote njegovo zadre- go, ki izvira kdo ve iz česa — menda tudi iz občutka, da mora nekomu drugernu pripovedovati svoje življenje. Žena Marija, tudi učiteljica, naju z nasmehom po- sluša. Zgodbo njegovega življe- nja pozna, vendar ji vedno rada prisluhne. Otrok — sina Saša in ičerke Nevenke — ni bilo doma. Zanimiv je tisti del njegovega življenja, ko govori o svojem de- du po materini strani. Pisal se je Zlodej, bil je prava pohorska po- sebnost — visok, vzravnan, z dolgo belo brado in kljub letom z zdravimi belimi zobmi. Bil je neke vrste preddelavec pohorskih drvarjev. Bil je nepi- smen, vendar je vse podatke o ljudeh hranil v glavi in s poseb- nimi znamenji na svoji palici. Ljudje pravijo, da se pri obraču- nih ni nikoli zmotil. Gustlov oče je prišel iz zreške strani, tudi on je bil gozdni dela- vec in je med tednom prebival v drvarski bajti. Tu sta se z materjo tudi srečala in si ustvarila druži- no. Kot otrok se Gustl spomni vojnega časa. Ker je bil kraj ta- krat oddaljen od večjih centrov, je Gustl tudi v šolo pričel hoditi, ko je bil star že skoraj 10 let. To je bilo v Šmartnem na Pohorju. Vendar ni bil povsem nepismen, ker ga je pisati, brati in računati doma učila mama, ki je bila edi- na od Zlodejevih hčera pismena. Dolgo to šolanje na Šmartnem ni trajalo, ker je bila v kraju močna nemška postojanka in so partiza- ni šolo požgali. Šolanje je nada- ljeval v Bistrici, kjer pa so učite- lji ugotovili, da zna več kot ostali otroci, zato je preskočil dva ra- zreda. To pa ni bilo nikjer zapi- sano in je ob koncu vojne bil uradno še vedno v drugem razre- du. Po končani nižji gimnaziji se je vpisal na mariborsko učiteljiš- če, to pa so tik pred zaključkom šolanja iz štirirazredne spremeni- li v petrazredno. Po vojni je neznano kam izgi- nil'njegov oče, kot se je v tistih časih dogodilo z mnogimi ljud- mi. Zaznamovani so bili tudi otroci, kar je po svoje vplivalo Avgust Vidmar na Gustlovo kasnejšo življenje. Spominja se prvega letnika učite- ljišča v Mariboru. To je bil čas, ko so zaradi nesmiselnih razlo- gov — denimo, da niso dovolj ideološko zgrajeni — dijake tudi tik pred maturo izključevali iz šole. Prijavil seje v plavalno šolo na morju in nehote postal »nad- številen«. Ravnateljica Draga Humek ga je poklicala k sebi v pisarno in mu, sicer zelo obzirno povedala, da je drugih otrok, ki imajo »družbeno zaslužne star- še«, dovolj, češ ti pa tako ali ta- ko nimaš pravega rodovnika. Se- veda se je odjavil in ob tem v se- bi z bolečino odprl predalček, ki so ga drugi — ljudje smo pač ve- like hudobe — včasih ponovno odpirali. Kljub temu da je bil 35 let ravnatelj in so ga vedno na to ali drugo šolo snubili drugi, je bil vedno bolj ali manj prikrito preverjan. Prav zaradi tega je vedno delal več, kot mu je nare- kovala služba, vedno^se je moral potrjevati z delom. Žena Marija 30ve, da je šola njegova največja jubezen, šele potem pridejo na vrsto drugi. Ob delu v šoli se je veliko ukvarjal tudi s kulturo. Mnoge scene in kulise za dramske upri- zoritve v Slovenski Bistrici so bi- le njegove. Tu pa se je nehote sproščala njegova davna želja, da bi študiral na likovni akade- miji. To je želel uresničiti po končanem učiteljišču, vendar mu gmotne razmere — umrla mu je tudi mama — tega niso dovolje- vale. Ko ga vprašam po dogodkih, ki v 35 letih učiteljevanja posebej izstopajo, je omenil začetek šest- desetih let, ko je v šolsko kroni- ko v Šmartnem zapisal, da je od- šel prvi učenec v srednjo šolo. S tem se je nehote pričela migraci- ja mladih ljudi iz tega pohorske- ga območja. Spominja se tudi, kako težko se je odločil, da gre ravnateljevat na Spodnjo Polska- vq, ker je bil ta kraj povsem dru- gačen od tistih, ki jih je bil nava- jen. Z žalostnim glasom je pove- dal, da je v 35 letih pokopal se- dem svojih učencev. Najtežje mu leži na duši primer s Pragerske- ga, ko je šolarja stisnil na želez- niškem prehodu tovornjak in je moral on to žalostno novico po- vedati njegovim staršem. Vedno je rad učil, tudi danes, kljub temu da ima toliko oddel- kov na šoli. Bistriška šola je na- mreč z več kot 1200 učenci daleč največja. Tako spoznava učence, jih potem lažje razume, lažje pa razume tudi učitelje, ki imajo pri opravljanju svojega odgovorne- ga dela precejšnje težave. Preden skleneva pogovor, ne- hote z žalostjo dodaja, da je v šolski zbornici čedalje manj uči- teljev njegovih vrstnikov. Ljudje odhajajo v zasluženi pokoj, kljub temu da je potem predvsem pri učiteljih kos kruha precej tanek. Tudi sam razmišlja o odhodu v pokoj. Morda razmišlja, da bo imel potem več časa za neskon- čno sprehajanje med pohorskimi smrekami, po poteh, ki jih pozna samo on in kjer bo iskal in odkri- val sledove preteklosti, ki v njem še vedno burijo domišljijo. Mo- goče pa si bo zaradi učiteljev in tudi otrok premisli in še ostal. Kod ve, kaj bo pri tej odločitvi prevladalo. Vida Topolovec Ministri naj ostanejo 24. februarja je bila v Ljubljani seja glavnega odbora Demokrat- ske stranke, na kateri je bila glavna točka dnevnega reda razprava o predlogu Lojzeta Peterleta, da zahteva odstop treh ministrov, članov Demokratske stranke: Igorja Bavčarja, dr. Dimitrija Rupla in Jelka Kacina. Glavni odbor je sprejel več sklepov; med njimi so najpomemb- nejši tile: Demokratska stranka podpira vse tri ministre, saj jim ni mogoče očitati nestrokovnosti, njihove sposobnosti pa so potrjene. Obsojamo dejstvo, da bi morali vlado zapustiti zaradi tega, ker so člani Demo- kratske stranke, menimo pa, da bo morebitna razprava o njihovi za- menjavi v parlamentu potrdila, da so do sedaj delali dobro, da jim po strokovni plati ni mogoče ničesar očitati ter se takšni razpravi tudi ne upiramo. Predsednik vlade je očitno spregledal dejstvo, da zastopa tudi program, s katerim je nekdanja koalicija DEMOS zmagala na volit- vah, ter da je sestavni del tega programa načelo strokovnosti, ne pa strankarske pripadnosti. Ker so Igor Bavčar, dr. Dimitrij Rupel in Jel- ko Kacin sposobni ministri, je glavni odbor od njih zahteval, da v vla- di vztrajajo. Ministri Demokratske stranke so do sedaj delali državot- vorno in so se pri svojem delu ravno na račun državotvornosti večkrat odpovedali nabiranju poceni volilnih točk pri zadevah nacionalnega pomena. Rezultat takšnega dela je tudi dejstvo, da danes živimo v mednarodno priznani in suvereni državi Republiki Sloveniji. Demokratska stranka še naprej vztraja pri svojem programu in sredinski poziciji stranke, menimo pa, da je potrebno težišče odloča- nja prenesti v parlament. Vlada naj do volitev opravlja le najnujnejše zadeve ter sprejema najnujnejše ukrepe, zakonodaja, ki jo je nujno potrebno sprejeti, pa naj se pripravlja v strokovnih skupinah oziroma komisijah. Demokratska stranka — Občinski zbor Ptuj: Tomaž Neudauer, dipl. iur. Denacionalizacija na sodišču (2. nadaljevanje) Odločba o denacionalizaciji Po končanem nepravdnem po- stopku bo za konkretni primer krajevno pristojna enota Temelj- nega sodišča (glej čl. 11.—17. ZNP) izdala odločbo v obliki sklepa, s katerim bo odločeno o upravičencu, ki se mu premože- nje vrača, o obliki in obsegu pre- moženja, ki se vrača, o zavezan- cih za izločitev premoženja, o ro- kih za izpolnitev sklepa, o orga- nih, ki morajo izvršiti sklep (glej 59. čl. ZD), o stroških postopka. Sklep o denacionalizaciji se glasi na ime upravičenca — prejšnje- ga lastnika premoženja, ki je pre- šlo v državno last. Če bivši last- nik premoženja, ki je prešlo v dr- žavno last, ni upravičenec (glej tekst pod naslovom Stranke v postopku, točka 4), pa se dena- cionalizacija glasi na osebo, ki je po 12. čl. ZD upravičenec, to je prejšnjega lastnika zakonec ali dedič iz prvega dednega reda. V primeru, ko se sklep o dena- cionalizaciji glasi na omenjene upravičence, čeprav so ti umrli ali bili proglašeni za mrtve, se denacionalizirano premoženje da v začasno upravljanje skrbni- ku za posebne primere. Za take- ga skrbnika je lahko postavljen tudi upravičenčev pravni nasled- nik, če bo svojo pravno nasled- stvo verjetno izkazal. Začasna uprava traja, po mojem mnenju, do končanja zapuščinske razpra- ve oz. do pravnomočnosti sklepa o dedovanju denacionalizirane- ga premoženja. Pravna sredstva Zoper sklep o denacionalizaci- ji imajo stranke pravico do pri- tožbe na 11.-stopenjsko sodišče subjektov. Iz enakih razlogov lahico odredi prenos nepremični- ne v začasno uporabo upravičen- cu, če je dejanska in pravna pod- laga njegove zahteve za vrnitev nepremičnin verjetno izkazana. Kdo bo odločal o denacionaliza- ciji v primerih iz 89. čl. ZD V 89. čl. ZD je reguliran pri- mer, ko je upravičencu za dena- cionalizacijo bilo premoženje podržavljeno s predp'isi in na na- do v primerih iz 89. čl. ZD odlo- čali občinski upravni organi in posamezna ministrstva ali pa so- dišča, je odvisen od ugotovitve, ali je upravičenčevo premoženje bilo podržavljeno po predpisih in načinih iz 3. in 4. čl. ZD ali pa je prešlo v državno last na način, določen v 5. čl. ZD. Ali 11. čl. ZD velja tudi za dena- cionalizacijo premoženja, ki je prišlo v državno last na način, do- ločen v 5. čl. ZD Menim, da se 11. čl. ZD, ki se glasi: »Če je oseba umrla pred 28/8-1945 (pojasnilo: to je dan začetka veljave Zakona o drža- vljanstvu FLRJ) oziroma pred 15/9-1947 (pojasnilo: ta dan je začelo veljati mednarodna miro- vna pogodba z Italijo), njeno premoženje pa je bilo podrža- vljeno po njeni smrti, se šteje, da je bilo podržavljeno njenim pravnim naslednikom, ne glede na koga se je glasil akt o podrža- vljenju, če je bilo tem pravnim naslednikom po 9/5-1945 pri- znano jugoslovansko državljan- stvo z zakonom ali mednarodno pogodbo,« smiselno uporablja tudi za denacionalizacijo premo- ženja, ki je prišlo v državno last na način, določen v 5. čl. ZD, o čemer sem podrobno pisal že zgoraj. (to je višje sodišče). Glede na 2. odst. 56. člena ZD je zoper sklep sodišča II. stopnje dovoljena še revizija na Vrhovno sodišče Slo- venije. Začasni sklep Po 68. čl. ZD lahko tudi pri- stojna enota temeljnega sodišča izda zaradi zavarovanja zahtev za denacionalizacijo premože- nja, ki je prešlo v državno last na v 5 čl. ZD opisan način, ali zara- di drugih tehtnih razlogov sklep, s katerim odredi, da začasno pre- povedo razpolaganje z nepremi- čninami ali delno oziroma po- polno kapitalsko preoblikovanje podjetij in drugih gospodarskih čine, navedene v 3., 4. in 5. čl. ZD, nato pa je to premoženje prešlo iz družbene v zasebno lastnino in to na podlagi špeku- lativnih oziroma fiktivnih prav- nih aktov in poslov. V takih pri- merih je zavezanec za vrnitev oziroma za odškodnino pravna oziroma fizična oseba, ki je v ča- su odločanja v zahtevi za dena- cionalizacijo lastnik takega pre- moženja. V tem členu je torej zapisana izjema od 3. odst. 16. čl. ZD, ki določa, da premoženja ni mogo- če vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilno-prav- nih oseb. Odgovor na vprašanje, ali bo- TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 27. nadaljevanje Tudi tistega dopustnika so vključili v ta nadomestek pehot- nega bataljona. Nič mu ni poma- gal argument, da se kot dopust- nik mora vrniti v svojo enoto, si- cer bo kaznovan. Dosegel je le to, da sva bila skupaj v desetini. Pripovedoval mi je, da je življe- nje doma skorej čisto normalno. O partizanih se nič več ne sliši, ljudi več ne strašijo z izseljeva- njem, o vojni govorijo kot o ne- čem, kar se dogaja nekje da- leč .. . Skoraj nisem mogel verjeti, da je to res. Po tem, kar sem doži- vljal zadnje dni, se mi je zdelo, da se podira ves svet. Od tam, nekje s severovzhodne meje med Rusijo in Ukrajino, se mi je zde- la vsa Spodnje Štajerska kot en sam mali domači kraj, kjer je ži- vljenje kot v sanjah lepo. Podob- no je občutil tudi tisti dopustnik, ki je šele sedaj začel spoznavati pravo življenje na fronti. Pred dopustom je bil par mesecev v strelskih jarkih vzhodno od Har- kova. Fronta je mirovala, le vča- sih so se obstreljevali. Mislil je. da bo tako še naprej, zato se je z dopusta vrnil, saj tudi doma ni imel kam iti, nobene zveze ni bi- lo. Popoldne je bilo še nekaj voja- škega drila, da so iz vseh vetrov zbrane vojake malo disciplinira- li, bataljon organizacijsko utrdi- li. Zvečer je bilo treba na pot. Vso noč smo korakali. Tedaj sem šele prav spoznal, kako naporno je biti navaden pešak. 9. avgust Ko seje zdanilo, je bil prvi po- čitek v gozdiču ob cesti. Nekateri so takoj zaspali, toda ne za dol- go. Začeli so se letalski napadi — bombardiranje in obstreljeva- nje vsega, kar je bilo opazno na cesti, in možnih zaklonišč ali skrivališč levo in desno. Organi- zirano korakanje po cesti ni bilo več možno. Komandujočim pa se je mudilo naprej, saj bi na- slednje jutro že morali zasesti določen odsek na fronti proti prodirajoči Rdeči armadi. Zato so iztaknili nekaj navadnih, mo- čno zdelanih kamionov. Popoldne, ko so najbrž tudi sovjetski letalci imeli malo od- mora, so nas po vodih spravili na vozila. Odpeljali smo se po tla- kovani cesti, bila je magistralka Belgorod-Harkov. L,e enkrat je morala kolona ustaviti, da smo poskakali v zaklonišča, a je vse skupaj minilo brez posledic. Med vožnjo proti Harkovu mi je posebno ostal v spominu vi- sok, nekoliko slok rdečelasec s činom desetnika. Ne vem, ali je njegov razum res segal nekoliko čez rob normale ali pa se je take- ga kazal namenoma. Stal je sredi kamiona, za pol glave višji od ostalih, in začel pridigati kot kak rdečegardist iz sovjetskega filma. Smiselno bom poskušal strniti njegove besede: »Kameradi! Drvimo proti usodnemu preobratu te usrane vojne. Harkov je postal središče sveta. Kdor bo obdržal Harkov, ta bo zmagovalec v tej vojni. To je tudi volja našega-firerja ... In mi sedaj drvimo v strelske jarke proti vzhodu, kjer vzhaja krva- vordeče sonce, da ubranimo Harkov . . .« »Drvimo v junaško smrt, moj ljubi kamerad,« ga je popravil glas iz ospredja, vendar ga to ni zmedlo. Se naprej je ponavljal: »Kdor obdrži Harkov, ta dobi vojno!« Z zanimanjem sem ga poslušal in si mislil, da ima ta zmešani de- setnik prav, le neposredno ne po- ve, da ne bodo Nemci tisti, ki bo- do obdržali Harkov. ZOPKT V SVOJI ENOTI Vozili smo se že skozi pred- mestje Harkova. Promet vojaških vozil je bil gostejši, zato je tudi naš transport precej upočasnil vožnjo. Prispeli smo na Rdeči trg, ko zagledam na drugi strani znano vozilo — henšel našega pionirskega bataljona. Prijel sem za cev puške, da sem s kopitom dosegel streho ka- bine in začel po njej razbijati. Voznik je ustavil, častnik je po- gledal iz kabine in rezko vprašal, kaj je. Moj bataljon, sem zavpil, skočil s kamiona in stekel čez prostrani trg. Obnašal sem se kot izgubljen otrok, ki nenadoma čez cesto zagleda znan obraz. Vozilo je bilo sicer iz drugega voda, vendar je šofer verjel kar na besedo, da pripadam njim. Odpeljal me je v štab čete. Med vožnjo sem ugibal, ali me bodo postavili pred sodišče, ker sem kar tri dni ostal zunaj enote. Upal sem, da se bom že znal pre- pričevalno zagovarjati. Toda bil sem prijetno presenečen. Komandir čete, bil je novi, po činu samo poročnik, mi je stisnil roko in celo čestital, da sem se cel vrnil. Bil sem sedemindvajse- ti, ki seje vrnil iz tistega kotla pri Belgorodu. Četa je prej bila po- polna, štela je 120 mož. V tretji desetini, kamor sem spadal, sta bila le dva vojaka, ki sem ju poznal od prej. V protina- padu 6. avgusta ju ni bilo. Nekaj vojakov je prišlo iz okrepitve, ne- kaj pa iz četrte desetine, ki so jo začasno ukinili. Med njimi je bil tudi Slovenec, s katerim se že prej nisva posebno razumela. Bil je Heričko, doma nekje pri Mari- boru, tri leta starejši od mene, po razgledanosti pa je precej zaosta- jal, tega pa ni hotel priznati.. Kljub temu sva pozneje precej tednov delila skupno usodo. Četni orožar je z razumeva- njem sprejel moje pojasnilo, da nisem mogel »rešiti« mitraljeza. Večnabojno puško, ki sem jo pri- nesel, sem moral oddati, in dobil sem novo karabinko. Že tretjo, čeprav sem bil le dobra dva ted- na v tej enoti. Prenočevali smo na vozilih med zidovi napol po- rušenega mesta. 10. avgust Zjutraj smo se odpeljali v No- vo Bavarijo, eno predmestij Har- kova. Tam je bila cela četa, ki je štela le za dober vod vojakov, ves dan zaposlena z miniranjem širokega cestnega viadukta, spe- ljanega čez širok pas železniških tirov bližnje tovorne postaje. Po- rabili smo čez tono in pol raz- streliva. Ponoči je bilo treba miniran viadukt stražiti — tako zgoraj kot spodaj. Bil sem na vrsti samo enkrat po dve uri. Od vzhoda se je slišalo bobnenje približajoče se fronte. V zraku je večkrat br- nelo kako letalo, verjetno izvid- niško, odvrglo luči na padalih, da so tako izvidniki videli premi- ke po tleh. Tako je noč minila mirno. 11. avgust Minirani viadukt je bilo treba stražiti tudi čez dan. Nedaleč vstran je še stala nepoškodovana lesena, z blatom in zdrobljeno opeko ometana hišica. V njej je- živela stara ženica sama. Pri tisti hišici se je utaborila skupina vo- jakov, ki je stražila most. Starka je vojakom kuhala čaj, sama je prispevala vodo in posodo, čaj, sladkor in rum pa vojaki. Kar počaščena se je počutila, da so jo ti grozni »germanski okupanti« prijazno klicali »matka«. Ko me je starka prvič zagleda- la, je stopila k meni in se glasno začudila: »Oj, tak molodij sal- dat.« Potem je začela pripovedo- vati, da je bil tak tudi njen vnuk, pa so ga rdeči odpeljali in sedaj bog ve, če še živi. Poskušal sem se z njo pogovarjati v mešanici slovanskih jezikov. Zlasti me je zanimalo, kakšno je bilo tam ži- vljenje pod rdečimi in kako je doživljala vojno, saj je Harkov že trikrat prešel iz rok v roke. Če- bljala je o dobrih in slabih lju- deh na eni in drugi strani; oboji se trudijo, da bi človeku kar naj- več »sabrali«. Dejansko pa ni povedala nič konkretnega. Tako je minil dan in tudi noč je bila približno enaka prejšnji. 12. avgust Dopoldne smo nadaljevali s stražo pri viaduktu, popoldne nenadoma komanda, da se je tre- ba pripraviti na odhod, viadukt pa bo zletel v zrak! Dalje prihodnjič TEDNIK - 5. marec 1992 OGLASI IN OBJAVE - 11 v SADNIH VRTOVIH je vse pogosteje mogoče najti novo sadno vrsto aktinidijo (ki- wi). Aktinidija je sicer rastlina subtropskih in zmernih območij vzhodne Azije in v naših podnebnih prilikah ne bi mogla uspevati, če ne bi botanikom uspelo skrižati odpornejših vrst te sadne rastline. Danes je na voljo že mnogo sort aktinidije, prilagojenih različnim podnebnim prilikam, da jih lahko gojimo po- vsod tam, kjer uspevajo breskve. Plodovi aktinidije so v prehrani izredno cenjena sadna vrsta z nizkokaloričnimi slad- korji, prijetnimi kislinami, mineralnimi in drugimi snovmi, pomembnimi za zdravo pre- hrano. Aktinidijo posebno priporočajo pri dietični hrani, saj vsebuje nekajkrat več fos- forja, železa in kalcija kot jabolko. Najbolj bogata je z vitamini A, Bi, B2, C in drugimi. C vitamina vsebuje aktinidija do 15-krat več kot jabolko. Gojitev aktinidije ni posebno zahtevna, vendarle moramo upoštevati nekatere njene posebnosti pri vzgoji, negi in obdelavi. Akti- nidija je vzpenjalka in, razvije številne dolge mladike, ki se vzpenjajo in ovijajo okoli opo- re. Ker raste in razvija plodove kot vinska tr- ta na mladikah, ki izraščajo iz dvoletnega le- sa, jo tudi vzgajamo in režemo podobno kot vinsko trto. Režemo pozimi, ko je rastlina še v fazi zimskega mirovanja, vsaj mesec dni pred brstenjem. Prepozna rez aktinidije pov- zroči prekomerno solzenje in prevelike izgUT be hranilnih snovi. Z zimsko rezjo najprej odstranimo tretjino izrojenih vej oziroma kordonov z rozgami, saj mora ves rodni les biti v treh letih v celoti obnovljen, nato izre- žemo vse poškodovane, preštevilne in prego- ste rozge. Enoletne rodne rozge prikrajšamo V vrtu na 2 do 3 očesa nad zadnjim kolencem, kjer so v prejšnjem letu viseli plodovi. Aktinidija je enodomna enospolna sadna rastlina, kar pomeni, da so na eni rastlini sa- mo moški cvetovi, na drugi pa ženski. Te oplojevalne razmere moramo pri sajenju upoštevati. V OKRASNEM VRTU marca, ko tla več ne zmrzujejo, trajnicam, ki smo jih zavarova- li pred zimsko zmrzaljo, zimsko odejo odstra- nimo ali pa vsaj zrahljamo. Rastline se pod odejo prično razvijati. Zaradi pomanjkanja sončne svetlobe se v listih ne tvori listno zele- nilo, rastline ostanejo bledikave in neutrjene za zunanje vremenske razmere ter izrecno občutljive za nižje, zlasti nočne temperature. Pri odkrivanju, zračenju in pri spomladanski obdelavi rastlin, ki smo jih zavarovali pred zimsko zmrzaljo, moramo biti posebej pozor- ni na brste ali pa tudi že mlade poganjke, ki so izredno občutljivi, krhki in lomljivi. Za setev okrasnih enoletnic na prosto je še čas. Sejemo jih šele v drugi polovici aprila, ko se zemlja toliko ogreje, da je mogoča kali- tev semen. Dišeči grahor je pri tem izjema, saj za mraz ni občutljiv in ga na prosto lahko sejemo že marca. Dišeči grahor je cenjena enoletna okrasna strožnica, ki obilo cveti vse leto tja do jesen- skega mrazovja. Je zelo primerna spenjalka za pokrivanje ograj in senčnic. Sejemo ga v globoko obdelano in humozno zemljo, ven- dar ne več let zapovrstjo na isto mesto, ker ne prenaša utrujenosti zemlje. Če pa ga želimo ali moramo sejati na isto mesto, zemljo v ko- ličini vsebine ene samokolnice zamenjamo. Škoda, da v ZELENJAVNIH VRTOVIH vse manj gojimo bob. Bob je med stročnica- mi najskromnejša vrtnina in mu ustreza vsa- ka zemlja ne glede na njeno lego. Nekoč zelo razširjeno stročnico sta spodrinila krompir in fižol. Njegova uporabnost je vsestranska: ze- lena, nedozorela zrna uporabljamo za priku- he, zrela enako kot grah in fižol, zelo dober pa je tudi za pripravo močnika. Zrnje ima iz- redno sposobnost hrambe pet in več let'— v navadnih prostorih, kar je pomembno za iz- redne razmere. Bob je odlična poljščina za zeleni podor, zato ga sejemo tam, kjer nam je onemogočeno gnojenje s hlevskim gnojem. Sejemo ga marca, saj prenese do — 8°C, v razdalji 20 cm v vrsti in 50 do 60 cm med vr- stami ter 6 do 10 cm globoko. FVed setvijo se- mena en dan namakamo, da nabrekne. F*ov- prečna rastna doba traja 14 do 16 tednov. Po- sevek, dokler površine ne prekrije, skrbno okopljemo in oplevemo, zrnje pa bo kakovo- stno, če posevek pognojimo s kalijevimi gno- jili. Ker bob lade napadajo črne listne uši, rastline vršičkamo, ko nastavijo stroke, da na mladih vršičkih preprečimo napad listnih uši. Žal trgovine z zelenjavnimi semeni s seme- nom boba ne razpolagajo, mogoče pa ga bo najti na tržnici. • • • Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 5. do 8., 14. in 15. marca, zaradi podzem- nih plodov 2. in od 10. do 12. marca, zaradi nadzemnih plodov 8. in 9. marca ter zaradi cvea in zdravilna zelišča od 3. do 5. in od 12. do 14. marca. Miran Glušič, ing. agr. Doher den. Joj, čista sen daj vničeni od totega fašenka. Saj vete, kak Je. če hi rade store kosti mlode bile. Celi tjeden sen po našen Suhen bregu rušo guna, v ne- delo pa še na Ptuji skoka. Če hi meja med nogami kilometerštevec, hi vena pokoza. da sen provi maratonec kak naš ptujski Mirko Vindiš. Saj ven, kaj hi moja Mica oh v.sen ten rekla, pa van nemo poveda. Lehko si samo mislite, da s kilometer števcon med nogami ne hi bila zadovoljna. Joj, kak ste pokvarjeni, če tisto mislite, kaj si jaz ne mislin . . . Moren pa mojo Mico pohvaliti, saj Je takšne krofe spekla. da hi Jih še engelci Jeli, če hi zohe meli. Pa saj tudi Jaz neman več dosti zohi in me že zoho- zdravniška policija lovi. S frizersko policijo neman več problemov, saj sen že čisto plešasti in hon zaj odprja na svoji glovi aerodrom za muhe. Mon pa pri ten proble- me, .saj mi zvezna uprava za letalstvo .še neje dovolenja izdola. pa tudi bivša JA mi grozi, da mi hode letališče mitraljirala. S toga si preveč ne delan problemov, saj še tudi ta provi mariborski aerodrom neJe odprl in nad nJim samo ta provi ftiči lečejo, tisti železni pa .še ne. Pa še to vam moren povedali, da sma to ovokrol kak ta prova zadružnika z gorico na en kol in njivo na eno hrozdo bila z Mico na ohčnen zhori ptujske kmetij- ske zadruge. Ful fajn smo se meli. dvorana pa Je hla tudi tak puna. ke med pleson sploh nesen veda. po kerih nogah hodin. Plesa sen tudi z eno gospodično, ki neje bi- la kmetica. Prav po moško sen Ji skoča na nogo. una pa mi Je rekla: »Kmet frda- mani. po nogah mi hodiš...« Jaz pa nazaj: »Oprostile, gospodična, kmet pa je leh- ko kravi na nogo stopi...« Ha. ha. ha. pa je hlo fertik plesa ... Te pa srečno do drugega tjedna. Dobro se mejte in mi kokšno pismo napišite. Vas lepo pozdrovla Vaš LUJZEK. Porod (kotitev) pri mačkah Čeprav je povprečna dolžina mačje brejosti 65 dni, se porod lahko začne kadarkoli, teden dni prej ali kak teden kasneje. Mladiči, ki se rodijo pred 58 dnevom, so navadno mrtvi ali zelo šibki in veljajo za izvržene. Mladiči, ki pa se rodijo po 71. dnevu, so navadno večji od normalnih in utegnejo biti mrtvi. Ob rojstvu je mladiček dolg 11 do 15 cm in tehta 70 do 135 gramov. Porod je ponavadi brez težav, tako da muca ne potrebuje pomoči gospodarja ali veterinarja. Za carski rez se veterinar odloči okrog 63. dneva bre- josti ali ko se začne prvi stadij poroda. Prvi stadij poroda traja do 6 ur in se začne, ko se maternični vrat odpre in iz maternice vstopi vanj »klin« plodnih ovojnic. Ko se to zgodi, neho- teni krči materničnih mišic začnejo mladičevo pot v zunanji svet. Drugi stadij poroda naj bi trajal 10—30 min in ne več kot 90 minut. Začne se, ko prihajajoči plod s svojimi ovojnicami stimulira mater, da pomaga nekaterim materničnim krčem s hotenimi kontrak- cijami trebušnih mišic ali pa z napenjanjem. Tretji stadij poroda je, ko mladič pride na dan; takrat mu hitro sledi izločanje ovojnic iz postelji- ce. Porod vsakega mladiča je porod zase z vsemi tremi stadiji. Kakor hitro se mladič rodi, ga začne samica li- zati in pregrizne popkovino 2 —4 cm od popka. Ko je poroda konec, smo na vrsti mi. Takoj za- menjajmo nastilj in poskrbimo za visokovredno, uravnoteženo prehrano. Skrbimo, da mačka dobi dnevno 200 mg kalcijevega laktata, kalcijevega glukonata ali sterilizirane kostne moke. Hrani do- dajajmo vsak dan multivitaminski tonik. Po poro- du se mačkin tek ponavadi poveča, da lahko pro- izvaja zadosti mleka. Ce so mačice nemirne, ne- prestano cvilijo in se ne obešajo na seske po vrsti, je nekaj narobe s količino mačjega mleka. Vedeti moramo tudi to, da mačka ne da od sebe mleka, če je vznemirjena, neizkušena ali nima dovolj hormo- nov. Zato muce, ko hrani mladičke, nikoli ne vzne- mirjajmo. Morda, dragi bralci člankov o psih in mucah, niste dobili vseh odgovorov, ki vas zanimajo. Če imate morda še kakšna vprašanja, lahko pišete na Tednik ali pa pokličete SALON ZA PSE IN MU- CE, telefon 775-629. Vaših vprašanj bom vesela. Branka Kosenburger, dipl. veterinarka 12 - TV SPOREDI 5. marec 1992 - TEDNIK TEDNIK - 5. marec 1992 OGLASI IN OBJAVE - 13 14 - OGLASI IN OBJAVE 5. marec 1992 - TEDNIK Najmlajši kot se šika Odveč je ponavljati, da je življenje odvisno predvsem od vzgoje otrok, ven- dar če bi na vseh osnovnih šolah pusto- vali tako, kot so torkovo dopoldne na Vidmu, ptujsko pustovanje zagotovo ne bi imelo nikoli težav s kadri. Ponedeljek so v OS Videm namenili 17 aktivnostim, ki so se v glavnem doti- kale pustnih običajev. Učenci so pod vodstvom učiteljev in mentorjev pekli krofe, izdelovali pustne obleke, maske, imeli tečaj pustnega šminkanja, frizira- nja, poročanja o uogodkih ... V torek so se sredi Vidma krajanom predstavili pokači, piceki, ruše, vile, orači, lukarji, kurenti in druge maske, ki so v tem oko- lju v navadi. McZ Podmladek je več vreden kot posladek. Tudi učitelji sporočajo. Kupite luk, meni se mudi na cug! Tradicija znova pri koreninah Tisti pravi pustni torek, ko se domala vseh poloti posebno sta- nje nebrzdane veselosti, k sreči še vedno poznajo tudi v Cirkov- cah. Tega dne pride na piano vse, kar še miga, hodi in gre, sta- ro, mlado, zdravo, pa tudi »na- spol boleno«. Vendar je bil to- krat odziv manjši, kot je bilo pri- čakovati. Ponekod v večjih sku- pinah pa tudi posamič so se Cir- kovčani bolj na redko postavili ob rob ceste, ki vodi skozi vas, da bi spremljali prvič organizira- no pustno povorko, v kateri je osrednje in častno mesto pripad- lo »njihovim« ploharjem. To je skupina, ki z vleko ploha < slamnatim ženinom z joka- njem, stokanjem in zasmehova- njem ponazarja grajo na račun vseh tistih vaških deklet, ki jim je, bodisi zaradi izbirčnosti, prevzetnosti ali ošabnosti, spod- letela poroka v predpustnem ča- su. Povorki, ki se je pričela pred šolo, je načelovala velika skupi- na maskiranih osnovnošolcev, sledila sta kurenta, plesalci s Poljske, ploharji in »modre čela- de« v dveh fičotih. Ustavili so se na večjem prostoru pred gostil- no, kjer je cirkovška folklorna skupina s ploharji vred izvedla svoj program. Besedilo in >liki: K Koščki razžaganega ploha so za dekleta, da bi se čimprej poročila. Plesalci folklorne skupine Cirkovce plešejo za rodovitnost. w Se tri pustne Projekt Pokrajinskega muzeja Ptuj je z razstavo Maske zagotovo pri- jetno poživil že skoraj uokvirjene pustne dogodke na ptujskem. (Foto: Kosi.) Modre čelade na Ptuju; komandant ptujskih godbenikov prof. Tone Horvat ni okleval pred odgovorno nalogo. (Foto: M. Ozmec.) Plešoča skupina študentov iz Podlaske na Poljskem je prišla od najdlje. (Foto: M. ()zmec.) Šiviljstvo Vesna 25. februarja je v starem delu hotela Ormož (tam, kjer so imele pred leti svoj prostor SIS družbe- nih dejavnosti) odprla šiviljsko delavnico Vesna J a ušovec-Petro- vič iz Ormoža. V Ormož se je preselila skoraj pred osmimi leti iz Niša, kjer je končala srednjo glasbeno šolo. Preden se je poročila in odšla v Slovenijo, je opravila tečaj za konfekcionarje in tako (sama pravi, da za vedno) zamenjala klavir za šivalni stroj. Glasba je zanjo sedaj že nekje daleč, njena prihodnost, tako trdno upa, pa je šivanje. Sedaj preizkuša teren. K njej trenutno prihajajo samo še znanci; upa, da bodo prišli tudi drugi, saj je konfekcija za marsi- kateri žep že dolgo časa predra- ga, cene šivanja pri Vesni, tako zatrjuje, pa so prej nizke kot vi- soke. Šiva vse, od otroških hlač do moških suknjičev, še posebej pa je poudarila, da bo šivala za močnejše postave, ker je zanje težko dobiti primerno konfekci- jo. Strankam je na voljo vsak dan razen nedelje med 13. in 16. uro. Vida Topolovec Vesna upa, da bodo stranke priha- jale. TEDNIK - 5. marec 1992 OGLASI IN OBJAVE - 15 Uspel ormoški fašenski karneval Lepo in sončno vreme je na le- tošnji ormoški fašenski karneval privabilo preko 5000 obiskoval- cev, ki so se kljub turobnim časom od srca nasmejali skupinam, ki so prišle od blizu in daleč. Skoraj vsak drugi obiskovalec je bil ma- skiran. Med maskami jih je bilo nekaj s Peterletovo podobo. Že od dopoldanskih ur dalje je bilo na ormoških ulicah opaziti posebno vzdušje, ki so ga po svo- je popestrili malčki ormoškega vrtca, vsi našemljeni in dobre vo- lje. Kmalu so se jim pridružili še učenci osnovne šole Stanka Vra- za, ki so z bobni priropotali celo v občinsko hišo. Pravo otroško karnevalsko revijo pa so pripra- vili pred svojo šolo na Hardeku tudi učenci ormnoške osnovne šole, ki so se kasneje znašli tudi v karnevalski povorki. Obiskovalci so nestrpno čakali sporočila posameznih karneval- skih skupin, jih po svoje komen- tirali in nagradili s ploskanjem, pa naj je šlo za domačo pevsko družbo ormoških kulturnih svo- bodnjakov, gradnjo ormoške te- lovadnice, ki je na tapeti že ne- kaj let ali pa mogoče zasebni kli- niki, ki so jo prikazali vinograd- niki iz Litmerka. Iz Železnih dve- ri je prišla celo skupina za »oži- vljanje slovenskega gospodar- stva«. Hardeška skupina, ki v or- moškem fašenskem karnevalu sodeluje vsa leta, se je spomnila časov, ko smo vsi še lahko hodili na morje. Salve smeha so bile ob boksu v skupščini, kjer sta se za oblast boksala Peterle in Voljč. Letos ni manjkalo skupine iz Lo- vrečana, ki je na ormoški fašenk prišla kljub državni meji, ali pa tistih iz Markovec, Muretinc, Moškajnc in celo šmučarjev iz Prekmurja. Izven konkurence so sodelovali tudi razni »komunal- ni delavci«, ki so spretno in hitro vrteli metlo ter tu in tam pometli še kakšnega obiskovalca. Skoraj bi pozabili omeniti skupino učenk osnovne šolke Ormož, ki so bile lepo urejene, predstavlja- le pa so karte. Brez zloveščega pozvanjanja kurentovih zvoncev ne bi bil fa- šenski karneval to, kar vedno je, samo, da jim je bilo letos pod težkim kožuhom presneto vroče, pa še poskakovati so morali hi- tro. Sklepni del celotne priredi- tve, ki jo je pričel s poskočnimi vižami ormoški pihalni orkester, je bila fašenska modna revija za vse postave, staro in mlado, za vse poklice, celo za občinske in republiške poslance. Stroga ocenjevalna komisija si je ob mimohodu pridno zapiso- vala ocene, jih je največ prisodi- la skupini iz Dobrave. Tekst in foto: Vida Topolovec Malčki iz ormoškega vrtca so naredili prijetno vzdušje že v dopoldan- skih urah Litmerški vinogradniki in njihova zasebna klinika. Strmoglavil zmajar Mitja Kovač Na letališču v Mošltanjcih zaradi ohranitve trenaže tudi pozimi vsako soboto letijo. Tudi tokrat se je zbralo lepo število pilotov, ki pa so se dogovorili, da zaradi odsotnosti upravnika Vilija Tomašiča ne bodo izvajali nobene aktivnosti. Le zmajarji so nekoliko svobodnejši. Potem ko so trije prileteli iz Maribora, se je Ptujčan Mitja Kovač odločil pole- teti z enim od prispelih motornih zmajev. Že nekaj minut kasneje se je zaslišal pok in prisotni so zgroženo opazovali strmoglavijanje zmaja. Kot trdijo očividci, je Mitja poskušal izvesti letalsko akroba- cijo, najbrž luping, pri čemer pa je po vsej verjetnosti zaradi pre- majhne hitrosti izgubil oblast nad plovilom. Ali je že v tistem trenutku, približno 500 metrov visoko, prišlo do poškodbe zma- jeve konstrukcije ali pa se je to zgodilo šele kasneje, ko so videli, da je odpadel del plovila, je tež- ko reči. Natančen vzrok nesreče raziskuje komisija republiške uprave za zračno plovbo. Dej- stvo je, da je tridesetletni Mitja, doma iz Trubarjeve ulice 9 v Ptu- ju, v ploščatem hrbtnem kovitu strmoglavljal do višine kakšnih 200 metrov, nato pa v razmero- ma stabilnem vrtenju padel na njivo na levem bregu Pesnice, nekaj sto metrov oddaljeno od letališke vzletne steze. Eden iz- med članov aerokluba se je z av- tom takoj odpeljal do Pesnice, jo prebredel in bil tako na mestu nesreče le kakšno minuto po padcu. Nesrečnemu zmajarju žal ni mogel pomagati. Mitja je pod- legel poškodbam med prevozom v bolnišnico. Mitja Kovač ni bil novinec na letališču. Prvič se je vključil v Aeroklub Ptuj že leta 1978, ko je obiskoval padalski tečaj. Takrat je odstopil, vendar je želja po zraku tlela v njem naprej. Pričel se je zanimati za zmajarstvo. Pred petimi leti je opravil tečaj za prostoletečega zmajarja v okviru mariborskega zmajarske- ga kluba. S prostoletečimi zmaji je naletel dobrih 100 ur in se udeleževal tudi tekmovanj. Pred dvema letoma je pričel leteti še z motornimi zmaji, na katerih je do sobote naletel skoraj 150 ur. Letalske akrobacije so izziv za vsakega letalca in to so bile tudi za Mitja. Njegov zmaj za akroba- cije ni bil primeren. Zanj usodni zmaj tipa Cromos 12 ima nekoli- ko manjšo površino krila, zato je hitrejši in bolj okreten. Kljub ve- likim željam, ki jih gojijo tudi drugi zmajarji, strokovnjaki le- talske akrobacije z zmaji odsve- tujejo, saj na našem celotnem območju (bivšem jugoslovan- skem) ni urejen niti sistem os- novnega šolanja za motorne zmaje, kaj šele šolanje akrobacij. Prav tako za zmajarstvo ni dode- lan pravilnik za letenje, ki pred- pisuje dovoljene načine letenja, odnos pilotov do letaliških kon- trol itd. Absurdno v Mitjevem primeru je, da je imel vse svoje zmaje opremljene z reševalnim padalom, izposojeni pa ga ni imel. Posebna komisija bo raziskala vzrok padca. (Foto B. Vugrinec, Večer) Kulturni križemkražem VELIKA NEDELJA • V soboto, 7. marca, ob 19. uri se bodo domačemu občinstvu z Molliero- vim SKOPUHOM predstavili člani starejše gleda- liške skupine Prosvetnega društva Simona Gregor- čiča. OBREŽ • 7. marca ob 19. uri bo v domu kultu- re potekal festival družinske kulture, na katerega so vabljene družine, ki se kot celote ukvarjajo s ka- tero od kulturnih dejavnosti. PTUJ - I. • V četrtek, 5. marca — torej danes — je srečanje otroških gledaliških in kulturnih skupin ter plesnih skupin. Mladi so v gledališču od 9. do 15. ure. PTUJ — 11. • Jutri, v petek, 6. marca, pripra- vlja najmlajša skupina Gledališča DPD Svoboda, Stopinjice, premiero igrice Kam pa kam, Snegulj- čica. Avtorica in režiserka: Nevenka Samobor. PTUJ " m. • 9. marca ob 19.30 bo premierno izvedel delo F. G. Lorce Publika Teater III DPD Svoboda. Režija: Branka Bezeljak Glazer. PTUJ - IV. • V torek, 10. marca, bo popoldne ob 16. za mladinski in zvečer ob 19.30 za večerni abonma nastopilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z Nočjo gostov Petra Weissa. Režija: Vito Taufer. IRCKNJE OB PRKHlIKVANJt Po Ormoški cesti v Ptuju je v sredo, 26. februarja, ob 23.35 vo- zil osebni avto Stanislav Ranil iz Sobetincev 32. V bližini hiše Or- moška 65 je začel prehitevati to- vornjak, takrat pa mu je nasproti pripeljal osebni avto nemške re- gistracije, ki ga je vozil Darko Mumlek iz Maribora. Avtomobi- la sta trčila, pri tem je bil Stani- slav Ranfl hudo ranjen in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Da bi ugotovili vse okolnosti, ki so privedle do trčenja, so polici- sti pozvali voznika tovornjaka, ki je bil priča trčenja in je potem odpeljal naprej, da se jim oglasi. PRI PREHITEVANJU TRČIL V TRAKTOR V četrtek, 27. februarja, ob 12. uri je po magistralni cesti od Or- moža proti Ptuju vozil osebni av- to švicarske registracije Darko Modrinjak iz Grab 40, KS Sre- dišče ob Dravi. Za naseljem Strelci je začel prehitevati trak- tor, ki ga je vozil Mirko Slana iz Prvencev 23, KS Markovci. Iz neugotovljenega vzroka je oseb- ni avto trčil v traktor. Pri tem so se poškodovali sopotniki v oseb- nem avtomobilu: huje ranjen je bil Drago Modrinjak iz Grab 40, lažje pa Valerija Modrinjak iz Gerečje vasi 6 a, Dušanka Gre- gorič iz Vukovanca pri Čakovcu j in Franc Modrinjak iz Grab 40. i Prepeljali so jih v ptujsko bolniš- nico. KOLESAR PADEL IN SE HUDO RANIL Po lokalni cesti skozi naselje Kicar se je v četrtek, 27. februar- ja, peljal s kolesom Dušan Per- ger z Ziherlove pl. 1 v Ptuju. Med vožnjo je zapeljal na desno bankino, zgubil ravnotežje in pa- del po cestišču. Hudo ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnišni- co. NEZGODA PRI DELU Štefan Pušaver iz Slovenske Bistrice, delavec Monterja iz Poljčan, je padel s 3,9 metra vi- sokega premičnega odra na as- falt in se hudo ranil. Nezgoda se je zgodila pri postavljanju nad- strešnice na mejnem prehodu v Imenem, občina Šmarje pri Jel- šah. SOPOTNICA UMRLA NA KRAJU NEZGODE Po magistralni cesti od Gru- škovja proti Podlehniku se je v peteic, 28. februarja, ob 17.35 pe- ljal z osebnim avtomobilom Du- šan Tusulin iz Maribora. V bla- gem levem ovinku v naselju Sta- nošina je zapeljal na desno bah- kino, zato je sunkovito zavil v le- vo. Pri tem vozila ni obvladal; zapeljal je na nasprotni vozni pas, od tam pa je zdrknil po nasi- pu, kjer se je avto začel prevrača- ti. Med prevračanjem sta padla iz vozila tako voznik kot njegova sopotnica, 38-letna Veronika Bo- bnič z Betnavske 37 v Mariboru. Voznik Tusulin je bil le lažje ra- njen, sopotnica Boliničeva pa je dobila tako hude poškodbe, da je umrla na kraju nezgode. Z GOLFOM SE JE PREVRAČAL PO TRAVNIKU V soboto, 29. februarja, okoli 17. ure se je po lokalni cesti od Gradišča, K.S Leskovec, proti Vidmu pri Ptuju peljal z golfom Štefan Kmetec iz Tomšičeve 28 v Slovenski Bistrici. Za naseljem Dravci je v levem nepreglednem ovinku zapeljal na desno banki- no, po njej vzporedno s cesto vo- zil okoli 30 metrov po travniku, tam je golfa obrnilo na streho, ga odbilo še kakih 15 metrov naprej in avto je končno obmiroval na strehi. V nezgodi voznik ni bil omembe vredneje poškodovan, hude telesne poškodbe pa je do- bil njegov sopotnik, 57-Ietni Leo- pold Polanec iz Spodnje Nove vasi pri Slovenski Bistrici. Prepe- ljali so ga v ptujsko bolnišnico. VLOMNI TATVIN! V noči z minulega petka na so- boto sta bili na ptujskem območ- ju dve vlomni tatvini in ju pri- stojni organi raziskujejo. Vlomljeno je bilo na Polenša- ku, kjer je neznanec ponoči na silo odprl kovinska vrata blagaj- ne in odnesel denar. Skupaj s škodo, napravljeno z vlomom, je pošta oškodovana za okoli 50.000 SLT. Iz nezaklenjene hiše v Orešju pri Ptuju pa je nočni obiskovalec odnesel deviz in tolarjev za 72.000 SLT. FF osebna kronika RODILE SO - ČESTITA- MO: Mojca Petrovič, Ul. 5. pre- komorske brigade 12, Ptuj — Sa- ro; Irena Vidovič, Bezjakova 3, F^uj — dečka; Slavica Lukačič, Ul. heroja Lacka 8, Ptuj — dekli- co; Smiljana Koser, Janežovski Vrh 21/a, Destrnik — Damira; Milena Jakopec, Sela 7, Lovrenc — Kajo; Valerija Horvat, Žetale 61, Žetale — dečka; Metka Vaj- da, Zagojiči 24, Markovci — Matica; Anica Letnik, Trnovska vas 57, Trnovska vas — deklico; Melita Novak, Kog 31, Ormož - Roka; Lidija Magdič — Ma- teja; Danijela Zadravec, Jastreb- ci 68, Kog — Jožefa; Sonja Pri- možič, Kicar 79, Ptuj ~ Tamaro; Smiljana Lah, Moškanjci 120, Gorišniča — Aniso; Karmen Er- lač, Kajuhova 9, Kidričevo — Nejca. POROKE V PTUJU: Željko Petrovič, Stojnci 31/a, in Anica Kovačič, Prvenci 16; Franc Ko- lar, Lešje 1, in Terezija Egartner, Lešje 1; Janez Kolar, Lešje I, in Kristina Planine, Lešje 8; Mar- jan Šmigoc, Nova vas pri Mar- kovcih 8, in Helena Veselič, Bu- kovci 9/a; Branko KranvogI, Gočova 57, in Milena Kos, Tr- novska vas 29; Dušan Vek, Na- raplje 14/a, in Vlasta Kurbus, Lovrenc na Dravskem polju 122/d; Aleš Šprah in Klementi- na Lah, Vičava, Cesta Olge Me- glič 9. UMRLI SO: Peter Krajnc, Hajdoše 29/b, roj. 1930 - u. 24. februarja 1992; Branko Faganel, Ptuj, Jadranska ulica 17, roj. 1952 - u. 24. februarja 1992; Stanko Petrovič, Cirkulane 30, roj. 1925 — u. 27. februarja 1992. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor O F Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Luk man, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodu- šek in Milena Zupanič (novinar- ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče- va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 1.500,00 to- larjev, za tujino 2.700,00 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Mari- bor.