Številka 161 TRST, v petek 12. junija 1908 Tečaj XXXIII mnm» IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.v ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarcah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, osmrtnico, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti '. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti Je moč ! NAROČNINA ZNAŠA ^ za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na a«. ročbe brez doposL&ne naročnine, se uprava ne ozira, luoialna na. n*a«ljako lzd&nj« „KDIHOSTI" aUn« i o«10- ——— letno K 5 30, pol lete 2 flO — Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so ne sprejemajo In rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Gatatti 18 (Narodni don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilnKni račun St 841 652. TELEPOf! $t 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 11. Zbornica je nadaljevala proračunsko debato. Posl. Dulibie se je pritoževal, da se ak čija za povzdigo Dalmacije ne izvaja tako, kakor se je pričakovalo. Na dobri volji mini-sterskega predsednika ni dvomiti, toda med obljubami in dejstvi je velika razlika. Opravičenim pritožbam glede železniških in plov-benih razmer se še vedno ni ugodilo. Najveće važnosti za Dalmacijo je ureditev notranjega urednega jezika pri oblastnijah. Hrvatski narod je v narodnih in političnih vprašanjih popolnoma brezpraven. Za časa jubilejnih 8iavnosti vlada na Hrvatskem najinfamneji absolutizem. Kako da gotovi elementi sovražijo brvatski narod, dokazuje program slav. Mostnega sprevoda, katerega je treba najodločneje obsojati. Železniški odsek. DUNAJ 11. Odsek je nadaljeval posvetovanje o pogodbi v glede podržavljenja Češke Severne železnice. Železniški minister dr. Der-schatta je pri tem naglašal, da namerava vlada nadaljevati akcijo glede podržavljenja železnic. Ha češki politehniki v Brnu se predava. BRNO 11. Na češki tehniki so d&nes po dovršenih binkoštnih počitnicah pričela zopet predavanja, dočim traja na nemški tehniki štrajk še nadalje. Pri uhodih nemške tehnike so radi nadzorovanja postavljene štrajkovske straže. Frinc Viktor Napoleon v Sofiji. SOFIJA 11. (Bolg. brz. ag.) Danes je prispel semkaj princ Viktor Napoleon. Njemu na čas bo zvečer v knežji palači svečana večerja. Princ odpotuje v soboto. Ustoličenje novega občinskega sveta v Sarajevu. SARAJEVO 11. Danes je deželni načelnik F M L Winzor v navzočnosti vištli uradnikov deželne ^vlade slovesno ustoličil novi ebčiiifcki svet. Županom je bil zopet imenovan Essad Efendi Kulović, prvim podžupanom dr. Mandić (katolik). Občinski svet je imel potem prvo sejo, na kateri je sklenil prirediti lojali-tetuo manifestacijo ter čestitati cesarju povodom njegovega jubileje. Sestanek v Revaln. BEROLIN 11. Iz Revala poročajo: Kralj Edvard je podelil roinisterskem predsedniku Stolipinu in ministru carske hiš i Frederiksu veliki križ Viktorijnega red*. Izvolskemu je pa kralj podaril lastno slike. Kralj Edvard je imel z Izvolakim dalji i razgovor. Razun tega sta Izvolski in državni podtajnik Hardinge imela dva daljša razgovora. V kolikor se zatrjuje, so se razgovor, tikali macedon^kega vprašanja. LONDON 11. Kakor poroča „Reuteriev biro", so angleške vojne ladije zapustilo Reval ob 3. uri zjutraj. Na obedu je car razglasil, da je imenoval kralja Edvarda admiralom ruske flote. LONDON 11. „Reutarjev biro" poroča, da so bile sinoči zadnje ure sestanka obeh vladarjev vrlo lepe. Po banketu, ki je bil na angleški jahti „Victoria and Albert", so se zbrali členi obeh vladarskih hiš, ministri in drugi gostje na glavnem krovu. Ruski car je bil v uniformi svojega angleškega kavalerij-skega polka, kralj Edvard pa v uniformi ki-jevskih dragoncev. Iz mesta sta prišle dve ladije s pevci, ki so priredili s( renado. Ko so pevci zapeli angleško himno, in sta se kralj in kraljica ponovno zahvaljevala, sta bila PODLISTEK. 99 KAZAKI. Ka vkaska povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. „Babe so pripeljale k meni popa, hotele so me pokopati; rekle so: živel je posvetno, ženske imel, ljudi ubijal, o postih meso jedel, na balalajko igral. Spo-kori se, so rekle. In začel sem se pokoriti. Grešnik sem, sem dejal. Naj je rekel pop, kar je hotel, jaz sem rekel zmeraj le: grešnik sem. Pa je vprašal po balalajki. Kje jo imaš, prokleto ? je dejal. Pokaži jo In jo razbij. Jaz pa sem dejal: Nimam nobene. A sam sem jo bil skril v shrambi v mrežo; vedel sem, da je ne najdejo. Tako so me torej pustili. Popravil sem se. Kako sem začel zopet brenkati na balalajko ... Tak, kaj sem že pravil ?" je nadaljeval. „Poslušaj ti mene: hodi zmeraj pozdravljena z navdušemi hura-klici. Ko so potem pevci zapeli rusko himno, sta pristopila car in carica, in vsa skupina je nekoliko minut poslušala. Zatem je imel kralj Edvard daljši razgovor z ministarskim predsednikom Stolipinom. REVAL 11. Sestanek ruskega carja in angleškega kralja v Revalu je imel namen, da ojači in utrdi prijateljske razmere obeh vlad, ki so zapričele s pogodbami zadnjega leta. Tekom razgovorov, ki so se o tej priliki vršili med ministrom za unanje stvari Izvolskim in državnim podtajnikom Hardingom, se je konstatovalo, da so omenjene pogodbe najbolje vplivale na mirni razvoj različnih vprašanj, o katerih se v navedenih pogodbah govori. Popolno soglasje nazorov vlada med Rusijo in Anglijo tudi glede položaja v Perziji in v Afganistanu in glede dogodkov, ki so se nedavno vršili ob anglesko-afganski in rusko-perzijski meji. Ti dogodki ne morejo torej tvoriti nikakega povoda za kako nesporazum-ljenje med obema vladama. Kar se Perzije tiče sta ruska in angleška vlada slej ko prej odločni, da bosta varovali integriteto in neodvisnost te dežele. Pogajanja, ki se 2e nekoliko časa sem vršijo med obema vladama glede položaja ▼ Macedoniji, so 2e dovela, kakor je pričakovati, do popolnega sporazuma. Upati je, da bo ta sporazum služil kakor podlaga za splošno navodilo reformnih del v Macedoniji. . Pogreb Prinetti-ja. RIM 11. Danes predpoludne se je vršil pogreb bivšega ministra za unanje stvari Prinetti-ja. Pogreba so se udeležili minister-ski predsednik Giolitti, diplomatični zbor, mnogo senatorjev in poslancev, načelniki oblastnij ter mnogo drugih uglednih oseb. Na krsti je bil venec kraljev. Drugi venci so sledili na dveh vozeh. Zvečer odpeljejo krsto v Milan. K umorstvu gruzijikega eksarha. T1FLIS 11. Načelnik krajevne politične policije ritmojater Karalov, ki vodi začasno preiskavo radi umorstva na gruzijškem eksarhu, je bil od neznane osebe na glavi teško ranjen, ko se je peljal domov. Storilec je pobegnil. Neznane osebe so poskušale ukrasti preiskovalne spise, kar se pa ni posrečilo. Im Srbije. BELIGRAD 11. Kralj je vsprejel v avdijenci srbskega diplomatičnega agenta Jo-vanovića. ki se je radi znane afere povrnil s Črnegore. Ameriški hotel pogorel. BEROLIN 11. „Beri. Tagesblattua poročajo iz New-Jorka t Hotel ^ramattan v Brouxvillu je predvčerajšnjim po noči popolnoma pogorel. Gostje, njih 450, ki so bili v hotelu — med temi več milijonarjev — so morali zbežati v ponočni obleki. Rešili^ so se vsi, ne da bi se bil kdo poškodoval. Škoda, ki jo je provzročil požar, znaša en milijon dolarjev. Položaj v Perziji. LONDON 11. „Reuterjev biro" poroča iz Teherana, da je 7. t. m. zopet prevzel službo na dvoru Emir Bahadir. Isti je voditelj nepopularne dvorne stranke, in zahtevalo se je bilo, da ga šah pošlje v pregnanstvo. Tudi drugi členi dvorne stranke, ki bi jih bil moral šah odpustiti, so se zopet vrnili na dvor. Od 14 velikašev, ki so se dne 7. t. m. podali na dvor, da se pritožijo, ker je šah prelomil svojo obljubo, so bili trije aretirani. Istega večera je Bahadirjevo moštvo prerezalo brzojavne žice. Moštvo je potem streljalo na delavce, ki so hoteli brzojavno progo prav daleč proč od kupa, drugače te po neumnem ubijejo... Žal me je za-te, prav res. Pijanec si, rad te imam. Ali vaši ljudje ljubijo zmeraj jezdariti na hribe. Tako je tudi eden pri nas živel, iz Rusije je bil prišel, zmeraj je jezdaril na hrib: a čudno: namestu hrib je rekel holk. Kakor je zagledal hrib, pa je zdirjal tje. Tako je tudi nekoč zdirjal. Zdirjal je gor in se veselil. A Cečenec je pomeril naiy in ga ustrelil. Eh, dobro streljajo ti čenči s svojih rogovil! Boljših strelcev je med njimi od mene. Ne morem trpeti, če se pusti kdo tako po neumnem ustreliti. Če pogledam včasih vaše vojake, se čudim. Taka neumnost! Tu ti gredo jjubi ljudje vsi na kupu in povrh si našjjejo še rdeče ovratnike. Kako bi jih tu ne zadel! In ko popraviti. Šah je to grajal, ko je o tem zvedel. Kar se tiče političnih klubov parlamenta, niso isti storili še nikakih korakov, marveč se posvetujejo, kaj da bi bilo storiti. Mesto je danes popolnoma mirno. Spomenik ruskim vojakom v Port Arturju. TOKIO 11. Danes je bil v Port-Arturju odkrit spomenik ruskim vojakom, padlim za časa obleganja. Spomenik je dala postaviti japonska vlada. Pri odkritju je bilo navzočih tudi več mskih častnikov. Na čelu japonskega častništva je bil general Nogi. 4000 pesmaric zaplenjenib. GNEZNO 11. Oblastnija je zaplenila 4000 poljskih pesmaric in sicer radi revolu-cijonarne vsebine. Kongres rudarjev. PARIZ 11. Kongres rudarjev je na današnji predpolud&nski seji razpravljal vprašanje o podržavljenju rudnikov. Kongres je ko-nečno z vsemi proti glasu Poljakov vsprejel resolucijo, predloženo od nemške, belgijske in francoske strani, v kateri se zahteva podržavljenje, vendar pod jamstvom kondicijBkega prava delavcev. Nato je kongres razpravljal vprašanje starostnih pokojnin. Praga 11. Na nemški tehniki so predavanja in vaje do nadaljne odredbe ustavljene. Dunaj 11. Pod predsedstvom minister-skega predsednika barona Becka se je danes predpoludne vršil ustanovni shod velike komisije za jubilejno delo : ,.Za otroka". Navzočih je bilo več ministrov in državnih poslancev ter župan dr. Lueger. London 11. „Daily Mail" poroča iz New-Jorka, da je nad tisoč mož dezertiralo z amerikanske flote, odkar se ista nahaja v kalifornskih vodab. Tournay 11. Pri Maffi je zdrknil s tira osebni vlak, ki je ob 11. uri predpoludne zapustil Mons. Govori se, da je bilo 5 oseb ubitib, mnogo pa ranjenih. Pariz 11. Predsednikom municipalnega sveta pariukega je bil s 43 glasovi izvoljen radikalni socijalist Cheriouac. Progresist Garon je dobil 37 glasov. Drž. posl. Ivan Hribar o potovanju v Petrograd. (Dalje.) Po teh splošnih posvetovanjih smo prešli na praktično polje, k vprašanju o sredstvih in ustanovah, ki naj bi dovajale k dosezanju stavljenega si cilja. Tudi jaz sem stavil — je nadaljeval posl. Hribar — vrsto nasvetov za gospodarsko akcijo. Knez Trubeckoj je predlagal, naj se v Moskvi priredi vseslo-vanska razstava, s katero naj bi se združil vseslovanski shod. Istega dne je izjavil mini-sterski predsednik Stolipin, da je vlada pripravljena dati na razpolago denar, potreben za razstavo. Hribar je predlagal, naj se ustanovi velika slovanska banka. Nemci so postali močni po svoji denarni organizaciji, njih bančni agentje so v tujini več dosegli, nego vsi nemški konzuli. S pomočjo banke naj bi se ustvarjala podjetja, kakoršnja je doslej ustanovljal v naših krajih tuji kapital in — bogatel. Če bomo imeli tako veliko banko, ne bo več tega treba, ker imeli bomo svoja industrijalna podjetja. Dalje bo taka ustanovitev velike važnosti za našo trgovino. Vsakako se mora banka ustanoviti že pred razstavo. Seveda je tu važno vprašanje: od kodi potrebnega denarja ? Nu, tudi v tem pogledu imamo že* povoljnih zagotovil. V Petrogradu in na Dunaju se ustanovita pri- pade eden, pa ga zvlečejo strani, in drug se postavi tje. Taka neumnost!" je ponovil stari in zmajeval z glavo. „To bi se morali razkropiti na vse strani, kar vsak za-se iti. Tako hodiš pametno, potem te sovražnik ne zapazi. Tako delaj." „No, lepa hvala! Zbogom stric! Ako Bog da, se zopet vidimo," je rekel Olenin, vstal in se odpravljal v vežo. Starec je sedel na tleh in ni vstal. „Mar se tako jemlje slovo ? Bedak, bedak!" je rekel. „Oh, kaki so dandanes ljudje! Saj sva bila Vendar dobra prijatelja, celo leto; in zda i: „Zbogom f" in šel je. Saj te imam rad, saj se mi tako smiliš! Tako si zagrenjen, zmeraj sam, zmeraj sam... Včasih ne morem spati, S a moram misliti na-te; tako se mi smi-š. Kakor poje pesem: Hudo je, bratec moj ljubi, Na tujem Živeti sam .., Tako se godi tudi tebi." „No, zbogom!" je rekel Olenin še enkrat. Starec je vstal in mu podal roko; Olenin jo je stisnil in hotel iti. „Gobec, gobec daj s6m." Starec ga je prejel s svojima debelima rokama za glavo, ga poljubil trikrat z mokrimi brkami in ustnami in zajokal. »Rad te imam, zbogom!" Olenin se je usedel v voz. pravljalna komiteja, ki stopita v stike med seboj in bosta stavila potrebne predloge. Dalje je nasvetov al posl. Hribar, da bi pošiljali ruske kmete v slovanske kraje učit se racijonalnega poljedelstva. To misel je že prej toplo zastopal znani publicist H e r u c, ali njegovi nasveti niso padali na plodna tla. Sedaj je naprosil Hribarja, naj on sedaj sproži to misel. Storil je to — z velikim vspehom. Kmetijstvo na Ruskem ni tako razvito kakor bi trebalo. Ruski kmetje bi v slovanskih krajih mnogo profitirali in potem bi kakor apostoli širili v Rusiji to, česar so se naučili. A s t e m bi širili tudi mejsebojno spoznanje, torej slovansko idejo. O tem predlogu se je vršila daljša debata. Predlog je bil vsprejet. Minister za poljedelstvo je izrazil svoje simpatije do te ideje ter se je izjavil pripravljenim dati na razpolago potrebnega denarja. Letos pošlje posebnega uradnika v Prago in v Ljubljano, da se pouči, katere kmetijske šole naj bi si Rusi ogledali in v katere kraje naj bi hodili delat« Gotovo je, da se ruska vlada zavzame za iz-vedenje te ideje. Nadaljni Hribarjev predlog se je tikal uredbe knjigotržtva. Sedaj je težko dobiti knjige iz Rusije in istotako težko je tja pošiljati knjige. Tudi tu ni potrebne slovanske vzajemnosti. Trebalo bi izposlovati pri ruski vladi olajšav za pošiljanje knjig. Te naj bi bile carine proste. Tako bi se doseglo, da bi prihajalo veče število knjig na trge od centra do centra. Sedaj treba vsako knjigo, naročeno iz Rusije, plačevati takoj v gotovini. Po primerni organizaciji bi se lahko naročalo na račun. Dopošiljali bi raznih knjig na ogled, a človek bi si mogel izbirati, česar Želi. Kakor je sedaj, se slovansko medsebojno knjigotržtvo ne more razvijati. Zato naj bi se ustanovila knjigotržna borza. Res je sicer, da ne bo lahko pridobiti ruske vlade za to. Ali pomisliti moramo : čim bolj se bo življenje na Ruskem konstitucijonaliziralo, tem laglje bo dobivati take koncesije. Kolportaža je sicer tudi sedaj že na Ruskem tako razširjena, da se človeku zdi, da je v Italiji. Ali ovira vsemu je stroga cenzura. Na odstranitev te cenzure bo treba delati. Tudi o tem se bodo v Pragi vršila posvetovanja in morda pride tudi do konkretnih predlogov. Hribarje predlagal ustanovitev velikega slovanskega tiskovnega bir o-s, da ne bo treba zajemati iz tujih — največ nemških — virov o dogodkih v slovanskih deželah. Tak biro naj bo v Petrogradu, a na Dunaju naj bi imel filijalko. Zastopniki slov. narodov, ki se bodo posvetovali v Pragi od 12. do vštet. 14. julija bodo razpravljali tudi o tem. Važna ustanova bi bili tudi vseslovanski shodi časnikarjev. Nade je, da se uresniči tudi. Že letos pride mnogo ruskih časnikarjev na časnikarski kongres v Ljubljano. Hribar je nasvetoval ustanov ljaiye sokolskih društev, ki naj bi na Ruskem povzdigala slovansko zavest. Ruska vlada odklanja za sedaj to misel, ker se boji, da bi taka društva povspeševala revolucionarne ideje. Mi smo — je naglašal Hribar — opozarjali dotične kroge, da je veliko nevar-reje, če se ljudje skrivoma shajajo. Zdi se, da so vladni krogi jeli u vide vati to, poslanci pa so sklenili, trkati tudi v tem pogledu na vladna vrata. Dalje naj bi slovansko dijaštvo stopilo v tesneje medosebojne stihe ustanovila naj bi se vseslovanska zveza. Z a letos pride 5 ruskih dijakov v Prago in Ljubljano, „Kaj, tako se hočeš odpeljati? Podari mi vsaj kaj za spomin, očka moj. Puško mi podari. Čemu ti bodeta dve ?" je prosil starec, ihtć od odkritosrčnih solz. Olenin je segel po puško in mu jo dal. „Cesa niste že dali temu staremu krokarju!" je renčal Vaijjuša. „Nikdar nima dovo\j. Berač stari. Tako nesramno ljudstvo!" je rekel, se zavil v svoj plašč in se usedel na kozla. „Molči, grdoba!" je zavpil starec in se smejal. „Viš ga skopuha!" Marjanka je prišla iz kleti, ravnodušno pogledala na voz, se priklonila in šla mimo v hišo. „La fille!" je dejal Vai\juša, pome-žiknil in se neumno zasmejal. „Naprej !- je jezno zavpil Olenin. „Zbogom, očka! Zbogom, spominjal se te bom !- je kričal Jeroška. Olenin se je ozrl: stric Jeroška se je pomenkoval z Marjanko, očitno o svojih zadevah, in ne starec ne dekle nista pogledala za njim. (Konec.) Biran II ►EDINOSTc 5tv. 161 V Trst i, dne 12. junija 1908 da se orijentirajo. Taka organizacija bi bila velikega pomena za bodočnost. V ruskih šolah se bo moralo posvečati večo pažnjo splošni slovanski zgodovin', nego se to godi sedaj. Temu mnenju eo pritrja'i V3i navzoči in se izrekli za reformo ruskega šolstva v smislu, da se odpravi na?adnjaštvo. j^j Zadnji predlog Hribarjev je bil, da bi izdali veliko potno knjigo o Ra* siji in istotako o naših deželah. Tc bi pov-speisvalo spoznavanje naših krajev in dosegli bi, da ne bi Rusi potovali po Švici in drugih krajih, kjer puščajo ogromno denarja. Obiskovali bi naše kraje. Na sestanku v Petro-gradu bo se obvezali, da spišejo tako knjigo. (Zvršetek pride). Razburjenje radi nečuvenega žaljenja hrvatskega naroda po odboru za prireditev slavnostnega sprevoda na Dunaju — o katerem žaljenju smo že včeraj govorili — je na Hrvatskem veliko in opravičeno. Vse pošteno neodvisno novistvo je Bpregovorilo rezko besedo ter odkrito in brezobzirno reagira na to nečuveno žaljenje od stran ljudij, ki na tak način izrabljajo in zlorabljajo cesarjev jubilej. Mi smo že včeraj izjavili svoje mnenje, da je obžalovanje odbora prišlo prekasno in da je zaplena še obstoječe naklade iluzorična, ker je ogromna večina izdanih eksemplarov že razprodana in prečitana. Danes povdarjamo pa »d enkrat in še posebno svoje prepričanje, da obžalovanje ni niti iskreno, niti lojalno. Vsaki človek poreče, da je odboru bila znana vsebina brošure, ki ob taki priliki tako nesramno zasramuje hrvatski narod — tisti narod, ki je prelil reke krvi za monarhijo in dinastijo in ki se je se svojo brezpogojno zvestobo do države nakopal celo sovražtvo in zaničevanje pred velikim delom vnanjega sveta! — Vprašanje, ki sili vsakemu na jezik, je: zakaj so sploh dopustili, da 66 je tiskala taka brošura? In če se je že prej pregrlo tisto žaljenje — kar pa mi se svoje strani izključujemo — zakaj niso pozneje pravočasno zaplenili brošure ?! Kajti tudi to izključujemo mi, da ne bi bil gospedov nikdo opozoril na tisto infamijo v brošuri. Zato ne verujemo da je obžalovanje iskreno in pošteno. Pač pa bo stvar taka, da so začeli obžalovati in repa-rirati še le potem, ko se jih je od kake važne strani pošteno pritisnilo ob zid in so se gospodje jeli bati. da bi mogla navstati nevarnost za njihove namene. „Pokret" pravi, da je to značilno, da je na Dunaju še ljudij (in to med prvimi „a?-atrijanci"), ki še vedno verujejo, da Hrvatje — ljudi jedo. Zato nas formalni preklic odbora ne more utolažiti in žmiriti s tistim duhom in omevanjem, iz katerega je izšel tisti zasramovalni pasus. Še ostreje piše „Hrvatska Sloboda": „Mi čuvarji države in prestola, čuvarji nehvaležnega Dunaja — mi smo cigani, lopovi in priavajalci ptujega imetja, a Nemci so ljudje, jedini in pravi ljudje! Kaj pravite, vi generali in drugi vojaški dostojanstveniki, ki nas je Granica vzgojila ? 1 — Za nas ni jubileja. Mi se moramo v tem letu boriti z Ma-djari in njihovimi eksponenti a sodaj se bomo morali boriti, da operemo tudi to krvavo žaljenje der Zentral-Komitees der Kaiserhul-digungs Festlichkeiten !" Mi pa pridodajemo še željo, da bi te izjave globoko obžaljene duše bratskega nam naroda u meli in uvažali; in da bi se spominjali dejstva, da se je tudi bratskemu narodu češkemu onemogočilo sodelovanje na slavnostih na Dunaju — tisti slovenski krogi, ki so toliko zamerili tistim svojim lastnim rojakom, ki niso hoteli delati stafaže njim, ki — kakor kaže gori ožigosan žalienje — niti ob taki eminentno dinastični priliki ne morejo brzdati svojega slavofobstva, svoje mržnje do naše krvi. — Sestanek v Revalu. Oči vse Evrope so te dni obrnjene v Reval, kjer sta se Še sla zastopnika dveh starih nasprotnic — Rusije in Anglije — in slavita skupno prijateljstvo, ki je tem bolj realno, v kolikor se naslanja na diplomatično sporazumljenje glede „mnogih4* vprašanj. — važnost tega mednarodnega dogodka, ki se vrši — reklo bi se lahko, z očitnim namenom — takoj po sestanku kralja Edvarda s predsednikom francoske republike v Londonu, se zrcali v komentih tiska vse Evrope. D očim iz ruskega in angleškega tiska — pri zadnjem sicer z onimi reservami, ki so ob notranjih razmerah v Rusiji lahko umevne — odseva zadovoljnost in se zatijujejo miroljubni nameni rusko-angleškega zbližan;a, ne more nemški tisk zatajevati potisnjenosti, ki ga navdaja ob tem svetovnem dogodku. Nemške novine vidijo v njem nada1 j no privo/Janje one diplomatičoe mreže, ki jo modra angleška politika počasi ali gotovo plete okolo Nemčije. Nemca začenja biti strah pred osamočeBjem v Evropi. Priča velike zadrege, v kateri se pri vsem tem nahaja avstro-ogrska diplomacija, je pisava avstrijskega oficijelnega in oficijoz-nega tiska. Miirzsteško av s trii sko-rusko sporazumljenje glede Balkana je Šlo po vodi in avstrijska diplomacija sluti sedaj — in ne brez vpravičenosti — nov sporazum, rutko-angleiki kurz na Balkanu. Komenti listov zrcalijo skrb, strah« pikiranost in — tolažbo po sili, V včerajstvem komantu o toastili kro-nanih glav v Keralu, ee „N. P. Pressc" to- laži z pasusom, ki se tiče sporazumljenja o „določenih" ciliih. Ta restriktivna fraza da krči izdatno ono napetost, ki jo provzroča revalski sestanek že sam na sebi. Siaba tolažba! „Pres*eu dokazuje, da ni možna skjpna akciia Ang'ije in Rusije na Balkanu; češ: Anglija, sledeča slavni tradiciji lord Russelia, ki je vzpostavil „magna charta" pravic narodov — z zgodovinskim nottom: — Vsaki narod ima pravico ustvariti si ono obliko vlade in ustave, ki se mu zdi potrebna za njegov razvoj — stoii na načelu, ki je je tudi Gladstone povdarjal: Balkan balkanskim narodom! Rusija pa da ni nikoli priznala nobenemu narodu pravice samoodločevanja. „Presse" priznava nazadnje, da je ost rusko-angleškega sporazumljenja naperjena proti Nemčiji. Kar se pa tiče nas Slovanov, moremo z radostjo pozdravljati to zbltžanje velike trdnjave ustavnih pravic, Anglije, z največo slovansko državo. Da se oficijelna Rusija izvija iz zanjk nemških imperijalistov, teh najvećih oškodovalcev Slovanstva in mej drugim rusko* poljskega zbliženja, je dejstvo, ki mora navdajati vse Slovane z vpravičenim zadoščenjem. Tudi kakor slovanski demokratje smo trdnega prepričanja, da bo vpliv Anglije na notranji razvoj v Rusiji blagodajen. In konečno smemo upati tudi kakor avstrijski Slovani, da se naša država v očigled razvijajoči se mednarodni situaciji zavede svoje resnične naloge, in da, spoznavši pogubonoani upliv berolinskih krogov, ubere ono pot, ki bo Slovanom in tudi monarhiji v korist. Ogrsk a. Romunski urednik obsojen. Budimpeštansko porotno sodišče je obsodilo Miroslava Korvina, sotrudmka romnn skega lista „P. Romanulo", ki izhaja v Budimpešti, na 6 mesecev državne ječe in 1200 K globe, ridi nekega članka, v katerem da je „ščuval proti madjarski državni ideji**« Madjari in Dalmacija. Iz Budimpešte javljajo, da pride Beckov govor o Dalmaciji na dnevni red tudi v budimpeštanskom državnem zboru. Posl. Hody je v tej stvari napovedal interpelacijo, ki jo obrazloži v soboto. Poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 11. Zbornica je nadaljevala predlogo o željezniških investicijah. Posl. S u p i 1 o (Hrvat) je pričel svoj govor v madjar^kem jeziku, obžaloval je, da se mačehiniki postopa z Hrvatsko na fioan-cijelnem in gospodarskem polju« Potem je v hrvatskem jeziku očrtal razmere na Hrvatskem. Poslanci Babić, Lukinić, Budisavljević in Mažuranić so v enakem smislu govorili v hrvatskem jeziku, nakar je bila generalna debata zaključena. Potem je kakor zastopnik trgovinskega ministra Košuta povzel besedo državni tajnik Szterenyi. Rekel je, da je sedanja vlada od svojega nastopa Bem vse storila, da povspeši razvoj ogrskih železnic. Konstatirati mora, da 80 se razmere na železnicah znatno zboljšale. — Na vprašanje glede relacij Ogrske z bosansko-hercegovskimi železnicami je državni tajnik izjavil, da je promet iz Ogrske v zasedeni pokrajini bolji nego li promet iz Avstrije. Z otvoritvijo mosta pri Baja - Bataszeku se otvorja nova zveza preko Broda, tako ima Ogrska sedaj z Bosno in Hercegovino 5 stikov, dočim ima Avstro-Ogrska le dva« Konečno je državni tajnjk prosil, naj zbornica predlogo vsprejme. (Živahna pohvala). Predloga je bila zatem po kratki debati vsprejeta tudi v podrobnostih. Temu je sledila razprava predloge glede okrožnih zdravnikov. Na generalni debati je referent posl. Balogh priporočal, naj zbornica vsprejme predlogo. Nato je bila generalna debata prekinjena. Prihodnja seja jutri. Hrvatska. Sklicanje srbskega kongresa. Srbski cerkveni kongres bo sklican v Karlovce za dan 18. t. m. Kraljevim komisarjem bo določen grof Teodor Batthyany. Srbski samostani so izdali zelo oster protest proti večini cerkvenega zbora in no-ivemu statutu, s katerim pride ves samostanski imetek v upravo kongresa in njegovih fondov. j Klofač v Zagrebu. ! Te dni se mudi v Zagrebu češki državni poslanec Klofač. _____ RUSIJA. Novi kurz v Finski. Iz Petrograda javljajo: Ministerski svet je priobčil od carja potijen zapisnik, -po katerem bo ministerski svet kompetenten za določanje, katere stvari Finske se tičejo spošnih državnih interesov in zato se imejo predlagati tudi ruskim mimsterstvom. — Ta zapisnik je provzročil ▼ Finskih krogih veliko ogorčenost, čeravno so vedeli, da pripravlja Stolipin udarec proti Finski. _ Drobne politične vesti. Srbska vlada odstopi? Kakor javljajo iz Belegagrada, se je srbsko mini-sterstvo zadnje dni bavilo s položajem, ki je nastal po volitvah. Govori se, da namerava vlada odstopiti. Formalna demisija bi sledila še le pa ministerakem svetu prihodnji tedeo. Parlamentarne volitve v Italiji. Iz Rima poročaio, da se bodo parlamentarne volitve vršile meseca novembra. V to svrho so prefekti baje že dobili potrebna navodila. Busi na Samosulz Carigrada poročajo, da se je ruski del vojske, ki je odpoklican s Krete, izkrcal pod povelj ništvom enega častnika na Samosu, da ščiti ruski konzulat. Kazenska razprava proti Si-cinskemu. „Kurier Lvvovski" poroča iz Dunaja, da je najviše sodišče odbilo prošnjo, da bi se za kazensko razpravu proti Sicin-skemu deligiralo kako izvengališko sodisče. Železnica Moskva — Indija. — Barolinski listi poročajo, da je prvi vspe-h sestanka angleškega kralja in ruikega carja v Revalu ta, _ da se zgradi železnica iz Moskve v Indijo. Železnico iz Kuške do Herata na indijdko-afganski meji zgradi Anglija. Dnevne vesti. Za postajališče pri sv. Ani. Poslanci dr. Ry bar in tovariši so vložili v seji zbornice poslancev dne 9. t. m. nasto no interpelacijo na ministra za željeznice : Ž t) več let prosi prebivalstvo tržaških predmestij, ležečih v bližini izogibališča sv. Ana ob progi državne železniške črte Trst— Herpelje, da bi se to izogibališče spremenilo v postajališče za osebe. Nikakega dvoma ni, da bi bilo z otvoritvijo zahtevanega postajališča za osebni promet vstreženo resnično obstoječi potrebi, ker prebivalstvo tržaških predmestij sv. Marija Magdalena zgornja in spodnja in Rocol, v katerih območju lt ži rečeno postajališče, narašča od dne do dne v nenavadni meri in se bo gotovo izdatno posluževalo postajališča, ki naj bi se otvorilo. Tudi tržaški občinski zastop je spoznal koristnost zaprošenega otvorjenja postajališča ter je že dlje časa dovolil znesek K 5000 za napravo potrebne dovozne ceste. Ker so, kakor se čuje, tudi dosedaj obstoječa težave glede užitninskega poslovanja sedaj srečno premagane, pričakuje prebivalstvo z nestrpnostjo konečne ugodne rešitve te stvari. Podpisaiu si dovoljujejo torej vprašanje je-li vaša ekscelenca voljna čim hitreje izvesti 8premenitev izogibališča pri sv. Ani na črti državne železnice Trst—Herpelje v postajališče za osebe ? Razpis štipendija. Početkom II. poluletja šolskega leta 1907/08 se ima podeliti jeden štipendij ustanove Leopold Cohnhuber v letnem znesku 600 K. Pravico do tega štipendija imajo uliožni dijaki, ki so rojeni v Trstu, so avstrijski državljani in so vpisani na kaki c. kr. viši tehniški šoli. Našim Barkovljanom v pomislek. Prejeli smo: Pred nekaj dnevi šetala sem ob naši Barkovljanski Rivieri in po Barkovlj ah sploh. Opazila sem na svojo žalost koliko naše male dece negodne za šolo se potepa okolu, tepe, meče kamenje, kolne prav lepe italijanske ostudne kletvice i. t. d. Pomisliti treba, da so ti otroci izključno naših delavcev, ki po ves dan delajo v mestu, a matere so pa znane prodajalke cvetlic in razne zelenjave tudi v mestu. Stariši se trudijo ves dan v mestu; tako je uboga deca prepuščena sama sebi ter se peha sem in t]a brez vsacega nadzorstva, v veliko pohujšanje drugim, največ pa sama sebi. Mislila sem si, ne bi li mogli otvoriti tu zaseben otroški vrtec? Koliko skrbi in nesreč bi bilo lahko manje, ako bi bili otroci v varstvu skrbne vrtnarice ! Ponavljam: zasebni vrtec, ker uverjena sem da naša šolska družba sv. Cirila in Me* todija v Ljubljani bi težko prevzela v svojo oskrb ta vrtec, ker ona itak mnogo troši za naš Trst. Matere bi lahko žrtvovale mesečno po 1—2 kroni za svojega otroka, (ubožnejše lahko manje) s čemer bi bilo prav mnogo pomagano v vsakem obziru, ker bi bil otrok preskrbljen in v varstvu, naučil bi se lepo slovensko izgovarjati, peti in vsega, kar se sploh v otroškem vrtcu uči. Tu ne bi bilo prilike, da bi se revše pokvarjalo kakor po ulicah in s klatenjem. Ker prihaja v Barkovlje vedno več dru-gorodcev, je nevarno, da bi se naša deca tudi narodno odtujevalo; tudi zato bi bil otroški vrtec prav na mestu. Tako bi si postavili malo trdnjavico tudi tu, kakor v Skednju, Rocolu, sv. Ivanu in Rojanu. S časoma bi morda slavna Šolska družba tudi kaj pomagala, a sedaj bi jaz priporočila iz srca našim možem in ženam v Barkovljah, naj razmišljajo o tem, ker to je prav lahko izvedljivo. Na delo torej naši zavedni Barkovljani in Barkovljanke. M. Vozne ugodnosti za dobrovoljne rešitne oddelke na progah c. kr. avstr. državnih železnic. C. kr. železniško ministarstvo je z od-lokem od 24. aprila 1908 št. 6149 16 na korist javne zdravstvene oskrbe, katerih z vrnitev bo sledila s prihodnjim dodatkom k lokal nemu osebnemu ceniku del II. Členi društev ki se praviloma v izvajanju svobodne dobrodelnosti posvečajo javni zdravstveni oskrbi, dobrovoljni rešilni oddelki, sanitetni oddelki rdečega1 križa, dobrovoljne požarne brambe in enaki se na pomoči ob nezgodah na razdalje do 50 km na podlagi I izkaznic ii-gotovlj^nih po predpisanem uzorcu, spremljenih z društvenim pečatom in podpi- sanih od tačasnega društvenega predsednika ali njega namestnika, preva*a;o v II. in III. voznem razredu osebnih vlakov za polovično ceno, v brzovlakih izventega proti tarifaričoi dokladi. Ako se nanaša pomoč na železniško nezgodo, tedaj je prevoz tja in nazaj na razdalje do 50 km brezplačen. Te izkaznice, ki so po po § 12 ali 3 lit. c. zakona od 19. julija 1902 d. z. 1. §t„ 153 kolkovine proste, prepuščajo c. kr. ravnateljstva drž. žel. društvom brezplačno. Prva slovenska kolesarska dirka. Prejeli smo: Kolikor je ineoi zaano, vsaj na ! Primorskem nismo še imeli narodne dirke. Prva je imela biti ona minole nedeljo v Gorici, ki se pa ni vršila radi slabega vremena. Kakor sem Čital, se ie za minolo nedeljo namenjena dirka preložila na prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. Tej določitvi dneva ni morem pritrjati iz raznih razlogov. Pred vs 'in ja v tem mesecu preveč praznikov in torej prilike za — osusenje mošnjičkov ! Dru^i vzrok pa je — premalo čaia za reklamo. Moje mnenje je, da bi bilo bolj Se, da se ta pomembna prireditev preloži na prvo nedeljo prihodnjega meseca ? Za dan 5. julija naj bi Tržičani priredili poseben vlak, ki naj bi odšel iz Trsta okolo poiudne. Ker bi bila vožnja snižana in ure odhoda in prihoda urelene tak3, da bi mnogi lahko polet li v Gorico, da si ogledajo mesto in da se udeleže prve dirke, je moja mi^el vredna, da si jo intereairani premislijo j in morda vkrenejo potrebno. Goriškim Italijanom pa svetujem, naj bodo lepo mirni in 'naj gledajo, da čim več iztržijo od iz'etnikor. s Ako je Gorica res laška sedaj, — ostane taka tudi po dovršenih dirkah. Ci pa ni laška, potem — pa ni in ne bo. Mi Tržičani ne po]demo osvajat si Gorice, ko imamo tu doma dela čez glavo! Na rjovenje goriških paglavcev se pa mi — v boju izurjeni in do dobra utrjeni — ne bomo ozirali. Mularija je povsodi nemirna — posebno, ako jo mo-bilizuje kak župan, ali pa malomodri občinski svetovalci. Za take nemirneže se mi ne bomo menili in jih niti z mokro cunjo ne bomo odganjali I Mi se bomo zabavali po svoje — njim pa prepustimo poulično tulenje. Toliko v prevdarek kolesarskima društvoma. Nekdo. Prva narodna dirka, ki se jo imela vršiti na binkoštni ponedeljek, se je morala preložiti za v nedeljo dne 14. t. m. Opozarjamo torej slavno občinstvo, da se v čim večjem številu vdeleži, te prve slavnosti slovenskih kolesarjev. Zatorej naj velja vsakega tržačana parola: vsi v Gorico na prvo narodno dirko združeno z ljudsko veselico. Na vsporedu je 6. kolesarskih dirk in 1 pešcev. Petje, godba srečkanje in plea. Na obilno vdeležbo vljudno vabita Združena odbora „Balkan" in „Gorica". Naznanja 6e klavnemu občinstvu da so darila za I. nar. dirko na cgled pri g. Gorenjcu, trgovina papirja in dr. Birma. Včeraj je bilo v župni cerkvi sv. Antona starega birmanih 89 dečkov in 469 deklic. Promet v tržaški luki postaja vsako leto bolj živahen. Leta 1895 ]e iznašal ta predmet 8,133.697 kvintalov. Leta 1900 jo nara-stel na 11,232.746 kvintalov; leta 1906 na 14,043.069 in leta 1907 na 17,292.848. Tržaška mala kronika. 0 dojenčku v cerkvi Sv Antona novega. Niso še iztakli, matere ali roditeljev dojenčka, ki so ga na^li predvčerajšnjem v cerk?i Sv. Antona novega. Niti nihče ni mogsl kaj apo ročiti o njih. Pubič je čil in zdrav in uživa v bolnišnici vse dobrote. Včeraj so prišle ničmanj ko štiri ženske iz ljudstva (zlato srce navadnega ljudstva!) in prosile, da se jim izroči lepega t antička v stalno oskrbo. A moralo ee je odkloniti te ljudomilne ponudbe, dokler dotične oblastnij^ ne ukrenejo tozadevno. Truplo Človeka na valovih. Včeraj, okolo ene popoldne, sta dva čolnarja, ki sta veslala v vodovju svetilnika, zagledala pri novem pomolu št. 5 truplo človeka, ki je plavalo na valovih. Takoj sta opoz »rila čuvaja postaje državne železnice. S kolodvora se je telefoniralo na pomorsko vlado. Prišli 80 piloti in potegnili truplo na kopno. Mrlič jo bil oblečen po delavski z rožnato marogasto srajco in uinjatimi-pliitnenimi čevlji in ka?al starost 50 let. Zdravnik pomorske vlade dr. Cosulich je konstatiral, da se je truplo nahajalo v vodi ža več dni. Pri njem so našli le žepno ruto in par vinarjev. Njegovi žepi so bili polni kamenja, iz česar bi se dalo sklepati, da gre za samomor. Po prihodu sodne komisije je bilo truplo neznanca fotografirano in potem prenešeno v mrtvaško kapelo pri Sv. Juštu. Drug vtopljenec, najden na morju pri Sv. Andreju! Včeraj zvečer — bilo je okoI# 7. ure — je remorker podjetja Faccanoni „Jupiter" plul po miljskem zatoku; ko se je približal novemu nabrežju, so mornarji zapazili v morju blizu kraja, kjer je stala stara postaja, neko črno maso, ki je plavala na valovih. Pristali so s parnikom in se prepričali, da ona masa je bilo truplo arf* okolo štiridesetih let. Stopivši na kopno, so šli naznanit stvar na ekspozituro policije na kolodvoru državne železnice in od tod se je i tudi obvestilo pilot-?. Med t: m so je po!ic. olicijal Pa;qualis poial na lica na, V Trstu, dne 12. junija 1908 »EDINOST« štv. 161 Stran III njego7 ukaz so truplo potegnili na kopno. — Mrlič je imel na sebi črno obleko ; v žepu bo mu našli delavsko knjigo, naslovljeno na ime: Henrik Bizjak Josipov, knjigovez, rojen v Trstu i. 1873. Ne ve se, da li tu gre za nezgodo ali *a samomor. Po oblastvenem pregledu so truplo prenesli ▼ mrtvašnico pri Sv. JuStu. Tatovi — preplašeni. Hčerka g. Ama-deja Girometta, stanujočega v ul. Bosco št. 3 se je predsinočnjem vrnila domov ob ll1/«« Stopivši v stanovanje je zaslišala nenavaden ropot, ki je donel iz neke Bobe njihovega stanovanja. Sumeč kai za tem je poklicala očeta; v tem trenotku pa Bta dva moža smuknila ven iz sobe, dohitela vrata, ki peljejo na stopnišče, jo popihnila na vrat na nos dol po stopnicah, stopila na rub nekega okna, skočila preko nizkega zida na prosto in jo odkurila urnih krač. Ostal pa je v stanovanju tretji tič, ki je stopil ven iz sobe na hodnik, ia se opravičeval pri gospodu Ciirometta, češ da je bil od onih dveh, koja đa ne pozna, povabljen na podjetje in da ni vede1, da se gre za nekaj nedovoljenega(I) Girometta pa je poslal po redarje, ki so vzeli onega v svojo shrambo in ga odvedli v -tapor. Uradniku na policiji je povedal, da se imenuje Mihael Petrič, stanujoči v ul. R'gutti at. 8, in ponovil mu isto storijo kakor Giro-metti. Pri njem niso našli nikake stvari, ki bi bila last g. Giromette; ker pa ta je naznanil, da mu je zmanjkala zlata verižica, nadalje svilena ruta in še nekoliko perila, in ker koncem koncev je bila prisotnost Petričeva v Giromettovem stanovanju — precej čudna, so ea pridržali v zaporu. Nezgoda pri škedenjskih plavžih. Sinoči ob 9'/4 so telefonirali na zdravniško postajo, da se je pri škedenjskih plavžih pripetila nesreča. Debel komad železa je padel na noge nekega delavca, ki je za tem telebnil na tla ob obupnem in bolestnem vpitju. Še pred zdravnikom rešilne postaje je prišel na lica mesta škedenjski okrajni zdravnik dr. Freiberger, ki je najnujneje obvezal nesrečneža. Istemu je zlomljena leva golenica in stegnenica. Z vozom zdravniške postaje so potem prenesli v bolnišnico. Ponesrečencu je ime Mihael Prekšaveo, 36 letni težak, stanujoči v ul. Ponziana št. 659. Požar v Lonjeru. Predsinočnjem ob 1*50 je nekdo iz Lonjera pritekel na stražnico policije pri sv. Ivanu in povedal, da gori pri St. 73 v Lonjeru. Takoj se je telefoniralo glavni ognjegaški postaji, od koder je odšel na lice mesta poročnik Chaudoin z ognjega-škim vozom za okolico. Ko so ognjegasci prišli na lice mesta, je požar zavzel že nevarno obliko. Ogenj se je lotil strehe. Takoj je bilo dano povelje na ograničenje ognja in pričelo je hitro delo gašenja. Ognjegasce je stalo pa mnogo truda, predno so bili kos divjemu elementu. Petdeset štirjašklh metrov strehe je zgorelo ; škoda je precej znatna. Za vzrok podarja se ne ve ! Hiša je lastnina Lucije Dolenc in je zavarovana pri banki „Slaviji." Smeinica. Z ulice. „Sramujte se! Oženjeni ste, pa ogovaijate na ulici tuje ženske!" — Ali poznate mojo ženo ? — Ne! — Potem pa molčite! Koledar In vreme. — Danes : Ivan Fa- • ■ Velika zaloga sira s specijaliteto lastnega izdelka Parmegiano, Reggiano, Lodigiano, ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. = Absolutno konkurenčne cene. Dona & Perissinotto Trst, tilica Giuseppe Parini št. 4. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške Poiilards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. Nova prodajalnica :: z veliko Izbero hišnih In ^ Kuhinjskih predmetov po najzmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. ta Mnogo denarja prihrani :: lahko vsak gostilničar in vinski trgovec, ako rabi za popravljanje skisanega vina prašek od ke~ ** mika RONCA, kateri pokvarjenemu vinu vso kislin« odvzame. — Omot dovolj za 10 hekt. vina kron 7*—. Dobiva se le pri : IU. SCHUSTER-Ju, Trst, ul. Guetano Donlzettl 5 Razoošiljatev po povzetju. TELEFON 855. jjjf Gumijevi izdelki in podmorske cevi. |j Josef Relthoffer*s Sdhne Dunnl § Podružnica v Trstu - Corso (10) Zaloga desnih plašče v za gospode in goipć ter vseh vrst Čevljov gf ======== sa jahača in ribiče. =====^= ^ a solidno in elegantno KT po zmernih cenah "BI rPHlSIVP Rafaele Italia ^^ "POĐT__Uln Trst — via Maioanton 7 Kdor hoče potovati hitro in lepo v AMERIKO, naj se vozi s parniki največje Bvetovne družbe = t • • t Tržaško posojilnica In hranilnica reg. zadruga z omejenim poroštvom VABILO na nadaljevanje XVI. redn. občnega zbora ki se bo vr&il v nedeljo, 14. junija 1.1. ob 10. predp. v veliki dvorani v lastni hiši (PUzza tlella Cunmi S). Seuerno-nemflži Llovd u Bremenu. Informacije glede cen, črt itd. itd. se dobivajo vedno brezplačno. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York V traja samo 7 dni. "VB Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. ----s CENE ZMERNE. : mmstmsk Na ladiji dobra poskrba. Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri F. Stumpe, Piazza Giuseppina I DNEVNI RED 1. Volitev načelništva. 2. Volitev nadzorstva. TRST, dne 4. junija 1908. NaCelnlStvo. OPOMBA. Na rednem ob Snem zboru, sklicanem v drugo 31. maja t. 1. se nista redili gornji točki dnevnega reda vsled česar je bilo sklenjeno, da se ima vršiti nadaljevanje XVI. rednega občnega zbora dne 14. t. m. Ta občni zbor bo torej sklepčen ob vsakem Številu zadružnikov. Tržiska tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiski proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaitičnih kartonih, skrilnih __ploščah in vsakovrstnem lamarlnn.v/.v. Asfaltirani kartoni, Isolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drogi proisvodi is asfalta in katrama, opolzla olja, mast xa stroje, mašila sa vozove, priznane in najbolje snamke (registrirane) mast sa vagone, mast-vaselina sa koso, mast sa orožje, voščilo sa čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. Stran IV »EDINOST« Siv. 161. V Trstn, dne 12. junija 1908 Vesti iz Goriške. Iz Kobarida. Dne 8. t. m. sta bila pri nas t šolskih prostorih dva shoda, kar je tukaj pač redko. Enega je sklicalo Goriško kmetsko društvo o kmetijstvu, drugega pa „Osrednje čebelarsko društvo" v Ljubljani. Po blagoslovu 6mo se začeli zbirati v tuk. Soli, toda žalibog. da ni iraed našimi kmeti več zanimanja za vtake, njim v blagor namenjene prireditve. Želeti bi bilo] da se v prihodnjič vdeležijo po možnosti vsi kmetje ko-bariškega sodnega okraja, kakor tudi, da bi nas gg. predavatelji še mnogokrat posetili s svojimi predavanji, ker le e tem bi se dalo kaj doeeči. G, predavatelja „Gor. kmet. dr." ■ta v poljudnih besedah podala glavna navodila glede vseh panog kmetijstva, kako je ravnati z živino in kmetijskimi rastlinami, da se doseza povoljnejših dohodkov. Posebno je omeniti besede g. tajnika, naj bi se intenzivneje gospodarilo b sadjarstvom ter da naj bi se uvedlo malo, a zlatnih vrst, ki bi bile primerne našemu podnebju. G. učitelj Likozar iz Ljubljane je prišel prav nalašč, da bi ee čebelarskim izdelkom tuk. okraja s posredovanjem „Osred. čeb. dr." cene zboljšale. Po nagovaijanju g. učitelja ustanovila se je podružtiica čebel, društva, ki bo imela namen prodajati „Osred. čebel, društvu" čist pitalni med, ter z nakupovanjem novega orodja r&zšiijevati napredek v tej panogi. Želeti bi bilo, da bi se tudi pri nas čebelarji poprijeti prodajanja čebelnih rojev; ali tu je treba skupnega nastopa vseh čebelarjev, ker tukajšnja, z laško pasmo križana čebela ni za kupčijo, vsi čebelarji bi morali nakupiti pristno pasmo in odpraviti domačo. Dne 7. t. m. ob 4. popoludne je udarila strela v neko hišo, ter napravila precej Škode ker je na več krajih prevrtala steno, a v srečo se mora šteti, da v onem trenotku ni bilo nikogar izmed domačih v hiši ker sicer ne bi bilo izključena kaka človeška žrtev. Ves maj je vladala tudi tu nenavadna vročina, kakoršnje še tudi stari ljudja ne spominjajo. Vesti iz Istre. Iz Rižane. Mnogo veselja smo si obetali na binkoštno nedeljo. Priprave bile so obširne : zagradili smo lepo senčnato dvorišče na otočku bistre Rižane; — postavili smo oder; — razvesili smo narodne zastave, mnogo velikih in neštevilno malih po vsej vasi : prijavilo se je Številno društev: glasbenih pevskih in „Istra" dramatičen skup iz Kopra. Došlo je tudi v resnici nekoliko zborov in „Istra". Mej tem pa se je vlila poštena ploha, ki je trajala do 4 uri in pol, tako, da niti misliti ni bilo na naBtop pod milim nebom. Veselili pa smo se vendarle : v prvi vrsti božjega daru, ki je prišel iz oblakov^v skrajni suši, več vreden nego cekini zlati ; v drugi vrsti pa domače zabave in božjega daru v gostilni ob petju in godbi. Zabavo z določenim vsporedom pa smo odložili na prihodnjo nedeljo ko trdno računamo na mnogoštevilne obiske prijateljev poštene slovenske besede in pesmi. Tako nastopi društev, kakor postrežba gostilničarja vse bo zadovoljevalo vesele izletnike. Kdor veruje, ta gotovo ne izostane; kdor ne veruje, naj pa se prepriča „na licu mesta" s svojo prisotnostjo v nedeljo dne 14. rožnika ob 4 uri in pol popoludne. Od postaje Dekanske je do nas dobrih s/4 ure hoda. Torej ; na svidenje l Vesti iz Kranjske. Županom v Ilirski Bistrici je bil izvoljen g. Albert Domladiš. Kranjski deželni zbor bo sklican baje v petek 19. t. m. za dva dni v namen, da se bo posvetoval o načrtu za deželnozborsko volilno reformo. Hiralnica v Kranjski gori. Zdravstveni sastop v Kranjski gori je sklenil, da zgradi za zdravstveno okrožje Kranjskogorsko v proslavo cesarjevega jubileja okrožno hiralnico v Kranjski gori. ______ Vesti iz Koroške Božjopotno cerkev na sv. Viiarjth je od praznika Kristusovega vnebovhoda obiskalo 4000 romarjev iz Štajerske, Kranjske in Koroške. O hinkoštih jih je bilo vkljub slabemu vremenu 400. _ Vesti iz Štajerske. Dekliško trgovsko šolo, nemško seveda, misli ustanoviti celjska mestna občina, če dobi podporo od države, občine in graške trgovsko-obrtne zbornice. Požar. V soboto so v Šikolah na Dravskem polju sedmorici posestnikov pogorela gospodarska in deloma hišna poslopja. Živino so rešili. Baje je ražgano. Boter S 16 birmanci. V ponedeljek po-poludne je prišel k urarju Erlsbacherju v Gradcu mož, ki je imel seboj 16 otrok Kupil je 16 srebrnih ur z verižicami ter jih razdelil med te svoje birmsnee. Ta dobrotnik je bil pivarnar Wiedemann iz Uebelbacha, ki je vodil otroke, ki so bili doma iz okolice Uebelbacha in niso mogli dobiti botrov, na birmo v Gradec. Otroke je vrhutega obdaroval še z drugimi darili. Stoletna žena umrla.. V Središču je umrla mati tamošnjega župana Sinko v 100. letu svoje dobe. Razne vesti. Socijalisti v Bosni. Teh dni sklicali so socijalisti v Bosni velik deželni kongres soci-jalistične stranke za Bosno in Hercegovino. Nu vlada je kongres prepovedala, izjavivši, da ga dovoli samo pod pogojem, ako bodo vsi govori, ki se bodo držali na kongresu, točno napisani ter njej predloženi v odobrenje. Na slovanskih vseučiliščih avstrijskih je bilo v zimskem semestru 1907/08 in sicer: v Pragi 4316, v Krakovu 2207 in v Lvovu 2736 slušateljev. |M|«i|ft zemljifiče v bližini ulice RoBsetti se proda ITI a l|| po ceni radi preselitve. Naslov pri inser. odd. „Edinosti." 858 Proda se Čevljarska delavnica In nmrVflfnlnfrn Dobro upeljana čevljarska delav-pIUUUJUUIllU. niča in prodajalnlca v bližini ljudskega vrta (Giardino pubbllco) v Trstu, se proda takoj, ker lastnik iste ima preveč dela z drugo čev-Ijarnico. Prgoji ugodni. Natančna pojasnila daje gosp. JOSIP SKUBIČ v Trstu, ul. Giulia it. 22. 1717 MALI OGLASI. Hiša na prodaj Sču v AjdovSčini z mnogo let vpeljano gostilno. Več pove H. Stibil, Trst, via dello Scoglio 3._876 Sobni slikar in pleskar priporoča se za slikarska dela Vsprejema delo tudi na deželo. Anton Faušič via San Giacomo in monte štev. 5, III. n. j L «---Oaf^---» J IIa-ami Cl*l7nn Sv. Ivan §L 863 naupaoti I1d2dnj orlžUlI tovarne testenin Girar delli. Novo skladišče vina, istrskega, dalmatinskag-in belega vipavskega. Cene zmerne._77a DmcIiio napoljska zmes, znižana na kr. rnsuia 32, 34. Prodaj al nloa specijali- tet. Acqn«dotto 3. 849 Ure zlate in srebrne z verižicam, vsake vrste po n%jzmernejših cenah pri uraiju GIOV. PLISKA, Corso 13. G73 Birma! I nu cif i n ne mlad fermač kafe-barve se je LUValll |ICb izgubil dne 5. t. m. Sliši na ime „N unrod". Vrniti v Komen št. 142, proti nagradi. 867 UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez S vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. J. Čermak » g. Tuscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadsi. Unfol Pnčta v Materiji z več elegantno nillt/l rUOlfl mebliranimi sobami, krasnim vrtom. Pri hifii travniki za SetaliSče. Postrežba točna. Nasproti nova hifia s 5 sobami, kuhinjo, vrtom, na lepem prostoru. 714 ntfQ dobro izvežbana krojaška pomočnika, ter 1 U"d učenca sprejme takoj v stalno službo Filip Merkel, krojač v Ajdovščini. 773 Odprla se Je v nI Gaspare Gozzi 1 MESNICA s prodajo Mr konjskega mesa katero so prodaja po navadnih cenah kakor v drugih mesnicah. Infermeria JREVES - Trst ;. Zavod za azistenco boMom v - vedno odprt - Ustanovljen leta 1885. — TELEFON 345 Sposobni bolniški strežniki in slrežnice za privatno azistenco. — Prenašanje bolnikov z modernimi in higijeniČ. sredstvi od žeiezničnih poBtaj in do istih, kakor tudi parni kov. — 5 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spe&cijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST T»i«fon «t. 847. - Via della Stazlone štv. 17. - T«i»fon it. 7 FHIjaike v PULI, GORICI. REKI In GRADEŽU. Prevažanja pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Ml» predmetov, ki se jemljejo u potovanje ia prevažanje blaga m m prose.) = Sprejela se tudi pohlitvs In drage predmete v shrambo v lastne za to pripravljene suha skladišča. Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER.,. ČIŠČENJE in SHBANJETiNJE PBEPS0G Točna postrežba in nizke cene. O 0 Živinorejci! Prodaja se partija krme za živino pod ugodnimi pogoji Naslov pove „Inser. odd. Edinosti" pod štev. 488 Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitiCne in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolć štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejem« od 12. do 1. In od 5. In pol g vodi, točno, solidse ia elegantss p« mizkti eesa« O priliki birme — v prodajalnicl - Vito de Gioia ulica Sau Sebastiaiio 2 Veliki popustki % Veliki popustiti Srebrna ura JT^co gl. 14 50 remontoir z H j j srebrno veriž. jj ^ Črevljarnica Baldiiielli €lcganca, trpežnost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se iz-vrSuje v 24. urah. Sprejme ee naročila za nepremočljive postole. Popravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za Čevlje. Trst, nlioa Crosada štev. 5, Trst (Vogal ulice Punta del Komo). Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Csns šmarna, Poikaj& Kogl, Hotel Balkan