LETO XLV, ŠT. 9
Ptuj, 5. marca 1992
CENA 30 TOLARJEV
Kljub gneči veselo
Letošnje 32. ptujsko kurentovanje (žal brez karnevala) bo mnogim
ostalo še posebej v spominu. Morda zaradi izredno lepe, živopisane
okrasitve, ene najlepših doslej; morda zaradi čudovitega, sončnega vre-
mena, kije korantom olajšalo delo pri odganjanju zime; zagotovo pa po
novi obliki prikazovanja občinstvu, česar — milo rečeno — nismo spre-
jeli za svoje. Namesto običajne povorke po mestnih ulicah so organiza-
torji pustni dogodek omejili na štiri ptujske trge. Tako so ustvarili na
oko sicer lepo sliko pa tudi vzdušje ob igranju narodno zabavnih ansam-
blov je bilo razpoloženjsko. Žal pa je strahotna gneča marsikateremu
obiskovacu onemogočila pričakovani užitek ob »gledanju« nastopov fol-
klornih in etnografskih skupin ter pustnih šem.
Kljub nasprotujočim si mne-
njem pa je treba vendarle reči,
da smo po obilnem nedeljskem
pustnem kosilu obiskovalci doži-
veli razburljivo in v glavnem tudi
prijetno popoldne. Ze v samem
uvodu nastopa posameznih sku-
pin smo se lahko nasmejali do-
miselnosti ptujskih godbenikov,
ki so se prelevili v opazovalce
Združenih narodov. Tudi ormo-
ške mažoretke so marsikomu os-
vežile lepe spomine, čeprav bi
človek pričakoval nastop bolj
zrelih deklet.
Največ dela so imeli pokači iz
Podlehnika, ki so morali zapoka-
ti tudi sredi najbolj zgoščene
množice, kar je povzročilo prav-
cate plazove hudovanj in preri-
vanja po sistemu: Reši se, kdor
se more . . . Markovčani so kljub
svojemu fašenku pripeljali na
Ptuj nekaj svojih kopjašev, vil in
deklet, ki so zaplesale z bosmani.
Zablesteli so orači iz Lancove
vasi, še posebej njihovi značilni
koranti z rogovi, ki so prenovili
in pomladili svoje vrste. Tisti, ki
so kaj videli, so zaploskali nasto-
pu folkloristov iz Sentanela, plo-
harjem iz Cirkovc, oračem iz
Markovcev, njihovim picekom,
Lucijam iz Lancove vasi, Pohor-
cem iz Lovrenca, rušam in med-
vedom, haloškemu Jureku ... Še
posebej lep je bil nastop izvirne
folklorne skupine iz Poljske, ki
so jih v Ptuj pripeljali Cirkovča-
ni; zapeli in zaigrali so člani Le-
gradske podujale iz Koprivnice,
vse skupaj pa so kot običajno
prijetno začinili koranti s Ptuj-
skega polja in Haloz. Začudeni
smo bili nad tako velikim števi-
lom (baje jih je bilo blizu 200),
kajti vedeli smo za napovedi
Markovčanov, da bodo ptujsko
kurentavanje bojkotirali.
V množičnem pohodu pustnih
mask je zagotovo izstopala veli-
ka (ogromna) coprnica s svojimi
človeškimi vrstnicami in godbe-
niki iz Cerknice. Sicer pa je v fol-
klornem delu nastopilo več kot
500 udeležencev in mask
Organizacijski odbor . ri oceni
mask ni imel težkega dela (ali
pa?), kajti prve nagrade v konku-
renci pustnih skupin enostavno
ni podelil. Drugo nagrado med
skupinami z več kot 10 člani so
prisodili Butalskemu parlamen-
tu, ki ga je prikazala skupina
učencev iz OŠ Toneta Žnidariča
v Ptuju. Zaradi aktualnosti je
prejela posebno nagrado tudi
ptujska godba na pihala. Med
skupinami z manj kot 10 člani
sta si tretje mesta priborila siam-
ska klovna, drugo mesto je pri-
padlo Omanovima kravama in
psu, prvo pa Pikapolonici.
Zanimiva in svojstvena je bila
tudi proglasitev zlatega zvonca
Ptuja 92, ki ga je ptujski župan
podelil 14-letnemu Aiešu Kram-
Dergerju, kurentu iz ptujske sku-
pine Ljuba Ga|zeria. Zlati zvonec
je dejansko pripadel celotni sku-
pini Kurentov, ki je zbrala 83 rob-
cev za enega svojih n^mlajših
skakajočih prijateljev. Posebno
toplo je publika sprejela podeli-
tev priznanja predsednilca SO
Ptuj Vojteha Rajherja dolgoletni-
ma izdelovalcema kurentovih
oprav Branku in Marku Klincu
za dolgoletno ohranjanje te dru-
žinske tradicije.
ž-jstno veselje se je na ptuj-
skih ulicah in trgih zavleklo po-
zno v noč; v ponedeljek se je na-
daljevalo z otroško maškaradOj
ki je potekala v športni dvorani
Mladfka, v torek pa je pred ptuj-
sko mestno hišo potekal še mla-
dinski karneval.
M. Ozmec
Coprnica velikanka s hudički iz Cerknice na Dolenjskem.
Pokači so razganjali množico.
Tudi naši malčki so imeli nekaj od pusta.
(Foto: M. Ozmec)
Markovski pust
Končno! Končno so se pustni li-
ki, etnografske skupine in vse, kar
sodi sem, začeli vračati tja, kjer so
nastali, kjer so se skozi tisočletja
ohranjali in ohranili vse do današ-
njih dni — na podeželje! Dejstva,
da so se v Markovcih letos odloči-
li za svojo torkovo prireditev, za
svoj fašenk, smo se mnogi razve-
selili, kajti korant, piceki, orači in
kar je še drugih tovrstnih skupin
sodijo na zemljo. Zaradi nje in za-
radi želje po njeni rodovitnosti so
tudi nastali in se obdržali. Le tu-
kaj, v svojem okolju, lahko zaživi-
jo v vsej svoji veličini, v vsej svoji
barvitosti in le tukaj, na dvoriščih
kmečkih domačij, lahko opravijo
svoje poslanstvo: gospodarju in
gospodinji zaželeti dobro letino!
Na mestnem asfaltu pa so tako
rekoč le del turistične zanimivosti,
ki jih več kof trideset let — en-
krat bolj, drugič manj uspešno —
ponuja ptujsko kurentovanje.
A je kljub temu treba priznati,
da mestna prireditev nikoli ni bi-
la ravno od muh, čeprav so jo
domala vedno pestile organiza-
cijske težave. Vsako leto se je na
njej od blizu in daleč zbralo vse,
kar se je šemilo; med njimi tudi
folklorne skupine, ki jih sicer ni-
koli ne bi videli (Italija, Avstrija,
Bolgarija itd.). In tako leto za le-
tom na vsako pustno nedeljo,
medtem ko je tradicija pustnega
torka na vasi počasi zamirala in
ponekod domala povsem zamrla.
Toda v Markovcih, kot že re-
čeno, kjer se je doslej ohranilo še
največ pustnih šem in skupin, so
se vendarle ovedli in sklenili te-
mu narediti konec. Kurentova-
nja na Ptuju, so dejali, se bodo
sicer na pustno nedeljo šc vedno
udeleževali, doma pa bodo, letos
prvič, obudili pustni torek, ka-
kršnega so tukaj poznali od ne-
kdaj: veselega, razigranega in
norčavega, kar se da. Tega dne v
Markovcih skoraj nihče ni delal,
otrok ni bilo v šolo in vse je no-
relo od zgodnjih jutranjih ur pa
tja do polnoči, ko seje začela pe-
pelnična sreda.
A glej ga vraga, le zamera za-
radi Albertvilla je bila potrebna,
da se je ta lepa namera skazila in
spremenila v kljubovalnost. Na-
mesto fašenka v torek so ga Mar-
kovčani pripravili že v nedeljo. 1.
marca, ob 13''. Torej istega dne
in ob isti uri kot kurentovanje na
Ptuju. Ce je tako »maščevanje«
bilo potrebno ali ne in kdo gaje
v resnici zakuhal, tukaj n« name-
ravamo raziskovati, še mani pa
kogarkoli obtoževati. O tem se
bodo pač morali akterji sami po-
govoriti kje drugje. Eno pa je go-
tovo: škoda je na obeh straneh,
saj sta zaradi tega bili obe prire-
ditvi okrnjeni, da o letos prvi na-
meravani oživitvi markovškega
pustnega torka, ki je tudi padla v
vodo, niti ne govorimo. Dve sko-
raj na las podobni prireditvi v
isti občini na medsebojni razda-
lji slabih desetih kilometrov iste-
ga dne in ob isti uri . . . to je ven-
darle popoln nesmisel!! Toda
kar je, to je, in ta šola zdrahar-
stva — čeprav je trenutno sila v
modi — naj se več ne ponovi!
V sprevodu, ki tokrat (prvič) še
ni bil (pre)dolg, smo videli še po-
kače, lukarice na vozu, nato vile,
piceke, kokotiče, izredno razpo-
sajeno rušo in skupino na trak-
torski prikolici, ki je s starim ši-
valnim strojem in ročnimi statva-
mi (simbolika: politično pleteni-
čenje) predstavljala Peterletovo
manufakturo. Pogrešali pa so
obljubljene kopanjarice.
Ob koncu še to: prireditev v
Markovcih — čeprav z nekateri-
mi začetnišk imi Spodrsljaji, ki
dajejo slutiti, da je bila pripra-
vljena preveč na hitro je kljub
vsemu v celoti uspela. To pa se-
veda obvezuje in terja vsakolet-
no boljšo ponovitev. Toda — za
božjo voljo — naj bo na pustni
torek!!
Besedilo in foto:
LC.
Največ je bilo seveda kurentov — in kako tudi ne, saj so Markovci z
bližnjo okolico njihova domovina, kot sami pravijo.
Etnografske skupine in posamezne niaškare, ki so se v nedeljo ob napo-
vedani uri pa tudi precej čez (nekateri bi namreč zboleli, če bi bili to-
čni!) zbrale pred Kmečkim mlinom v Zabovcih, kjer jih je naprej po-
zdravila in nagovorila članica pripravljalnega odbora, sicer učiteljica
Pičerko. Med drugim je poudarila, da sta si za vrnite> pustnih
obič^i^-^v Markovce najbolj prizadevala domačina Martin Kolarič in
I* nj^gtrva soproga Terezija. Ce bo prireditev tokrat usp<'la, jo bodo v pri-
l^nje ponovili, je še pristavila.
Povorka, ki so ji bili na čelu imenitni kopjaši, je nato obkrožila Zabov-
ce, zatem pa vzdolž vasi — vmes so se ustavljali še pri posameznih do-
mačijah — krenila proti Markovcem, kjer jih je težko in nestrpno čaka-
la okoli dva- do tritisočglava množica (po oceni pisca).
2 — DOMA IN PO SVETU
5. marec 1992 - TEDNIK
Tilčka Vidovič, Jane/ Kuhar, Roman Tomanič, Anton CokI, Irena Purg, Jože Podplatnik, Vekoslav Kunier
Kako ste zadovoljni s svojo občinsko vlado
Tilčka Vidovič, Spuhlja: »Mislim, da ne dela slabo. V
kratkem času ni mogoče narediti čudežev. Če želimo
uspehe, se moramo truditi vsi.«
Janez Kuhar, Podvinci: »V Ptuju imamo še vedno
opravka z diktaturo starega sistema. Eni in isti ljudje vla-
dajo še naprej in drugim ne pustijo do besede. Na licita-
cijah imajo prednost družbene firme, zasebniki ne more-
mo priti zraven. V drugih slovenskih mestih je veliko bo-
lje kot v Ptuju.«
Roman Tomanič, Lovrenc na Dravskem polju: »Oseb-
no mislim, da se je skušala maksimalno angažirati pri re-
ševanju najrazličnejših težav, posebej še gospodarskih.
Zaradi znanih okoliščin pa ni mogla narediti več. Veliko
je naredila pri navezovanju stikov s posameznimi občina-
mi v Sloveniji, sosednji Hrvaški. Med prvimi seje v Slo-
veniji odločila za spodbujanje gospodarskega razvoja.«
Anton CokI, F*tuj: »Moj odgovor je enostaven. Ne
morem je ocenjevati, ker je ne poznam, ne vem, kaj dela,
niti je nisem prosil za nobeno pomoč. Človek ima obču-
tek, da danes ni boljše, kot je bilo v prejšnjem sistemu.
Rešujejo se samo veliki sistemi. Vprašanje je, ali je to
ekonomično, ['repričan sem, da gre zgolj za reševanje so-
cialnega miru. Da gre za napačne odločitve, se bo kmalu
pokazalo, saj bo prišlo do likvidacije teh podjetij. Vlada
bi morala več narediti pri reševanju sistemskih vprašanj.
To velja za občinsko kot republiško vlado.«
Irena Purg, Slovenska Bistrica: S sedanjo občinsko
vlado smo zelo zadovoljni. Tudi do nas, ki smo oddaljeni
od občinskega centra, ima dober odnos in posluh za naše
težave. Denarja pač dobimo toliko, kolikor ga občina
ima.
Jože Podplatnik, Ormož: Z občinsko vlado smo zelo
zadovoljni, nima primerjave z republiško. lo ni samo
moje mnenje, temveč mnogih občanov, s katerimi se sre-
čujemo in pogovrjamo o teh rečeh. Poudariti moram, da
smo imeli Ormožani pri izbiri srečno roko.
Vekoslav Kumer, Ormož: O občinski vladi lahko re-
čem samo dobro, tudi za nas kmete, kolikor je v njenih
močeh, poskrbi. To se vidi tudi pri reševanju posameznih
zadev v občinski upravi. Mogoče je boljše, da so v novi
stavbi, kjer je lažji pregled nad uslužbenci. Manj je njiho-
vih izhodov v mesto med službenim časom, vse zadeve te-
čejo (tako se zdi vsaj nam, ki to gledamo od strani) hitre-
je, to pa je tudi zasluga občinske vlade.
MG, VT
Foto: OM, KOSI, VT.
Nezaupnica generalnemu
direktorju IMPOLA
Delavski svet Impola, največjega slovenjebistriškega podjetja, ki
zaposluje skoraj 2000 delavcev, ni sprejel poslovnega poročila za leto
1991. Izglasovali so nezaupnico dosedanjemu generalnemu direktorju
Zvezdanu Žlebniku in za pol leta imenovali za vršilca dolžnosti Jerneja
Čokla, dosedanjega direktorja za proizvodnjo in razvoj. Ta je zatem
sklical kolegij direktorjev posameznih družb, da analizirajo stanje v
podjetju.
Predsednik delavskega svet Im-
pola dipl. ing. metalurgije Mirko
Gregorič je med drugim povedal,
da je bil sicer zaključni račun
Impola povod, ni pa bil vzrok za
nezaupnico Zvezdanu Žlebniku.
»V zaključnem računu je 8 mili-
jonov tolarjev izgube pri taki
proizvodnji, kot je v Impolu, za-
nemarljivih. Nezaupnico gene-
ralnemu direktorju je v Impolu
čutiti že dalj časa. Iz tega ali dru-
gega razloga se ni več »obreme-
njeval« z neposredno proizvod-
njo, njegova prisotnost v Impolu
je bila zadnje čase zelo redka, ni
več skliceval svojih neposrednih
sodelavcev — direktorjev tistih
področij, ki vsak po svoje pome-
nijo gibalo proizvodnje in razvo-
ja našega podjetja. Od tega je se-
veda tudi odvisen finančni
uspeh, krivulja našega razvoja
pa se je pričela nagibati na nega-
tivno stran,« smo izvedeli od
Mirka Gregoriča.
Člani delavskega sveta so mu
med drugim očitali, da se vse
preveč zanima zase in za svoje
materialne koristi. Mirko Grego-
rič je pojasnil, da mu je podjetje
Impol omogočilo in finansiralo
izdelavo magisterija. V ta namen
je opravil nekaj službenih in po-
dobnih potovanj v dokaj odda-
ljene dežele, od katerih pa Impol
ni imel koristi. »Vsekakor je mi-
nulo sredo to izbilo sodu dno, če
tako rečem, in delavski svet je v
razmerju 14 za in en glas proti iz-
glasoval nezaupnico generalne-
mu direktorju. Ze ta podatek po-
ve, da je to zanj zelo negativen
kazalec tudi iz razloga, ker so
člani delavskega sveta kvalifici-
rani ljudje — dipl. ing., oziroma
strokovnjaki s tega ali onega po-
dročja — tako da bi jim bilo tež-
ko očitati pomanjkanje znanja
ali druge širine.«
Dokajšnje nezadovoljstvo v
Impolu povzročajo osebni do-
hodki, ki so po mnenju predsed-
nika delavskega sveta vredni vse
kritike; z njimi niso nezadovoljni
samo delavci, temveč tudi stro-
kovni kader.
»Na prvi seji z glavnimi pred-
stavniki proizvodnje, ki je pote-
kala minulo soboto, smo govorili
tudi o tem, da moramo ljudi za
delo primerno stimulirati, ker
bomo le tako lahko skupaj in
uspešneje krmarili našo barko
kot do sedaj,« je dodal Mirko
Gregorič.
Vida Topolovec
Centrovod v stečaju — vodilni
ustanovili novo podjetje
v lenarškem Centrovodu je bil 6. decembra lani
uveden stečaj, vsi delavci (174) so prijavljeni na
Zavodu za zaposlovanje.
Stečajni upravitelj Ivan Bukovnik je dejal, da so
bivši vodilni delavci Janez Ferk, Ivan Vela in Rudi
Kovačič ustanovili novo podjetje GRAPROMON-
TING. Prevzeli so del Centrovodovega proizvod-
nega programa, sodelujejo z istim tujim partner-
jem. Janez Ferk je direktorski stolček v Centrovo-
du zamenjal za vodenje novega podjetja.
Brezposelni delavci so upravičeno ogorčeni, saj
že od lanskega avgusta niso prejeli osebnih do-
hodkov. Po sindikatu zahtevajo izplačilo lanskih
plač, sedaj pa prejemajo zajamečene osebne do-
hodke.
Ugotavljanje terjatev upnikov je bilo 20. febru-
arja. Na dan stečaja, 6. decembra lani, je bilo pri-
javljenih 420.000.000 SLT terjatev in obresti. Me-
sečne obresti so višje kot mesečni bruto osebni do-
hodki vseh zaposlenih pri Lenartu. Centrovod je
imel blokiran žiro račun vse lansko leto. Delavci
so bili brez dela, za izplačilo osebnih dohodkov so
vodilni najemali nove kredite in prodajali poslo-
vne prostore. Krediti zajemajo 90 % upniških ter-
jatev, le 10% je neplačanega materiala in drugih
neporavnanih obveznosti.
Manjše število Centrovodovih delavcev dela po-
godbeno za avstrijskega partnerja. Upniška banka
je nudila kredite, zaradi negotovosti poslov pa no-
ben delavec ni nadaljeval proizvodnje. Ivan Bu-
kovnik meni, da občina Lenart in gospodarska
zbornica delavcem nista pomagali organizirati
proizvodnje in iskati novih programov.
Ocenjujejo, da terjatve presegajo dejansko vred-
nost Centrovoda. Problem je tudi nesorazmerje
med delavnicami in poslovnimi prostori. Površina
poslovnih prostorov je dva do tri krat prevelika
glede na obseg proizvodnje.
Za nakup Centrovoda se zanimajo tujci. Verjet-
no bo prišlo do razprodaje podjetja za nizko ceno.
Slovenci smo pravi mojstri v izumljanju novih
besed. Tudi kraja ni več tisto, kar je bila nekoč.
»Strokovno« se ji reče divja privatizacija.
Darja Ornik
Rešenih devet
primerov
»Ljudje so nejevoljni: jemanje
je šlo hitro, vračanje pa gre poča-
si,« je med drugim povedal bi-
striški občinski župan Ivan Pu-
čnik, ko smo ga vprašali, kako je
v njihovi občini z vračanjem ra-
zlaščenega premoženja.
Vseh vlog za vračanje premo-
ženja v bistriški občini je 451;
dve tretjini jih odpade na vrača-
nje kmetijskih površin. Do sedaj
je v skladu z ustrezno zakonoda-
jo z vsemi prilogami 60 vlog za
vračanje kmetijskih površin, 4 za
podjetja in 23 za lokale, stavbe
in drugo. Rešili so 9 vlog, lahko
pa bi jih še 20, če bi imeli v ro-
kah že metodologijo za vrednote-
nje.
V bistriški občini imajo za vra-
čanje razlaščenega premoženja
samo eno komisijo. Predsednica
je Lidija Stebernak, dipl. pravni-
ca, člani pa Miro Lešnik (Sekre-
tariat za kmetijstvo), Franc Buko-
vec (Sekretariat za gospodarski
razvoj in finance), Alfred Pola-
nec (varstvo okolja in urejanje
prostora) in Brane Godec (geo-
detska uprava). Komisija se se-
staja enkrat tedensko, z njo pa
sodeluje tudi Mija Rasteiger,
predstavnica lastnikov razlašče-
nega premoženja. Da bi vračanje
odvzetega v bistriški občini po-
spešili, so s 1. marcem zaposlili
diplomiranega pravnika, ki bo
delal izključno pri problematiki
denacionalizacije.
Vida Topolovec
Podjetje za trgovino in
storitve Mihaela
Minulo soboto je na Kogu, v
stari Čurinovi hiši, pričelo delo
Podjetje za trgovino in storitve
Mihaela. Ime je dobila po mladi,
komaj 19-letni direktorici Mi-
haeli Prapotnik, vnukinji znane-
ga vinogradnika Stanka Čurina.
Priprave za odprtje njihove
specializirane trgovine, kjer bo-
do vinogradniki in kletarji našli
vse na enem mestu, so tekle že
od pomladi lanskega leta. Pri
njih bo kupec lahko našel in ku-
pil vse za vinogradništvo in kle-
tarstvo. Mihaela, ki je lansko le-
to končala gimnazijo naravoslo-
vno-matematične smeri, trenutno
pa študira ob delu na EPF v Ma-
riboru, je povedala, da so se za
takšno trgovino odločili zaradi
tega, ker vinogradniki kljub bo-
gati tradiciji vinogradništva ne
najdejo teh reči ne v Ormožu ali
Ljutomeru.
Mlada direktorica si nabira iz-
kušnje, pri tem pa ji izdatno po-
magata oče Slavko in dedek
Stanko.
Prvi kupci že prihajajo. Trgo-
vina je odprta v ponedeljek med
14. in 18., v torek in petek med 8.
in 12. ter 14. in 18., v sredo in če-
trtek med 8. in 14. ter v soboto
med 8. in 12. uro. Lahko jih po-
kličete po telefonu! V trgovini
716-046,	na sedežu podjetja
717-037;	na to številko jim lahko
pošljete tudi telefaks.
tekst in foto Vida Topolovec
Mihaela in njena trgovina.
V Podvincih odprli
frizerski salon
Naši kraji postajajo mesta v
malem. Skoraj ni naselja v obči-
ni, kjer ne bi imeli takšne ali dru-
gačne dejavnosti. Največ ljudi se
odloča za odpiranje storitvenih
dejavnosti.
Marija Panikvar, frizerka z
dolgoletnimi izkušnjami, je v po-
nedeljek v Podvincih 11 I/A
odprla lepo urejen frizerski sa-
lon, prvi v tem naselju. Za stran-
ke se bo trudila vsak dan od 11.
do 19. ure, ob sobotah od 7. do
12. ure.
V novem frizerskem salonu
bodo stranke razveselili z modni-
mi pričeskami in konki^renčnimi
cenami. Za obisk se lahko naro-
čijo po telefonu 776-337. MG
Marija Panikvar
(Posnetek: KOSI)
Turistična
agencija
Kurent
Ptuj je bogatejši za turistično
agencijo. Sredi februarja jo je
odprla Majda Pečnik, ki je skupaj
z Lučko Letičevo orala ledino pri
delu turističnih agencij v občini.
Agencija Kurent ima začasni se-
dež v Gerečji vasi 93. V mesto naj
bi se preselila v naslednjih mese-
cih.
Majda je rada z ljudmi, zato
tudi dela v turizmu. V začetku bo
njeno delo na terenu, saj jo tisti,
ki je še ne poznajo, morajo spo-
znati. Poleg tega bi rada svojim
strankam prihranila pot v Gereč-
jo vas.
Na novo turistično sezono se
je dobro pripravila. Organizira
in posreduje izlete po Sloveniji
in v tujino ter nudi vse vrste sto-
ritev, ki sodijo v agencijo. Pred-
vsem pa si bo prizadevala, da bi
uspela s prodajo ptujske ponud-
be.
O ponudbi agencije Kurent se
lahko zanimate na telefonskih
številkah 796-448 in 796-648.
MG
BIJŽNJI VZHOD: Razmere
na tem delu sveta se še naprej za-
pletajo. Američani so Izraelu po-
nudili ugodne kredite za gradnjo
novih naselij za prišleke iz SND,
vendar pod pogojem, da jih ne
bodo gradili na zasedenih arab-
skih ozemljih. Vladni predstavni-
ki so ponudbo zavrnili, laburisti-
čna opozicija pa je napovedala
iskanje kompromisa.
Kot predlagajo, naj bi s Pale-
stinci našli skupni jezik in oboji
pristali na meje, ki so se obliko-
vale v letu 1960. Edino tako bi,
po mnenju opozicije, lahko ure-
dili razmere. Vladajoča stranka
vsemu temu nasprotuje in se bra-
ni, da Izrael ne sme postati dvo-
nacionalna država, ker se bodo s
tem zadeve še bolj zapletle.
SND: Vse države, ki so se
odločile za suverenost, so pred
kratkim sprejeli v OZN. Vendar
se razmere med Armenijo in Na-
gornjim Karabahom zaostrujejo.
Vojska se z ozemlja umika, ko-
mentatorji pa ocenjujejo, da so
uporniki večino oborožitve dobi-
li ravno od nje. Vodstvo SND bo
za umiritev spopadov najbrž za-
prosilo modre čelade.
• • •
ALBANIJA: Lakota in politi-
čni nemiri v Albaniji naraščajo.
V Italiji znova pričakujejo nov
begunski val iz pristanišča Drač.
Nobena od albanskih strank v
tem trenutku ni sposobna ponu-
diti gospodarskega programa.
• • •
ROMUNIJA: To državo bo v
kratkem obiskal avstrijski zuna-
nji minister Alois Mock. Obiskal
naj bi predvsem vasi v Transilva-
niji, kjer živijo Nemci, ki so tja
prišli iz Avstrije. Verjetno pa bo
skušala njegov obisk Romunija
izkoristiti predvsem kot naveza-
vo stikov za hitrejše povezovanje
z Evropo. Brez dvoma bo zapro-
sila tudi za gospodarsko pomoč,
saj so po krvavih dogodkih na-
njo kar nekako pozabili.
• • •
VELIKA BRITANIJA: Dejav-
nost Irske republikanske armade
se intenzivno nadaljuje. Konec
minulega tedna je na eni najbolj
prometnih londonskih železni-
ških postaj eksplodirala bomba.
Ranila je 18 Londončanov in za
nekaj časa ustavila železniški
promet v mestu. Ocenjujejo, da
je tudi to delo IRE, saj je 20 mi-
nut pred dogodkom neznanec na
televizijsko postajo na Severnem
Irskem poslal sporočilo o njiho-
vih namenih.
• • •
KUBA - Ameriški predsed-
nik George Bush je pred kratkim
obtožil Fidela Castra, da je nje-
gova vladavina utemeljena na
strahu in nasilju in da je on po-
glavitni krivec za kubanske teža-
ve. Predlagal mu je, naj čimprej
razpiše svobodne volitve in se
poslovi od krmila države. Castro
je na oblasti že od leta 1959, ko
je z oblasti strmoglavil desničar-
skega diktatorja Fulgencia Bati-
sto.
• • •
SEUL — Šest severnoazijskih
držav se je pod okriljem OZN
odločilo za skupen projekt —
gradnjo pristanišča na močvirju
ob reki Tumen. Mesto naj bi bilo
sodobno pristaniško mednarod-
no središče, ki ga vse te severne
azijske dežele zelo potrebujejo.
Severna in Južna Koreja, Mon-
golija, Kitajska, Japonska in Ru-
sija naj bi sestavile skupno sku-
pino strokovnjakov in v 18 mese-
cih zgradile tako pristanišče.
Projekt naj bi stal 30 milijard do-
larjev. OZN bo k temu prispeva-
la tri milijone dolarjev.
• • •
JAPONSKA - SND: Kaže,
da bo Boris Jelcin v kratkem po-
skušal doseči bilateralni spora-
zum z Japonsko. V njej naj bi
sklenili mirovno pogodbo m do-
ločili meje. Vendar je Japonska
že napovedala, da sporazuma ne
bo podpisala, če SND ne bo po-
kazala volje, da ji vrne Kurilske
otoke. Te je SZ zasedla zadnje
dni druge svetovne vojne in odt-
lej so Večno jabolko spora.
pripravila: d.l.
TEDNIK - 5. marec 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Slovenski vinski prvaki — tretjič
Slovenski novinarji, /dru/eni v sekciji kmetijskih novinarjev, so v
petek gostovali na (iorci. Zbrali so se na skupščini sekcije, ocenili svoje
delo in za novo predsednico izvolili Barbaro Zrimšek, novinarko TV
Slovenija.
Pomembnejši del srečanja na
Gorci pri Podlehniku je pripadal
razglasitvi slovenskih vinskih pr-
vakov za leto 1991. Akcija slo-
venskih kmetijskih novinarjev se
je prijela in postala tradicional-
na; kot kaže, ji velik pomen pri-
pisujejo tudi kletarji in vinograd-
niki, Poslovna skupnost za vino-
gradništvo in vinarstvo Slovenije
in še kdo. Gre za poudarjanje ka-
kovosti slovenskega vina in pri-
spevek k dvigu vinske kulture.
Pogoj za pridobitev naziva slo-
venskega vinskega prvaka je veli-
ka zlata medalja na mednarod-
nem vinskem sejmu v Ljubljani.
Prav po teh medaljah lahko sodi-
mo, da kakovost slovenskega vi-
na raste. Lani se je z velikim zla-
tom okitilo kar štirinajst sloven-
skih vin, prav toliko je bilo torej
slovenskih vinskih prvakov.
Gostitelj letošnje razglasitve je
bilo Vinarstvo Slovenske Gorice
— Haloze, ki ima kar tri vinske
prvake. To so sivi pinot 1990,
sauvignon 1990 — izbor in laški
rizling 1990 — ledeno vino.
Poleg ptujskih so postali slo-
venski vinski prvaki še ciub slo-
vin 1989 in rulandec 1987 iz VVS
Ormož, rulandec 1989 — jagodni
izbor Curinovih s Koga pri Or-
možu, beli pinot 1990 Marka in
Rudolfa Skočaja s Krasa, sauvi-
gnon 1990 Antonije in Jurija
Hlupiča iz Maribora, cabernet
1989 Slovenijavina Ljubljana,
renski rizling 1989 — pozna trga-
tev Kmetijske šole Maribor, sau-
vignon 1990 — jagodni izbor Bi-
zeljskb Brežice, Chardonnaj
1990 — izbor Vinogradniškega
gospodarstva Kapela, traminec
1990 Vinaga Maribor ter rumeni-
muškat Jožeta Kupljena iz Veli-
čan.
JB
Z razglasitve slovenskih vinskih prvakov. Dosedanji predsednik sekcije
Branko Vodušek izroča priznanje dosedanjemu direktorju ptujskega vi-
narstva Janiju Concu.
Govori se...
. da je bil letos pra vi nori pust
po norčavosti in po norosti ne-
katerih mask in nekaterih organi-
zatorjev nekaterih pustnih priredi-
tev.
... da tokrat na ptujskem pu-
stovanju ni bilo podjetij in posa-
meznikov s komičnimi in kritični-
mi prizori na račun države in vla-
de. Razumljivo, ko pa je bila prav
vlada organizator pustovanja.
. . . da je na pepelnično sredo
zmanjkalo pepela, s katerim bi se
posuli politiki, gospodarstveniki in
drugi pomembni občani za svoje
politične, gospodarske, zunajza-
konske in .še kakšne grehe.
. . da bi moral dobiti glavni or-
ganizator ptujskega pustovanja
poleg nagrade za okra.še no mesto
in množičen obisk občinstva .še na-
grado za tehnične (kabelske) uslu-
ffc.
. . . da znani ptujski Rudi orga-
nizira izlet v počastitev samostoj-
nosti Slovenije, slovenskega dneva
žensk, slovenskih Jože tov in zače-
tek slovenske pomladi. Izlet bo či-
sto slučajno v neslovensko Avstrijo
(Kaujbesuch).
. . . da je znani reklamni in .šov-
men Ljubek Uuz. ob razglasitvi
slovenskih vinskih prvakov komen-
tiral: Naj ho .še tako dobro, vina
ledene trgatve že ne pijem. Sem
pevec in se bojim za svoje nežne
glasilke.
TGA Kidričevo danes, jutri. . .
Občinski odbor Socialdemokratske
stranke Slovenije v Ptuju in Zeleni
Ptuja pripravljajo okroglo mizo o na-
daljnji usodi proizvodnje aluminija,
ohranitvi delovnih mest in ekoloških
posledicah proizvodnje v Tovarni gli-
nice in aluminija v Kidričevem.
Na okrogli mizi bodo iz vrst SDSS
sodelovali dr. Jože Pučnik, Dušan Fa-
tur in Andrej Stanovnik, iz vrst Zele-
nih Slovenije dr. Drušan Plut, Miha
Jazbinšek in dr. Božidar Voljč, iz
TGA so povabili Danila Topleka in
Janka Bedrača, iz občinske vlade pa
Branka Brumna in Danico Gajzer.
Okrogla miza bo 12. marca ob 17.
uri v Narodnem domu v Ptuju. Orga-
nizatorja vabita vse občane in občan-
ke, ki jih ta vprašanja zanimajo.
Pomladna rez
Letošnja pomlad je nekoliko bolj nestrpna kot
drugekrati, saj se ji je mudilo priti v deželo, še pre-
den jo prikličejo kurenti. Že krepko pred pustom je
trkala na duri in se, ne meneč se za vsa meteorolo-
ška in koledarska pravila, vsak dan bolj ponujala z
razkošjem sončne svetlobe in toplote. Mnoge pridne
roke je tako še pred časom zvabila na vrtove, da so
jih očistile dračja, na brajde, da bi popravile lesene
opore, in celo v vinograde, da hi opravile spomladan-
ski rez. In tako je v najlepših dnevih zadnjega febru-
arskega tedna storil tudi Janez Meznarič iz Stojncev.
Pohitel je v Belski Vrh, kjer ima vinograd, najprej
obrezal trto, nato zategnil žico, če je bilo potrebno,
tu in tam zamenjal kak razmajan in trhel količek . . .
Vezal in morebiti tudi kopal pa bo nekoliko kasneje.
In čeprav je do bratve še zelo zelo daleč — vmes
se, bog ne daj. lahko še veliko zgodi — pa Janezu in
vsem, ki so te dni v vinogradih, želimo najprej lepo in
mirno poletje, nato pa še bogato jesen.
Foto: I. dani
Kmalu tudi sodišča za prekrške
v občini Ptuj je bH r petek, 28. februarja, na obisku pod-
presednik Skupščine Republike Slovenije Vitodrag PukL V dvo-
rani na magistratu se je pogovarjal z vodji občinskih sodnikov
za prekrške vseh večjih slovenskih mest. Predvsem so razpra-
vljali o bodočem statusu teh pravosodnih organov po sprejemu
ustave Republike Slovenije ter o novostih, kijih prinaša državna
meja s Hrvaško predvsem pri reševanju nekaterih nujnih obmej-
nih zadev.
Vitodrag Pukl je o novostih pri
delu sodnikov za prekrškev no-
vem pravnem sistemu za Tednik
povedal:
»Moram reči, da ustava pose-
bej ne omenja sodstva za prekr-
ške, na ustavni komisiji pa je bi-
lo kljub temu precej govora o
statusu in organizaciji te veje
sodstva pri nas. Komisija meni,
da se bo oboje uredilo z ustrez-
nim zakonom. Osebno sem na-
mreč mnenja, da gre za sodstvo,
ki je našlo svojo organizacijsko
in vsebinsko pravno obliko in da
je potrebno le nekaj korektur
glede izrekanja zapornih kazni.
Te pristojnosti bi morali prenesti
na sodišča, zato bi bilo možno
del sodnikov za prekrške kot
pravne organizacije formulirati
kot sodišče za prekrške, ki bi
imelo pravico izrekati zaporne
kazni. Potrebna je tudi manjša
korektura glede mandatnih ka-
zni, ki bi jih kot pristojnosti lah-
ko mirno prenesli na ustrezne in-
špekcijske oziroma upravne or-
gane. V bistvu pa menim, da je
taka organizacija sodnikov za
prekrške, kot sedaj obstaja, nuj-
na in družbeno potrebna pred-
vsem za nemoteno funkcionira-
nje pravosodnega sistema in šir-
še družbene skupnosti.«
Ali to ne pomeni zmanjševanje
pristojnosti sedanjih sodnikov za
prekrške?
»Morda bi to resnično pome-
nilo zmanjševanje pristojnosti, v
bistvu pa ne, saj sem povedal, da
naj bi ustanovili poseben odde-
lek sodišč za prekrške. Ta naj bi
opravljala tisti del pristojnosti, ki
sodnikom za prekrške ne pripa-
da. Naj dodam, da bi to enosta-
vno pomenilo, da bi v okviru se-
danje organizacije sodnikov za
prekrške poslovalo še sodišče za
prekrške. Vedeti je namreč treba,
da imajo le sodišča pravico do
izrekanja zapornih kazni, zato v
tem primeru ne gre za novo orga-
nizacijsko ali vsebinsko obliko.
Na drugi strani pa bodo do
večjih pristojnosti prišli upravni
organi, vendar gre za malenkosti
bolj administrativnega pomena,
ki zagotovo ne bodo prizadele
bistva sodnikov za prekrške.«
Podpredsednik skupščine Vi-
todrag Pukl se je zatem zadržal v
krajšem pogovoru s ptujskim žu-
panom Vojtehom Rajherjem ter
s predsednikom ptujskih demo-
kratov dr. Miroslavom Lucijem.
Udeležil se je tudi proglasitve
slovenskih vinskih prvakov na
Gorci pri Podlehniku.
M. Ozmec
Vitodrag Pukl, podpresednik
Skupščine Republike Slovenije in
preds. ustavne komisije
Vodje sodnikov za prekrške vseh večjih slovenskih mest na svo-
jem delovnem posvetu v Ptuju, (foto: KOSI)
Odmev na odprto pismo
v Tedniku dne 27. februarja je Stanko Lepej objavil
pismo g. Janezu Žampi. Širšo ptujsko javnost seznanja s
svojim videnjem »OBRAČANJA PO VETRU« g. Žampe,
ki je znan kot republiški poslanec in hkrati predsednik
ptujske podružnice SKZ-LS. G. Lepej pravi, da je g.
Zampa že v sedemdesetih letih »TULIL S TAKRATNO
KOMUNISTIČNO OBLASTJO V ISTI ROG.« Hkrati
pa priznava, daje bil po takratnih kriterijih g. Žampa na-
preden kmet — živinorejec. Veliko je delal pri pripravah
in izvedbah komasacije in arondacije in da je pri tem
imel v mislih, kako bi zase pridobil čim več dobre zemlje
blizu svoje kmetije.
Ne poznam do podrobnosti rezultatov teh posegov v
kmetijska zemljišča v okolici Levanjcev in zato o oseb-
nem okoriščanju ne bom govoril. Zagotovo pa so koma-
sacije in arondacije kmetijskih zemljišč bile takrat in so
danes posegi, ki so bili nujni in ekonomsko upravičeni.
Dajem vso priznanje tistim kmetovalcem in takratnim
oblastnikom, ki so se veliko trudili pri prepričevanju in
pojasnjevanju nujnosti posegov v lastniško strukturo na-
ših kmetijskih površin. Prepričevanje in agitacije so bile
nujne, zakaj mnogi, posebno manjši posestniki, so bili ze-
lo nezaupljivi do države zaradi odvzemov in drugih kri-
vic, ki so jih doživeli po vojni sami ali njihovi znanci. Pre-
magati takratno nezaupanje do oblasti je bilo zelo težko
in zato smo lahko tistim kmetom, ki so dovolj zgodaj spo-
znali koristnost takih posegov, danes samo hvaležni.
Nekaj tovrstnih izkušenj imam, pa nisem kmet in tudi
nisem bil predstavnik takratne oblasti. Z zložbo kmetij-
skih zemljišč sem se ukvarjal kot posameznik in s svojimi
pogledi prepričeval sorodnike in sosede. G. Lepeja lahko
povabim in mu pokažem rezultat takratnega agitacijskega
dela. Tisti, ki so me takrat poslušali, ga bodo zagotovo
prepričali, da sem imel prav.
G. Lepeju je zagotovo poznano, da si je g. Žampa po-
leg arondacij in komasacij veliko prizadeval za izboljša-
nje socialne varnosti naših kmetov. Boril se je za izenači-
tev zdravstvenega in pokojninskega varstva kmetov z dru-
gimi socialnimi kategorijami prebivalstva.
Ne vem, v čem vidi g. Lepej sprenevedanje ali koristo-
Ijubnost. Ali pa je morda prepričan, da je to, kar so takrat
dosegli, bilo napačno in da bi morali ohraniti nevednega,
ekonomsko revnega in pokojninsko nezavarovanega ma-
lega kmeta? Tudi danes, po spremembi politične oblasti
si novi oblastniki tudi s pomočjo Kmečke zveze Ljud-
ske stranke prizadevajo, da bi ti procesi šli naprej in da bi
v bodočnosti imeli čim več tako uspešnih kmetij, kot je
Žampova.
Morda pa je g. Lepej želel povedati, da si g. Žampa ne
bi smel najeti kredita, ki ga je vložil v posodobitev svoje
kmetije. Rezultati vlaganja lastnih prihrankov in kreditov
so bili vidni že takrat, saj avtor pravi, da so si hodili kme-
tijo ogledovat mnogi odličniki.
Tega pisanja sem se lotil, ker v zadnjem letu dni vse
pogosteje poslušamo, kako si danes nekateri upajo biti
kritični v javnosti, ko pa so v preteklosti že tako ali dru-
gače sodelovali s takratno oblastjo. Ne znam si razložiti,
kako bi lahko mimo takratnih oblasti nekateri kmetje do-
segli to, kar so. To je bila edina legalna pot, za ilegalne
pa vemo, kako so se končale. Povrh bi mnogi radi danes
naprtili kmetom in še posebej nj'hovi stanovsko-politični
organizaciji krivdo za predrago hrano. Nedvomno je tudi
pri kmetih kaj narobe in bi z drugačnim ali boljšim kme-
tovanjem pridelali več in ceneje, zagotovo pa so posegi, o
katerih govori pismo g. Lepeja, nujno potrebni za dvig
proizvodnje in s tem za višjo socialno varnost kmetov ka-
kor tudi za boljšo in cenejšo prehrano delavcev in mešča-
nov.
Ivan Jurkovič
IZVEDELI SMO
■ IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
m^m MARCA TRIJE POSLANSKI SKLICI
Na 70. seji predsedstva Skupščine občine Ptuj so sklenili, da se
bodo delegati občinske skupščine marca sestali na treh sejah. Na prvi,
ki bo 10., bodo v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o osnutku
občinskega proračuna za letos in o programih, ki se financirajo iz ob-
činske blagajne, na drugi, 24., o gospodarskih vprašanjih, na tretji,
31., pa o predlogu občinskega proračuna, ki bo določil obseg javne
porabe v občini v tem letu.
mmam ZAHVALA JANEZU VREČERJL
Vojteh Rajher, predsednik Skupščine občine (*tuj, je 26. februar-
ja izročil spominsko priznanje Janezu Vrečerju, dosedanjemu članu
predsedstva Skupščine občine in predsedniku Zbora združenega dela.
Z njim se mu je zahvalil za dosedanje plodno delo v skupščini in v
občini. Zaradi prevzema nove delovne dolžnosti v Celju Janez Vrečer
ne bo več predsednik Zbora združenega dela in tudi ne več član pred-
sedstva. Delegati bodo o novem predsedniku in s tem o novem članu
občinskega predsedstva odločali na ločeni seji zbora 10. marca.
NEZAUPNICA V ŠTAJERTOURSU
v številnih slovenskih podjetjih te dni odstavljajo direktorje. Za
zamenjavo prvega moža so se odločili tudi v blizu 130-članskem pro-
metnem podjetju Štajertoursu v Ptuju. Direktorju Egonu Vaudi so ne-
zaupnico izrekii na zboru delavcev na seji delavskega sveta. Začasno
je vodenje firme prevzela dosedanja računovodkinja Irena Vidovič.
Pred tem so zaposleni v Štajertoursu izrekli nezaupnico tudi vodji ko-
merciale Niku Krajncu Delavci jima očitajo, da sta premalo storila
za razvoj podjetja. Poslovanje, zlasti z devizami, pa raziskujejo tudi
organi za notranje zadeve.
MG
4 — OD TU IN TAM
5. marec 1992 - TEDNIK
od Apač ...
GORIŠNICA: Med krajevno skupnostjo in vodstvom osnovne šole seje te
dni vnel spor zaradi ravnanj z gradbenim materialom in stavbnim pohištvom.
Čeprav je šola stara le dvajset let, jo morajo obnoviti. O tem, kdo je odgovoren
za tako slabo gradnjo, se zaenkrat še nihče ne vprašuje, sicer pa smo v ptujski
občini z montažnimi osnovnimi šolami imeli že vrsto problemov. Toda krajane
Gorišnice je te dni ujezilo, ker je vodstvo šole pustilo, da je izvajalec adaptacije
dotrajano stavbo pohištvo in gradbeni material odpeljal, ne da bi koga kaj vpra-
šal. Šolo so v Gorišnici namreč gradili s sredstvi samoprispevka in zato menijo,
da bi morali tudi oni odločati, kaj bo z materialom. Kot nam je povedal pred-
sednik krajevne skupnosti Stane Strelec, so tako pri ravnatelju kot tudi na ob-
činskem sekretariatu za družbene dejavnosti naleteli na gluha ušesa. Zahtevajo
pa sestanek z njihovimi predstavniki.
Sicer pa jih razen tega vznemirja tudi magistralna cesta Ptuj —Ormož. Na-
povedujejo, da jo bodo opozorilno zaprli. Že dolgo jim namreč obljubljajo, da
bodo dobili pločnike ob njej. Cesta je predvsem nevarna za šolarje in starejše,
ki hodijo ob njej ali čez njo v središče Gorišnice.
TEDNIK
FOLENŠAK: Kot nam je povedal tajnik krajevne skupnosti Jože Munda,
so z gradnjo vodovoda na polovici. Te lepe dni je izvajalec Nizke gradnje iz
Ptuja izkoristil za izkop jarkov. Na vodovod se po najnovejših podatkih želi pri-
ključiti nekaj nad 100 gospodinjstev.
TEDNIK
PTUJ — Rudi Košir vabi prebivalce ptujskih krajevnih skupnosti, pred-
vsem pa krajevne skupnosti Borisa Ziherla, na svoj izlet. Tokrat lahko z njim
potujete v avstrijsko Radgono in na turistično kmetijo pri Benkovih na Zgornji
Sčavnici. Zbirališče izleta bo 14. marca ob 7. uri pred rimsko pečjo, ustavili pa
se bodo še pred avtobusno postajo in pošto. Na izletu bo Rudi pripravil zabavo
v čast samostojnosti Slovenije, dneva žensk, jožefovega in začetka pomladi. Pri-
jave za izlet sporočite na telefonsko številko 771-253 do 10. marca.
Ob mestnem stolpu so pred kratkim uredili stebričke, ki bodo voznikom
preprečevali parkiranje ob kulturnozgodovinskih spomenikih in s tem
tudi njihovo uničevanje. To je samo eden prvih rezultatov ptujske pro-
metne študije, ki so jo izdelali lani. (MO)
TEDNIK
PTUJSKA GORA: Od tam nam je tajnica krajevne skupnosti sporočila, da
so na sestanku sveta krajevne skupnosti že razpravljali o delu in financah. Te
dni si jih obiskali tudi kurenti. Zaplesali so z njimi in si poleg dobre letine zaže-
leli še denar za delovanje krajevne skupnosti. Upajo, da bo kaj zaleglo ...
TEDNIK
ZAMUŠANI — TIBOLCI — Ker so prejšnji funkcionarji v krajevni skup-
nosti Gorišnica negospodarno ravnali s sredstvi, v Zamušane kljub temu, da so
bili v programu samoprispevka, še ni prišel vodovod. Vendar ga bodo, kot vse
kaže, do poletja dobili. Posamezna gospodinjstva bodo morala zanj odšteti od
60 do 70 tisoč tolarjev.
Drugi problem, ki ga imajo, je dotrajan most čez Pesnico. Tega naj bi po-
pravili s sredstvi za demografsko ogrožena območja, vendar jim je zaradi zapoz-
nelosti teh sredstev vse skupaj zaenkrat padlo v vodo. Sprašujejo se, ali lahko z
denarjem, ki je za most v občino že prišel, direkcija za gospodarsko infrastruk-
turo po svoje gospodari.
TEDNIK
ŽETALE — Tako kot v številnih krajih na demografsko ogroženem ob-
močju imajo tudi v Žetalah probleme z zdravstvenimi storitvami. Zobozdrav-
stveno ambulanto so pri njih ukinili na osnovi odredbe sanitarne inšpekcije. V
krajevni skupnosti zatrjujejo, da imajo zanjo znova vse pogoje. Na njihovo po-
slansko vprašanje v ptujski skupščini jim je Silva Cerček odgovorila, da bodo v
občini najbrž zbrali sredstva za ureditev potujoče zobozdravstvene ambulante.
Osnovna investicija v zobozdravstveno opremo znaša 70 tisoč nemških mark, v
potujočo zobno ambulanto po 90 tisoč nemških mark. Zato v občini razmišljajo,
da bi za kraje v demografsko ogroženem delu občine uredili potujočo, saj bi po-
samezne krajevne skupnosti le težko zbrale dena|- za potrebno opremo. Pa tudi
zmogljivosti ambulant v posameznih krajih ne bi bile izrabljene optimalno. Po-
leg potujoče ambulante bodo kljub temu še naprej iskali možnosti za njihovo
ureditev v posameznih krajih. Vendar bo potrebno pri tem počakati na sprejem
zobozdravstvene zakonodaje in na opredelitev mreže javne zdravstvene službe
na demografsko ogroženih območjih. Predvsem bi na ta račun morali v republi-
ki zagotoviti sredstva za njihovo ureditev, saj prebivalci tega območja in tudi
ptujske občine takega bremena ne bodo zmogli.	Darja Lukman
... do ZupeCje vasi
Center na preizkušnji
Ua ptujskemu turizmu ne gre
in ne gre, je kriva tudi neustre-
zna organiziranost. Cian izvršne-
ga sveta, odgovoren za področje
turizma, gostinstva in trgovine,
Peter Vesenjak je v okviru strate-
gije razvoja turizma na Ptuju
predlagal model bodoče organi-
ziranosti vseh, ki so na kakršen-
koli način povezani s turizmom
— Turistično skupnost, da bi v
bodoče le iztržili več. V Turisti-
čni skupnosti Ptuja bodo našli
svoj prostor hotelirji, gostinci,
prevozniki, trgovci, obrtniki, ži-
vilska industrija, muzej in drugi.
V njej bodo uveljavljali turisti-
čne interese in reševali skupne
težave. V prvi vrsti pa si bodo
prizadevali za razvoj turizma.
V Zvezo ljubiteljskih društev se
bodo povezala turistična in kul-
turna društva ter krajani iz razli-
čnih krajev občine. V realizacijo
različnih akcij, povezanih s turiz-
mom, se bodo člani zveze vklju-
čevali prostovoljno. Občina Ptuj,
Turistična skupnost Ptuja in Zve-
za ljubiteljskih društev pa bodo
ustanovili Center za turistično in
kulturno promocijo Ptuja kot ka-
pitalsko družbo, ki na operativni
ravni uresničuje cilje vseh usta-
noviteljev: razviti Ptuj v privlačen
turistični kraj!
Najvišje turistično telo v pred-
lagani organiziranosti v občini je
Turistični forum, ki bo skrbel za
skladno izvajanje sprejete strate-
gije na posameznih področjih.
Sestavljali ga bodo član izvršne-
ga sveta, odgovoren za turizem,
gostinstvo in trgovino, predsed-
nika Turistične skupnosti ter
Zveze ljubiteljskih društev in
strokovnjaki različnih področij,
kot so urbanizem, arhitektura,
arheologija, umetnostna zgodo-
vina, komunala, promet in dru-
go. Poleg vseh teh teles naj bi or-
ganiziranost dopolnjeval še stro-
kovni svet kot pomoč članu izvrš-
nega sveta pri razreševanju
splošnih, razvojnih in drugih
vprašanj.
V okviru zahtevnih nalog
okrog organiziranosti sta izvršni
svet in Pokrajinski muzej že pri-
čela konkretno delati.
ZAČETEK DELAVEN
Pred dobrim mesecem je začel
poskusno delati turistično-kul-
turni informacijski center. Zača-
sno dela na ptujskem gradu, si-
cer pa bo imel svoje prostore v
preurejenem mestnem stolpu in
v Zvezi kulturnih organizacij.
Denar za njihovo ureditev in
opremo je občinski izvršni svet
zagotovil v okviru razvojnega di-
narja, iz katerega bo plačal tudi
delo strokovnega sodelavca. V
centru delajo trenutno delavci
Pokrajinskega muzeja, priključi-
la pa naj bi se jim tudi delavka
ZKO. V poskusni dobi, ki traja
do 30. junija, za delo odgovarja
ravnatelj Pokrajinskega muzeja.
V tem času bo potrebno oprede-
liti tudi vlogo Turističnega biro-
Čeprav je v tem trenutku
okrog njegovega delovanja še ve-
liko neznank, v izvršnem svetu
vztrajajo, da je končni cilj usta-
novitev kapitalske družbe. Če
takšna organiziranost ne bo mo-
goča, bodo po končani poskusni
dobi razpisali natečaj za opra-
vljanje dejavnosti turistično-kul-
turno informacijskega centra.
Predlagana organiziranost iz-
haja iz izkušenj turistično razvi-
tih dežel, kot sta Astrija in Švica,
pa v tem trenutku ni mogoče
posnemati njihovega financira-
nja. Za promocijo mesta oziroma
občine bo slej ko prej potrebno
zagotoviti sistemski denar, vse
druge aktivnosti centra bodo tr-
žne. Kdor bo potreboval njihovo
storitev, jo bo tudi plačal. Zave-
dati pa se moramo tudi, da je
najcenejši izvoz ta, da nekaj vlo-
žimo v turistično predstavitev.
V šestih mesecih dela naj bi cen-
ter postavil osnove za delo infor-
macijsko-vodniške dejavnosti, or-
ganizacije in koordinacije turisti-
čno-kulturnih prireditev, organizi-
ranja in plasmaja turističnih pro-
gramov, oblikovanja in izvajanja
promocije turistično-kulturne po-
nudbe ter turistično-kulturnega
marketinga.
Na tiskovni konferenci, ki je
bila 19. februarja, so načrte v
zvezi s turistično — informacij-
skim centrom in prve rezultate
njegovega dela predstavili: Peter
Vesenjak, član izvršnega sveta,
odgovoren za področje turizma,
fostinstva in trgovine, Kristina
amperi — Purg, članica izvršne-
ga sveta za kulturo, izobraževa-
nje in šport, Sonja Cernčič —
Lagerwall, svetovalka za turizem
pri izvršnem svetu. Srečko Lo-
vrenčič, koordinator vodniške
službe v Pokrajinskem muzeju,
ravnatelj muzeja Boris Miočino-
vič in Branko Brumen, predsed-
nik izvršnega sveta.
Kljub temu da center dela kra-
tek čas, so po besedah Sonje
Cernčič že nekaj naredili. Glede
na to da je kurentovanje pred
durmi, so najprej sestavili pro-
gram za obisk te največje sloven-
ske pustne prireditve. Odziv je
presegel pričakovanja. Začeli so
tudi organizacijo kopalnih in na-
kupovalnih avtobusov, sestavili
vabilo za obisk razstave »Sreča-
nje z Jutrovim na ptujskem gra-
du,« ponujajo pa tudi druge pro-
grame. V naslednjih mesecih jih
največ dela čaka pri zbiranju
vseh informacij o prireditvah ter
sestavi koledarja prireditev.
Če bb glavni cilj dela centra
— uspešna promocija ptujske tu-
ristično-kulturne ponudbe in za-
radi tega povečan obisk — dose-
žen, bomo imeli korist vsi. MG
Zasedanje lenarške skupščine
KUUB STEČAJEM, BREZPOSELNOSTI IN REVŠČINI SO CESTE GLA VNA SKRB VE-
ČINE LENARŠKIH POSLANCEV
V četrtek, 27. februarja, so se
poslanci vseh zborov lenarške
skupščine sestali na 12. seji. Med
drugim so razpravljali o odloku
o razglasitvi kulturnih in zgodo-
vinskih spomenikov v občini,
oblikovanju javne porabe ter o
osnutku občinskega proračuna
za leto 1992. Odlok o razglasitvi
kulturnih in zgodovinskih spo-
menikov je bil sicer sprejet, ven-
dar je bilo iz razprav nekaterih
poslancev mogoče zaznati, da ne
zaupajo strokovnim institucijam.
Po stari balkanski navadi bi
predpise radi prikrojili svojim in-
teresom.
Predsednik izvršnega sveta SO
Lenart Avgust Zavernik je orisal
gospodarske razmere v letu 1991.
Industrijska proizvodnja v repu-
bliki se je v lanskem letu zmanj-
šala za 12,3%, v občini pa za
13,9%. Delež brezposelnih v
aktivnem prebivalstvu občine je
za 72 % višji od republiškega
povprečja. Glede na stanje v le-
narškem gospodarstvu je osnu-
tek proračuna za 70 % višji, kot
je bila javna poraba v lanskem
letu, znaša pa pribl. 185 milijo-
nov SLT.
Na področju komunalne infra-
strukture je v programu gradnja
čistilne naprave pri Lenartu, za
kar bi potrebovali 8 do 10 milijo-
nov SLT proračunskih sredstev,
zaprosili pa bodo tudi za sofi-
nanciranje iz republiških sred-
stev. Predvidena je tudi gradnja
kornpostirnice, vendar naj bi na-
čin financiranja uredilo podjetje,
ki skrbi za odvoz odpadkov.
Na področju družbenih dejav-
nosti je največji zalogaj telovad-
nica pri Lenartu. Gradnja je v
največji meri odvisna od republi-
ških sredstev, občina pa bi že v
marcu morala zagotoviti svoj de-
lež v višini okrog 10 milijonov
SLT.
V	lanskem letu je bil najobsež-
nejši program modernizacija
cest, zato bodo v letošnjem letu
najprej dokončali dela, ki niso
bila izvedena lani. Po predvide-
vanju bo potrebnih približno 25
milijonov SLT proračunskih
sredstev.
V	razpravi, ki je sledila, je žu-
pan Jože Škrlec zahteval 85 %
povečanje občinskega proraču-
na. Pri nekaterih poslancih je
prevladalo mnenje, da je glede
na stanje v lenarškem gospodar-
stvu takšna zahteva nerealna.
Nasploh je značilno, da so zlasti
poslanci SLS razpravljali o
obrobnih zadevah, kot so proble-
mi v krajevnih skupnostih in ne-
asfaltirani deli cest. Zahtevali so
več sredstev za modernizacijo
cest, dejavnosti krajevnih skup-
nosti in za razvojne programe v
kmetijstvu.
Po burni razpravi so potrdili
vrstni red investicij in sklenili, da
bosta izvršni svet in predsedstvo
SO Lenart uskladila proračun za
letošnje leto. Sprejeli so tudi
odlok o ustanovitvi javnih vzgoj-
noizobraževalnih zavodov — os-
novnih šol v občini in potrdili
njihove statute.
Darja Ornik
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Odmev na slovenje-
aoriško kroniko
Prebral sem drugo nadaljeva-
nje omenjene kronike pod naslo-
vom »Kako smo kočarji in vini-
čarji preživljali mrzle zime
1936—39« in se pomilovalno na-
smehnil. Tudi sam sem bil otrok
v tistih letih, saj sem v letih
1932—39 obiskoval osnovno šo-
lo, do katere sem hodil čez 5 km
daleč peš, obut v čevlje iz svinj-
skega usnja, brez plašča, le vča-
sih zavit v materin pled. Zato ti-
ste zime prav dobro poznam, po-
znam pa tudi delo na kočariji.
Ce že pišemo o preteklosti,
moramo v svojih spominih biti
pošteni do sebe in še bolj do dru-
gih. Pisati resnico in samo resni-
co, to naj bo vodilo vsakemu pis-
cu spominov. Konkretno:
Resnica je, da so bile zime pri
nas ostre, ko se je živo srebro
spustilo do minus 30 stopinj, sa-
mo v letih 1928/29 in 1939/40.
Sicer je tudi druge zime včasih
za nekaj dni pritisnil mraz, da je
pokalo drevje, vendar je bilo
vmes tudi več izjemno milih zim.
Resnica je, da »Štajerskega
gospodarja« v letih, ki jih ome-
nja pisec, niso mogli uporabljati
za podkuriti, saj so ga začeli iz-
dajati šele po nacistični okupaci-
ji, aprila 1941.
Res je, da je takrat stal liter
petroleja 7 din, v zimi 1939/40
pa ga sploh ni bilo moč dobiti.
Zato je bil petrolej za vsako
skrbno gospodinjo dragocena te-
kočina in velik greh ga je bilo
trošiti za podkuriti. Bilo je do-
volj možnosti, da se je tudi iz po-
lena prejšnji dan posekanega
drevesa dalo natesati ali nacepiti
nekaj trsk, jih posušiti na štedil-
niku ali v krušni peči, da so dru-
go jutro rade zagorele. Skrbne
gospodinje so tudi naročale otro-
kom, ko so pred božičnimi praz-
niki hodili v gozd po smrečje in
bršljan, da prinesejo tudi nekaj
suhih smrekovih vejic, ki so zelo
prikladne za podkuriti.
Resnica je, da je bila takrat pri
nas že stroga 7-letna šolska ob-
veznost, ponekod celo 8-letna.
Avtor pa šole sploh ne omenja.
Opisuje, da so otroci mleli koru-
zo na žrmljah, žagali drva itd.
Otroci do 7 let starosti tega niso
bili sposobni, kvečjemu so mami
lahko prinašali polena v kuhinjo
in pomagali pri raznih lažjih go-
spodinjskih delih Tudi dvomim,
Ja je kak viničar ali kočar pred
letom 1939 premogel železni
»šrotar«.
Zasmilila sta se mi tudi njiho-
va kravica in svinja, ki so ju šli
nakrmit šele po zajtrku, to je po
10. uri. Vsak rejec tudi ene same
kravice je navadno zjutraj naj-
prej odšel v hlev, dal kravi sena,
tudi zmesi s slamo, če je sena pri-
manjkovalo, in šele takrat jo je
mati pomolzla, da je potem bilo
mleko za zajtrk. Kdor ni tako de-
lal, je na podeželju veljal za le-
nuha. Nič boljše ocene ni dobil
tisti, ki je pozimi vsak dan sproti
nacepil svežih drv le toliko, daje
bilo do naslednjega dne.
Še veliko bi lahko napisal,
podkrepil z lastnimi izkušnjami,
vendar naj bo dovolj. Omenim
naj samo tisto »boso« na začet-
ku sestavka, da so stricu med ho-
jo okoli 2 km daleč »dobesedno
zmrznile noge«. Možno sicer je,
da je zmrznilo usnje, vendar le,
če je bilo mokro, ko je škornje
obul. Taljenje z vročo vodo pa
usnju, tudi če je zmrznjeno, ško-
duje. No, pa dovolj in brez za-
mere!	Franc Fideršek
SEŽIGANJE SLOVENSKIH
KNJIG LETA 1941
Nemški okupatorje začel ve-
liko akcijo ponemčevanja na
Spodnjem Štajerskem. Poleg
drugih ukrepov je sežigal tudi
slovenske knjige. To je bil ukaz
Hitlerja, ki je želel napraviti to
deželo spet nemško.
Akcija sežiganja knjig se je
začela nenapovedano v začetku
junija 1941. Dne 21. junija
1941 so se naenkrat pojavili
pred našo bajto na Koprivniku
sedem policistov in civilist. Da-
tum sem si točno zapomnil za-
to, ker je brat Lojze imel ravno
tisti dan god. Moža v civilu
sem takoj spoznal. Bil je Kari
Slana, ki je stanoval v dvoriš-
čni hiši pri očetovem bratrancu
Vincencu Senekoviču pri Mar-
jeti. Vsak dan sem ga srečal na
poti v šolo in tudi pozdravljal.
Drugi mož v uniformi policista
s kljukastim križem na rokavu
in pištolo za pasom pa je bil
Polde Gornik, domačin iz Vo-
ska, sicer brat moje sošolke
Mare Gornik.
Pri prihodu sta pozdravila:
»Heil Hitler,« jaz pa sem od-
govoril z dober dan. Slana se je
takoj obregnil: »Pubec, ne veš,
kako se danes pozdravlja!«
Med seboj sta govorila nem-
ško. Slana je ukazal: »Prinesi
vse knjige, ki jih imate, pa tudi
časopise na dvorišče.« Dodal
je še: »Da ja prineseš vse, dru-
gače bo joj.«
Kaj sem hotel; odprl sem
predal v kredenci. Tu smo ime-
li kakih 15 knjig. Med knjigami
je bilo nekaj očetovih strokov-
nih mizarskih knjig ter par ro-
manov. Imeli pa smo dragocen
sanjski koledar iz leta 1880 z
okoli 300 stranmi. Ta knjiga je
bila dobro poznana in jo je
brala vsa bližnja in daljna oko-
lica, zakaj tu so bili zapisani
odgovori na sanje. Na primer:
sanjali ste o poštariu. dobili
boste dobro pošto ali novico.
To knjigo so zelo rade čitale
naše mlade sosede, da bi iz
sanj izvedele, kdaj bodo dobile
princa svojih sanj.
V dveh zamahih sem odnesel
knjige na dvorišče ter jih polo-
žil, kamor mi je pokazal Slana.
Ena knjiga, »Ljubljanski
zvon« iz leta 1918, mi je padla
na tla in hitro sem jo potisnil z
nogo pod kredenco. Tako je
»Ljubljanski zvon« ostal do-
ma. (To knjigo hranim še da-
nes.) Slana je nato knjige raztr-
gal napol, da bi bolje zagorele.
Policist Gornik je potegnil iz
aktovke steklenico ter z neko
tekočino polil knjige, nato pa z
vžigalnikom zažgal. Knjige so
gorele počasi; med tem sta se
Slana in Gornik pridno pogo-
varjala v nemščini. Gornik ni
spregovoril slovensko, čeravno
je bil domačin. Ker je sanjska
knjiga bila precej debela, ni in
ni hotela zgoreti. Slana je vzel
palico, in da bi pospešil gore-
nje, brskal po gorišču.
Z bratom Slavkom sva vse to
žalostno opazovala skozi okno
kuhinje. Moram povedati, da
mame takrat ni bilo doma, oče-
ta pa nismo imeli več, ker je le-
ta 1934 umrl. V kakšni uri je
vse zgorelo. Zločinca sta odšla
brez pozdrava »Heil Hitler«
proti sosedu Francu Krautiču.
Pri sosedu sta imela več dela,
tam so imeli mnogo knjig in ča-
sopisov. Tisti dan sta nazadnje
požigala pri Francu Roškarju v
Vukovju; to mi je Roškar pred
kratkim potrdil! Polda Gornik
je nato odšel k enotam SS, po
vojni je bil na občini Gradec,
nikoli pa se ni vračal v domači
kraj. Ne vem, ali še danes živi.
Na Pesniškem dvoru pa še živi
Kari Slana, star okoli 90 let.
Še danes mi je žal sanjske
knjige!
TEDNIK ~ marec 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
Literarna predstavitev novega dela
Slovenski krščanski demokrati Ptuj že dru-
gič v kratkem času predstavljajo Ptuju zani-
miv kulturni dogodek - namreč novo knji-
go, ki jo je letos izdal pri Mohorjevi družbi v
Celju profesor in literarni zgodovinar dr.
France Pibernik. Knjiga je neke vrste antolo-
gija z naslovom Jutro pozabljenih in podna-
slovom Antologija padlih, pobitih, prepove-
danih, zamolčanih, pozabljenih, kjer je prof.
Pibernik zbral, tako rekoč izbrskal iz pepela
ostanke literarne zapuščine 20 pesnikov in
pisateljev, ki so padli v letih 1942—1945 na
nepravi strani in so bili nato hote pozabljeni.
Čeprav so bili med njimi nekateri, ki so padli
bodisi od nemške ali fašistične roke, jih je ve-
čino izbrisal — pobil leta 1945 po kočevskih
gozdovih, Teharjih ali drugje — komunisti-
čni partijski stroj. Med njimi omenimo dva
ptujska rojaka: bogoslovca in pesnika Fran-
čka Štabuca (1919—1944) iz Bratonečic pri
Tomažu, ki je 1943. pobegnil iz nemškega
šterntalskega taborišča (danes Kidričevo),
vendar so ga partizanski aktivisti ubili kot
kolaborcionista, ter Frančka Preloga
(1922—1943), študenta slavistike, ki je bil v
začetku z družino izseljen v Srbijo, se vrnil,
bil zajet na Turjaku ter so ga partizani ubili
1944. v Jelendolu. Ta je napisal več proznih
motivov iz Haloz.
Ob prebiranju imen, ki jih je z vso skrb-
nostjo zbral prof. France Pibernik, bi se goto-
vo našlo še kakšno: sem bi spadalo vsaj pro-
zno delo hajdinskega študenta in krščanske-
ga socialista Maksa Jeze, ki se je z bratom
Francem, prav tako pisateljem, pridružil par-
tizanom, kjer je padel, medtem ko je brat po-
begnil leta 1948 v Italijo. Čeprav njun opus
ni majhen, zlasti Francetov, in se tudi po
Maksu na Hajdini imenuje ulica, je bilo ven-
dar njuno delo pozabljeno oziroma načrtno
zamolčano. Samo kot primer takega načrtne-
ga prikrivanja naj omenim Gradivo za biblio-
grafijo Ptuja in okolice, ki sem ga podpisani
izdal ne tako dolgo tega (1984) kot prilogo
Ptujskega zbornika in sem moral zapustiti 3
enote o ptujskem gledališču ter povest, ki se
dogaja v Ptuju v 9. stoletju, ker jo je napisal
omenjeni Franc Jeza. Alternativa je pač bila:
ali se omenjene enote izpustijo ali se prepreči
objava celotne bibliografije. In sem na žalost
klonil.
Posredno bi lahko omenili iz ptujske okoli-
ce na primer dobre pesnike in pisatelje, kot
so Jože Krivec, Stanko Kociper, Ruda Jur-
čec, Vladimir Vauhnik, Ferdo Lupša idr., ki
so bili za domovino mrtvi, neobstoječi, če-
prav so še morda ustvarjali, in se šele leto,
dve tiskajo pri nas njihova dela. Kako bi bilo
šele, če bi upoštevali celo Slovenijo!
Knjigo Jutro pozabljenih bosta predstavila
avtor dr. F. Pibernik ter direktor Mohorjeve
družbe g. Janko Jeromen, dramski igralec Pol-
de Ravnohrib pa bo recitiral odlomke iz del ob
spremljavi violončelista Milana Hudnika.
Predstavitev bo v petek, 6. marca, ob 19. uri v
baročni dvorani minoritskega samostana s pro-
stim vstopom.
E. J.
Vpis v srednje šole
v šolskem letu 1992/93
Republiško ministrstvo za šolstvo in šport je objavilo Sklep o razmestitvi iz-
vajanja programov in o obsegu vpisa v Republiki Sloveniji za prihodnje šolsko leto
v prve letnike srednjega izobraževanja, v začetne letnike višjega in visokega šolstva
in za sprejem v dijaške domove.
Prijavo za vpis oddajo učenci os-
novnih šol na svoji šoli. Srednje šole
bodo sprejemale prijave do 28. mar-
ca. V primerih, ko bo številu prijavlje-
nih učencev za vpis v posamezno šolo
večje od predvidenega števila vpisnih
mest, bo šola v soglasju z vlado Repu-
blike Slovenije sprejela sklep o omeji-
tvi vpisa in določila merila, kriterije
in postopke za izbiro učencev ter
učence o tem obvestila najpozneje do
1. junija. Eden teh kriterijev bo
uspeh, dosežen pri skupinskem pre-
verjanju znanja učencev osmih razre-
dov osnovnih šol. Srednje šole bodo
učence o izpolnjevanju pogojev za
vpis obvestile do 10. julija. Učenci, ki
ne bodo izpolnjevali pogojev za vpis
na šoli, na kateri so se prijavili, zaradi
omejitve vpisa ali ker se še niso prija-
vili za vpis, se bodo lahko prijavili le
na tiste srednje šole, ki še bodo imele
prosta mesta.
Ptujski Srednješolski center bo vpi-
soval za šolsko leto 1992/93 v nasled-
nje programe: kmetijski delavec (dve
leti), kmetovalec (tri leta), kmetijski
tehnik (štiri leta), trgovec (tri leta),
pridobivanje, predelava in obdelava
kovin (dve leti), oblikovalec kovin (tri
leta), preoblikovalec in spajalec kovin
(tri leta), mehanik vozil in voznih
sredstev (tri leta), strojni tehnik (štiri
leta), upravni tehnik (štiri leta) in
gimnazija.
Srednje šole bodo tako kot doslej
imele informativne dneve, in sicer 6.
marca ob 9. in 15. uri in v soboto, 7.
marca, ob 9. uri.
Učenci, ki se bodo izobraževali po
programih za potrebe obrti, bodo mo-
rali skleniti pogodbo o izobraževanju
pri obrtniku. Informacije o obrtnikih,
ki so pripravljeni skleniti take pogod-
be, bodo učenci dobili po informativ-
nih dnevih na območnih obrtnih
zbornicah ter na Obrtni zbornici Slo-
venije.
Kljub napovedim, da bodo v Srednje-
šolskem centru v Ptuju z novim šolskim
letom ukinili nekatere programe, in in-
formacijam, da so ukinili poklicne šole,
ostajajo programi v Ptuju takšni kot
doslej. Tako ostajajo mnogim, ki kon-
čujejo osemletko, vrata v srednje šole še
naprej odprta; če bi res ukinili kakšen
program, bi ostala mnogim zaprta.
Tisti, ki se bodo izobraževali ob de-
lu ali iz dela, bodo informacije dobili
na informativnem dnevu 7. marca, si-
cer pa v strokovni službi Zavoda za
zaposlovanje Republike Slovenije,
Osojnikova I, Ptuj, vsako sredo od 8.
do 12. in od 14. do 16. ure.
NaV
Uspelo strokovno
izobraževanje kmetovalcev
že vrsto let potekajo deloma
januarja in februarja, pa tudi pr-
ve dni marca strokovna predava-
nja za kmetovalce občine Ormož.
Letos so se pričela 10., sklenili
pa so jih 27. februarja. Potekala
so v treh zadružnih dvoranah: v
Ormožu, Središču ob Dravi in na
Vitanu.
Poleg tem, ki so običajne za to
kmetijsko območje — to pa so
obnova vinogradov, izbor koruz-
nih hibridov za leto 1992, prehra-
na prašičev z doma pridelano kr-
mo, koruzna in travna silaža ter
uporaba silažnih dodatkov v pre-
hrani goveje živine, novosti v pri-
delovanju sladkorne pese, bolezni
in nega parkljev pri govedu, obno-
va trajnih nasadov z oskrbo do
rodnosti, zaščita vrtnin pred bo-
leznimi in škodljivci — so prisluh-
nili še drugim: Vzgoja gob ter
tehnologija in organizacija reje
polžev na prostem, kar naj bi so-
dilo v dopolnilno dejavnost na
kmetijah. Govora je bil tudi o za-
ščiti podtalnice, skrbi za zdravo
okolje in o melioracijskih posegih
v kmečko okolje. Ker pa je druži-
na še vedno (in čedalje bolj) po-
membna celica družbe, so govo-
rili tudi o odnosih v družini in
družbi.
Kmetijska svetovalna služba Or-
mož, ki program zimskega izo-
braževanja kmetov organizira, je
k sodelovanju povabila deloma
domače strokovnjake iz ormoške
občine (dr. Boruta Zemljiča iz
veterinarske stroke, dr. Terezijo
Štefančič za področje sladkorne
pese), drugi pa so prišli iz Ob-
dravskega zavoda za veterino
Ptuj in Kmetijskega zavoda Ma-
ribor. Okoli 200 kmetovalcev, ki
so se omenjenih predavanj ude-
ležili, je bilo s predavatelji in te-
mami zadovoljno.
Vida Topolovec
Palica je strup
Prejšnji konec tedna se je 25 mladih pod vodstvom Ivice Knaus urilo v mažoretnih tehnikah. Ivica Knaus
že več kot deset let vodi ljubljansko skupino mažoret. Sama se je s to tehniko srečala v Švici. Mažorete so jo
osvojile, zapeljale aH kot pravi: palica je strup. Seveda pa so te skupine v svetu zelo zaprte in je težko priti va-
nje. Ivici Knaus je s poznanstvi v Švici uspelo in od takrat naprej je zapisana mažoretam. Ivica, ki je že v sed-
mem desetletju, še vedno aktivno dela in ujeti korak z mladimi zanjo ne pomeni noben napor. Bila je balerina
v ljubljanski Operi, dve leti pa tudi solistka v Splitu. S pedagoškim delom se je pričela ukvarjati še v času, ko
je bila aktivna plesalka. Zadnjih deset let se posveča mažoretam.
So mažorete v Sloveniji nova
stvar?
Ivica Knaus: Da. To je ameri-
ška umetnost vrtenja palice.
Amerikanci so na to dejavnost
ponosni tako kot Rusi na balet.
Kaj morajo znati mladi, pred-
vsem so to dekleta, ki želijo biti
mažorete?
Ivica Knaus: Pri meni ni nobe-
ne avdicije. Ko se vpišejo, pri-
čnemo delo. Potem pa vidiš; če
otrok nima delovnih navad ali je
len, kmalu opusti to dejavnost.
Vendar jih je zelo malo, ki začne-
jo in potem odstopijo.
Kakšne so koreografije, kdo jih
pripravlja?
Ivica Knaus: Koreografija mo-
ra biti povezana s tehniko pali-
ce .. .
Glasba ...
Ivica Knaus: Biti mora kora-
čnica, dolžina ni pomembna, saj
koreografijo prilagodiš dolžini
koračnice oziroma če je daljša,
program ponoviš, če je krajša, ga
prej končaš.
Koliko je v Sloveniji skupin
mažoret?
Ivica Knaus: Okrog petnajst:
Ljubljana, Radeče, Kočevje, No-
va Gorica, Grosuplje . ..
Koliko časa je potrebno, da
skupina lahko prične nastopati?
Ivica Knaus: Z lažjo tehniko
vrtenja palice so mažorete pri-
pravljene na nastop v šestih me-
secih; to je res najlažja tehnika.
Kar pa je težjih elementov, pa je
treba delati veliko več ...
Vi imate svojo skupino v Lju-
bljani že deset let...
Ivica Knaus: To je že druga,
tretja skupina. Prva dekleta so že
žene, mamice. Imamo pa še sku-
pino mlajših da gre dejavnost na-
prej; eni odstopijo, gredo študi-
rat, skratka ne morejo več sode-
lovati in imeti je treba rezervo.
Brez kondicije pri mažoretah
ne gre ...
Ivica Knaus: Na vsak način.
Precej je treba hoditi. V ptuj-
skem karnevalu smo morali ho-
diti uro, uro in pol, to je kar na-
porno.
Izdeluje kdo v Sloveniji mažo-
retne palice?
Ivica Knaus: Pravzaprav nihče.
Vsak se znajde, kot ve in zna.
Dobij(i se v Nemčiji, francoski
Švici, Nizozemski, Parizu in v
Ameriki seveda.
Iz česa so palice, kakšna mora
biti dolžina?
Ivica Knaus: Palica je dolga to-
liko kot roka dekleta, ki jo vrti;
večje palice so dolge 70 ali 72
centimetrov, srednja dolžina je
65, 67, centimetrov. Palice so je-
klene, na koncu imajo gumijaste
bunke. Eno imenujemo žoga, ta
je večja, manjšo imenujemo ko-
nica.
Vi ste bili baletka. Kaj je skup-
nega med mažoretnimi tehnikami
in baletom?
Ivica Knaus: Veste, mažore-
te niso samo paradne, ampak so
lahko športne — tekmujejo kot
solistke ali v skupinah. Pri nas
teh mažoret še dolgo ne bo, ker
potrebujejo za trening športno
dvorano z visokim stropom zara-
di zelo visokih metov. Mažoreta
na svetovnem prvenstvu naredi
tako visok met, da med tem nare-
di dve kolesi, premet in še špago,
v kateri ujame palico. Imamo
mažorete, ki nastopajo na para-
dah, in še plesno skupino mažo-
ret, ki plešejo s mažoretno pali-
co. Plesne skupine imajo name-
sto palice cofe — pompone. Ple-
šejo tudi z dvema, tremi palica-
mi; moja skupina z dvema.
Kje vse je že nastopala vaša
skupina?
Ivica Knaus: V Italiji, kjer so
sprejeli mažorete kot največje
umetnice, enako na Češkem in
Madžarskem. Na Madžarsko
smo letos povabljeni kar dva-
krat.
Kako pa je sprejela mažorete
slovenska »yiradna« kultura?
Ivica Knaus: Ni denarja . . .
Zelo počasi gre . . .
Nataša Vodušek
Šolski zvonec
nam je zaupal...
ORMOŽ • Minulo sredo
so učenci od 5. do 8. r. pred-
stavili projektno delo »Naš
kraj v preteklosti«, ki je na-
stajalo tri mesece. Delali so
po skupinah v različnih oko-
ljih, zbirali so podatke, gradi-
vo, eksponate, pričevanje ži-
večih, pregovore, germaniz-
me, ki so prisotni na tem ob-
močju, glasbila, opisali so
kmečko hišo, viničarijo, zida-
nico in še kaj.
VELIKA NEDELJA • V
ponedeljek so si učenci nižje
in višje stopnje ogledali gle-
dališko predstavo Srečni dne-
vi, ki jo je pripravila mlajša
gledališka skupina Prosvetne-
ga društva iz Velike Nedelje.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
•	Na pustni torek so se
učenci udeležili poustne po-
vorke na ormoškem karneva-
lu.
MIKLAVŽ PRI ORMO-
ŽU, INVANJKOVCI, KOG
•	V torek so učenci vseh
treh enot ustvarjali na temo
pusta. Izdelovali so maske,
pekli krofe in kasneje zvečer
vse to predstavili staršem in
številnim drugim obiskoval-
cem v vseh treh krajevnih
dvoranah, v Ivanjkovcih, pri
Miklavžu in na Kogu.
PTUJ • Prejšnji ponede-
ljek so bili učenci osnovne
šole dr. Ljudevita Pivka v
ptujskem gledališču, kjer so
si ogledali Narobe stvari v
mestu Petpedi. Osmošolci so
se po predstavi pogovarjali še
z režiserko Branko Bezeljak-
Glazer o tem, kako nastane
predstava.
SLOVENSKA BISTRICA,
ZGORNJA LOŽNICA •
Na pustni torek so imeli
učenci omenjenih osnovnih
šol kulturni dan. Prvo učno
uro so pripravljali maske, na-
slednje ure pa so se v povorki
prikazali krajanom.
SREDIŠČE OB DRAVI •
V torek, 25. februarja, so ime-
li učenci višje stopnje športni
dan. Izvedli so šolsko tekmo-
vanje v peteroboju iz gimna-
stike, učenci nižje stopnje pa
so v lepem vremenu odšli v
naravo. Na pustni torek so
imeli kulturni dan na temo
pustni običaji v krajih okoli
Središča ob Dravi.
VIDEM • Učenci te osno-
vne šole so se letošnjemu pu-
stu posvetili drugače. Dvo-
dnevno projektno delo je bilo
namenjeno pustnem običaju
v domačem kraju. V ponede-
ljek so delali v različnih de-
lavnicah, v torek pa so se
predstavili v izvirnih pustnih
maskah.
PTUJ • Gimnazijci, dijaki
2. c razreda, so pripravili raz-
stavo vse o pustu. Danes pa
bodo dijaki prvih razredov
gimnazije na razstavi predsta-
vili svoja raziskovanja z nara-
V^slovnega dne._
Zapeljevanje jima je šlo dobro od rok
»Srečni dnevi«
v Veliki Nedelji
Mladinska gledališka skupina Prosvetnega društva Simona Gre-
goriča iz Velike Nedelje se je letos že drugič predstavila domačemu
občinstvu. Pred dvema letoma so se lotili Linhartovega Matička, letos
pa Srečnih dnevov francoskega komediografa CIauda Pugeta. Obe
gledališki predstavi je režiral Lojze Matjašič iz Gorišnice. Premiero so
imeli 22. februarja, reprizo pa prihodnji dan.
Vsi nastopajoči (Silvo Sok, Tomi in Silvija Cvetko, Alenka in Ta-
mara Cvetko in Slavko Kumer) so si v sorodu.
Mladi Velikonedeljčani so celotno komedijo odigrali v zadovolj-
stvo gledalcev, režiserja in tudi v svoje.
V ponedeljek, 2. marca, so predstavo odigrali za velikonedeljske
osnovnošolce. Nastopili bodo še v Ormožu, Ptuju in Gprišnici, za
ostale nastope pa še tečejo pogovori. Upajo, da bodo nastopili tudi
na reviji gledaliških skupin, ki bo v Ftuju med 13. in 18. marcem.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
o BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rimsk^
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
MARS (nadaljevanje)
V rimski Poetovioni je vojaški
tabor dvakrat: v 1. stoletju sta se
tu zvrstili legiji VIII. Avgusta
(Prva polovica 1. stoletja) in
XIII. Gemina (druga polovica I.
stoletja) in drugič v 60. letih 3.
stoletja, ko sta imeli tu tabor le-
giji V. Makedonska in XIII. Ge-
mina. Kljub sorazmerno pogosti
prisotnosti vojske doslej na ftu-
ju ni poznan Marsov tempelj.
Zunaj agra Poetovione je bilo
najdenih nekaj posvetilnih kam-
nov: v Črešnjevcu in Slovenski
Bistrici. Slednjega je postavil Ul-
pius Martinus zase in za vse svo-
je; napis pa ni posvečen le Mar-
su, ampak tudi Jupitru in vsem
ostalim bogovom. Iz Poetovione
sta ohranjena še dva reliefa z
moškima postavama v oklepu,
čeladi in s sulico v roki, ki so ju
doslej razlagali kot upodobitvi
Marsa, novejše mnenje pa je, da
gre za predstavo mladih padlih
herojev.
Del pepelnice z reliefno upodobitvijo mladega padlega heroja. Podobno
so prikazovali boga vojne Marsa, golega, z bojno opravo. Ptuj, Panon-
ska (Lackova) ulica, 1893.
6 — OD TU IN TAM
5. marec 1992 - TEDNIK
Komentirano	J^g gjj^jjjj
preveč knjižničarjev?
Tisi i. ki bolj od blizu poznajo občinsko upravo, se bodo oh besedah v
naslovu začudili, saj vedo. da tam nimajo nobene knjižnice in torej tudi
knjižničarja ne. Ampak vsaka služba ima svoje skrivnosti in morda Je tu-
di to. da imajo knjižničarja, ena od skrivnosti občinske uprave. Kako je
sicer drugače mogoče razumeti nedavni pogovor predstavnikov sveta
knjižnice in občinskega izvršnega sveta, kjer so ugotovili, da hi lahko
kakšnega delavca z občine zaposlili v knjižnici'.' Knjižnica namreč že ne-
kaj let prosi za strokovno okrepitev. Ne potrebujejo ne čistilke ne hišnika
ne administratorke; šoferja bi potrebovali, ampak še prej bi morali kupiti
bibliobus. Toda ko je omenjena skupina modrovala, kako vendarle knjiž-
nici ugoditi, je eden teh predlagal, da bi bilo mogoče: tako. da bi enega
(domnevamo, da presežnega) delavca občinske uprave zaposlili v knjižni-
ci. Proračun hi ostal »čist«, saj se iz njega »napajata« tako knjižnica kot
občinska uprava, v knjižnici pa po mnenju mnogih kaj posebej drugega
kot »znali brati knjige« tako ni treba. To pa znajo vsi, če so pismeni.
Upajmo, da inovacija ne bo meso postala. Kot lahko upamo, da bo-
do vsi tisti, ki sedijo v takih in podobnih organih, kjer se odloča, končno
spoznali odgovornost nasploh in meje »laičnega« odločanja za stroko in
o njej — s posledicami vred.
Nataša Vodušek
Dobrote ostanejo
v Ptuju
čeprav so si lani nekateri zelo prizadevali, da bi razstavo
Dobrote slovenskih kmetij odpeljali drugam, bo ostala v Ptuju.
Eno najstarejših slovenskih mest želi svojo turistično ponudbo
izboljšati z organizacijo vrhunskih prireditev.
Tretja razstava »Dobrote slovenskih kmetij« bo 24., 25.
in 26. aprila v minoritskem samostanu. Za njeno organizacijo
in izvedbo ocenjevanja kmečkih izdelkov so odgovorni Skup-
ščina občine Ptuj s Sekretariatom za kmetijstvo. Obdravski za-
vod za veterinarstvo in živinorejo ter Republiška uprava za
pospeševanje kmetijstva.
Tudi letos bodo na ogled najboljši mlečni, krušni in me-
sni izdelki slovenskih kmetij. Eden glavnih ciljev razstave je
ohraniti in nadaljevati tradicijo domače proizvodnje kmetij,
ob tem pa povečevati kakovost in dohodek. Pred dvema leto-
ma so organizatorji napovedali, da si bodo prizadevali tudi za
to, da bi bili čimprej znani pogoji za prodajo na domu, pa jim
do danes ni uspelo. Ureditev pogojev za prodajo na domu bo
brez dvoma osrednje vprašanje posvetovanja, ki bo ena
spremljajočih prireditev letošnje razstave. V treh dneh, koli-
kor bo trajala, jih bo več. V tem času naj bi Ptuj obiskalo tudi
več vladnih mož in če bo ptujskemu županu uspelo, tudi pred-
stavniki vseh tujih konzulatov.
MG
PTUJ, NARODNI DOM, 14. FEBRUARJA -
PRVI DEL
Mešani zbor DPD Svoboda —
DU Ptuj, zborovodja Jože Derni-
kovič.
Z Gallusovo Sepulto Domino
je PZ upokojencev odprl pevsko
revijo lepo, glasovno izenačeno,
z dobro intonacijo, jasno dikcijo,
dobro odtehtano dinamiko, pri-
merno renesančnemu stilu. To-
krat soprani niso bili vrhunec
zbora kot običajno, temveč so
včasih celo malo odpovedali. Pri
Engelhartovi Ave Maria je bil
začetni akord nejasen, vstop ne-
točen in intonančno zamegljen,
že v naslednjih taktih pa se je
zbor intonančno in zvokovno
ujel. Solistka je bila intonančno
zanesljiva, pokazala je veliko
muzikalnost v podajanju, obču-
teno je podala pevno linijo, tudi
v pp je bila glasovno-zvočno pri-
sotna in je privedla izvedbo do
pravega umetniškega doživetja.
K temu je mnogo pripomogla
vzorna spremljava zbora, ki je
solistki sledil tako v dinamiki ka-
kor v izrazu. Tudi Žirovnikova
Večernica je bila dobro predsta-
vljena, sopran tokrat nekoliko
oster, manj zveneč kot običajno
(morda prehladi?). Pravilno raz-
merje med glasovi daje zboru
harmonično izenačen, polnozve-
neč zvok, zato je izvajanje zbora
ubrano in prepričljivo.
Dobrozvočen zbor bom pri ne-
katerih zborih še omenjal, pri
tem pa ne smemo pozabiti, da je
dobro zveneč zbor odsev dolgo-
letnega in doslednega truda nje-
govega zborovodje; dober zvok
torej ni le odlika zbora, ampak
predvsem uspeh njegovega ume-
tniškega oblikovalca.
Ženski zbor DPD Svoboda Ki-
dričevo, zborovodja Anton (ireif.
Začetek Pregljeve pesmi Maj-
ski večeri je bil v sopranih ne-
enoten v intonaciji, ritmu in pri
vstopanju posameznih glasov. Ta
nervoza pevk se je odražala tudi
pri Bučarjevi Pojdem u rute, ker
se je v tretjem glasu oglasil več-
krat »šujsterbas«, kar pomeni
vzporedno oktavo k melodiji. Pri
Neuvirtovi Vzemi si srečo, ki je
bila predvsem ritmično neenot-
na, so pevke večkrat pele po last-
nem dobrem posluhu, vendar je
bila ta pesem najboljša.
Ženski zbor PD Cirkovce, zbo-
rovodja Peter Krajnc.
To je bil prvi nastop tega mla-
dega ženskega zbora. Pri Tomče-
vi Kaj se ti fantič se je izvedbi
poznala še rahla plahost, čeprav
poje zbor ritmično in intonančno
čisto in glasovno izenačeno. E.
Adamiča Da bi jaz znala, kteri
bo moj je bila že bolj sproščena
in prepričljiva. Lepo in prisrčno
so dekleta zapele Bučarjevo Kaj
ti je deklica, le pri frazi »oblekla
bom črni kvant« je bila melodija
premalo izrazita (pretiho).
Ženski zbor PD Grajena, zbo-
rovodkinja Jerneja Bombek
Izvedba Claudija M.
(1562—1643) Qual si puo dei
maggiore spada v dobo pozne re-
nesanse, ko si glasba že utira pot
iz polifonije (večglasja) v mono-
dijo (spremljano enoglasje). Ra-
zumljivo, da zahteva ta prefmjen
glasbeni slog več glasovne izo-
brazbe, kakor tudi muzikalne
prilagodljivosti; oba sta za do-
bro izvedbo nepogrešljiva. Pre-
gljeva Spi, sinek moj je glasovno,
posebno v sopranih, prav tako
zahtevna pesem, saj je polna než-
nih čustev in niansiranja v lah-
kotnem pianu petja, kar nas ne-
hote zopet pripelje do poglavja o
izobrazbi glasu. Močnikova Po-
jaj mi, ki nima takšnih glasovnih
zahtev, je bila boljše izbrana in
boljše izvedena, čeprav bi izved-
bi priporočal malo več dinami-
čne razgibanosti.
Nadaljevanje prihodnjič
Kulturniki leta 1991
Za leto 1991 je ptujska občina ob slo-
venskem kulturnem prazniku podelila šti-
ri najvišja priznanja za delo na področju
kulture: veliko oljenko akademskemu sli-
karju Francetu Miheliču in oljenke dreti
CIatz, Franju Cunžerju in Francu l.ačnu.
Prvega dobitnika .smo že predstavili, pred
dnevi pa smo obiskali tudi druge tri na-
grajence.
GRETA GLATZ
Učiteljica glasbenega pouka. Zapisana zborovski glasbi že
vrsto let. Zborovodkinja otroškega in mladinskega pevskega zbo-
ra osnovne .šole Mladika v Ptuju, ženskega pevskega zbora DPD
Svoboda Ptuj, na glasbeni .šoli Karola Pahorja poučuje klavir.
Življenja brez tega, da ne hi vodila kakšnega zbora hi bilo zanjo
prazno.
Pomeni voditi poleg /borov
v šoli še ženski pevski zbor za
vas kot zborovodkinjo poseben
izziv?
Greta Glatz: Delo v šoli je
del poklica. V šoli ni mogoče
vzeti literature, ki je bolj zah-
tevna. Tu pa tam je generaci-
ja, ko to lahko narediš. Zvok
ženskega zbora pa je nekaj
čisto drugega. Tudi delo z
ženskami — odraslimi ima
poseben čar.
Ptujska občina ima že tra-
dicionalno veliko zborov, ki se
vsako leto predstavijo na revi-
ji. Revija odraslih pevskih
zborov je bila pred dnevi. Je v
ljubiteljski dejavnosti mogoče
postaviti mejo med petjem
»zase« in petjem za javnost.
Greta Glatz: Ljubiteljske
dejavnosti naj bo čim več.
Vsi zbori, ki jim pesem na re-
viji ni najboljše zazvenela, so
se veliko trudili, veliko vlaga-
li. Je pa tako, da v pevskih
zborih niso združeni samo
najboljši. Velikokrat narava
ravno tistemu, ki nima ne
vem kako razvitega posluha,
da veliko volje. Morda bi se
dalo za takšne zbore organi-
zirati kakšno posebno sreča-
nje in ne bi nastopili v »kon-
kurenci« na reviji.
Šolski zbor, obvladati 40, 50
otrok ...
Greta Glatz: Z otroki je
treba začeti takoj, že v prvem
razredu. In potem otroci, ki
imajo glasbeno žilico, neka-
ko začutijo, da je to njihovo
druženje, to raste z njimi. Ce
pesem zazveni, kot mora, ne
vidim v tem nekih proble-
mov. Zgodi se med letom, da
jim zagrozim z neopravičeni-
mi urami, mislim pa, da so
zelo veseli, ko na nastopih
uspemo. To so posebni ob-
čutki ...
Glasbeno življenje v Ptu-
ju ...
Greta Glatz: V glasbeni šo-
li se v zadnjem času kar pre-
cej dogaja, vendar tiste publi-
ke, ki je bila znana po tem,
da je hodila v glasbeno šolo
na koncerte, nekako ni več.
To so danes starejši ljudje,
mladina pa še ne čuti takšne
potrebe. Seveda ne vsa; zelo
sem vesela, da sem na reviji
odraslih zborov videla precej
mladih ljudi, tistih, ki so kon-
čali osnovno šolo, pa sami ne
pojejo. Bi pa tega moralo biti
veliko več.
Bi morala potemtakem ime-
ti glasbena šola večjo vlogo,
kot jo ima?
Greta Glatz: Mislim, da
glasbena šola dela dobro, da
pa bi morali učitelji na os-
novnih šolah še več storiti za
to, da bi otroci znali posluša-
ti glasbo, ker je najtežje otro-
ka pritegniti k poslušanju in
k temu, da sam ustvarja.
Učni načrti glasbenega pou-
ka v osnovnih šolah so zelo
natrpani. Zavzet učitelj, ki se
zaveda, da je nad vsem —
nad teorijo, zgodovino ... —
slovenska pesem, bo posvetil
vsako uro tudi petju. Tisti, ki
oporekajo, naj poskusijo;
otroci radi pojejo. Sedeš h
klavirju, jih spremljaš ... Po-
tem je to že v njihovi navadi,
je v človeku, da rad poje. In
to je nekaj lepega.
Greta Glatz
FRANJO GUNZER
Upokojeni igralec ptujskega gledališča. Prvič se je srečal z
gledališkimi deskami leta 1928. Kdo bi vedel, ali je bilo to prvo
srečanje že tudi usodno ali pa ga Je »zapeljal« stric, kije bil igra-
lec. Še danes ne more pozabiti, da so leta 1958 v Ptuju ukinili
profesionalno gledališče. Spomini na številne vloge so še živi in
spravljeni v albumih, hrani pa tudi gledališke liste in plakate.
Kaj ste igrali tistega davne-
ga leta 1928, ko ste se prvič
srečali z gledališčem?
Franjo Gunžer: To je bila
pravljična igra K mamici.
Imel sem vlogo palčka Gobi-
ca, režiser je bil minoritski
pater Ocepek. To je bil zače-
tek in potem se je nadaljeva-
lo; na deskah sem preživel
skoraj petdeset let.
Spomini na ptujsko profe-
sionalno gledališče...
Franjo Gunžer: To je bil
velik dogodek, borili smo se
zanj. Tistega leta 1950 nas je
bilo malo, sčasoma pa smo
dobili okrepitve. Lepo je bi-
lo, bili smo navdušeni. Vičar
in jaz sva dobila takrat po-
nudbo za Ljubljansko me-
stno gledališče, ki se je tudi
takrat ustanovljalo, pa sva re-
kla: Ce je v Ptuju poklicno
gledališče, bova ostala kar tu.
Kako to, da se niste nikoli
odločili, da bi odšli iz Ptuja v
kakšno drugo gledališče, še
posebej ko je bilo ptujsko uki-
njeno?
Franjo Gunžer: Po ukinitvi
ptujskega leta 1958 sem dobil
ponudbe, določen sem bil še
z eno kolegico za mariborsko
gledališče, žal pa zaradi poli-
tičnih razmer iz tega ni bilo
nič. Vabili so me v C elje, na
Hrvaško v Varaždin, Karlo-
vac, Bjelovar. Družina je bila
tu, otroci so bili majhni, šel
sem v drugo službo in sem si
rekel: Bom pa naprej igral v
amaterskem gledališču. Kas-
neje mi je bilo žal.
Kaj človeka priklene na
odrske deske?
Franjo Gunžer: To je nekaj
velikega. Tega ni mogoče
opisati. Ko se v gledališče za-
ljubiš, si na odrsi<ih deskah
do konca, si zasvojen.
Koliko vlog ste pravzaprav
odigrali?
Franjo Ciunžer: 134, 135.
Franjo Gunžer
Več kot tričetrt je bilo glav-
nih vlog.
Katere se najraje spominja-
te?
Franjo Gunžer: Najraje se
spommjam vlog iz slovenske
dramatike. Še posebej pri sr-
cu pa mi je vloga Davorina iz
Miklove Zale. To vlogo sem
odigral prvič leta 1935 pri sv.
Ožbaltu. Pred vojno sem odi-
gral to vlogo še dvakrat in po
vojni prav tolikokrat v Žižko-
vi režiji; eno smo igrali na
ptujskem gradu. Ta vloga mi
je bila res pri srcu, in ko sem
dobil prvega vnuka, sem
predlagal hčerki, da naj bi
mu bilo ime Davorin. In res
mu je ime Davorin.
S katerimi režiserji ste naj-
raje delali?
Franjo Gunžer: Veliko jih
je bilo: Hinko Košak, Emil
Frelih, Dežman, Debevc, Ste-
fanovski, Žižek ... Najraje
pa se spominjam Petra Mal-
ca. Bila sva velika prijatelja.
V njogivi režiji sem odigral
najlepše vloge.
Kako danes spremljate gle-
dališče?
Franjo Gunžer: Časi so
drugačni. Sem bolj realist.
Realist v gledališču, v likovni
umetnosti . . . Danes se mi
zdi, da je v gledališču preveč
eksperimentiranja. Ce samo
pomislim na Cankarja, na
predstavo, ki sem jo videl v
Ljubljani ... Ne morem se
strinjati s temi novimi prije-
mi, vem pa, da so pri mladih
režiserjjh v današnjem času
nujni. Želim, da bi gledališče
spet postalo to, kar je bilo.
Spominjam se polnih gledali-
ških dvoran, ko smo imeli
petnajst abonmajev: sedem
doma, osem zunaj. To je bil
užitek, ko smo hodili nao-
krog ...
FRANC LAČEN
Dirigent Komornega moškega zbora, predsednik Zveze kul-
turnih organizacij Ptuj, direktor in glaVni urednik Radio-Tedni-
ka. Verjetno še sam ne ve, kaj ga »sili« v vodenje zbora, kaj ga Je
premamilo, da Je ujet v kulturni utrip svojega okolja.
Kje je danes ljubiteljska de-
javnost v ptujski občini?
Franc Lačen: Rekel bi, da
kar visoko, tako po številu
društev kot po pestrosti de-
javnosti. Najštevilnejši so
pevski zbori, v primerjavi s
Slovenijo imamo nadpovpre-
čno razvito folklorno dejav-
nost, z gledališko dejavnostjo
smo v vrhu, smo redka obči-
na, ki ima svojo tamburaško
revijo, imamo tri pihalne
godbe, množična in kakovo-
stna je plesna dejavnost, tak-
šna je tudi likovna dejavnost,
imamo fotoklub, delajo
knjižnice . . .
Ste dirigent zbora, predsed-
nik Zveze kulturnih organiza-
cij, direktor Radio Tednika.
Je to prednost ali tudi dile-
ma?
Franc Lačen: Rekel bi
prednost. V javnem mediju je
človek obveščen o vsem, kar
se dogaja na področju kultu-
re. Morda pa ni najboljše, da
je človek hkrati izvajalec kot
dirigent zbora in predsednik
Zveze kulturnih organizacij.
Prvič zaradi tega, ker je po-
trebno za eno in drugo stvar
veliko časa, in drugič, morda
se lahko kdaj zgodi, da člo-
vek vsega tudi ne vidi s čisto
pravimi očmi.
Dvanajst let že vodite ko-
morni moški zbor. Je to čas,
ko človek pomisli, da bi odne-
hal?
Franc Lačen: Dvanajst let
je lahko dolgo, pa tudi ne.
Ob ljubiteljskem delu se mi
večkrat zastavi vprašanje, ali
je delo z ljubitelji tisto, kar bi
človek želel doseči. Ljubitelja
ni mogoče prisiliti, da pride
na vsako vajo, mnogokrat ni-
maš izbire pri posameznih
glasovih, tudi možnosti za
iskanje ne, še posebej v ptuj-
ski občini, kjer imamo toliko
zborov. Moja navada pa ni,
da bi vabil pevce iz drugi
zborov. Tako velikokrat raz-
mišljam, da bi si človek kdaj
pa kdaj želel delati tudi s
profesionalci. Tako bi lahko
preizkusil tudi svojo umetni-
ško moč, svoje znanje. Zdaj
se še velikokrat lahko izgovo-
riš na pevce, kljub temu da je
v vsakem primeru odvisno
od zborovodje, kakšen je
zvok zbora, intonacija, abso-
lutno podajanje . .. Večkrat
sem si že sam zastavil vpraša-
nje, ali ne bi kazalo prepusti-
ti tega mesta drugemu in
morda bi se za to že odločil,
če bi našel primernega na-
slednika.
Je meja med ljubiteljsko in pro-
fesionalno kulturo le v statusu ali
še kje drugje?
Franc Lačen: Mislim, da gre tu
za več faktorjev. Eden so gotovo
ambicije mentorja, v konkretnem
primeru zborovodja. Drugi fak-
tor so ambicije pevcev in tretji
publika — kaj ta sprejme in česa
ne. Ce ima mentor ambicije, jih
bo s svojim delom želel uresniči-
ti, od zbora bo zahteval redne va-
je, dodatne vaje, izbiro pevcev.
Tu lahko pride do nasprotja, če
pevci nimajo takšnih ambicij,
hudo pa je, če imajo pevci večje
ambicije kot zborovodja. Takrat,
mislim, da je bolje, če se zbor in
zborovodja razideta. Seveda pa
tudi ni prav, če imajo pevci pre-
majhne ambicije, če prihajajo na
vaje samo zaradi tega, da pridejo
v družbo in jim ni pomembno.
da bi se poglobili v delo. Mislim,
da je tisto pravo uskladitev inte-
resov med zborovodjem in pevci
in okusom publike. Ob tem pa
mora nivo rasti.
Je kakovost kriterij po katerem
Zveza kulturnih organizacij fi-
nancira posamezne dejavnosti?
Franc Lačen: Pri dodeljevanju
sredstev društvom imamo običaj-
no tri kriterije. Prva so društva,
ki nas zastopajo zunaj občine in
države; tu je prvi kriterij kako-
vost. Drugi kriterij je množi-
čnost. Od društev zahtevamo, da
vsaj enkrat na leto prikažejo svo-
je dejavnosti. Vendar se zgodi,
zlasti pri zborih, da se nekateri
premalo pripravijo na nastope.
Vendar Zveza kulturnih organi-
zacij društvom zagotavlja denar
le za mentorje, ob jubilejih pa za
kakšne obleke, zavese, reflektor.
Društva imajo kar 120 sekcij in
več ni mogoče dati.
Trenutni kulturni utrip . . .
Franc Lačen: Imamo veliko li-
kovnih razstav, koncerti so bolj
stihijski, gledališče ima abon-
ma ... Ob kulturnem prazniku je
bilo toliko prireditev, da se je že
pojavila dilema kam. Pri načrto-
vanju prireditev bi morali biti
bolj organizirani. Na splošno pa
imam občutek, da je Ptuj pre-
mrtvo mesto, za kar smo krivi sa-
mi. Mislim, da bi, če bi obstoječe
dejavnosti združili, prišli do pro-
gramov. ki bi bili bolj atraktivni
in s tem privlačni ne samo za
Ptuj, ampak tudi za Slovenijo,
tujino. Morali bi imeti »nekaj
več«, zato pa bi potrebovali več
profesionalnih režiserjev, diri-
gentov . . .
Nataša Vodušek
Foto: Martin Ozmec
Franc Lačen
TEDNIK - 5. marec 1992
OGLASI IN OBJAVE - 7
NOGOMET
Aluminij želi
prvo mesto
v nogometnem klubu Alumi-
nij so sredi januaria izvolili novo
vodstvo, v katerem je »mlajša ge-
neracija« nekdanjih nogometa-
šev. Vršilec dolžnosti predsedni-
ka je Danilo Klajnšek, sekretar
Branko Dončec, tehnični vodja
Srečko Bek, člani vodstva pa so
še Borut Loboda, Toni Sešo,
Alojz Vinkler in Rajko Kolarič.
Največ dela imajo trenutno z za-
gotavljanjem pogojev za normal-
no delo vseh ekip in s pripravo
objektov v skladu z novimi krite-
riji NZS.
Člane vodi Stanko Mesarič,
vadi jih kar 22, odigrali pa so že
kar precej prijateljskih tekem.
Tako so v prejšnjem tednu z 2:1
premagali mariborskega Kovi-
narja in v nedeljo avstrijsko eki-
po Gnas s 3:0, če omenimo le
del. Cilj ekipe je prvo mesto v
medobčinski ligi in temu je po-
drejeno vse. Mladinska ekipa va-
di tako kot člani, štirikrat na te-
den, vodi jo Ivan Zaje, želijo pa
ostati v slovenski ligi. V klubu je
tudi 18 kadetov (trener Marjan
Vrabl) in 16 pionirjev (trener
Srečko Vajdič).
Tekmovalna sezona v medob-
činskih ligah se bo začela 21. in
22. marca s polfmalom pokala,
čez teden dni pa začnejo z liga-
škim prvenstvom.
Še to. Ptujsko društvo nogo-
metnih sodnikov bo začelo z za-
četnim tečajem za bodoče sodni-
ke. Vse, ki jih to privlači, vabijo
9, marca ob 18. uri v Muršičevo
7. Predhodne prijave niso po-
trebne.	1. k.
ROKOMET
Trinajsto kolo v slovenski su-
perligi za člane Drave ni bilo
uspešno. Gostovali so v Litiji,
kjer jih je ekipa Presada iz
Šmartnega premagala z 28:25.
Domačini so bili boljši in uspeš-
nejši večji del srečanja in je nji-
hova zmaga zaslužena, čeprav se
je Ptujčanom zagotovo močno
poznala poškodba Sagadina.
I)rava je z enajstimi točkami še
naprej osma, včeraj pa se je v
Ptuju pomerila s Preddvorom. V
soboto tekem v superligi namreč
zaradi reprezentančnih obvezno-
sti ne bo. DRAVA: Koštomaj,
Kramberger 2, Terbuc, Pučko,
Šimac 9, Vugrinec 4, Ramšak 3,
Kelenc 3, Sagadin 2, Hrupič 2,
Pisar, Mlakar.
Mladi igralci Velike Nedelje, s
katerimi znova igrata Mesarec in
Hržič, so v svoji dvorani brez te-
žav s 26:15 premagali slabo eki-
po iz Izole, ki jih razen v začetku
ni prisilila k polni zavzetosti.
Ormožani pa so gostovali v
Krškem in izgubili z 18:19.
Ormož je trenutno v slovenski
ligi deseti. Velika Nedelja pa
enajsta.
V polfinale pionirskega prven-
stva Slovenije so se uvrstili mladi
igralci Velike Nedelje in Ormoža
ter igralke Drave in Velike Nede-
lje.	I. k.
-O
O
S
N
<
■■■ ■
■M ■
tmm m
Sicer soliden vratar Izole v Veliki Nedelji ni imel veliko možnosti
(Foto: I. kotar)
STRELSTVO
Zlata puščica Ludviku Pšajdu
v soboto je bilo občinsko pr-
venstvo v streljanju s serijsko
zračno puško za vse starostne ka-
tegorije. Med člani je zmagal
Ludvik Pšajd iz družine Jožeta
Lacka pred Izidorjem in Andre-
jem Pulko iz SD Turnišče. Pšajd
je hkrati osvojil občinsko Zlato
puščico za to leto. Med članica-
mi je zmagala Kristina Pšajd,
med mladinci Izidor Pulko, med
mladinkami Stanka Vog^rinec,
med pionirji Aleksander Zeljko
in med pionirkami Mojca Gru-
da.
Še končni vrstni red v občinski
ligi: 1. Jože Lacko I 6341, 2. Tur-
nišče I 6339, 3. MIP I 6273, 4.
Agis I 6259, 5. Kidričevo I 6176,
6. Opekar I 5955, 7. Dornava I
5930, 8. Polenšak I 5927, 9. Že-
lezničar 5836, 10. Kidričevo II
5792 krogov, itd.
Posamezniki: I. Ludvik Pšajd
(Jože Lacko) 1650, 2. Stanko Le-
nart (Žel.) 1637, 3. Izidor Pulko
(Tur.) 1628, 4. Andrej Pulko
(Tur.) 1622, 5. Franc Ljubeč
(Kid.) in Danilo Janžekovič
(MIP) 1605 krogov, itd. H. J.
ODBOJKA
Tokrat tesna zmaga
Članice OK Ozon so se tokrat pomerile z mlado ekipo Palome
Branika iz Maribora in tesno zmagale s 3:2. Potem ko so zanesljivo
povedle z 2:0, so v nadaljevanju popustile in gostje so izenačile. V po-
daljšani igri (5. set) pa so kljub začetnemu vodstvu gostij s 5:1 zmaga-
le. V ptujski ekipi se je močno poznala odsotnost kar treh igralk prve
postave (Rajh, Golob in Razboršek).	I. Z.
NAMIZNI TENIS
Druga zmaga
članic, fantje
v vodstvu
Članice namiznoteniškega klu-
ba Petovija so v slovenski super-
ligi drugič zmagale. V osmem ko-
lu so v Ptuju s 7:2 premagale
drugo ekipo ljubljanskega kluba
Kovina. Mlakarjeva je premaga-
la vse tri nasprotnice, po dvakrat
pa sta zmagali Marinkovičeva in
Cerčetova.
V slovenski moški ligi so Ptuj-
čani v gosteh s 5:4 premagali ta-
ko Gorico kot Semedelo in po
spodrsljaju vodilnega Melamina
na Jesenicah (poraz in odvzem
ene točke) prevzeli vodstvo na le-
stvici.	1. k.
Uspešni na
svetovnem pokalu
Slovenska reprezentanca v
streljanju na glinaste golobe v
kategoriji trap je uspešno nasto-
pila na Svetovnem pokalu v Kai-
ru. Osvojila je sedmo mesto in
več kot dostojno predstavila mla-
do državo. Med posamezniki je
bil Tomaž Končan osmi, Rujča-
na Hlupič in Rožmarin pa 32.,
oziroma 29. v konkurenci ,98
strelcev iz 15 držav.
Tako med posamezniki kot
med reprezentancami je zmagala
Skupnost neodvisnih držav, na-
slednje tekmovanje za Svetovni
pokal pa bo čez mesec dni v Me-
hiki.	I. k.
Smrtna nesreča Mitje Kovača,
mladega in uspešnega obrtnika,
pa tudi navdušenega športnika,
je globoko, boleče presunila vse,
ki so ga poznali, teh pa je bilo iz-
jemno veliko. Velika množica
ljudi se je v ponedeljek popold-
ne zbrala na novem ptujskem po-
kopališču v poslednje slovo in je
z njegovimi svojci, ljubimi in
dragimi nemo delila bolečino in
žalost.
Tragična usoda je tako nena-
doma iztrgala Mitjo, polnega ži-
vljenja, smelih načrtov in volje
do dela, do ustvarjanja za člove-
kov napredek. Vse svoje življenje
je hitel, da bi uresničil čimveč
svojih mladostnih sanj, veliko
tvegal, da bi čimveč dosegel, znal
je delati in delo organizirati v
dobro ljudi. Zato je prav, da v
nekaj stavkih prikažemo njegovo
kratko, vendar dela in življenja
polno pot.
Rojenje bil 19. 10. 1961 v Ptu-
ju. Po končani obvezni šoli je
končal še Elektrogospodarsko
šolo v Mariboru in po končani
šoli takoj začel delo pri svojem
očetu, ki je opravljal elektroin-
stalatersko obrt. Obvladal je de-
lo, svoje znanje bogatil s prakso
in prakso dopolnjeval z znanjem.
Ob tem je bil izredno dejaven tu-
di na drugih področjih.
Že kot učenec je rad slikal in
se udejstvoval na likovnem po-
dročju. Najbolj pa ga je privlače-
valo tehnično zahtevno in tudi
nevarno športno udejstvovanje.
Kot mladinec je bil navdušen
motokrosist, postal je član Aero-
kluba Ptuj, opravil vse potrebne
tečaje in izpite. Na valovih Dra-
ve je rad jadral na deski in spret-
nost deskanja učil tudi druge.
Posebno pa se je navduševal za
zmajarstvo in postal član tega
kluba v Mariboru. Ljubil je viši-
ne, užival ob spoznanju, da se je
končno uresničilo tisto, po čemer
so ljudje več tisoč let le hrepene-
li: da bi lahko poleteli kot ptica.
Tudi sam je kot planinski orel
večkrat poletel z vzletišča na vr-
hu Donačke gore.
Pred dobrimi tremi leti mu je
zaradi posledic prometne nesre-
če umrl oče. Prevzel je očetovo
obrt, jo uspešno vodil in razvijal
naprej. Mnogi ljudje v Halozah,
ki jih je prizadela vremenska ka-
tastrofa ali še do takrat niso ime-
li v svojem bornem stanovanju
elektrike, se ga s hvaležnostjo
spominjajo, saj jim je kot najce-
nejši ponudnik uredil električno
napeljavo. Znal se je pogovoriti
z ljudmi, jim iti na roko, če je le
bilo mogoče, zato so ga ljudje tu-
di spoštovali. Znal je organizirati
in voditi delo, veliko lepih načr-
tov je še imel ...
Veliko načrtov je imel tudi na
področju svojega športnega udej-
stvovanja. Pri Aeroklubu Ptuj je
bila ustanovljena zmajevska sek-
cija, želel je, da bi se kar najbolj
razvila, želel je postati motorni
pilot. Želel je še veliko in veliko
bi še bil tudi dosegel, če ne bi
skrivnostna pot usode odločila
drugače. Preuredil in obnovil je
hišo v Trubarjevi 6 v Ptuju, ki
naj bi bila topel dom mladi, sre-
čni družini. V ta dom se je prese-
lil šele pred nekaj meseci, iz tega
doma je v soboto dopoldne odšel
in ni se več vrnil . ..
Živel in delal je hitro, kot da
bi slutil zlo usodo. Mnogim bo
ostal vzornik, s hvaležnostjo in
spoštovanjem se ga bodo spomi-
njali.
F. Fideršek
ilkitdM utsliiik
občin Ormož in Ptuj I v" »ssn oo42-o77ir
KRONOLOŠKO KAZALO
IN REGISTER PREDPISOV TER DRUGIH AKTOV OBJAVUENIH V URADNEM VESTNIKU
OBČIN ORMOŽ IN PTUJ V LETU 1991
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
a) Odloki
Odlok o spremembah Odloka o varstvenih pasovih vodnih vi-
rov v občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda 3/91-10,
32/91 163
Odlok za zagotavljanje sredstev za potrebe na področju
zdravstvenega varstva v občini Ptuj za leto 1991 3/91-11
Odlok o dopolnitvi Odloka o sestavi Izvršnega sveta Skupšči-
ne občme Ptu) 3 '91-12, 25/91-121
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Ptuj
6/91 21
Odlok o davkih občanov v občini Ptuj 6/91-22, 33/91-168
Odlok o proračunu občme Ptuj za leto 1991 7/91-29
Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ptuj
za leto 1990 1 1/91-49
Odlok o zagotavljanju in uporabi sredstev namenjenih za po-
speševanje razvoja občine Ptuj 14/91-59
Odlok o komunalnih taksah v občini Ptuj 14/91-60
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v občini Ptuj 14/91-61
Odlok o spremembi Odloka o sejmih v občini Ptuj 14/91-62
Odlok o spremembi odloka o komunalnih dejavnostih
14/91 63
Odlok o spremembi odloka o organiziranju javnega podjetja
za opravljanje komunalnih dejavnosti 14/91-64
Odlok o občinskih upravnih organih in strokovnih službah
19/91 81, 25/91 122
Odlok o razdruževanju javnega zavoda Zdravstveni center dr.
Jože Potrča Ormož—Ptuj 20/91-89
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj
20/91 90
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Splošna bolnišnica dr.
Jožeta Potrča Ptuj 20/91-91
Odlok o določitvi višine krajevne turistične takse v občini
Ptuj 20/91 92
Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi nalog, ki
|ih od 1 1 1990 začasno opravljajo organi samoupravnih inte-
resnih skupnosti 20/91 93
Odlok o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča občine Ptuj 28/91-136
Odlok o ugotovitvi, katere sestavine prostorskih aktov so v
nasprotju z družbenim planom občine Ptuj za obdobje
1986-1990, dopolnjenim 1991 32/91 162
Odlok o uvedbi agromelioracijskih postopkov na območju ob-
čine Ptuj 33/91-166
Odlok o priznanjih občine Ptuj 33/91-167
Odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Ptuj v
prvem tromesečju 1992 33/91-169
b) Sklepi
Sklep o izvolitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj
3/91-13
Sklep o ustanovitvi komisije za razvoj in sanacijo Dravskega
in Ptujskega polja 4/91-16
Sklep o dopolnitvi sporazuma o izročitvi v upravljanje dra-
vinjski ribiški okoliš, ki sta ga sklenili SO Ptuj in Ribiška druži-
na Lešje-Majšperk 6/91-23
Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi Komisije
Skupščine občine Ptuj za proslave in prireditve 6/91-24
Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in imenovanju Komisije
Skupščine občine Ptuj za raziskavo povojnih množičnih pobo-
jev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti
6/91-25
Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v razpi-
sno komisijo za imenovanje direktorja Delavske univerze Ptuj
6/91-26
Sklep o izvolitvi sodnice za prekrške 6/91-27
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v
svet Zavoda centra za socialno delo Ptuj 14/91-65
Sklep o imenovanju ravnatelja Doma upokojencev Ptuj-Mu-
retinci 14/91-66
Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in pri-
spevkov občanov za leto 1990 19/91-82
Sklep o imenovanju ravnatelja Osnovna šola Cirkovce
19/91-83
Sklep o imenovanju ravnatelja Osnovna šola Maksa Bračiča
Cirkulane 19/91-84
Sklep o imenovanju ravnatelja Osnovna šola Olga Meglič
Ptuj 19/91-85
Sklep o razrešitvi ravnatelja zavoda Dom učencev Ptuj
19/91-86
Sklep o imenovanju ravnatelja zavoda Dom učencev Ptuj
19/91-87
Sklep o razrešitvi člana izvršnega sveta in sekretarja Sekre-
tariata za industrijo in gradbeništvo 19/91-88
Sklep o podelitvi priznanj občine Ptuj 20:01-96
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Centra za socialno
delo Ptuj o preoblikovanju v zavod 21/91-100
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Doma upokojencev
Ptuj Muretinci o preoblikovanju v zavod 21/91-101
Sklep o razrešitvi članov Upravnega odbora sklada za financi-
ranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Ptuj
21/91-102
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Osnovne šole Maksa
Bračiča Cirkulane o preoblikovanju v zavod 21/91-103
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Osnovne šole dr.
Franja Zgeča Oornava o preoblikovanju v zavod 21/91-104
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Osnovne šole Franc
Belšak Gorišniča o preoblikovanju v zavod 21/91-105
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Osnovne šole Slove-
njegoriške čete Juršinci o preoblikovanju v zavod 21/91-106
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Osnovne šole Lesko-
vec pri Ptuju o preoblikovanju v zavod 21/91-107
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Osnovne šole Maj-
šperk o preoblikovanju v zavod 21/91-108
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Osnovne šole Videm
pri Ptuju o preoblikovanju v zavod 21/91-109
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Osnovne šole Olga
Meglič Ptuj o preoblikovanju v zavod 21/91-110.
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Osnovne šole Franc
Osojnik Ptuj o preoblikovanju v zavod 21/91-111
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Osnovne šole Ivan
Spolenak o preoblikovanju v zavod 21/91-112
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu OŠ Bratje Reš Destr-
nik o preoblikovanju v zavod 25/91-123
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu OŠ Bratov Štrafela
Markovci o preoblikovanju v zavod 25/91-124
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu OŠ Cirkovce o preo-
blikovanju v zavod 25/91-125
Sklep o soglasju k spremembi imena Osnovne šole Juršinci
25/91-126
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu OŠ Dr. Ljudevita Piv-
ka Ptuj o preoblikovanju v zavod 25/91-127
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Delavske univerze
Ptuj o preoblikovanju v zavod in k spremembi imena
25/91-128
Sklep o razrešitvi sodnice za prekrške 25/91-129
Sklep o izvolitvi sodnice za prekrške 25/91-130
Sklep o razpisu nadomestnih volitev poslanca v Zbor združe-
nega dela SO Ptuj v volilni enoti 23 25/91-131
Sklep o soglasju k spremembi imena Osnovne šole »Bratje
Reš« Destrnik 28/91-137
Sklep o soglasju k spremembi imena Osnovne šole Tone Žni-
darič Ptuj 28/91-138
8 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
5. marec 1992 - TEDNIK
Ceste, telefoni, kabelska TV,
gasilski dom...
Ob pregledu dela /a lansko leto so člani sveta ormoške krajevne
skupnosti zadovoljno ugotavljali, da je bilo opravljenega veliko dela.
Deloma iz sredstev po pogod-
bah občanov, deloma pa iz zbra-
nih s krajevnim samoprispevkom
so v lanskem letu asfaltirali 6 ki-
lometrov krajevnih cest v Spod-
njih Ključarovcih, na Humu, [>o-
peršicah in v Ormožu. Z izgrad-
njo nove pošte in z najnovejšo
digitalno avtomatsko telefonsko
centralo so se v Ormožu poveča-
le možnosti za širitev telefonske-
ga omrežja. Danes so vsi kraji v
tej krajevni skupnosti povezani s
telefoni. Samo lansko leto so jih
priključili 300, v letošnjem letu
pa jih nameravajo še dodatnih
70.
Veliko sredstev so v lanskem
letu namenili za vzdrževanje že
zgrajenih cestno-komunalnih ob-
jektov, obeh pokopališč in mrli-
ških vež na Humu in v Ormožu
ter vzdrževanje doma kulture.
Mnogo besed je bilo povedanih
o prevzemu doma, kjer je še ved-
no problem zasedenosti stanova-
nja, to pa morajo urediti na or-
moškem izvršnem svetu. Tudi za
njegovo vzdrževanje so v letoš-
njem letu namenili nekoliko več-
ja sredstva.
Ob vsem delu so'se lotili tudi
graditve kabelskega televizijske-
ga sistema; zanj je trenutno oko-
li 380 naročnikov.
Za letošnje leto so se odločili,
da bodo opravili asfaltiranje
manjših odcepov krajevnih cest
v Pavlovcih, Pušencih, Ormožu,
Frankovcih in preplastitev na
Hardeku.
Med večja dela sodi v letoš-
njem letu tudi dokončanje obno-
ve ormoškega doma gasilcev,
kjer sodelujeta kot soinvestitorja
občinska gasilska zveza in Gasil-
sko društvo Ormož. Ker bosta v
gasilskem domu tudi dve stano-
vanji in skladišče (končno!) za
Rdeči križ, želijo, da bi kot soin-
vestitor sodeloval tudi občinski
izvršni svet. Stavba ormoškega
»asilskega društva je zaščitena
cot kulturno zgodovinski spome-
nik, kar bo v marsičem podražilo
gradnjo. Obnovitvena dela že te-
čejo, les za ostrešje že imajo, iz-
brali so že tudi izvajalca del, ra-
čunajo pa, da naj bi bil dom
odprt ob dnevu gasilcev občine
Ormož 22. julija.
Vida Topolovec
Oživljanje ljudskih običajev
Bo že držalo, da so zagnanost,
trma, vztrajnost, volja do dela do-
ma v Halozah. Člani — HO jih je
— Folklornega društva Rožmarin
Dolena so že taki. Lani so, kar so
si »naložili«, tudi uresničili, so
ugotovili na sobotnem občnem
zboru. Pa menijo, da bi lahko na-
redili še več. Premalo so naredili
za izobraževanje članov, za prido-
bivanje novih, šepa še glasbena
spremljava njihovih skupin, zamu-
jajo pri iskanju še ohranjenega
ljudskega izročila na svojem ob-
močju.
V okviru društva delujejo fol-
klorna skupina, odrasla in otro-
ška, zbor ljudskih pevcev in
knjižnica. Za plesalce in pevce
lani ni bilo počitka. Nastopali so
doma, v sosednjih vaseh, v Ruju,
Mariboru. O vsem tem pričajo
številna priznanja v klubskih
prostorih.
Vaje, nastopi, pa spet vaje . . .
Tako folklorna skupina kot zbor
ljudskih pevcev sta svoje nastope
popestrila še s prikazom ljudskih
običajev: predica, piskrovez, kor-
poplet, žetev, mlatev, trije kralji,
fašenk, ded in baba, jurek, mi-
klavževanje .. . Takšen nastop je
bil še posebej odmeven na po-
dročni in republiški reviji ljud-
skih pevcev.
Knjižnica ima premalo knjig,
obnoviti in dopolniti bi bilo tre-
ba temeljno knjižno zalogo. Med
bralci je največ mladih.
Lani so, potem ko se krajani
niso odločili za samoprispevek,
na svoja pleča prevzeli še Dom
krajanov. Vzdrževanje stavbe,
brez katere ni misliti na kakršno-
koli dejavnost v kraju, je strošek,
ki ga komaj zmorejo. Organizira-
jo razne prireditve, delovne akci-
je, da se nabere kakšen dinar za
vzdrževanje, ogrevanje prosto-
rov, za obleke folklornih sku-
pin .. .
O letošnjih načrtih pravi pred-
sednica društva Francka Petro-
vič: »Prva skrb je skrbno gospo-
darjenje in zbiranje denarja, da
bi lahko opremili skupine. Skr-
beli bomo za strokovno izobraže-
vanje mentorjev in za kvalitetne
vaje, po potrebi organizirali tudi
razne tečaje za člane društva. F'ri
plesnih skupinah bo treba zago-
toviti kakovostno glasbeno
spremljavo in dati večji pouda-
rek plesnim venčkom, te pa obo-
gatiti z ljudskimi običaji. Pomla-
diti naše vrste je tudi naloga, ki
nas čaka letos. V knjižnici bo tre-
ba urediti delovni čas in nabaviti
več novih knjig. Sodelovali bo-
mo na vseh domačih prireditvah,
gostovanji pa so odvisna pred-
vsem od denarja.«
NaV
Sestržani zahtevajo boljšo cesto
Krajani Sestrž se že nekaj časa pritožujejo nad slabo vzdrževano
lokalno cesto, ki povezuje Šikole s Ptujsko Goro skozi njihovo obmejno
vas. Odsek je dolg okoli 8 km, makadamska cesta pa je resnično komaj
prevozna z osebnim avtomobilom, saj spominja bolj na poljsko cesto.
Ker pa je to vsakodnevna in edina pot za vsaj 70 delavcev in šolarjev s
tega konca, krajani nikakor ne razumejo, zakaj so pomaknjeni v poza-
bo.
Po nekajkratnih telefonskih
pogovorih in povabilih smo se
sredi prejšnjega tedna odpravili
v Sestrže in k razgovoru povabili
Vojka Mohorka iz Sestrž 67. Ta-
kole je povedal:
»S to cesto imamo Sestržani
velike probleme že nekaj let.
Morda zato, ker meji na občino
Slovenska Bistrica, ker smo na
meji. Najhuje je pozimi, ko je
treba cesto plužiti in posipavati.
tega ne počenja nihče od odgo-
vornih. Ne vem, kolikokrat smo
že intervenirali na Cestnem pod-
jetju in na občini, pa nič. Govori-
li smo z gospodoma Pavlico in z
Roginom, pa nam zatrjujejo, da
so v jeseni navozili dovolj gra-
moza in da je sedaj v redu. Sami
pa' se nikoli niso prepričali, kak-
šno je stanje.
Ce bi imeli gramoz, če bi ga
dobili zastonj, bi si ga sami na-
vozili, pa nam še tega ne zagoto-
vijo. Enkrat so sicer prišli, navo-
zili nekaj tovornjakov ogromne-
ga kamenja in ga nekoliko ra-
zrahljali. To pa je tudi vse.
Bliža se pomlad, zemlja bo
pričela odpuščati in kombinatovi
traktorji bodo spet vsak dan na
naši cesti. To bo obupno. Odlo-
čno zahtevamo, da našo cesto
čimprej ustrezno uredijo. Ne
zahtevamo asfalta, le normalno
prevozno makadamsko cesto že-
limo, sicer bomo prisiljeni nare-
diti opozorilno zaporo. To je že
marsikje pomagalo . . .« ~ OM
Vojko Mohorko: Zapora je že
marsikje pomagala.
Cesta je težko prevozna.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enicrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Voinjakova 5. Ureju-
je uredniiki odbor — odgovornik urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I.
Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.
Sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupno-
sti v svet zavoda Zgodovinski arhiv Ptuj 28/91-139
Sklep o imenovanju predstavnikov Skupščine občine Ptuj v
svet zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj
28/91-141
Sklep o imenovanju predstavnikov Skupščine občine Ptuj v
svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj 28/91-142
Sklep o začasnem pooblastilu za opravljanje funkcije javnega
pravobranilca Javnega pravobranilstva v Ptuju, do izvolitve jav-
nega pravobranilca v Ptuju 33/91-170
Sklep o razrešitvi tajnice Skupščine občine Ptuj 33/91-171
Sklep o razrešitvi sekretarke Družbenopolitičnega zbora
33/91-172
Sklep o imenovanju predstavnikov Skupščine občine Ptuj v
svet Javnega zavoda Radio-tednik Ptuj 33/91-173
L) Družbeni plan, poslovniki, odločbe
Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na melioracij-
skem območju MO 33 Dornava—Mezgovci 6/91-28
Poslovnik Skupščine občine Ptuj 15/91-67
Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi OŠ Tone Žnida-
rič Ptuj 20/91-94
Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi OŠ Franc Osoj-
nik Ptuj 20/91-95
Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990, dopol-
njen 1991 25/91-120
IZVRŠNI SVET • OBČI-
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Sklep o oblikovanju najemnin za poslovne prostore 1/91-2
Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov 1/91-3
Odredba o ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih
kužnih bolezni na območju občine Ptuj 2/91-6
Program obveznih preventivnih ukrepov proti določenim ži-
valskim kužnim boleznim na območju občine Ptuj 2/91-7
Odredba o spremembi odredbe o plačevanju stroškov veteri-
narsko higienske službe v občini Ptuj 4/91-15
Odredba o določitvi območij, kjer je obvezen odvoz komunal-
nih odpadkov v občini Ptuj 11/91-50, 31/91-161
Sklep o poprečni gradbeni ceni stanovanjskih površin v druž-
beni gradnji na območju občine Ptuj 12/91-52
Sklep o imenovanju komisije za oddajanje poslovnih prosto-
rov 12/91-53
Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen
13/91-54
Sklep o povračilu za vodovodne in kanalizacijske priključke
13/91-55
Odredba o določitvi najvišjih cen 15/91-70,
Javni razpis za izvajalce zbiranja, sortiranja in odvažanja ko-
munalnih odpadkov v občini Ptuj 15/91-72
Pravilnik o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sred-
stev namenjenih za pospeševanje razvoja občine Ptuj
16/91-74
Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Združenih lekarn
Ptuj — o preoblikovanju v zavod 17/91-75
Sklep o začasni spremembi prometne ureditve na ožjem ob-
močju mesta Ptuja 17/91-76
Sklep o podaljšanju roka javnega razpisa za izvajalce zbiranja
sortiranja in odvažanja komunalnih odpadkov v občini Ptuj
18/91-79
Sklep o spremembi sklepa o začasni spremembi prometne
ureditve 18/91-80
Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za obvezne ve-
terinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj
20/91-97, 27/91-135
Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in imenovanju članov
strokovnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo 21/91-114
Spremembe in dopolnitve odredbe o razporeditvi delovnega
časa v upravnih organih občine Ptuj in strokovni službi Skupšči-
ne občine Ptuj 22/91-115
Sklep o povečanju vrednosti povračil za priključke na vodo-
vodno omrežje 23/91-117
Spremembe in dopolnitve poslovnika o delu Izvršnega sveta
Skupščine občine Ptuj 23/91-118
Odredba o uskladitvi postavk v bilanci prihodkov in odhod-
kov proračuna občine Ptuj za leto 1991 26/91-133,
32/91-164
Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih
za pridobivanje sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja
občine Ptuj 28/91-144
Odredba o plačevanju stroškov veterinarsko-higienske služ-
be v občini Ptuj 29/91-145
Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta »Grad
Bori« 29/91-146
Sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za podvoz pod
železnico na cesti M/3 v Ptuju 29/91-147
Gnojilni načrt 29/91-148
Odredba o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževal-
na dela na melioracijskih območjih v občini Ptuj za leto 1992
32/91-165
• Odredba o določitvi cen 23/91-116, 26/91-134
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje in uresničevanje plana ekonomskega
razvoja KS Hajdina za srednjeročno obdobje 1990 — 1995
1/91-4
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog od 1/4-1991 do
31/3-1996 v KS Lovrenc na Dravskem polju 2/91-8
Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog v letih
1991 — 1995 v KS Ptujska gora 2/91-9
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje srednjeroinega programa za obdobje
1991-1996 3/91-14
Sklep o razpisu referenduma krajevnega samoprispevka za
izgradnjo in vzdrževanje komunalnih in drugih objektov
4/91-17
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje
srednjeročnega programa za obdobje 1991 — 1996 v KS Lesko-
vec 7/91-30
Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog v letih
1991-1996 v KS Leskovec 7/91-32
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Bo-
ris ZiherI Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta
Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-37
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Bra-
tje Reš Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta
Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-38
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Bu-
dina-Brstje Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti me-
sta Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-39
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS
Franc Osojnik Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za obdobje 1991 — 1996 8/91-40
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Jo-
že Potrč Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta
Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-41
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Ol-
ga Meglič Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti me-
sta Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-42
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS
Spuhlja Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta
Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-43
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za sofinanciranje programskih nalog na območju KS Tur
nišče Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta
Ptuj za obdobje 1991-1996 8/91-44
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka na območju KS Videm pri Ptuju za naselje Soviče—
Dravci 15/91-71
Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka na območju KS Vi
dem pri Ptuju za naselje Soviče—Dravci v obdobju
1991-1996 17/91-77
Poročilo volilne komisije KS Videm pri Ptuju 17/91-78
Sklep o spremembi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispev
ka za sofinanciranje programskih nalog v letih 1991—199E
24/91-119
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Seznam pravno veljavnih kandidatov za nadomestne volitve
delegata v ZZD SO Ptuj v volilni enoti 23 33/91-174
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
a)	Odloki
b)	Sklepi, odločbe, poslovniki
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE
OBČINE ORMOŽ
KRAJEVNE SKUPNOSTI
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
a)	Odloki
b)	Sklepi, odločbe, poslovniki, plan
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE
OBČINE PTUJ
KRAJEVNE SKUPNOSTI
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Odlok o ureditvenem načrtu za del območja Dolga lesa v Or
možu 1/91-1 2/91 — popravek
Odlok o poslovnem času v občini Ormož 5/91 18
Odlok o občinskih upravnih organih in strokovni službi
5/91-19,20/91-99
Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto
1990 5/91-20
Odlok o proračunu občine Ormož za leto 1991 8/91-34,
30/91-149,
Odlok o davkih občanov v občini Ormož 8/91 35
Odlok o določitvi poprečne cene stanovanj in določitvi od
povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaš
čeno stavbno zemljišče v občini Ormož za leto 1991 9/91 45
Odlok o razpisu referenduma za uvedbo občinskega samopri-
spevka 10/91-46
Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka v občini Ormož
10/91-47
Odlok o vzdrževanju čistoče na javnih površinah v občini Or-
mož 15/91-68
Odlok o krajevni taksi v občini Ormož 20/91-98
22/91 — popravek
Odlok o oprostitvi plačila prispevka za zdravstveno varstvo v
občini Ormož 26/91-132
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda na področju splošnoizo-
braževalne knjižničarske dejavnosti in kulturno umetniške de-
javnosti 30/91-150
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda na področju izobraževal
ne dejavnosti odraslih 30/91-151
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda na področju radijske de
javnosti 30/91-152
Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Ivanjkovci — Miklavž pri
Ormožu 30/91-153
Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Ormož 30/91-154
Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Središče ob Dravi
30/91-155
Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Tomaž pri Ormožu
30/91-156
Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Velika Nedelja
30/91-157
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda na področju osnovnega
šolstva s prilagojenim programom 30/91-158
Odlok o ustanovitvi Glasbene šole Ormož 30/91-159
b) Sklepi, odločbe, poslovniki
Poslovnik Skupščine Ormož 31/91-160
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE
OBČINE ORMOŽ
Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih
preiskavah v letu 1991 na območju občine Ormož 2/91 5
Program priprave prostorskih izvedenih aktov občine Ormož,
ki jih bo v skladu z razvojnim programom občine Ormož za ob-
dobje 1991 — 1995 sprejela Skupščina občine Ormož
10/91-48
Sklep o določitvi vrednosti točke kot osnove za ugotovitev
uporabne vrednosti stanovanjskih objektov in poslovnih objek-
tov v občini Ormož po stanju 31. december 1989 in 31 decem-
ber 1990 12/91-51
Odredba o ureditvi cestnega prometa v ožjem središču Ormo-
ža 13/91-56
Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za gra
moznico in ostale površine med Pušenskim potokom in Dravo
(Jurkovec) v občini Ormož 13/91-57
Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov
občanov občine Ormož za leto 1990 13/91-58
Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen
15/91-69, 28/91-143
Odredba o določitvi najvišjih cen 16/91-73, 21/91-113
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo In
vzdrževanje komunalnih In drugih objektov na območju KS Veli-
ka Nedelja 7/91-31
Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za Izgradnjo in vzdrževanje komunalnih In drugih objek-
tov v KS Velika Nedelja 7/91-33
Sklep o razpisu referenduma krajevnega samoprispevka za
izgradnjo In vzdrževanje komunalnih In drugih objektov
4/91-17
ODBOR ZA SOCIALNO
VARSTVENO POMOČ
Prednostna lista za pridobitev stanovanjske pravice na druz
benih stanovanjih, zgrajenih iz sredstev solidarnosti 8/91-36
TEDNIK - marec 1992
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9
Joj, kako je velik
Osrednjo letno ptujsko turistično prireditev, kurentovanje, je Aeroklub Ptuj popestri! z organizacijo 6.
tekmovanja za balonarski pokal Plin butan in posebno ptujsko nagrado. Sad mestom se je v času kurentova-
nja sprehodilo pet balonov, neslišno drsečih skozi popoldansko vreme, ogromnih ptic z majhno košaro in pilo-
tom » njej.
Pokličem ob deveti uri zjutraj
na letališče. »Ne, sedaj so še tu,
na tleh. Pridi okoli dvanajstih,
takrat bo glavno.« Pridem pol
ure prej. »Ja, vidiš. Vzleteli so v
Borovcih, trije, ob desetih. Cilj je
tukaj. Eden je prispel pred krat-
kim, druga dva pa nista mogla in
sta odstopila.^
No, lepa reč. Uro in pol je po-
treboval za pičle tri kilometre,
jaz pa jih nisem fotografirala za
Tednik. Popoldan bo šlo zares.
Leteli bodo nad mestom, nad ku-
rentovanjem. Celo sam grad bo-
do oblegali, saj bo na njem pla-
polal balonček, posebna nagrada
pokrovitelja — Solida, vredna
10.000 SLT. Balonar se mora sa-
mo pripeljati mimo in balonček
odtrgati.
Ob dveh na bencinski črpalki
pri mostu. Gneča popolna, vsi
hitijo v mesto, pustovanje bo
vsak čas na vrhuncu. Mojih balo-
narjev, s katerimi sem tukaj do-
govorjena, nikjer. Rezervna to-
čka — Ptujske toplice. Zares za-
gledam tri avtomobile s prikoli-
cami, na katerih so naložene ko-
šare. To so moji. Nato prideta še
dva in še predsednik AK Otmar
Gaiser, tokrat direktor priredi-
tve. In vodja tekmovanja iz Lju-
bljane Rok Golob in glavni sod-
nik Marko Skubic — Balanca in
člani aerokluba, ki bodo poma-
gali.
Spustili so testni balonček.
Ne, glede na veter Toplice niso
pravo mesto za vzlet. Gremo do
Pinčarjevega mlina. Od tam pa
nekoliko bolj proti turniškemu
gradu. Ura je že pol petih. Sedaj
pa bo.
Glavni as, udeleženec svetov-
nih prvenstev Avi Šorn iz Lju-
bljane, bo napolnil kupolo prvi.
Gre kot blisk. Nad nami zrase
ogromen balon. Še par trenutkov
in Avi je odletel naravnost proti
gradu, pa predsednik AK z njim.
Takoj nato pa še balon Grega Tr-
čka iz Ljubljane, do sedaj vodil-
nega v letošnjih tekmovanjih za
pokal BUTAN. Veter je bil za ve-
likansko balonovo površino do-
kaj močan. Pomočnika, ki bosta
morala dohiteti svoja pilota, sta
se že odpeljala. In jaz za njima.
Na prvi točki, križišču pri
SŠC-ju, izvem, da se je Avi s ku-
polo dotaknil balončka na gra-
du, odtrgati pa ga ni uspel. Veter
je gospodar v zraku in balonarji
se mu morajo ukloniti. Mimogre-
de kaj je najbolj značilno za ba-
lonarja? Da se zna čim bolje
obračati po vetru. Prva balona že
iščeta prostor za pristanek, po-
tem ko je Avi zgrešil prvo in dru-
go točko za 500 metrov, nasled-
nji je vrgel vrečko z rižem 220
metrov od prvega cilja, drugega
pa ni dosegel, saj ga je veter od-
nesel v drugo smer, najboljši ta
dan pa je zgrešil cilj le za 8 me-
trov, kar je odličen rezultat tudi
v svetovnem merilu. Balona na
gradu ni uspel odtrgati nihče.
V tem času se je veter nekoliko
umiril in baloni so odlebdeli nad
grički severozahodno od Ptuja.
Njihovi avtomobili drvijo za nji-
mi, da jih bodo odpeljali na pro-
glasitev rezultatov in podelitev
nagrad na letališče.
Tu izvem, da bodo baloni kra-
sili ptujsko nebo ponovno že čez
mesec dni, balonček na gradu pa
bo vreden dvajset tisočakov.
Milena Zupanič
Najboljši slovenski balonar Avi Šorn s posebnim ventilatorjem polni ba-
lon z zrakom, ki ga bo nato še segrel.
Na tleh ležeči velikan od znotraj; že cez nekaj trenutkov se bo dvignil
pod nebo.
Rezultati 6. tekmovanja za pokal BUTAJS:
1.	Borut Grogl. Klub zmajček U. 8 točk
2.	Mitja Bernard. Klub zmajček IJ. 6 točk
3.	Avi Šorn, Aeroklub U, 5 točk
4.	Grega Trček, Aeroklub U, 4 točke
5.	Samo Cejan, Balonarski klub U. 3 točke
V Sloveniji leti trenutno osem halonov. Tudi v ptujskem A K je bi-
la letos ustanovljena balonarska sekcija; kdaj bodo imeli balon, še
ni znano.
KAKO SE TEKMUJE Z BA-
LONI?
Balon se vedno premika z
vetrom in sicer z isto hitrostjo,
kot jo ima veter. To zahteva
veliko tekmovalčeve natančno-
sti in spretnosti. Piloti morajo
imeti pred poletom vse podat-
ke, tako meteorološke kot na-
vigacijske. Ko prejmejo naloge
— mesto označenih ciljev —
od direktorja tekmovanja, se
prične njihovo mojstrstvo. Na-
logo morajo izpolniti s pomoč-
jo vetrov. Cilj je označen z
ogromnim križem. Tekmovalec
naj bi priletel nad njega in vr-
gel 10 dekagramov težko, z ri-
žem napolnjeno vrečko čim bli-
že središču križa. Oddaljenost
se meri v metrih, ki jih nato
preračunajo v točke. Tekmova-
nje je priznano, če opravijo pi-
loti najmanj tri naloge v dveh
poletih.
\_X
ORFEJČKOV
PRVI MESECNI zmagovalec STOPNIČK
Celjski instrumentalni kvintet
Odvrtel se je prvi krog muzikan-
tov na ORHEJCKOVIH stopničkah
in dobili smo prvega mesečnega
zmagovalca in finalista ORFEJC-
KOVE PARADE Celjski instru-
mentalni kvintet.
CIK bo letos praznoval 25. oble-
tnico delovanja, Mirko ['olutnik,
vodja in harmonikar CIK-a, nam je
povedal, da se ansambel že pridno
pripravlja na jubilej, ki ga bodo
proslavili proti koncu leta, če bodo
finance dovoljevale, pa že prej. O
tem bomo pravi čas poročali.
V ClK-u zraven Mirka pridno vi-
žajo Janez Bezjak (klarinet in sak-
, sofon), trobentar Miran Majcen, za
prijeten ritem skrbita Beno Pečar
— (kitara) in Robi Marzel (bariton,
bas kitara) ter pevca Valerija Skaza
in Franci Pirš. Pred kratkim je Robi
Marzel zabredel med profesionalne
gače je sedaj redni član Slovenske-
ga kvinteta
V decembru je CIK izdal kaseto
z naslovom ZAPOJMO VSI. Pos-
netke so naredili v mariborskem
studiu PIRAMIDA. Producent ka-
sete je Tomaž Tozon, izšla pa je pri
kasetni produkciji RTV Slovenija.
Kot avtor glasbe se pojavlja Mirko
Polutnik, besedila pa so prispevali
Brigita Kobe, Ivan Sivec in Marjan
Stare. Viže, ki so se že priljubile po-
slušalcem, so polka ZAPOJMO
vsi, valCek Car kresne
noci, sanje ljubezni, spre-
hod z baritonom in sre-
čno oCe.
CIK ne miruje, ampak člani že
pripravljajo nove viže, ki bodo te-
matsko vezane na njihov jubilej.
Dvanajstega marca bodo nastopili
v kongresni hiši v GRADCU v so-
sednji Avstriji, konec meseca pa od-
hajajo na Češko — v Prago.
Mnogi ansambli se pritožujejo,
da imajo premalo igranja, CIK pa
se ne pritožuje, saj stari pregovor
pravi: Dober glas seže v deveto vas.
Čestitke Celjskemu instrumental-
nemu kvintetu ob njihovem jubileju
in še na mnoga leta!
Pustne veselice so minile
in sedaj nekateri ansambli
opravljajo inventuro: koliko
so zaslužili, koliko zapravili,
kaj bodo novega kupiti in ka-
terega člana ansambla izgu-
bili. Znan harmonikar S J.
sije že natisnil nove plakate
brez fotografije iz čisto ko-
mercialnega razloga. Ce
imaš na /nakatu samo napis,
lahko že v soboto igra nova
zasedba ansambla. Govori
se, da se kitarist Š. M., čigar
žena več ne prepeva (poje sa-
mo doma), počasi poslavlja
od ansambla S. J. iz čisto
preprostega vzroka — vsem
nam je znana viža Celjskega
instrumentalnega kvinteta če
žena zna, je mož doma.
Zlobni jeziki pa so že nadeli
ansamblu novo ime: J. Š. in
še dva druga.
*
Tudi pri DON JUANU bo
v kratkem prišlo do spre-
membe, katere bo verjetno
najbolj vesela bojša Brendv-
jeva polovica: Don Juan ho
postal .spet pravi moški an-
sambel, saj MOJCA ZOR-
KO odhaja k MOPED SHO-
WV namesto SIMONE VO-
DO PIVEC, kije močno zase-
dena pri ALPSKEM KVIN-
TETU.
glasbenike, a še sedaj priskoči na
pomoč, kadar ga potrebujejo. Dru-
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Napad je najboljša obramba!
Glede na neresnične navedbe v Tedniku dne 20. 2. 1992 v rubriki ZA-
UPNO pojasnjuje markovska opozicija naslednje:
V Markovcih smo resnično zbirali podpise, toda ne za zaprtje DISCO
cluba podjetnega in znamenitega Markovčana, pač pa zahtevamo, da obra-
tuje omenjeni DISCO v času od 22. do 2. ure, kot določa občinski odlok. Že
tedaj smo opozarjali za to pristojne občinske upravne organe, da so postala
naša dvorišča in zelenice stranišča, kar očitno kaže, da so naša kmečka dvo-
rišča bolj čista kot WC-ji znanega gostilničarja. Drugače si namreč ne more-
mo razlagati dejstva, da brhke obiskovalke in obiskovalci te znamenite go-
stilne raje v mrzlih nočeh nastavljajo svoje gole ... na naših dvoriščih kot v
toplih in čistih WC-jih vsem znane markovske osrednje gostilne. Tako torej
nastanejo tisti človeški iztrebki, za katere dolži znameniti gostilničar Mar-
kovčane, namesto da bi poskrbel za sanitarije in parkirne prostore, da obi-
skovalci ne bi posvinjali naših dvorišč in zelenic.
Sicer pa je markovski opoziciji že dolgo znano, da podjetni gostilničar
ne bo izbiral sredstev za to, »da popravi svoj družinski proračun«. V bal-
kanskem stilu, kot smo ga bili vajeni pred nekaj leti, je tudi za tega gostilni-
čarja napad najboljša obramba. Družinski proračun se bo zato povečal, ni
pa mu mar, da sosedje in drugi Markovčani dve noči v tednu prebedijo, na-
slednja dva dneva pa čistijo omenjene odpadke.
Markovska opozicija
Župnijski dom na Selih
Na hitro in brez hrupa je pod
konec lanskega leta ob majhni
cerkvi Sv. družine na Selih zrasla
nova stavba. Mar gre za novona-
stalo župnišče in s tem za novo
župnijo?
»Ne, nikakor,« je odgovoril p.
Emil Križan, župnik videmske
župnije, kamor sodijo tudi Sela.
»Ne gre za novo župnijo, temveč
le za tako-imenovani župnijski
dom, ki bo predvsem namenjen
Verskemu pouku (tukaj ga redno
obiskuje okoli 150 učencev) in
občasnemu bivanju duhovnika.«
Želja, da bi na Selih zgradili
stavbo za te namene, je med ve-
roučitelji tlela že več kot dolgih
dvajset let, vendar se je njeni
uresničitvi vedno kaj postavilo
po robu: ali je bilo premalo de-
narja ali je zmanjkalo volje ali je
upadel pogum ob težko razumlji-
vem birokratskem postopku pri
nabavi potrebne dokumentacije
itd. itd..
»Lani, je nadaljeval župnik
Emil Križan, »pa smo se za grad-
njo odločifi brez vsakega omaho-
vanja in izrazili željo, da nam naj
pri tem pomagajo župljani cele
župnije, kajti Sela sama bi tega
gmotno nikakor ne zmogla!«
In res, želja ni ostala brez od-
ziva. Eni so prispevali denar,
drugi ves potreben les, gramoz,
mivko in prevoz, tako da je bilo
potrebno kupiti le še opeko,
strešnike in cement. Poleg vsega
so se krajani še pridno udeleže-
vali prostovoljnega dela pri grad-
nji, pri čemer so se najbolj izka-
zali prebivalci Sel, Barislavec,
Trnovec, Popovec, Lancove vasi
in Zg. Pristave. Stavba, za katero
je po ideji videmskega župnika
Emila Križana izdelal načrt ma-
riborski arhitekt ing. Franjo Ci-
žek, je sedaj pod streho. Manjka-
jo ji še vse gradbeno pohištvo,
fasada, vodovod in seveda elek-
trična napeljava s priključkom
vred. Kot smo zvedeli, bodo delo
nadaljevali takoj po velikono-
čnih praznikih, pri čemer videm-
sko župnišče kot iniciator in or-
ganizator še vnaprej pričakuje
podporo svojih župljanov.
Besedilo in foto L C.
10 - NEKOČ IN DANES
5. marec 1992 — TEDNIK
))]lsB Življenje sem se mora! dokazovati z delom...((
Težko bi v Slovenski Bistrici našli človeka, ki bi bil bolj navezan na Pohorje, na njegove neskončne goz-
dove, prikupne jase, bistre potoke, na gorski mir, kot je to Avgust Vidmar, ravnatelj slovenjebistriške šole.
\jegova življenjska pot se je pričela pred skoraj 5H leti v Planini pod Šumikoni, v kraju, ki mu še danes
pravijo Bajgot (^ri bogu). Tako nekako kot je bilo njegovo otroštvo tesno povezano s Pohorjem, je potekalo
tudi njegovo službovanje. Ruše, kjer Je bi! kratek čas, Smolnik na Pohorju (nad Rušami), Šmartno na Pohor-
ju, Slovenska Bistrica, pa ponovno Šmartno, Spodnja Polskava in Slovenska Bistrica, zadnjega avgusta letos
bo dopolnil natanko let učiteljevanja oziroma ravnateijevanja. veliko spominov, lepih in žalostnih, pa tudi
trpkih, po katerih ima človek slab občutek vedno, kadar se spomni nanje — za dolg roman in še v nadaljeva-
njih bi lahko bil.
Ko se znajdeš na njegovem
dvorišču, občutiš, da živi tu člo-
vek, ki zna s svojo tenkočutnost-
jo vzpostaviti pravo razmerje z
naravo. Dišeči nor, pohorski gra-
nit, urejen vrt, brajda, ki daje
družini poleti prijetno senco.
Skozi francoska vrata vstopiš v
dnevno sobo, kjer je veliko »av-
torskega delax< hišnega gospo-
darja. Pohištvo, predvsem police
s knjigami so narejene doma.
»Tako se mi zdi, da imam del
Pohorja tu, v tej sobi,« pove vi-
sok, vitek možakar, ki te s prijaz-
nim nasmehom povabi v najbliž-
ji naslonjač.
Radovedne oči nehote poro-
majo po prostoru in se ustavijo
na knjigah. Gustl, kot mu pravijo
prijatelji, pove, da jih je veliko še
v drugi sobi, in doda, da si jih je
največ kupil prav v času, ko je
služboval na Smolniku, na nišje
organizirani šoli, kjer je učil vse
— od prvega do osmega razreda.
Ko razgrinja svoje življenje,
občutim nehote njegovo zadre-
go, ki izvira kdo ve iz česa —
menda tudi iz občutka, da mora
nekomu drugernu pripovedovati
svoje življenje. Žena Marija, tudi
učiteljica, naju z nasmehom po-
sluša. Zgodbo njegovega življe-
nja pozna, vendar ji vedno rada
prisluhne. Otrok — sina Saša in
ičerke Nevenke — ni bilo doma.
Zanimiv je tisti del njegovega
življenja, ko govori o svojem de-
du po materini strani. Pisal se je
Zlodej, bil je prava pohorska po-
sebnost — visok, vzravnan, z
dolgo belo brado in kljub letom
z zdravimi belimi zobmi.
Bil je neke vrste preddelavec
pohorskih drvarjev. Bil je nepi-
smen, vendar je vse podatke o
ljudeh hranil v glavi in s poseb-
nimi znamenji na svoji palici.
Ljudje pravijo, da se pri obraču-
nih ni nikoli zmotil.
Gustlov oče je prišel iz zreške
strani, tudi on je bil gozdni dela-
vec in je med tednom prebival v
drvarski bajti. Tu sta se z materjo
tudi srečala in si ustvarila druži-
no.
Kot otrok se Gustl spomni
vojnega časa. Ker je bil kraj ta-
krat oddaljen od večjih centrov,
je Gustl tudi v šolo pričel hoditi,
ko je bil star že skoraj 10 let. To
je bilo v Šmartnem na Pohorju.
Vendar ni bil povsem nepismen,
ker ga je pisati, brati in računati
doma učila mama, ki je bila edi-
na od Zlodejevih hčera pismena.
Dolgo to šolanje na Šmartnem ni
trajalo, ker je bila v kraju močna
nemška postojanka in so partiza-
ni šolo požgali. Šolanje je nada-
ljeval v Bistrici, kjer pa so učite-
lji ugotovili, da zna več kot ostali
otroci, zato je preskočil dva ra-
zreda. To pa ni bilo nikjer zapi-
sano in je ob koncu vojne bil
uradno še vedno v drugem razre-
du. Po končani nižji gimnaziji se
je vpisal na mariborsko učiteljiš-
če, to pa so tik pred zaključkom
šolanja iz štirirazredne spremeni-
li v petrazredno.
Po vojni je neznano kam izgi-
nil'njegov oče, kot se je v tistih
časih dogodilo z mnogimi ljud-
mi. Zaznamovani so bili tudi
otroci, kar je po svoje vplivalo
Avgust Vidmar
na Gustlovo kasnejšo življenje.
Spominja se prvega letnika učite-
ljišča v Mariboru. To je bil čas,
ko so zaradi nesmiselnih razlo-
gov — denimo, da niso dovolj
ideološko zgrajeni — dijake tudi
tik pred maturo izključevali iz
šole. Prijavil seje v plavalno šolo
na morju in nehote postal »nad-
številen«. Ravnateljica Draga
Humek ga je poklicala k sebi v
pisarno in mu, sicer zelo obzirno
povedala, da je drugih otrok, ki
imajo »družbeno zaslužne star-
še«, dovolj, češ ti pa tako ali ta-
ko nimaš pravega rodovnika. Se-
veda se je odjavil in ob tem v se-
bi z bolečino odprl predalček, ki
so ga drugi — ljudje smo pač ve-
like hudobe — včasih ponovno
odpirali. Kljub temu da je bil 35
let ravnatelj in so ga vedno na to
ali drugo šolo snubili drugi, je
bil vedno bolj ali manj prikrito
preverjan. Prav zaradi tega je
vedno delal več, kot mu je nare-
kovala služba, vedno^se je moral
potrjevati z delom. Žena Marija
30ve, da je šola njegova največja
jubezen, šele potem pridejo na
vrsto drugi.
Ob delu v šoli se je veliko
ukvarjal tudi s kulturo. Mnoge
scene in kulise za dramske upri-
zoritve v Slovenski Bistrici so bi-
le njegove. Tu pa se je nehote
sproščala njegova davna želja,
da bi študiral na likovni akade-
miji. To je želel uresničiti po
končanem učiteljišču, vendar mu
gmotne razmere — umrla mu je
tudi mama — tega niso dovolje-
vale.
Ko ga vprašam po dogodkih,
ki v 35 letih učiteljevanja posebej
izstopajo, je omenil začetek šest-
desetih let, ko je v šolsko kroni-
ko v Šmartnem zapisal, da je od-
šel prvi učenec v srednjo šolo. S
tem se je nehote pričela migraci-
ja mladih ljudi iz tega pohorske-
ga območja. Spominja se tudi,
kako težko se je odločil, da gre
ravnateljevat na Spodnjo Polska-
vq, ker je bil ta kraj povsem dru-
gačen od tistih, ki jih je bil nava-
jen.
Z žalostnim glasom je pove-
dal, da je v 35 letih pokopal se-
dem svojih učencev. Najtežje mu
leži na duši primer s Pragerske-
ga, ko je šolarja stisnil na želez-
niškem prehodu tovornjak in je
moral on to žalostno novico po-
vedati njegovim staršem.
Vedno je rad učil, tudi danes,
kljub temu da ima toliko oddel-
kov na šoli. Bistriška šola je na-
mreč z več kot 1200 učenci daleč
največja. Tako spoznava učence,
jih potem lažje razume, lažje pa
razume tudi učitelje, ki imajo pri
opravljanju svojega odgovorne-
ga dela precejšnje težave.
Preden skleneva pogovor, ne-
hote z žalostjo dodaja, da je v
šolski zbornici čedalje manj uči-
teljev njegovih vrstnikov. Ljudje
odhajajo v zasluženi pokoj, kljub
temu da je potem predvsem pri
učiteljih kos kruha precej tanek.
Tudi sam razmišlja o odhodu
v pokoj. Morda razmišlja, da bo
imel potem več časa za neskon-
čno sprehajanje med pohorskimi
smrekami, po poteh, ki jih pozna
samo on in kjer bo iskal in odkri-
val sledove preteklosti, ki v njem
še vedno burijo domišljijo. Mo-
goče pa si bo zaradi učiteljev in
tudi otrok premisli in še ostal.
Kod ve, kaj bo pri tej odločitvi
prevladalo.
Vida Topolovec
Ministri naj
ostanejo
24. februarja je bila v Ljubljani seja glavnega odbora Demokrat-
ske stranke, na kateri je bila glavna točka dnevnega reda razprava o
predlogu Lojzeta Peterleta, da zahteva odstop treh ministrov, članov
Demokratske stranke: Igorja Bavčarja, dr. Dimitrija Rupla in Jelka
Kacina.
Glavni odbor je sprejel več sklepov; med njimi so najpomemb-
nejši tile:
Demokratska stranka podpira vse tri ministre, saj jim ni mogoče
očitati nestrokovnosti, njihove sposobnosti pa so potrjene. Obsojamo
dejstvo, da bi morali vlado zapustiti zaradi tega, ker so člani Demo-
kratske stranke, menimo pa, da bo morebitna razprava o njihovi za-
menjavi v parlamentu potrdila, da so do sedaj delali dobro, da jim po
strokovni plati ni mogoče ničesar očitati ter se takšni razpravi tudi ne
upiramo.
Predsednik vlade je očitno spregledal dejstvo, da zastopa tudi
program, s katerim je nekdanja koalicija DEMOS zmagala na volit-
vah, ter da je sestavni del tega programa načelo strokovnosti, ne pa
strankarske pripadnosti. Ker so Igor Bavčar, dr. Dimitrij Rupel in Jel-
ko Kacin sposobni ministri, je glavni odbor od njih zahteval, da v vla-
di vztrajajo. Ministri Demokratske stranke so do sedaj delali državot-
vorno in so se pri svojem delu ravno na račun državotvornosti večkrat
odpovedali nabiranju poceni volilnih točk pri zadevah nacionalnega
pomena. Rezultat takšnega dela je tudi dejstvo, da danes živimo v
mednarodno priznani in suvereni državi Republiki Sloveniji.
Demokratska stranka še naprej vztraja pri svojem programu in
sredinski poziciji stranke, menimo pa, da je potrebno težišče odloča-
nja prenesti v parlament. Vlada naj do volitev opravlja le najnujnejše
zadeve ter sprejema najnujnejše ukrepe, zakonodaja, ki jo je nujno
potrebno sprejeti, pa naj se pripravlja v strokovnih skupinah oziroma
komisijah.
Demokratska stranka — Občinski
zbor Ptuj:
Tomaž Neudauer, dipl. iur.
Denacionalizacija na sodišču
(2. nadaljevanje)
Odločba o denacionalizaciji
Po končanem nepravdnem po-
stopku bo za konkretni primer
krajevno pristojna enota Temelj-
nega sodišča (glej čl. 11.—17.
ZNP) izdala odločbo v obliki
sklepa, s katerim bo odločeno o
upravičencu, ki se mu premože-
nje vrača, o obliki in obsegu pre-
moženja, ki se vrača, o zavezan-
cih za izločitev premoženja, o ro-
kih za izpolnitev sklepa, o orga-
nih, ki morajo izvršiti sklep (glej
59. čl. ZD), o stroških postopka.
Sklep o denacionalizaciji se glasi
na ime upravičenca — prejšnje-
ga lastnika premoženja, ki je pre-
šlo v državno last. Če bivši last-
nik premoženja, ki je prešlo v dr-
žavno last, ni upravičenec (glej
tekst pod naslovom Stranke v
postopku, točka 4), pa se dena-
cionalizacija glasi na osebo, ki je
po 12. čl. ZD upravičenec, to je
prejšnjega lastnika zakonec ali
dedič iz prvega dednega reda.
V primeru, ko se sklep o dena-
cionalizaciji glasi na omenjene
upravičence, čeprav so ti umrli
ali bili proglašeni za mrtve, se
denacionalizirano premoženje
da v začasno upravljanje skrbni-
ku za posebne primere. Za take-
ga skrbnika je lahko postavljen
tudi upravičenčev pravni nasled-
nik, če bo svojo pravno nasled-
stvo verjetno izkazal. Začasna
uprava traja, po mojem mnenju,
do končanja zapuščinske razpra-
ve oz. do pravnomočnosti sklepa
o dedovanju denacionalizirane-
ga premoženja.
Pravna sredstva
Zoper sklep o denacionalizaci-
ji imajo stranke pravico do pri-
tožbe na 11.-stopenjsko sodišče
subjektov. Iz enakih razlogov
lahico odredi prenos nepremični-
ne v začasno uporabo upravičen-
cu, če je dejanska in pravna pod-
laga njegove zahteve za vrnitev
nepremičnin verjetno izkazana.
Kdo bo odločal o denacionaliza-
ciji v primerih iz 89. čl. ZD
V 89. čl. ZD je reguliran pri-
mer, ko je upravičencu za dena-
cionalizacijo bilo premoženje
podržavljeno s predp'isi in na na-
do v primerih iz 89. čl. ZD odlo-
čali občinski upravni organi in
posamezna ministrstva ali pa so-
dišča, je odvisen od ugotovitve,
ali je upravičenčevo premoženje
bilo podržavljeno po predpisih
in načinih iz 3. in 4. čl. ZD ali pa
je prešlo v državno last na način,
določen v 5. čl. ZD.
Ali 11. čl. ZD velja tudi za dena-
cionalizacijo premoženja, ki je
prišlo v državno last na način, do-
ločen v 5. čl. ZD
Menim, da se 11. čl. ZD, ki se
glasi: »Če je oseba umrla pred
28/8-1945 (pojasnilo: to je dan
začetka veljave Zakona o drža-
vljanstvu FLRJ) oziroma pred
15/9-1947 (pojasnilo: ta dan je
začelo veljati mednarodna miro-
vna pogodba z Italijo), njeno
premoženje pa je bilo podrža-
vljeno po njeni smrti, se šteje, da
je bilo podržavljeno njenim
pravnim naslednikom, ne glede
na koga se je glasil akt o podrža-
vljenju, če je bilo tem pravnim
naslednikom po 9/5-1945 pri-
znano jugoslovansko državljan-
stvo z zakonom ali mednarodno
pogodbo,« smiselno uporablja
tudi za denacionalizacijo premo-
ženja, ki je prišlo v državno last
na način, določen v 5. čl. ZD, o
čemer sem podrobno pisal že
zgoraj.
(to je višje sodišče). Glede na 2.
odst. 56. člena ZD je zoper sklep
sodišča II. stopnje dovoljena še
revizija na Vrhovno sodišče Slo-
venije.
Začasni sklep
Po 68. čl. ZD lahko tudi pri-
stojna enota temeljnega sodišča
izda zaradi zavarovanja zahtev
za denacionalizacijo premože-
nja, ki je prešlo v državno last na
v 5 čl. ZD opisan način, ali zara-
di drugih tehtnih razlogov sklep,
s katerim odredi, da začasno pre-
povedo razpolaganje z nepremi-
čninami ali delno oziroma po-
polno kapitalsko preoblikovanje
podjetij in drugih gospodarskih
čine, navedene v 3., 4. in 5. čl.
ZD, nato pa je to premoženje
prešlo iz družbene v zasebno
lastnino in to na podlagi špeku-
lativnih oziroma fiktivnih prav-
nih aktov in poslov. V takih pri-
merih je zavezanec za vrnitev
oziroma za odškodnino pravna
oziroma fizična oseba, ki je v ča-
su odločanja v zahtevi za dena-
cionalizacijo lastnik takega pre-
moženja.
V tem členu je torej zapisana
izjema od 3. odst. 16. čl. ZD, ki
določa, da premoženja ni mogo-
če vrniti, če je na njem lastninska
pravica fizičnih ali civilno-prav-
nih oseb.
Odgovor na vprašanje, ali bo-
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
27. nadaljevanje
Tudi tistega dopustnika so
vključili v ta nadomestek pehot-
nega bataljona. Nič mu ni poma-
gal argument, da se kot dopust-
nik mora vrniti v svojo enoto, si-
cer bo kaznovan. Dosegel je le
to, da sva bila skupaj v desetini.
Pripovedoval mi je, da je življe-
nje doma skorej čisto normalno.
O partizanih se nič več ne sliši,
ljudi več ne strašijo z izseljeva-
njem, o vojni govorijo kot o ne-
čem, kar se dogaja nekje da-
leč .. .
Skoraj nisem mogel verjeti, da
je to res. Po tem, kar sem doži-
vljal zadnje dni, se mi je zdelo,
da se podira ves svet. Od tam,
nekje s severovzhodne meje med
Rusijo in Ukrajino, se mi je zde-
la vsa Spodnje Štajerska kot en
sam mali domači kraj, kjer je ži-
vljenje kot v sanjah lepo. Podob-
no je občutil tudi tisti dopustnik,
ki je šele sedaj začel spoznavati
pravo življenje na fronti. Pred
dopustom je bil par mesecev v
strelskih jarkih vzhodno od Har-
kova. Fronta je mirovala, le vča-
sih so se obstreljevali. Mislil je.
da bo tako še naprej, zato se je z
dopusta vrnil, saj tudi doma ni
imel kam iti, nobene zveze ni bi-
lo.
Popoldne je bilo še nekaj voja-
škega drila, da so iz vseh vetrov
zbrane vojake malo disciplinira-
li, bataljon organizacijsko utrdi-
li. Zvečer je bilo treba na pot.
Vso noč smo korakali. Tedaj sem
šele prav spoznal, kako naporno
je biti navaden pešak.
9. avgust
Ko seje zdanilo, je bil prvi po-
čitek v gozdiču ob cesti. Nekateri
so takoj zaspali, toda ne za dol-
go. Začeli so se letalski napadi
— bombardiranje in obstreljeva-
nje vsega, kar je bilo opazno na
cesti, in možnih zaklonišč ali
skrivališč levo in desno. Organi-
zirano korakanje po cesti ni bilo
več možno. Komandujočim pa
se je mudilo naprej, saj bi na-
slednje jutro že morali zasesti
določen odsek na fronti proti
prodirajoči Rdeči armadi. Zato
so iztaknili nekaj navadnih, mo-
čno zdelanih kamionov.
Popoldne, ko so najbrž tudi
sovjetski letalci imeli malo od-
mora, so nas po vodih spravili na
vozila. Odpeljali smo se po tla-
kovani cesti, bila je magistralka
Belgorod-Harkov. L,e enkrat je
morala kolona ustaviti, da smo
poskakali v zaklonišča, a je vse
skupaj minilo brez posledic.
Med vožnjo proti Harkovu mi
je posebno ostal v spominu vi-
sok, nekoliko slok rdečelasec s
činom desetnika. Ne vem, ali je
njegov razum res segal nekoliko
čez rob normale ali pa se je take-
ga kazal namenoma. Stal je sredi
kamiona, za pol glave višji od
ostalih, in začel pridigati kot kak
rdečegardist iz sovjetskega filma.
Smiselno bom poskušal strniti
njegove besede:
»Kameradi! Drvimo proti
usodnemu preobratu te usrane
vojne. Harkov je postal središče
sveta. Kdor bo obdržal Harkov,
ta bo zmagovalec v tej vojni. To
je tudi volja našega-firerja ... In
mi sedaj drvimo v strelske jarke
proti vzhodu, kjer vzhaja krva-
vordeče sonce, da ubranimo
Harkov . . .«
»Drvimo v junaško smrt, moj
ljubi kamerad,« ga je popravil
glas iz ospredja, vendar ga to ni
zmedlo. Se naprej je ponavljal:
»Kdor obdrži Harkov, ta dobi
vojno!«
Z zanimanjem sem ga poslušal
in si mislil, da ima ta zmešani de-
setnik prav, le neposredno ne po-
ve, da ne bodo Nemci tisti, ki bo-
do obdržali Harkov.
ZOPKT V SVOJI ENOTI
Vozili smo se že skozi pred-
mestje Harkova. Promet vojaških
vozil je bil gostejši, zato je tudi
naš transport precej upočasnil
vožnjo. Prispeli smo na Rdeči
trg, ko zagledam na drugi strani
znano vozilo — henšel našega
pionirskega bataljona.
Prijel sem za cev puške, da
sem s kopitom dosegel streho ka-
bine in začel po njej razbijati.
Voznik je ustavil, častnik je po-
gledal iz kabine in rezko vprašal,
kaj je. Moj bataljon, sem zavpil,
skočil s kamiona in stekel čez
prostrani trg. Obnašal sem se kot
izgubljen otrok, ki nenadoma čez
cesto zagleda znan obraz.
Vozilo je bilo sicer iz drugega
voda, vendar je šofer verjel kar
na besedo, da pripadam njim.
Odpeljal me je v štab čete. Med
vožnjo sem ugibal, ali me bodo
postavili pred sodišče, ker sem
kar tri dni ostal zunaj enote.
Upal sem, da se bom že znal pre-
pričevalno zagovarjati. Toda bil
sem prijetno presenečen.
Komandir čete, bil je novi, po
činu samo poročnik, mi je stisnil
roko in celo čestital, da sem se
cel vrnil. Bil sem sedemindvajse-
ti, ki seje vrnil iz tistega kotla pri
Belgorodu. Četa je prej bila po-
polna, štela je 120 mož.
V tretji desetini, kamor sem
spadal, sta bila le dva vojaka, ki
sem ju poznal od prej. V protina-
padu 6. avgusta ju ni bilo. Nekaj
vojakov je prišlo iz okrepitve, ne-
kaj pa iz četrte desetine, ki so jo
začasno ukinili. Med njimi je bil
tudi Slovenec, s katerim se že
prej nisva posebno razumela. Bil
je Heričko, doma nekje pri Mari-
boru, tri leta starejši od mene, po
razgledanosti pa je precej zaosta-
jal, tega pa ni hotel priznati..
Kljub temu sva pozneje precej
tednov delila skupno usodo.
Četni orožar je z razumeva-
njem sprejel moje pojasnilo, da
nisem mogel »rešiti« mitraljeza.
Večnabojno puško, ki sem jo pri-
nesel, sem moral oddati, in dobil
sem novo karabinko. Že tretjo,
čeprav sem bil le dobra dva ted-
na v tej enoti. Prenočevali smo
na vozilih med zidovi napol po-
rušenega mesta.
10. avgust
Zjutraj smo se odpeljali v No-
vo Bavarijo, eno predmestij Har-
kova. Tam je bila cela četa, ki je
štela le za dober vod vojakov,
ves dan zaposlena z miniranjem
širokega cestnega viadukta, spe-
ljanega čez širok pas železniških
tirov bližnje tovorne postaje. Po-
rabili smo čez tono in pol raz-
streliva.
Ponoči je bilo treba miniran
viadukt stražiti — tako zgoraj
kot spodaj. Bil sem na vrsti samo
enkrat po dve uri. Od vzhoda se
je slišalo bobnenje približajoče
se fronte. V zraku je večkrat br-
nelo kako letalo, verjetno izvid-
niško, odvrglo luči na padalih,
da so tako izvidniki videli premi-
ke po tleh. Tako je noč minila
mirno.
11.	avgust
Minirani viadukt je bilo treba
stražiti tudi čez dan. Nedaleč
vstran je še stala nepoškodovana
lesena, z blatom in zdrobljeno
opeko ometana hišica. V njej je-
živela stara ženica sama. Pri tisti
hišici se je utaborila skupina vo-
jakov, ki je stražila most. Starka
je vojakom kuhala čaj, sama je
prispevala vodo in posodo, čaj,
sladkor in rum pa vojaki. Kar
počaščena se je počutila, da so jo
ti grozni »germanski okupanti«
prijazno klicali »matka«.
Ko me je starka prvič zagleda-
la, je stopila k meni in se glasno
začudila: »Oj, tak molodij sal-
dat.« Potem je začela pripovedo-
vati, da je bil tak tudi njen vnuk,
pa so ga rdeči odpeljali in sedaj
bog ve, če še živi. Poskušal sem
se z njo pogovarjati v mešanici
slovanskih jezikov. Zlasti me je
zanimalo, kakšno je bilo tam ži-
vljenje pod rdečimi in kako je
doživljala vojno, saj je Harkov
že trikrat prešel iz rok v roke. Če-
bljala je o dobrih in slabih lju-
deh na eni in drugi strani; oboji
se trudijo, da bi človeku kar naj-
več »sabrali«. Dejansko pa ni
povedala nič konkretnega.
Tako je minil dan in tudi noč
je bila približno enaka prejšnji.
12.	avgust
Dopoldne smo nadaljevali s
stražo pri viaduktu, popoldne
nenadoma komanda, da se je tre-
ba pripraviti na odhod, viadukt
pa bo zletel v zrak!
Dalje prihodnjič
TEDNIK - 5. marec 1992
OGLASI IN OBJAVE - 11
v SADNIH VRTOVIH je vse pogosteje
mogoče najti novo sadno vrsto aktinidijo (ki-
wi). Aktinidija je sicer rastlina subtropskih in
zmernih območij vzhodne Azije in v naših
podnebnih prilikah ne bi mogla uspevati, če
ne bi botanikom uspelo skrižati odpornejših
vrst te sadne rastline. Danes je na voljo že
mnogo sort aktinidije, prilagojenih različnim
podnebnim prilikam, da jih lahko gojimo po-
vsod tam, kjer uspevajo breskve.
Plodovi aktinidije so v prehrani izredno
cenjena sadna vrsta z nizkokaloričnimi slad-
korji, prijetnimi kislinami, mineralnimi in
drugimi snovmi, pomembnimi za zdravo pre-
hrano. Aktinidijo posebno priporočajo pri
dietični hrani, saj vsebuje nekajkrat več fos-
forja, železa in kalcija kot jabolko. Najbolj
bogata je z vitamini A, Bi, B2, C in drugimi.
C vitamina vsebuje aktinidija do 15-krat več
kot jabolko.
Gojitev aktinidije ni posebno zahtevna,
vendarle moramo upoštevati nekatere njene
posebnosti pri vzgoji, negi in obdelavi. Akti-
nidija je vzpenjalka in, razvije številne dolge
mladike, ki se vzpenjajo in ovijajo okoli opo-
re. Ker raste in razvija plodove kot vinska tr-
ta na mladikah, ki izraščajo iz dvoletnega le-
sa, jo tudi vzgajamo in režemo podobno kot
vinsko trto. Režemo pozimi, ko je rastlina še
v fazi zimskega mirovanja, vsaj mesec dni
pred brstenjem. Prepozna rez aktinidije pov-
zroči prekomerno solzenje in prevelike izgUT
be hranilnih snovi. Z zimsko rezjo najprej
odstranimo tretjino izrojenih vej oziroma
kordonov z rozgami, saj mora ves rodni les
biti v treh letih v celoti obnovljen, nato izre-
žemo vse poškodovane, preštevilne in prego-
ste rozge. Enoletne rodne rozge prikrajšamo
V vrtu
na 2 do 3 očesa nad zadnjim kolencem, kjer
so v prejšnjem letu viseli plodovi.
Aktinidija je enodomna enospolna sadna
rastlina, kar pomeni, da so na eni rastlini sa-
mo moški cvetovi, na drugi pa ženski. Te
oplojevalne razmere moramo pri sajenju
upoštevati.
V OKRASNEM VRTU marca, ko tla več
ne zmrzujejo, trajnicam, ki smo jih zavarova-
li pred zimsko zmrzaljo, zimsko odejo odstra-
nimo ali pa vsaj zrahljamo. Rastline se pod
odejo prično razvijati. Zaradi pomanjkanja
sončne svetlobe se v listih ne tvori listno zele-
nilo, rastline ostanejo bledikave in neutrjene
za zunanje vremenske razmere ter izrecno
občutljive za nižje, zlasti nočne temperature.
Pri odkrivanju, zračenju in pri spomladanski
obdelavi rastlin, ki smo jih zavarovali pred
zimsko zmrzaljo, moramo biti posebej pozor-
ni na brste ali pa tudi že mlade poganjke, ki
so izredno občutljivi, krhki in lomljivi.
Za setev okrasnih enoletnic na prosto je še
čas. Sejemo jih šele v drugi polovici aprila,
ko se zemlja toliko ogreje, da je mogoča kali-
tev semen. Dišeči grahor je pri tem izjema,
saj za mraz ni občutljiv in ga na prosto lahko
sejemo že marca.
Dišeči grahor je cenjena enoletna okrasna
strožnica, ki obilo cveti vse leto tja do jesen-
skega mrazovja. Je zelo primerna spenjalka
za pokrivanje ograj in senčnic. Sejemo ga v
globoko obdelano in humozno zemljo, ven-
dar ne več let zapovrstjo na isto mesto, ker ne
prenaša utrujenosti zemlje. Če pa ga želimo
ali moramo sejati na isto mesto, zemljo v ko-
ličini vsebine ene samokolnice zamenjamo.
Škoda, da v ZELENJAVNIH VRTOVIH
vse manj gojimo bob. Bob je med stročnica-
mi najskromnejša vrtnina in mu ustreza vsa-
ka zemlja ne glede na njeno lego. Nekoč zelo
razširjeno stročnico sta spodrinila krompir in
fižol. Njegova uporabnost je vsestranska: ze-
lena, nedozorela zrna uporabljamo za priku-
he, zrela enako kot grah in fižol, zelo dober
pa je tudi za pripravo močnika. Zrnje ima iz-
redno sposobnost hrambe pet in več let'—
v navadnih prostorih, kar je pomembno za iz-
redne razmere. Bob je odlična poljščina za
zeleni podor, zato ga sejemo tam, kjer nam je
onemogočeno gnojenje s hlevskim gnojem.
Sejemo ga marca, saj prenese do — 8°C, v
razdalji 20 cm v vrsti in 50 do 60 cm med vr-
stami ter 6 do 10 cm globoko. FVed setvijo se-
mena en dan namakamo, da nabrekne. F*ov-
prečna rastna doba traja 14 do 16 tednov. Po-
sevek, dokler površine ne prekrije, skrbno
okopljemo in oplevemo, zrnje pa bo kakovo-
stno, če posevek pognojimo s kalijevimi gno-
jili.
Ker bob lade napadajo črne listne uši,
rastline vršičkamo, ko nastavijo stroke, da na
mladih vršičkih preprečimo napad listnih uši.
Žal trgovine z zelenjavnimi semeni s seme-
nom boba ne razpolagajo, mogoče pa ga bo
najti na tržnici.
• • •
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in
saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista,
od 5. do 8., 14. in 15. marca, zaradi podzem-
nih plodov 2. in od 10. do 12. marca, zaradi
nadzemnih plodov 8. in 9. marca ter zaradi
cvea in zdravilna zelišča od 3. do 5. in od 12.
do 14. marca.
Miran Glušič, ing. agr.
Doher den. Joj, čista sen daj vničeni od totega fašenka. Saj vete, kak Je. če hi
rade store kosti mlode bile. Celi tjeden sen po našen Suhen bregu rušo guna, v ne-
delo pa še na Ptuji skoka. Če hi meja med nogami kilometerštevec, hi vena pokoza.
da sen provi maratonec kak naš ptujski Mirko Vindiš. Saj ven, kaj hi moja Mica oh
v.sen ten rekla, pa van nemo poveda. Lehko si samo mislite, da s kilometer števcon
med nogami ne hi bila zadovoljna. Joj, kak ste pokvarjeni, če tisto mislite, kaj si jaz
ne mislin . . . Moren pa mojo Mico pohvaliti, saj Je takšne krofe spekla. da hi Jih še
engelci Jeli, če hi zohe meli. Pa saj tudi Jaz neman več dosti zohi in me že zoho-
zdravniška policija lovi. S frizersko policijo neman več problemov, saj sen že čisto
plešasti in hon zaj odprja na svoji glovi aerodrom za muhe. Mon pa pri ten proble-
me, .saj mi zvezna uprava za letalstvo .še neje dovolenja izdola. pa tudi bivša JA mi
grozi, da mi hode letališče mitraljirala. S toga si preveč ne delan problemov, saj še
tudi ta provi mariborski aerodrom neJe odprl in nad nJim samo ta provi ftiči lečejo,
tisti železni pa .še ne.
Pa še to vam moren povedali, da sma to ovokrol kak ta prova zadružnika z
gorico na en kol in njivo na eno hrozdo bila z Mico na ohčnen zhori ptujske kmetij-
ske zadruge. Ful fajn smo se meli. dvorana pa Je hla tudi tak puna. ke med pleson
sploh nesen veda. po kerih nogah hodin. Plesa sen tudi z eno gospodično, ki neje bi-
la kmetica. Prav po moško sen Ji skoča na nogo. una pa mi Je rekla: »Kmet frda-
mani. po nogah mi hodiš...« Jaz pa nazaj: »Oprostile, gospodična, kmet pa je leh-
ko kravi na nogo stopi...« Ha. ha. ha. pa je hlo fertik plesa ...
Te pa srečno do drugega tjedna. Dobro se mejte in mi kokšno pismo napišite.
Vas lepo pozdrovla Vaš LUJZEK.
Porod (kotitev) pri mačkah
Čeprav je povprečna dolžina mačje brejosti 65
dni, se porod lahko začne kadarkoli, teden dni
prej ali kak teden kasneje. Mladiči, ki se rodijo
pred 58 dnevom, so navadno mrtvi ali zelo šibki in
veljajo za izvržene. Mladiči, ki pa se rodijo po 71.
dnevu, so navadno večji od normalnih in utegnejo
biti mrtvi. Ob rojstvu je mladiček dolg 11 do 15 cm
in tehta 70 do 135 gramov.
Porod je ponavadi brez težav, tako da muca ne
potrebuje pomoči gospodarja ali veterinarja. Za
carski rez se veterinar odloči okrog 63. dneva bre-
josti ali ko se začne prvi stadij poroda.
Prvi stadij poroda traja do 6 ur in se začne, ko
se maternični vrat odpre in iz maternice vstopi
vanj »klin« plodnih ovojnic. Ko se to zgodi, neho-
teni krči materničnih mišic začnejo mladičevo pot
v zunanji svet.
Drugi stadij poroda naj bi trajal 10—30 min in
ne več kot 90 minut. Začne se, ko prihajajoči plod
s svojimi ovojnicami stimulira mater, da pomaga
nekaterim materničnim krčem s hotenimi kontrak-
cijami trebušnih mišic ali pa z napenjanjem.
Tretji stadij poroda je, ko mladič pride na dan;
takrat mu hitro sledi izločanje ovojnic iz postelji-
ce. Porod vsakega mladiča je porod zase z vsemi
tremi stadiji.
Kakor hitro se mladič rodi, ga začne samica li-
zati in pregrizne popkovino 2 —4 cm od popka.
Ko je poroda konec, smo na vrsti mi. Takoj za-
menjajmo nastilj in poskrbimo za visokovredno,
uravnoteženo prehrano. Skrbimo, da mačka dobi
dnevno 200 mg kalcijevega laktata, kalcijevega
glukonata ali sterilizirane kostne moke. Hrani do-
dajajmo vsak dan multivitaminski tonik. Po poro-
du se mačkin tek ponavadi poveča, da lahko pro-
izvaja zadosti mleka. Ce so mačice nemirne, ne-
prestano cvilijo in se ne obešajo na seske po vrsti,
je nekaj narobe s količino mačjega mleka. Vedeti
moramo tudi to, da mačka ne da od sebe mleka, če
je vznemirjena, neizkušena ali nima dovolj hormo-
nov. Zato muce, ko hrani mladičke, nikoli ne vzne-
mirjajmo.
Morda, dragi bralci člankov o psih in mucah,
niste dobili vseh odgovorov, ki vas zanimajo. Če
imate morda še kakšna vprašanja, lahko pišete na
Tednik ali pa pokličete SALON ZA PSE IN MU-
CE, telefon 775-629. Vaših vprašanj bom vesela.
Branka Kosenburger,
dipl. veterinarka
12 - TV SPOREDI
5. marec 1992 - TEDNIK
TEDNIK - 5. marec 1992
OGLASI IN OBJAVE - 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
5. marec 1992 - TEDNIK
Najmlajši kot se šika
Odveč je ponavljati, da je življenje
odvisno predvsem od vzgoje otrok, ven-
dar če bi na vseh osnovnih šolah pusto-
vali tako, kot so torkovo dopoldne na
Vidmu, ptujsko pustovanje zagotovo ne
bi imelo nikoli težav s kadri.
Ponedeljek so v OS Videm namenili
17 aktivnostim, ki so se v glavnem doti-
kale pustnih običajev. Učenci so pod
vodstvom učiteljev in mentorjev pekli
krofe, izdelovali pustne obleke, maske,
imeli tečaj pustnega šminkanja, frizira-
nja, poročanja o uogodkih ... V torek
so se sredi Vidma krajanom predstavili
pokači, piceki, ruše, vile, orači, lukarji,
kurenti in druge maske, ki so v tem oko-
lju v navadi.
McZ
Podmladek je več vreden kot posladek.
Tudi učitelji sporočajo.
Kupite luk, meni se mudi na cug!
Tradicija znova pri koreninah
Tisti pravi pustni torek, ko se
domala vseh poloti posebno sta-
nje nebrzdane veselosti, k sreči
še vedno poznajo tudi v Cirkov-
cah. Tega dne pride na piano
vse, kar še miga, hodi in gre, sta-
ro, mlado, zdravo, pa tudi »na-
spol boleno«. Vendar je bil to-
krat odziv manjši, kot je bilo pri-
čakovati. Ponekod v večjih sku-
pinah pa tudi posamič so se Cir-
kovčani bolj na redko postavili
ob rob ceste, ki vodi skozi vas,
da bi spremljali prvič organizira-
no pustno povorko, v kateri je
osrednje in častno mesto pripad-
lo »njihovim« ploharjem.
To je skupina, ki z vleko ploha
< slamnatim ženinom z joka-
njem, stokanjem in zasmehova-
njem ponazarja grajo na račun
vseh tistih vaških deklet, ki jim
je, bodisi zaradi izbirčnosti,
prevzetnosti ali ošabnosti, spod-
letela poroka v predpustnem ča-
su.
Povorki, ki se je pričela pred
šolo, je načelovala velika skupi-
na maskiranih osnovnošolcev,
sledila sta kurenta, plesalci s
Poljske, ploharji in »modre čela-
de« v dveh fičotih. Ustavili so se
na večjem prostoru pred gostil-
no, kjer je cirkovška folklorna
skupina s ploharji vred izvedla
svoj program.
Besedilo in >liki: K
Koščki razžaganega ploha so za dekleta, da bi se čimprej poročila.
Plesalci folklorne skupine Cirkovce plešejo za rodovitnost.
w
Se tri pustne
Projekt Pokrajinskega muzeja Ptuj je z razstavo Maske zagotovo pri-
jetno poživil že skoraj uokvirjene pustne dogodke na ptujskem. (Foto:
Kosi.)
Modre čelade na Ptuju; komandant ptujskih godbenikov prof. Tone
Horvat ni okleval pred odgovorno nalogo. (Foto: M. Ozmec.)
Plešoča skupina študentov iz Podlaske na Poljskem je prišla od najdlje.
(Foto: M. ()zmec.)
Šiviljstvo Vesna
25. februarja je v starem delu
hotela Ormož (tam, kjer so imele
pred leti svoj prostor SIS družbe-
nih dejavnosti) odprla šiviljsko
delavnico Vesna J a ušovec-Petro-
vič iz Ormoža.
V Ormož se je preselila skoraj
pred osmimi leti iz Niša, kjer je
končala srednjo glasbeno šolo.
Preden se je poročila in odšla v
Slovenijo, je opravila tečaj za
konfekcionarje in tako (sama
pravi, da za vedno) zamenjala
klavir za šivalni stroj. Glasba je
zanjo sedaj že nekje daleč, njena
prihodnost, tako trdno upa, pa je
šivanje. Sedaj preizkuša teren. K
njej trenutno prihajajo samo še
znanci; upa, da bodo prišli tudi
drugi, saj je konfekcija za marsi-
kateri žep že dolgo časa predra-
ga, cene šivanja pri Vesni, tako
zatrjuje, pa so prej nizke kot vi-
soke. Šiva vse, od otroških hlač
do moških suknjičev, še posebej
pa je poudarila, da bo šivala za
močnejše postave, ker je zanje
težko dobiti primerno konfekci-
jo.
Strankam je na voljo vsak dan
razen nedelje med 13. in 16. uro.
Vida Topolovec
Vesna upa, da bodo stranke priha-
jale.
TEDNIK - 5. marec 1992
OGLASI IN OBJAVE - 15
Uspel ormoški fašenski karneval
Lepo in sončno vreme je na le-
tošnji ormoški fašenski karneval
privabilo preko 5000 obiskoval-
cev, ki so se kljub turobnim časom
od srca nasmejali skupinam, ki so
prišle od blizu in daleč. Skoraj
vsak drugi obiskovalec je bil ma-
skiran. Med maskami jih je bilo
nekaj s Peterletovo podobo.
Že od dopoldanskih ur dalje je
bilo na ormoških ulicah opaziti
posebno vzdušje, ki so ga po svo-
je popestrili malčki ormoškega
vrtca, vsi našemljeni in dobre vo-
lje. Kmalu so se jim pridružili še
učenci osnovne šole Stanka Vra-
za, ki so z bobni priropotali celo
v občinsko hišo. Pravo otroško
karnevalsko revijo pa so pripra-
vili pred svojo šolo na Hardeku
tudi učenci ormnoške osnovne
šole, ki so se kasneje znašli tudi v
karnevalski povorki.
Obiskovalci so nestrpno čakali
sporočila posameznih karneval-
skih skupin, jih po svoje komen-
tirali in nagradili s ploskanjem,
pa naj je šlo za domačo pevsko
družbo ormoških kulturnih svo-
bodnjakov, gradnjo ormoške te-
lovadnice, ki je na tapeti že ne-
kaj let ali pa mogoče zasebni kli-
niki, ki so jo prikazali vinograd-
niki iz Litmerka. Iz Železnih dve-
ri je prišla celo skupina za »oži-
vljanje slovenskega gospodar-
stva«. Hardeška skupina, ki v or-
moškem fašenskem karnevalu
sodeluje vsa leta, se je spomnila
časov, ko smo vsi še lahko hodili
na morje. Salve smeha so bile ob
boksu v skupščini, kjer sta se za
oblast boksala Peterle in Voljč.
Letos ni manjkalo skupine iz Lo-
vrečana, ki je na ormoški fašenk
prišla kljub državni meji, ali pa
tistih iz Markovec, Muretinc,
Moškajnc in celo šmučarjev iz
Prekmurja. Izven konkurence so
sodelovali tudi razni »komunal-
ni delavci«, ki so spretno in hitro
vrteli metlo ter tu in tam pometli
še kakšnega obiskovalca. Skoraj
bi pozabili omeniti skupino
učenk osnovne šolke Ormož, ki
so bile lepo urejene, predstavlja-
le pa so karte.
Brez zloveščega pozvanjanja
kurentovih zvoncev ne bi bil fa-
šenski karneval to, kar vedno je,
samo, da jim je bilo letos pod
težkim kožuhom presneto vroče,
pa še poskakovati so morali hi-
tro. Sklepni del celotne priredi-
tve, ki jo je pričel s poskočnimi
vižami ormoški pihalni orkester,
je bila fašenska modna revija za
vse postave, staro in mlado, za
vse poklice, celo za občinske in
republiške poslance.
Stroga ocenjevalna komisija si
je ob mimohodu pridno zapiso-
vala ocene, jih je največ prisodi-
la skupini iz Dobrave.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Malčki iz ormoškega vrtca so naredili prijetno vzdušje že v dopoldan-
skih urah
Litmerški vinogradniki in njihova zasebna klinika.
Strmoglavil zmajar Mitja Kovač
Na letališču v Mošltanjcih zaradi ohranitve trenaže tudi pozimi
vsako soboto letijo. Tudi tokrat se je zbralo lepo število pilotov, ki pa so
se dogovorili, da zaradi odsotnosti upravnika Vilija Tomašiča ne bodo
izvajali nobene aktivnosti. Le zmajarji so nekoliko svobodnejši. Potem
ko so trije prileteli iz Maribora, se je Ptujčan Mitja Kovač odločil pole-
teti z enim od prispelih motornih zmajev. Že nekaj minut kasneje se je
zaslišal pok in prisotni so zgroženo opazovali strmoglavijanje zmaja.
Kot trdijo očividci, je Mitja
poskušal izvesti letalsko akroba-
cijo, najbrž luping, pri čemer pa
je po vsej verjetnosti zaradi pre-
majhne hitrosti izgubil oblast
nad plovilom. Ali je že v tistem
trenutku, približno 500 metrov
visoko, prišlo do poškodbe zma-
jeve konstrukcije ali pa se je to
zgodilo šele kasneje, ko so videli,
da je odpadel del plovila, je tež-
ko reči. Natančen vzrok nesreče
raziskuje komisija republiške
uprave za zračno plovbo. Dej-
stvo je, da je tridesetletni Mitja,
doma iz Trubarjeve ulice 9 v Ptu-
ju, v ploščatem hrbtnem kovitu
strmoglavljal do višine kakšnih
200 metrov, nato pa v razmero-
ma stabilnem vrtenju padel na
njivo na levem bregu Pesnice,
nekaj sto metrov oddaljeno od
letališke vzletne steze. Eden iz-
med članov aerokluba se je z av-
tom takoj odpeljal do Pesnice, jo
prebredel in bil tako na mestu
nesreče le kakšno minuto po
padcu. Nesrečnemu zmajarju žal
ni mogel pomagati. Mitja je pod-
legel poškodbam med prevozom
v bolnišnico.
Mitja Kovač ni bil novinec na
letališču. Prvič se je vključil v
Aeroklub Ptuj že leta 1978, ko je
obiskoval padalski tečaj. Takrat
je odstopil, vendar je želja po
zraku tlela v njem naprej. Pričel
se je zanimati za zmajarstvo.
Pred petimi leti je opravil tečaj
za prostoletečega zmajarja v
okviru mariborskega zmajarske-
ga kluba. S prostoletečimi zmaji
je naletel dobrih 100 ur in se
udeleževal tudi tekmovanj. Pred
dvema letoma je pričel leteti še z
motornimi zmaji, na katerih je
do sobote naletel skoraj 150 ur.
Letalske akrobacije so izziv za
vsakega letalca in to so bile tudi
za Mitja. Njegov zmaj za akroba-
cije ni bil primeren. Zanj usodni
zmaj tipa Cromos 12 ima nekoli-
ko manjšo površino krila, zato je
hitrejši in bolj okreten. Kljub ve-
likim željam, ki jih gojijo tudi
drugi zmajarji, strokovnjaki le-
talske akrobacije z zmaji odsve-
tujejo, saj na našem celotnem
območju (bivšem jugoslovan-
skem) ni urejen niti sistem os-
novnega šolanja za motorne
zmaje, kaj šele šolanje akrobacij.
Prav tako za zmajarstvo ni dode-
lan pravilnik za letenje, ki pred-
pisuje dovoljene načine letenja,
odnos pilotov do letaliških kon-
trol itd. Absurdno v Mitjevem
primeru je, da je imel vse svoje
zmaje opremljene z reševalnim
padalom, izposojeni pa ga ni
imel.
Posebna komisija bo raziskala vzrok padca. (Foto B. Vugrinec, Večer)
Kulturni križemkražem
VELIKA NEDELJA • V soboto, 7. marca, ob
19. uri se bodo domačemu občinstvu z Molliero-
vim SKOPUHOM predstavili člani starejše gleda-
liške skupine Prosvetnega društva Simona Gregor-
čiča.
OBREŽ • 7. marca ob 19. uri bo v domu kultu-
re potekal festival družinske kulture, na katerega
so vabljene družine, ki se kot celote ukvarjajo s ka-
tero od kulturnih dejavnosti.
PTUJ - I. • V četrtek, 5. marca — torej danes
— je srečanje otroških gledaliških in kulturnih
skupin ter plesnih skupin. Mladi so v gledališču
od 9. do 15. ure.
PTUJ — 11. • Jutri, v petek, 6. marca, pripra-
vlja najmlajša skupina Gledališča DPD Svoboda,
Stopinjice, premiero igrice Kam pa kam, Snegulj-
čica. Avtorica in režiserka: Nevenka Samobor.
PTUJ " m. • 9. marca ob 19.30 bo premierno
izvedel delo F. G. Lorce Publika Teater III DPD
Svoboda. Režija: Branka Bezeljak Glazer.
PTUJ - IV. • V torek, 10. marca, bo popoldne
ob 16. za mladinski in zvečer ob 19.30 za večerni
abonma nastopilo Slovensko mladinsko gledališče
iz Ljubljane z Nočjo gostov Petra Weissa. Režija:
Vito Taufer.
IRCKNJE
OB PRKHlIKVANJt
Po Ormoški cesti v Ptuju je v
sredo, 26. februarja, ob 23.35 vo-
zil osebni avto Stanislav Ranil iz
Sobetincev 32. V bližini hiše Or-
moška 65 je začel prehitevati to-
vornjak, takrat pa mu je nasproti
pripeljal osebni avto nemške re-
gistracije, ki ga je vozil Darko
Mumlek iz Maribora. Avtomobi-
la sta trčila, pri tem je bil Stani-
slav Ranfl hudo ranjen in so ga
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Da bi ugotovili vse okolnosti, ki
so privedle do trčenja, so polici-
sti pozvali voznika tovornjaka, ki
je bil priča trčenja in je potem
odpeljal naprej, da se jim oglasi.
PRI PREHITEVANJU
TRČIL V TRAKTOR
V četrtek, 27. februarja, ob 12.
uri je po magistralni cesti od Or-
moža proti Ptuju vozil osebni av-
to švicarske registracije Darko
Modrinjak iz Grab 40, KS Sre-
dišče ob Dravi. Za naseljem
Strelci je začel prehitevati trak-
tor, ki ga je vozil Mirko Slana iz
Prvencev 23, KS Markovci. Iz
neugotovljenega vzroka je oseb-
ni avto trčil v traktor. Pri tem so
se poškodovali sopotniki v oseb-
nem avtomobilu: huje ranjen je
bil Drago Modrinjak iz Grab 40,
lažje pa Valerija Modrinjak iz
Gerečje vasi 6 a, Dušanka Gre-
gorič iz Vukovanca pri Čakovcu
j in Franc Modrinjak iz Grab 40.
i Prepeljali so jih v ptujsko bolniš-
nico.
KOLESAR PADEL
IN SE HUDO RANIL
Po lokalni cesti skozi naselje
Kicar se je v četrtek, 27. februar-
ja, peljal s kolesom Dušan Per-
ger z Ziherlove pl. 1 v Ptuju.
Med vožnjo je zapeljal na desno
bankino, zgubil ravnotežje in pa-
del po cestišču. Hudo ranjenega
so prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
NEZGODA PRI DELU
Štefan Pušaver iz Slovenske
Bistrice, delavec Monterja iz
Poljčan, je padel s 3,9 metra vi-
sokega premičnega odra na as-
falt in se hudo ranil. Nezgoda se
je zgodila pri postavljanju nad-
strešnice na mejnem prehodu v
Imenem, občina Šmarje pri Jel-
šah.
SOPOTNICA UMRLA
NA KRAJU NEZGODE
Po magistralni cesti od Gru-
škovja proti Podlehniku se je v
peteic, 28. februarja, ob 17.35 pe-
ljal z osebnim avtomobilom Du-
šan Tusulin iz Maribora. V bla-
gem levem ovinku v naselju Sta-
nošina je zapeljal na desno bah-
kino, zato je sunkovito zavil v le-
vo. Pri tem vozila ni obvladal;
zapeljal je na nasprotni vozni
pas, od tam pa je zdrknil po nasi-
pu, kjer se je avto začel prevrača-
ti. Med prevračanjem sta padla
iz vozila tako voznik kot njegova
sopotnica, 38-letna Veronika Bo-
bnič z Betnavske 37 v Mariboru.
Voznik Tusulin je bil le lažje ra-
njen, sopotnica Boliničeva pa je
dobila tako hude poškodbe, da
je umrla na kraju nezgode.
Z GOLFOM
SE JE PREVRAČAL
PO TRAVNIKU
V	soboto, 29. februarja, okoli
17. ure se je po lokalni cesti od
Gradišča, K.S Leskovec, proti
Vidmu pri Ptuju peljal z golfom
Štefan Kmetec iz Tomšičeve 28 v
Slovenski Bistrici. Za naseljem
Dravci je v levem nepreglednem
ovinku zapeljal na desno banki-
no, po njej vzporedno s cesto vo-
zil okoli 30 metrov po travniku,
tam je golfa obrnilo na streho, ga
odbilo še kakih 15 metrov naprej
in avto je končno obmiroval na
strehi. V nezgodi voznik ni bil
omembe vredneje poškodovan,
hude telesne poškodbe pa je do-
bil njegov sopotnik, 57-Ietni Leo-
pold Polanec iz Spodnje Nove
vasi pri Slovenski Bistrici. Prepe-
ljali so ga v ptujsko bolnišnico.
VLOMNI TATVIN!
V	noči z minulega petka na so-
boto sta bili na ptujskem območ-
ju dve vlomni tatvini in ju pri-
stojni organi raziskujejo.
Vlomljeno je bilo na Polenša-
ku, kjer je neznanec ponoči na
silo odprl kovinska vrata blagaj-
ne in odnesel denar. Skupaj s
škodo, napravljeno z vlomom, je
pošta oškodovana za okoli
50.000 SLT.
Iz nezaklenjene hiše v Orešju
pri Ptuju pa je nočni obiskovalec
odnesel deviz in tolarjev za
72.000 SLT.
FF
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Mojca Petrovič, Ul. 5. pre-
komorske brigade 12, Ptuj — Sa-
ro; Irena Vidovič, Bezjakova 3,
F^uj — dečka; Slavica Lukačič,
Ul. heroja Lacka 8, Ptuj — dekli-
co; Smiljana Koser, Janežovski
Vrh 21/a, Destrnik — Damira;
Milena Jakopec, Sela 7, Lovrenc
— Kajo; Valerija Horvat, Žetale
61, Žetale — dečka; Metka Vaj-
da, Zagojiči 24, Markovci —
Matica; Anica Letnik, Trnovska
vas 57, Trnovska vas — deklico;
Melita Novak, Kog 31, Ormož
- Roka; Lidija Magdič — Ma-
teja; Danijela Zadravec, Jastreb-
ci 68, Kog — Jožefa; Sonja Pri-
možič, Kicar 79, Ptuj ~ Tamaro;
Smiljana Lah, Moškanjci 120,
Gorišniča — Aniso; Karmen Er-
lač, Kajuhova 9, Kidričevo —
Nejca.
POROKE V PTUJU: Željko
Petrovič, Stojnci 31/a, in Anica
Kovačič, Prvenci 16; Franc Ko-
lar, Lešje 1, in Terezija Egartner,
Lešje 1; Janez Kolar, Lešje I, in
Kristina Planine, Lešje 8; Mar-
jan Šmigoc, Nova vas pri Mar-
kovcih 8, in Helena Veselič, Bu-
kovci 9/a; Branko KranvogI,
Gočova 57, in Milena Kos, Tr-
novska vas 29; Dušan Vek, Na-
raplje 14/a, in Vlasta Kurbus,
Lovrenc na Dravskem polju
122/d; Aleš Šprah in Klementi-
na Lah, Vičava, Cesta Olge Me-
glič 9.
UMRLI SO: Peter Krajnc,
Hajdoše 29/b, roj. 1930 - u. 24.
februarja 1992; Branko Faganel,
Ptuj, Jadranska ulica 17, roj.
1952 - u. 24. februarja 1992;
Stanko Petrovič, Cirkulane 30,
roj. 1925 — u. 27. februarja 1992.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor O F
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Darja Luk man, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.500,00 to-
larjev, za tujino 2.700,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.