**nCtnln0 piarf*— f |HwM,
Leto XVH., št« 236
UpravulSCVO* Mjumjftiin, rt Hrti Ijcvfc unča 0. — Teletoo «t «122, 3123. 3124. ila s128t inaeratn) DddeieK. L-Junljana. Selen-Durgova ol i. — Tat 33«2, 3492 Podružnica Maribor: Gosposka uUcs
n. a - Ieiefoo Ct 3466. PouruZnica Celje: Kocenova ollca tt
2. — ielefoD 3t- 190. ttačum pn pošt. cefc. zavodih; LJubljana 11jj42. Praga Clato IHA80. Wlen «t 105.241.
Na pragu hude zime
Sreča dobre letine se je letos nasmeh-toila žitorodnim krajem naše domovine. Pšenica je lepo obrodila, koruze smo spravili pod streho v izvrstni kakovosti ronogo več kakor lani in cene na svetovnem trgu so poskočile. Tudi sliva se je izkazala in kmet v južnih krajih za-dovoljneje gleda v bodočnost. Nas tu gori v planinah pa je pošteno s+isnilo. Od spomladi sem same nevšečnosti za rrašega poljedelca. O naših gozdovih govoriti. kjer sekira skoraj več ne poje, se pravi ponavljati žalostno pesem že iz preteklega leta. Kako krasno je bilo »Domladi vse v cvetju v naših sadovnjakih, kako bujno so zacveteli naši travniki in naše skromne njivice so se itkoraj razbohotile. Začetek .ie bil mnogo obetajoč. Potem pa je sledila ne-»reča za nesrečo Vreme se je vedno obračalo tako, da je bilo nezgodno za rast našega sadeža. Na njivi in na drevju. Peronospora v vinogradih je raztu-žfla naše najbolj siromašne kraie- Namesto plodne jeseni smo megli zabeležiti samo razočaranja na vseh poljih naše kmečke proizvodnje.
Edino, česar nam je letošnje leto dalo v precejšnjem obilju, je bila pomladanska košnja na travnikih in še do voljna kmeljska kampanja v Savinjski dolini. Drugod pa kakor da gre vi? narobe Saj da 'bi bili lahko prodali toliko kakor še nikoli. a pridelek je več ko skromen. V •vinski trgovini so se kazali početki nekega izboljšanja. Toda našim vinogradnikom je v obupni borbi proti bolezni zmanjkovalo sredstev in vse je spre ti pokvarilo vreme. Po nekih okrajih posebno na Štajerskem, je v vročih poletnih dneh pobila in potolkla toča vse, kar je raslo in zelenelo. In kakor da bi nebo še vedno ne bilo zadovoljno, nas je udarilo takorekoč na samem začetku jeseni, v prvih dneh meseca, ki nosi poetično ime vinotoka, z mrazom, burjo in snegom. Sneg. ki se je sesul v zadnjih dneh na slovenska polja in slovenske vinograde, je prava gospodarska katastrofa.
Iz poedinih krajev prihajajo naravnost obupni klici. Saj je ravno najbolj siromašnim med nami uničena v mnogi meri skromna zaloga za življenje preko zime. Ajda je podlegla mrzli snežni povodnji. Pozni krompir gnije na njivah. Sadno drevje se lomi pod bremenom snežne odeje, namesto da bi se ši-bilo pod težo svojega sadja- In ko čita-ino poročila iz vinogradniških krajev, kako se je v vinogradih sicer tako vesela trgatev spremenila v piavcate tragedije, nas srce zaboli, saj vemo. da je tamkaj vino edini pridelek in vinska kupčija edini izvor skromnega zaslužka."
Poleg socialnih potresov, ki smo jih letos preživeli v naši industriji, poleg težkega stanja, v katerem se nahaja že ves čas tudi naš takozvani pridobitni sloj, nam za letošnjo zimo grozi na našem podeželju še težja socialna kriza kakor smo je vajeni. K vsemu temu prihajajo še zadrege, v katere zabreda naše javno nameščenstvo, ki ne more več vdrževati svojega rednega in točnega mesečnega proračuna.
To so vse stvari, ki silijo k razmišljanju. A treba je misliti pravočasno, kajti moramo si biti na jasnem, da bo letos treba posebnih -naporov, da prebrodimo težavne dni, ki se nam v gospodarskem in socialnem oziru obetajo-
Potrebno je, da se pokrene akcija za zopet.no uvrstitev dravske banovine med pasivne pokra jine države. Ne vemo. kateri vzroki ro oiK lani merrdajni, da je Slovenija izgubila to svojo dolgoletno kvalifikacijo. Pola če so tudi bili taki razlogi, letos s>> gotovo odpadli in država ima sedaj priliko, ko so žito-rodni kraji tako dobro obrodili, da nekoliko nad >knadi najim krajem ono, kar so za časa žitnega režima prispevali, da je mo^el kmet v Vojvodini in Šumadiji prodati svojo pšenico po pc-voljnih cenah.
Smatramo za potrebno, da se čimpre-je izvrši ocena milijonskih škod, ki jih je sedanja vremena in katastrofa posredno ali neposredno prizadejala premnogim slovenskim krajem. V celih predelih je ogroženo redno preživljanje prebivalstva. Treba je tudi upoštevati, da je njega davčna moč znatno oslabljena.
Sedaj se bližajo trudi jesenski obroki za kmečke davke. Iskreno želimo, da se bi vodilo čim več računa o težavah, s katerimi sc bori naš mali kmečki človek v krajih, kjer je posebno sneg uničil toliko letine. V bodoče bo imel naš poljedelec še mnogo ožje stike z davčno upravo, kakor jih je imel do sedaj. Kmečki dolgovi bodo po velikem delu osredotočeni v Beogradu. Kakor je njihovo znižanje v mnogem oziru blagodat tudi za marsikaterega našega kmeta, so na drugi strani predpisi te uredbe glede plačevanja zapadlih obokov silno strogi in odnošaji dolžnika napram upniku, ki je preje slonel v znatni meri
Ljubljana, nedelja tL oktobra 1936
Cena 2 Din
Izhaja vrnit dan, razen ponedeljka. Naročnina mata mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, KnafJjeva ulica 6- Telefon
3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon 6t_ 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. L Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
LIKVIDACIJA HEIMVVEHRA
Na IS ur trajajoči seji je avstrijska vlada sklenila razpust vseh polvojaških organizacij - Bojazen pred odporom - Vsa vojska, policija in orožništvo v alarmni pripravljenosti
Dunaj, 10. oktobra, o. Odkar je kancelar dr. Schuseiinig^ odslovil iz svoje vlade kneza Starhemberga in majorja Feya ter sprejel po sklenitvi sporazuma z Nemčijo v viado »drugo garnituro« fašistično-nacionalističnih stiuj, se je položaj v Avstriji stalno razvijal v znaku vedno večje napetosti. Spretno manevriranje, predvsem pa podpora Mussoiinija, ki je zaradi svojih zvez z Nemčijo iu iz mednarodnih rai.iogov pustil pasti svojo avstrijsko avantgarda — iieimvvelir — je dr. Sehuschniggu omogočilo ne samo to, da je ostal gospodar položaja, marveč tudi, da .je sistematično izpodrival vpliv svojih bivših najzve-stejših zaveznikov, dokler jih ni &edaj sklenil docela likvidirati. Dobrodošel povod za to so mu bili spori, ki so zadnje čase nastali rned heimwe.irovskimi voditelji, in ki so se tako poostrili, da je grozila nevarnost oboroženega spopada med obema heimvvehrovskima taboroma. Ko je najprvo naliujskal Feya proti Siarhembergu in na drugi strani <emu dajal potuho, je pričei zadnje c!ni »posredovati«. To posredovanje pa je bilo takšno, da sta oba njegova bivša zvesta pomočnika in junaka juiijske revolucije, ki sta ga spravila na krmilo, ostala na cedilu in je vrhu tega Schuschnigg dobil z izgovorom, da je v nevarnosti javni red in mir v državi, dobrodošel povod, da je docela likvidiral celokupni hetm-vvehrovski pokret in njihovo organizacijo razpustil.
15 ur trajajoča seja vlade
Po večdnevnih razgovorih z vodilnimi poli tiki klerikalnega tabora ter s Starhember-gom in Feyem je kancelar dr. Schuschnigg včeraj popoldne ob 17. sklical sejo ministrj skega sveta, ki ji je deloma prisostvoval tudi pred.sedtiik Miklas. Seja je trajala polnih 15 ur ter se je končala šele davi ob 6. Res zultat dolgotrajnih in deloma zelo dramatičnih posvetovanj je bil sklep o razpustu vseh napoj »ti.jaških organizacij, kakor so Heimvvehr, Sturmschauren in Freiheitsbund. Na ta način je dr. Schuschnigg z eno pote* zo peresa likvidiral problem Heimwehra. ki mu je že celo leto zadajal največje skrbi.
Schuschnigg se je postavil na stališče, da mora tudi v Avstriji biti p»>le; samo vojska, žandarmerija in policija nosilec oborožene sile države ter da so vse ostale organizacije, ki so vznikle več ali manj na strankarskem poprišču, nepotrebne. Ker pa se dozdevno še vedno ne čuti dovolj močnega, si je obdržal poleg vojske še posebno »frontno mili« co«, ki tvori sestavni de! avstrijske politične stranke, znane pod firmo »patriotska fronta«, ki pa ho navidezno podrejena redni vojski.
O sklepih vlade je bil objavljen naslednji
uradni komunike:
Na seji vlade je zvezui kancelar dr. Schuschnigg obširno poročal o političnem položaju. Opozoril je, da je bil že svoječasno sprejet načelen sklep, da ee imajo polvoia-ške formacije, ki so bile zakonito priznane kol »Schutzkorverband«, prevesti v novo osnovano frontno milico patriotske fronte. V zvezi s teai je naglasil nujno potrebo, da se odstranijo vse ovire, ki onemogočajo ta normalni razvoj v duhu avtoritativne koncentracije ter ureditev vprašanja teh orga* nizacij tako, kakor to določa tudi zakon o obvezni vojaški dolžnosti in o organizaciji avstrijske vojske in zakon o organizaciji frontne milice. V to svrho je predložil predlog zakona, ki vsebuje važne spremembe zakona o frontni milici odnosno patriotski fronti.
Po poročilu in predlogu zveznega kan-celarja so na seji navzoči podkancelar Raar von Baarenfels, trgovinski minister Draxler in minister brez portfelja dr. Perntner, ki veljajo kot predstavniki Heim-\vehra in siičnili oboroženih formacij, podali ostavko. Vlinistrsk: svet je sprejel njihovo ostavko na znanje in je nato po daljši razpravi odobril od kancelarja predloženi zakon, ki določa z veljavnostjo >d 10.
oktobra, te Je današnjega dne, razpust
vseh polvojaških organizacij, kakor ho Heiimvehr, Sturmschaaren in Freiheits-bund.
Po tem sklepu je kancelar dr. Schuschnigg prekinil sejo ministrskega sveta in se podal k predsedniku države Miklasu ter mu poročal o sklepih vlade. Ker so z razpustom polvojaških organizacij odstranjeni razlogi, zaradi katerih so omenjeni člani vlade podali ostavke, je l^aneelar predlagal predsedniku Miklasu, naj vse tri ministre ponovno imenuje na njihove dosedanje položaje. Predsednik Miklas je temu predlogu ugodil in takoj podpisal tozadevni ukaz.
Seja vlade se je nato nadaljevala ter je bilo sklenjeno, da se vsem razpuščenim organizacijam izreče zahvala zvezne vlade za njihovo požrl vovalno in zaslužno sodelovanje pri zgraditvi avtoritativne države. Istočasno je ministrski svet izrazil pričakovanje da bodo vsi za orožje sposobni člani teh organizacij vstopili v frontno milico in v tej organizaciji stavili svoje sposobnosti v službo domovine. Obenem je ministrski svet izvolil poseben ministrski odbor z nalogo, da izdela podrobne predloge za prevedbo razpuščenih vojaških organizacij v frontno milico. To naj bi se zgodilo po naslednjih načelih:
1.	Kot vojaška organizacija za obrambo države mora ostati frontna milica v vseh vprašanjih organizacije, oborožitve in iz-vežbanja izključno v zvezi z redno vojsko.
2.	Upravne posle frontne milice bo vodil minister za narodno obrambo v .sporazumu z vrhovno upravo varnostne službe, z žandermerijo in policijo.
3. Frontna milica je pozvana, da nadaljuje tradicije dosedanjih prostovoljnih polvojaških organizacij, ki so bile ustanovljene v času, ko še niso bili dani pogoji za organizacijo redne avstrijske vojske.
Ministrski odbor mora svoje piedloge do 14. t. m. predložiti ministrskemu svetu v odobritev.
Ob koncu seje je kancelar dr. Schuschnigg, sklicujoč se na ustavo naglasil. da ministri nimajo več nobenih obveznosti napram razpuščenim organizacijam ter da mora biti odslej njihovo delovanje posvečeno izključno v korist domovine. Ministri so to izjavo sprejeli na znanje.
Uradna utemeljitev
V režimskih krogih predstavljajo sklepe ministrskega sveta kot odločilno potezo, s Icatero je kancelar dr. Schuschnigg presekal krizo, ki jc grozila skaliti stabilnost sedanjega sistema v Avstriji. Zato prikazujejo te sklepe kot važen korak k norma-
lizaciji političnih razmer v Avstriji. S tem bo po njihovem mnenju iz avstrijske politike izginil neke vrste dualizem in bo odstranjen vpliv, ki ga je poleg vlade imela na vodstvo avstrijsek politike Heimvvehr.
Bojazen pred reakcijo
Policija je že danes zapečatila vse prostore Heimwehra na Dunaju in v drugih večjih centrih. Heimvvehrovci niso nudili nobenega odpora Vlada, je kljub temu že v pretekli noči odredila alarmno pripravljenost vse vojske policije in žandarmerije. Na Dunaju so tudi odkrili tajno radijsko postajo, ki je bila v rokah heimwehrovcev in po kateri so z Dunaja izdajali navodila ostalim oiganizacijam po državi. Zatrjuje se. da so heimwehrovske organizacije dobile nalog, naj mirno dopuste zapečatenje prostorov, da pa naj pravočasno spravijo na varno vse oiožje in municijo.
StarIi3Etibergova izjava
Dan es popoldne so se voditelji Heim-vvehra na poziv kneza Starhemberga poslednji; sestali na Dunaju k skupni seji. Na seji so formalno vzeli na znanje razpust Heimvehra. Starhemberg je imel pri tej priliki govor, v katerem je naglasil. da Hcimwchr z današnjim dnem preneha obstojati v sedanji obliki. Zahvalil se je ministru dr. Draxlcrju, ki je ostal zvest načelom Heimvehra in izjavil, da je ostal v vladi z njegovim pristankom. Govor kneza Starhemberga, ki ga avstrijski listi ne srnejo objaviti, jc izzval veliko senzacijo.-' V njem vidijo prikrito napoved odpora in splošno smatrajo, da je bila Hcirmvehr na ta korak že pripravljena ter da za bližnje dni niso izključena v Avstriji velika presenečenja

V zagati
Londonski odbor za nevmeša vanje v špansko vemo ne ve izhoda — Portugalska že izstopila iz odbora, Rcssija
pa grozi z izstopom
London, 10. oktobra, o. Včerajšnja seja diplomatskega odbora za nevmeša vanje v španske zadeve je potekla zelo drauiatič- j no in so zdi. da bo odbor dolgo razprav- 1 ljai o nevtralnosti, dokler ne bo več po- j trebna. ker bo med tem v Španiji že padla od ločitev. 1
Na dnevnem re<bi je bila razprava o noti sovjetske vlade, ki obtožuje Italijo. Nemčijo in Portugalsko, da kljub obveznim sklepom londonskega odbora skrivaj oborožu-jejo špa luske upornike in i o vari jo proti legalni španski vladi. Razprava je bila zelo 06tra ter je naposled portugalski delegat ! po izjavi, da bo Portugalska izstopila iz odbora, ako ugodi ruskim zahtevam, zapustil sejo.
Angleški delegat je skušal posredovati in je predlagal, naj bi se posameznim vladam poslala vprašalna pola o njihovem postopanju v izvrševanju sklepov odbora, zlasti pa glede kontrole nad pošiljkami orožja in drugega vojnega materijala v Španijo. Ta predlog »o odklonile tako Italija, kakor Nemčija in Portugalska.
V debati je prišlo do ostrega besednega spopada med italijanskim delegatom Gran-dijem in ruskim delegatom Karganom.
Nemški delegat B.smark je naglašal. da
predstavlja ruska zahteva nedopustno izzivanje. ker je splošno znano, da Rusija sama najbolj krši načelo nevtralnosti. Tako zastopniki Nemčije, kakor Italije in Portugalske so oporekali upravičenost ruske zahteve po uvedbi preiskave, češ, da je to le politični manever, za katerim se skrivajo grehi Moskve.
Portugalski delegat je zelo odločno nastopil proti temu. da bi odbor kakorkoli ugodil zahtevi sovjetske vlade ter je navedel statistične podatke o pošiljkah orožja in municije iz Rusije v Španijo. Med drugim je tudi navedel imena ruskih pilotov, ki so aktivni ruski oficirji, a služijo v vr3tah madridske vlade. Ker je znano, da nihče ne more brez dovoljenja prestopiti ruske meje, je to dokaz, da jih je tja poslala »ovjetska vlada. Ko je angleški delegat predlagal, naj se
v smislu poi?topnika londonskega odbora dostavi v zvezi z rusko pritožbo vprašanje nemški, italijanski in portugalski vladi glede dobav orožja upornikom, sta italijanski in nemški delegat soglasno izjavila, da Vodo njune vlade to vprašanje popolnoma ignorirale, ako se istočasno ne bo postavilo tudi francoski in sovjetski vladi.
Portugalski delegat pa .je protestiral proti takemu postopanju v prilog Rusije in
enostavno zapustil sejo z Izjavo, da Portugalska izstopa iz odbora.
Seja je bila pozno zvečer zaključena brez uspeha. Izdan je bil le kratek komunike, ki ugotavlja, da odbor ni mogel uvesti zaenkrat še nikakega postopanja v smislu ruske pritožbe.
Z največjo nervoznostjo sedaj pričaka jejo, kako se bo ta afera nadalje razvijala. j Rusija grozi z izstopom, če njeni zahtevi ne bo ustreženo in če odbor takoj ne ave-! de preiskave in postopanja proti kršiteljem i nevtralnosti, na drugi strani pa poleg Portugalske tudi Neirčija in Italija ne prikri-| vata svoje namere, da se odkrfžata vsiljene »nevtralnosti«, če se ugodi ruski zahtevi. Na ta način je zašel londonski odbor v zagato, iz katere zdaj še ni videti izhoda.
wmwmmfmm
j
Mussolini o tehnični izpop?*!s?itvj italijanske vojske in
osamosvojitvi vcjfse Industrije
Rim, 10 oktobra, o. Dopoldne se je v pa- i meznih industrijskih podjetjih in se mora lači Viminale sestala italijanska vlada Se- ; zato do\-oliti podaljšanje tedenskega delovni jc predsedoval Mussolini in so ji priso- J nega časa na 6G ur v vseh podjetjih in to-stvovali vsi ministri razen grofa Ciana, ki se mudi v Budimpešti, ter Lessone in Oo-boli-Giglia, ki sta v vzhodni Afriki. Vlada je danes razpravljala o izključno vojaških zadevah.
Mussolini je kot minister za vojsko, mor-
varnah, ki služijo vojnemu letalstvu in ! mornarici. Predvsem bo treba povečati i število letalskih oporišč. S kreditom 140 mi-' lijonov lir bo mogoče zgraditi celo vrsto | novih letališč in izpopolniti nekatera sta-| rejita letališča v dolini Pada, vzdolž jadran-narico in letalstvo obširno obrazlo/il vse j ske in tirenske obale, na Sardiniji in Sici-dosedanje vojaške priprave Italije v po- ; l i ji. Leta'ske tovarne so pričele v zadnjem slednjem letu in tehnično izpopolnitev italijanske vojske, ki se še vedno intenziv-
no nadaljuje po načrtih vrhovnega poveljstva. Tudi odbor za vojaške dobave dela s polno paro in se že izdelujejo načrti, po
, času graditi nove motorje, ki so se zelo ! dobro obnesli. Kader letalcev je bil povečan in se stalno sprejemajo v letalske šole
novi gojenci. Tudi efektivna sila italijanskega vojnega brodovja se je povečala na katerih se bo Italija povsem osvobodila i 70.000 mož. V ladjedelnicah gradijo sedaj od dobav iz inozemstva za vojno industri
jo Generalni komisarijat za vojno produkcijo pod vodstvom senatorja Dalolija in višjih oficirjev posluje permanentno tn nadzoruje sedaj že 1.200 tovarn tn podjetij, ki služijo zgolj izdelovanju orožja, streiji-va in drugega vojnega materijala. Sedaj se predvsem zbira gradivo, na podlagi katerega bo mogoče ojačiti italijansko produkcijo letal in vojnih ladij. Izkazalo se je, da bo treba povečati delovni uspeh v posa-
j celo vrsto novih ladij, tako <la bc italijan-[ ska vojna mornarica v kratkem kos svojim 1 nalogam, zlasti glede obrambe italijanske obale in očuvanja italijanskega prestiža na Siedozemskem morju.
Na Mussolinijev predlog je ministrski svet odobril celo vrsto odlokov vojaškega značaja. Med drugimi je bil odobren tudi zakonski odlok o ustanovitvi posebnega vojaškega odbora, ki se bo bavii izključno s problemi vojnega letalstva.
tudi na medsebojnem poznavanju, razumevanju in vpoštevanju težkoč, so se bistveno spremenili. Kdor bo zamudil rok, k temu pride davčni eksekutor. Na srečo ie uredba nrslila tudi na slučaje izredne stiske in omogoča dajanje olajšav in predvideva izjeme od strogo ob-vezmosti obrokov v slučajih elementarnih nezgod. Ker pričenjajo že i. novembra teči važni roki, je skrajni čas, da se takoj vzame v obzir nedvomna nesposobnost precejšnjega dela slovenskih kmečkih dolžnikov za plačanje obroka Privilegirani agrarni banki, kakor ga predvideva uredba.
Spremenjene valutarne prilike v Evropi se odražajo s svojimi posledicami tudi v našem gospodarstvu- Čuvati v težkih socialnih prilikah, v katerih živimo, veljavo našega narodnega novca, na drugi strani pa odločno zatreti vsak poskus zloi ibe vahrtarnega položaja v državah, v katere uvažamo in iz katerih izvažamo, spada med naloge, ki jih bo složno brez razlike nolitičrega prepriča rja po vseh močf i podprl vak uvidevni človek-
Zahteve, ki jih ima naš človek danes
do življenja, so j ako skromne. Zadovoljen je z zaslužkom, ki mu zagotovi najskromnejše življenje in mu daje možnost, se vzdržati na kulturni višini, ki je postala sestavni del njegovega bitja. V nastajajočih hladnih, deževnih in snežnih dneh so seveda otežkočene raz-
Ovietio nov Alcazar
Uporniki so se po zasedbi Ovieda po vladnih četah zaba-rikadirali v katedrali, kjer se obupno branijo
poizkuse dinamitnih napadov vladnih čet. Kakor v Toledu je tudi tu življenje vseh
Hendave, 10. oktobra, b. Boji za posest Ovidea se nadaljujejo. Pomožne čete generala Mole, ki so bili včeraj poslane na pomoč oblegancem, ki vztrajajo že 85. dan j nagle pomoči upornikov, proti silnim naskokom madridskih čet, so
2000 branilcev mesta odvisno predvsem od
ne akcije z javnimi deli. V tem oziru j samo še nekaj kilometrov oddaljene od
smo mnogo zamudili in naša udeležba na tej obči državni akciji je bila do sedaj gotovo premajhna. Težave, ki jih preživljamo, so najboljši dokaz in potrdilo, da mora dravska banovina zavzeti v bodoče mnogo močnejše mesto pri razporedu javnih del. nego bilo to letos.
Slika, ki nam jo nudi bežen pregled gospodarskega stanja naših krajev torej ni utešna. Ne samo uradna, nego
mesta. V teh četah je okoli 2000 Maroča-nov, nekaj tujskih legij ln kolona elitne civilne garde. Poslednji kilometri, ki ločijo te pomožne čete od as turškega glavnega mesta, bodo najtežji, Me^ tem so uporniki pod poveljstvom Pene napravili je ' poslednje obupne poizkuse, da bi vdrli v severni del mesta. Mest0 je že na mnogih krajih podobno kupu razvalin. Ne-: prestano se čuje bobnenje dinamitnih min, ki jih polagajo vladna čete. vmes pa po-
tudi zasebna iniciativa lahko mnogo	i kanje strojnic okoli 2000 branilcev, ki so
doprinese, da se pretolčemo brez tež':.h	; "e zibrali na treh točkah in nudijo napa-
pretresljajev skozi letošnjo zimo. V	' dalcem hraber odpor. Velik del upornikov
mestu in na deželi bi morali vsi dobro	i se je zabari>ad:ral v gotiki katedrali, ra
misleči ljudje združiti svoje sile. da z	' katere stolpi; so namestili več strojnic, iz
nasvetom in z dejanji pomagajo organi-	i Katerih sipljejo pravi železni dež na oble-
zirati in voditi akcijo za očuvanje	i govalce, ki prodirajo v osrčje mesta v
zdravil ter delovne sposobnosti in vo-	; varstvu svojih oklotmlh vozov. Do^lei ?»
lje našega naroda.	' Je branilcem posrečilo zavrniti vae večje
Madrid odrezan od prometa
Hendaye. 10. oktobra, b. Poročila is Burgosa pravijo, da so uporniki odrezali železniško progo iz Madrida v Saragosso in Albacete. Ker so tudi vse ostale železniške zveze t Madridom pretrgane, je sedaj glavno mesto navezano samo na cestni promet.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po število malih oglasov. Današnje »Jutro« ima
405
malfb oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jntro« vas pouči, da ima ogla* dvojno vrednost, če se javi dvojno število interesentov.
Antonescu v Beogradu
_________ __________
Nadaljevanje bukareških razgovorov o čim tesnejšem gospodarskem sodelovanju Jugoslavije in Romunije
Beograd, 10. oktobra, p. Na povratku ii Ženeve v Bukarešto je danes ob 9. prispel semkaj rumunski zunanji minister Antonescu. Na postaji so ga pozdravili predsednik vlade in zunanji minister, dr. Stojadinovič, osebje rumunskega poslaništva in odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva dr. Fischer. Po pozdravu je dr. Stojadinovič predstavil svojemu rumunskemu tovarišu navzoče osebnosti, nakar se je Antonescu odpeljal v hotel »Srpski kralj«, kjer so bili zanj preskrbljeni posebni prostori.
Obisk rumunskega zunanjega ministra Antonesca v Beogradu ima dvojen namen. Predvsem bo Antonescu obvestil predsednika naše vlade o poslednjih dogodkih v Ženevi, hkratu pa bosta nadaljevala razgovore, ki sta jih pričela ob priliki Stojadi-novičevega obiska v Bukarešti o tesnejšem gospodarskem sodelovanju med obema državama.
Antonescu se je dopoldne vpisal v dvorno knjigo in je bil tudi na kraljevskem na-mestništvu. Ob 11. se je sestal s predsednikom vlade, s katerim je konteriral do 13., ko ga je sprejel v avdijenci Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki ga je pridržal tudi pri obedu, h kateremu je bil povabljen tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič.
Popoldne so se razgovori nadaljevali ▼ zunanjem ministrstvu Ob 18. je Antonescu sprejel novinarje, zvečer pa je rumunski poslanik Guranescu priredil večerjo v ru-munskem poslaništvu.
Jutri dopoldne se bodo razgovori nadaljevali. v ponedeljek pa se bo Antonescu vrnil v Bukarešto.
Nj. Vis. knez namestnik je zunanjemu ministru Antonescu izročil rej Belega orla 1. stopnje.
leležfce
Priprave za poset kralja Karala v Pragi
Praga, 10. oktobra. 6. V ivezi z včerajšnjima izredno dolgima avdijencama češkoslovaškega poslanika v Bukarešti g. Jana Sebe in češkoslovaškega poslanika v Beogradu g. dr. Vaclava Girse pri prezidentu republike dr Benešu poročajo današnji praški listi da sta bili ti avdijenci v zvezi z najavljenim posetom rumunskega kralja Karoia v Pragi o priliki češkoslovaškega narodnega praznika dne 28. oktobra List' pišejo, ia ni izključeno, da bo istočasno posetil Prago tudi Nj. Vis kne? namestnik Pavle. Na metoda jnem mestu pa izjavljajo. da vesti o obisku kneza namestnika Pavla še niso aktualne.
Za sprejem kralja Karala so v Pragi končane vse priprave. Kralj bo nastanjen na Hradčanih in sicer v sobah s krasnim razgledom na Prago ki so nalašč urejene za bivanje državnih poglavarjev Te aobe so opremljene s starinskim in dragocenim pohištvom. ki ga je svoječasno kraljevina Češka kupila za cesarski dvor. Kral; Karol bo nastanjen v istil, sobah, v katerih je prebival pokojni kralj Aleksander ko jo leta 1921 posetil Prago. Bil je nad krasnim razgledom tako vzhičen. da je kancelarju Samalu izjavil. »Za ta krasni razgled vae res zavidam«.
GSmt-Sssv pogreb v Budimpešti
Budimpešta, 10 oktobra a. Ob ogromni udeležbi občinstva se je vršil dane,. pogreb pokojnega ministrskega predsednika Julija Gombosa. Pred parlamentom, kjer je 'ežalo pokojnikovo truplo na katafalku v .ivnosti dvorani, so imeli žalne govore minister Daranvi v imenu vlade, grof Szechenvi v imenu magnatske zbornice poslanec Sztraniawsky v imenu poslanske zbornice rn poslanec Ivadvi v imenu vladne stranke
Po cerkvenih obredih ki jih je opravil ■evangeljski škof Raffavl. se je izpred parlamenta razvil žalni sprevod Otvorili so ga oddelki vojske, za katerimi so stopale vojaške delegacije Nemčije, Italije in Avstrije. Za krsto, na kateri so bili tudi venci ita-janskega kralja, nemškega državnega pred-
sednika kancelarja Hitlerja Mussohnija tn dr Schuschnigga, so stopali člani družine, državni upravnik admiral Horthy in zastopniki poglavanev tujih držav Italijan sikega kralia je /.astopa' zunanji minister grof Cianp Hitlerja pruski ministrski pred sednik vneral Goring avstrijskega zveznega predsednika Miklasa zvezni kancelar dr Schuschnigg bolgarskega kralj« poslanik Sfoilov predsednika poljske republike pa I šef civilnega kabineta lebkowski Sprevod je krenil po glavnih ulicah proti pokopališču, kjer so pokojnega Gombosa pokopa ; li v častni grobnici, ki jo je poklonila Bu-j dimpešta
Po pogrebu je regent Horthy sprejel v avdicnci vse šefe tujih delegacij, ki so se udeležili pogreba.
O spletkah proti Jug« nacionalni stranki
Izšla je tretja številka službenega glasila JNS »Jugoslovenskega glasnika«. Prvi dei številke ji posvečen spominu Velikega kralja, v političnem delu pa list obračunava s spletkami proti JNS. o kateri pravi, da vse izvirajo iz iste kovaenice. Listi prinašajo razne kombinacije in napoveu., ki jih polagajo na jezik raznim, baje nezadovoljnim »odličnim pristašem stranke«. Do danes pa še niti eden lisi navedel imena teb »nezadovoljnežev«, kar j* pač najboljši znak. da so vse te izjave na lepe.c izmišljene. Kakor že tisoč pred nj.mi se bodo tudi vse te spletke prav kmalu razblinile v nič. kolikor &e že niso. Njihovi duševni očetje namreč pozabljajo — tako zaključuje »Jugoslovenski glasnik« svoja izvajanja — da so jugoslovenski nacionalisti organizirani v JNS zato. ker je strank.'! postavila za svoj glavni in edini cilj službo nacionalni jugoslovenski misli kot vrhovnemu zakonu vsega našega narodnega življenja.
V četrtek zvečer je bila v Mo&tarju konferenca tamošnjih vodilnih pristašev JNS. O političnem položaju so poročali senatorja Banjanin in dr. Andjelinovič in narodni poslanec inž. Paštrovič. Ko so navzoči no-
Zasedanje DN zaključeno
Ženeva. 10. oktobra. w. Skupščina DN je dopoldne sprejela cclo vrsto poročil in resolucij, ki so jih predložil' razni odbori, med njimi tudi poročilo odbora za reformo Društva narodov.
Popoldne je skupščina DN korsčnoveljavno zaključila svoje delo. Predsednik se je v zaključnem govoru predvsem bavil z novo gospodarsko politiko ter je pripomnil, da so gospodarski m valutni ukreni Francije povzročili nov optimizem. Hitro in iskreno postopanje francoske vlade ter važnost njene vloge kot pobornice nove politike. pomeni velik dogodek. Svoj govor je zaključil s tem, da je slavil demokracijo in kolektivno sodelovanje v DN.
Ko se je še angleški delegat v imenu skupščine zahvalil predsedniku, je bilo ob 18 zaključeno XVII. zasedanje DN.
Kakšen bo nemški
vinarji po konferenci spraševali dr. Audje-LiiiOviča. kaj pravi k vstopu Jevttfevih poslancev v klub JNS, jim je odgovoril:
»Predsednik Zivkovič je čisto pravilno dejal, da je vprašanje sprejena g. Jevtiča in njegovih prijateljev v pivi vrsti vprašanja naš ^a parlamentarnega kluba. Po strankinih pravnih mora biti vsak poslanec ki se smatra za člana stranke, član strankinega kluba. Tako so se mor«ii odločiti končno tudi oai poslanci Jevtičevega poslanskega kluba, ki s-e smatrajo za člant uašf tranke. To je torej v svojem bistvu povsem tehnična zadeva v smislu naših pravil "franka kot taka s Jem ni prevzela nobene odrovomosti za politiko pri peto-majskih volitvah, pri kn*er?h sooelovaia kakor tudi ni sodelovj^a pri sestavi vlade gospoda Jevtiča.«
Zagrebški »Jutarnji list«, ki enako kakor »Obzor« siuži več gospodarjem, si zopet beli glavo z razmišljanji, kaj bo s klubom JNS v senatu. Vnovič izraž? nado. da bodo zaradi sprejema jevt!eevcev nekateri sedanji senatorji izstopili iz strank^ in se pridružili JRZ. Po njegovem mnenju je sploh pričakovati v senata »interesantne situacije« in »velikih preorientacn«.
le Evropo. Nemčija bo tudi zahtevala, naj zapadne sile ne uživajo v novi pogodbi samo garancij, temveč naj tudi same garantirajo. Na podobno stališče se postavljajo v zadnjem času tudi nekateri belgijski krogi, ki so mnenja, naj bi nova pogodba pomenila za Belgijo garancijo njene nevtralnosti. Morda je to eden izmed razlogov, da
Odložene občinska vslitve
Danes bi se bile mora it vršiti občinske volitve za občine Polenšak Slovenja vas m St. Janž na Dravskem polju, vse tri v ptujskem srezu Včerajšnji »Službeni list« banske uprave objavlja odlok, s katerim se volitve v vseh treh občinah odložijo za 14 dni j in se bodo vršile v nedeljo, 25 t. m.
Razveljavljena razrešitev občinske uprave
Z odlokom bansxe uprave v Ljubljani x dne 31. marca t 1. so bili razrešeni predsednik občine Polšnik v litijskem srezu in ; štirje člani občinske uprave. Zoper ta od-j lok se je občina Polsnik pritožila na uprav-: no sodišče v Celju, ki je pritožbi s svojo odločbo z dne 6. t. m. ugodilo m odtok banske uprave o razrešitvi navedenih funkcionarjev občine v celoti razveljavilo.
Tri kandidatne liste na Jesenicah
Z Jesenic nam pišejo: Za volitve, ki bodo čez 14 dni tudi v naši občini, vlada seveda že sedaj zelo veliko zanimanje. Volilna borba postaja od dneva do dneva bolj živahna Kakor za enkrat kaže, bodo vložene za volitve tri kandidatne liste: gospodarska lisra, lista JRZ in lista »slovenskega delovnega ljudstva« Okrog gospodarske liste se zbirajo pretežno skupint ki tvorijo sedanjo večino v občinskem odboru, jedro liste delovnega ljudstva pa tvo-iio krščanski socialci. Za socialiste se še ne ve ali bodo podprli katero od teh list ali se bodo volitev vzdržali, ali pa bodo postavili še svojo listo, ki bi bila potem četrta
Nov član banskega sveta
Kakor poroča »Slovenski dom«, je minister notranjih del razrešil dolžnosti člana banskega sveta za mesto Maribor g. dr Rudolfa Ravnika, odvetnika v Mariboru Z isrim odlokom ie bil postavljen za novega člana banskega sveta g dr Miler tudi od vetnik v Mariboru Oba gospoda sta nekdaj pripadala biv«i radikalni stranki.
Tožba krščanskih socialcev
Krscansko-socialna »Delavska pravica« pozdravlja v uvodniku oživijenje Kmečke zveze in ob tej priliki govori md1 o križih »n težavah krščansko-socialne delavske or-ganizacite Med drugim pravi
»Mi krščansko-socialni strokovničarji. » gradimo močno delavsko samostojno orga ni/.acijo Veliko je bilo treba zato potrpeti. Bili so nas od vseh strani, vedno se ob nas sporikavali Odpirale so sc rzglajene poti na ievo in desno, ravno pot utirati je bilo najtežje Vsakega posebej od naših 7000 članov so vlekli za rokav in za vrat od naše skupnosti, vsak posebej je moral preslišali vse grožnje in vabljive glasove — in vendar zdržati. Enega pa smo se zmeraj zavedali, delavska organizacija inora biti delavska, ali je pa ni!«
Mladina JEZ o demokraciji
»Slovenski jug«, glasilo akademske uda-dine jRZ, objavlja skoro dve strani dolg uvodnik pod naslovom »Pojdite v samo-! stan!« V članku svetujejo Ljubi Davido-! viču, Aci Stanojeviču, Joči Jovanoviču in Miši Trifunoviču, naj se že vendar poslove od politike in se umaknejo v samostan. Tam bodo s svojimi molitvami k Bogu lahko mnogo bolj pomagali narodu, kakor pa če mlati;o po shodih prazno slamo.
V članku razvijajo mladi gospodje prav svojevrstne ; >jnie o demokraciji: »Kdor je o demokraciji jedaj resno razmišljal, ta ve. da je demokracija zelo širok in neod-rejen pojem. On obsega marsikaj in — nič. Zato v življenju ni baš mnogo vreden, ker je v današnji državi skoro neizvedljiv. Ako nai se vsaj deluo ostvari, se mora pomešati tudi z načeli, ki niso demokratska, pa ce lo s takimi, ki so demokraciji docela nasprotna.«
joj, ako bi kaj takega napisal kak list, ki bi ga Slovenec« lahko naprti. JNS! To bi ga ozmerjali za fašista, ako ne že kar za komunista!
Ali je to
„boj proti froSpevizmu"?
Pod tem značilnim naslovom je objavila dunajska Klerikalna »Reicfcspost« iz Berlina dopis, ki ostro kritizira zadržanje nemških nacionaluc-socialističnih oblasti proti katoliški cerkvi. Dopi- iik se podrobno bavi zlasti z napadi dveh uradnih organov hitkrjevske stranke (>Der SA-Mann< in >Das Schvvarze Kcrps«) na katoliško cerkev in njene nemške predstavnike, posebej pa navaja izpade nekega dr. Grafcerta. Ta je napisa^ da se mora nemS i narod otresti kršianskega varuštva, kajti v nemškem narodu je mtssta samo za
bo Nemčija šc bolj vztrajala nc svojem | »oen^o« vero. >Tuja« verska sila, krščan
dosedanjem stališču.
Berlm JO. oktobra, b. V dubro informiranih krogih potrjujejo, da pripravlja nemška vlada odgovor na znano angleško noto glede sklicanja lokarnske konference. Načrt odgovora je bil že pred tedni sestavljen, sedaj čaka samo še na Hitlerjevo potrdilo, nakar bo takoj — morda že v prihodnjih dneh — izročen Londonu Dasi znana vsebina odgovora, ki najbrže sploh ne bo objavljen, kakor ni bila objavljena niti angleška nota se vendar do/nava, da se bo Nemčija postavila na že znano stališče naj bi bi lokarnska pogodba zamenjala zapadni pakt. ne da bi se pri tem sprožilo vprašanje razširjenja garancij tudi na os ta-
Eden bo odstopil?
London, 10. oktobra, o. Veliko senzacijo v političnih Krogih je zbudila ves da je bHo bivšem n zunanjemu ministru Hnareju. ki je sedaj prevzel resor za mornarico in ki je morrl odstopiti po znanem propadlem predlogu o razdelitvi Abesinije. sedaj po-nudeno. naj zopet prevzame vodstvo angleške zunanje politike. V zvezi s tem zatrjujejo. da je zunanji minister F,deti po napo- j boljševizma«, rih zadnjih mesecev tako izčrpan in onemogel. da mu je večmesečni odmor po nasvetu zdravnikov neobhodno potreben. Povratek Hoareja v zunanjo ministrstvo tol- j mačijo v londonskih političnih in diplo- j
stvo, mora iz notranjega življenja nemškega naroda enkrat za vselej izginiti.
Berlinski dopisnik »Reichsposte« pristav 1;'-.; »Ali ni dobesedno prav taka govorica boljševizma? A li bo praksa, ki je tu in tam že doslej tako huda, bistveno dru-gučna? Bebel, ki je dejal, da si krščanstvo ir> marksizem stojita nasproti ^akot ogenj in voda, se lahko veseli svojih naslednikov v tretjem rajhu. Nemškemu narodu zares ne bo lahko ločiti nacionalni socialzem nemško.erske prepojenosti od
Kraljeva namestnika na Oplencu
Topola, 10. oktobra, o Danes dopoldne bo »e pripeljala na Oplenac kraljeva namestnika gg dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Na grobu kralja Zedinitelja sta prižgala dve sveči. Ostala sta ob grobu več minut v globokem molku.
Bolgarski poslanik na Oplencu
Beograd. 10- oktobra, p Bolgarski posla* nik Karadjov, je danes v spremstvu uradnikov bolgarskega poslaništva na Oplencu po« ložil na grob pokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja lopek cvetja, ki ga je poslal kralj Boris e posebnim letalooi v Beograd.
Vprašanje kmečkih dolgov
Kaj pomeni rok 1. novembra
V našem uredništvu se kopičijo dopisi, ki prosijj za razna pojasnila glede določb v uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Velik del dopisov se tiče vprašanj ki bodo urejena še le s predvidenimi pravilniki, na katere je treba počakati. Rok za objavo pravilnikov je v uredbi določen s 1. novem brom t. i.
Medtem pričenjajo teči po uredbi že tudi drugi roki Prvi rok, ki ga mora vsak zadolženi kmet dobro zabeležiti, je 1 november t l. Čl 28. uredbe namreč predpisuje, da dospe prvi obrok za plačan je anuitete pri kmečkih dolgovih, ki jih prevzame Privilegirana agrarna bankt že l novembra t. 1. čez dobrih 14 dni Tudi za kmečke dolgove nasproti trgovcem m obrt nikom zapade prvi obrok 1. novembra za ostale dolgove privatnikom pa 15. novembra t. L
Kako bo mogoče to izvršiti je drugo vprašanje, ki ga bo treba še razčistiti. Da nes ne moremo drugega nego opozoriti na ta povsem jasen predpis, ki je toliko važnejši. ker je v čl 48. določeno, da ima davčna oblast v slučaju, ako dolžnik ne plača dospelega roka. izterjati anuiteto potom eksekucije.
Koliko naj torej zadolženi kmet. katerega dolg spada pod določbe uredbe plača 1 novembra? Ako skupni dolg ne presega 25 000 Din. se mu zmanjša za S0®/» Ce gre tu n pr samo za dolgove pri denarnih zavodih ki se prenesejo na Privilegirano agrarno banko mora kmet to polovico dolga skupai z morebitnimi neplačanimi obroki po prejšnjih uredbah odplačali s 41/ od stotnimi obrestmi v 12 enakih letnih obrokih (anuitetah) Ce je bil torej kmet 20 aprila 1932 dolžan 12.000 Din znaša njegov zmanjšani osnovni dolg 6.000 Din, k temu je treba prišteti v nezmanjšani višini še vse po prejšnih uredbah predpisane in ne plačane obroke in sodne stroške Ce znašajo ti obroki im stroški n. pr 1.000 Din se prištejejo k znesku 6.000 tako da znaša končni dolg 7.000 Din Od teh 7.000 Din pa mora po uredbi 1 novembra plačati prvi obrok, to je okrog 770 Din (letni obrok za obresti in odplačilo bo znašal približno
11 Din od 100 Din dolga; ▼ pravilniku bo najbrž objavljena tablica za izračunanje obroka).
Ce pa je kmetov prvotni aoig večji ne«o 25.000 Din, mu po prošnji šele sodišče določi, za koliko bo zmanjšan Navzlic temu tudi takemu dolžniku dospeva po uredbi prvi obrok 1. novembra, vendar mora kmet v tem primeru plačati to prvo anuiteto od nezmanjšanega dolga proti poznei-šemu obračunu. Ce je bil torej kmet 20 j aprila 1932. dolžan 40.000 Din in se je od tedaj nabralo na neplačanih obrokih in sodnih stroških 5.000 Din, tedaj mora po uredbi plačati 1 novembra prvi obrok od zneska 45.000 Din. to je okrog 5000 Din.
Komu je plačati? Privilegirana agrarna banka bo pobirala vse anuitete potom davčnih uprav, ki bodo zanjo vršili tudi prisilno naplačevanje potom eksekucije, in sicer brez intervencije sodišča Obroke je toraj redno plačati pri pristojnih davčnih upravah.
Ali bo izvršitev predpisa iz čl. 28. uredbe 1. novembra mogoča, je pa druga stvar. Do tega dne PAB še nc bo imela prav nobene evidence, kdo so njeni dolžniki in koliko dolgujejo in bi torej bilo od vsakega dolžnika osebno odvisno, da za sebe izračuna. kakšni bodo njegovi obroki ter po tem računu položi pri davčni irprav- odgovarjajoči znesek. Nesporno bi se torej, ako bi predpis glede prvega obroka iz čl. 28. uredbe striktno obveljal, napravila nepregledna zmešnjava Zato je pričakovati, da bo v tem oziru izšlo ie pravočasno izdano pojasnilo, ki bo kmečke dolžnike pomirilo.
V prednjih vrstah smo skušali odgovoriti na vprašanja, ki so nam bila dostavljena glede datuma 1. novembra
Mi bomo posvečali kompliciranemu in težavnemu problemu likvidacije kmečkih dolgov vso pažnjo ter bomo v našem listu otvorili stalno rubriko za razpravo posameznih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Prosimo naše čitatelje, da se pismeno obračajo na nas kadar jim ena ali druga določba uredbe ne bi biLa jasna.
Včeraj je bilo v kerestmskem procesu končano zasliševanje obtožencev
Trgovinska pogajanja s Turčijo
,.,,...	, Beograd, 10. oktobra, p. V Ankari so se
matskih krogih kot obnovo tesnega sode- j prčela danes pogajanja med našo in turško lovanja med Anglijo Francijo in Ttalijo.
Istočasno sodijo, da je Edenov odhod obenom dokaz, da so dnevi Blumovegt režima ljudske fronte v Franciji že šteti. Po londonskih informacijah se pripravljajo v i Franciji velike izpr^mebe. Blum se je prepričal da s komumsti ni mogoče delati in se zato že pripravlja na ost.ivko. Novo vlado naj bi sestavili radikali ob sodelo- , vanju meščanskih eoci?Iis<ičnih ?';upin in ' centruma komtmiVi nn it' bi se docela iz- i ključili iz francoske politike.	j
delegacijo za sklenitev nove trgovin-ke po godbe in za ureditev plačilnega prometa.
Samomor književnika prote Marka Protiča
Subotira. 10 oktobra, p. Davi ie «=uboti,šk prota Marko Protič, znan tudi kot književnik v trenutku duševne depresije izvršil samo mor.
Up*>2۩jatev
Beograd. 10. oktobra p Upokojena je ■=odni§ka pisarniška uradnica Kristina Andres pri sreskem sodišču v Novem mestu. I
Zagreb, 10. oktobra o. Danes se jc nadaljevala razprava zarad kerestinskih dogodkov Zasliševanje obtožencev je bilo danes končano, ni pa prineslo nikaki, bistveno novih momentov. Obtoženci se zagovarjajo kakor v preiskavi in zanikajo vsako udeležbo, tako da niti večmesečna preiskav«, niti glavna razprava doslej nista mogli dognati, kdc je d«' pobudo in kdo ie bil glavni krivec kerestinskega pokol ja.
V teki. današnje razprave Je zop?t prišlo ^o ostrih spopadov med zasrtopnikom zas.-bnih udeležencev dr. Loncem in zago-vo. liki obtožencev, zlasti z dr. Žigo Solem. kateremu je dr L°nac suloh odrekel pravico govoriti v imenu Hrvatov, češ da v njegovih žilah ni niti kapljice hrvatske krvi.
Danes je bilo zaslišanih zadnjih šest ob-tožer.—v druge skupine, ki se zagovarja na svr-bodi Martin Cizmežija se zagovarja slično kakor vsi ostali obtoženci Kritičnega dne je delal na polju, ko je opazil, da gr^d^ velike množice proti Kere-stincu. Iz radovednosti je šel z niimi. Ustavil se je pri mlekarni, kjer se ie malo časa razgovarjal z znanci, ko p« 'ače!o »♦reljanje. je pobegnil domov. Kaj se je godilo v grad j sploh ni vedpl.
Lenan Fabjan. 37-lttni kmet 'z Rakitja, je izpovedal, da se ie vračal iz Samobo-ra in se spotoma pridružil množicam ki sn -e vaine proti Kerestincu. Nič n; ved«l. za kaj gre. in tudi ni mogel izvedet Liu-di je celo miril, za'^ se pač ne čuti krivega .
Franjo Mikuš. tudi 37 le' star kmet. oče štirih otroV pravi, da je prišel v Kt«*'-nec iz radovednosti, zakaj se zbira toliko
ljudi- Videl je, kako so ljudje navalili n* grad. sam pa se ni udeležil, marveč je stal daleč stran. Se pred večerom se je vrnil • do i nov.
Makso Klemenčič, 44-letni krčmar iz Ke-restinca. je videl množico, oboroženo s puškami in poljskim orodjem, pa je šel tudi s;.m pogledat proti gradu, kaj se tam godi. Bil je najprej precej spredaj, ko Pa je prišel bivši ban Mihalovič iz gradu so ; ga obkolili drugi liudje. r.iesa pa potisnili stran, tako da nič ne ve. kaj se je potem godilo.
T mo Mihalič, 26-letn' kmet iz Kere-stinca, je delal tisto popoldne na neki grajski njivi. Ko je videl, kako se zbirajo ljudje, se jim je iz radovednosti pridružil tudi on. Gledal je napad na grad, ni p« pri njem sodeloval Pri sebi ni imel nika-kega orožja in ne orodja.
Zadnji zaslišani obtoženec je bil 31-le*-ni kmet Juraj Jurinec iz Kerestinca Bil je na domu, ko je slišal, da so v Kerestincu četniki, ki hočejo zažgati vas in zastrupiti vodo. Zato se je tud on pridružil w ščanom in okoličanom, ki so hoteli četni-kom prenrečiti njihovo namero. Ko pa je nr šcl pred grad. je n^čil stre! in on je bi! zadeif od krogle. Od kod je strel prišel. ne ve. Dva znanca ste ga odvedla do ribn:ka. r^u izprala r«no. nato pa sta ga spravila domov in od tam v bolnišnico. Zdravil se je 20 dni.
S tem tp hi'0 zisl:sevanie obtožencev kor Jano, D-i b sod'š?e lahko podrobno preštudiralo njihove iziave. ie predsednik odredi! tridnevni odmor, tnko da se bo r«"nrava nadaljevala šde v sredo. Takrat «e bo začelo zasliševanj prič.
Seton Watson odpotoval v Prago
Zagreb, 10. oktobra, o. Danes je odpotoval iz Zagreba v Pr?go angleški publicist Seton Watson. Pred odhodom je imel še eč razgovorov z zagrebškimi politiki. V Prago ara je povabil predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža. sprejel pa ga bo tudi prezident republike dr. Beneš.
General Maric pri reviji francoske vojske
Versalllcs, 10. oktobra. AA. Jugoslovenski vojni minister general Lji»v>omir Ma-rič je dcpoldne prisostvoval revij- vojske. V njegovi družbi so bili načelnik general-, nega štaba general Gamelin in delegacija "igoslovenskih ln francoskih častnikov.
Važne izpremembe v bolgarski vojski
Sofija, 10. oktobra p. Boiear.-ki vojni nii-. i-=-.ter ?eneral Lukov je snoiM obve«t:1 novinarje. da bodo v kratkem izvršile važne izpremembe na vseh glavnih vodilnih mestih ▼ bolgarski vojski.
Hud mvr.2 v Italiji
Milan, 10. oktobia. AA. V vcej severni Italiji 3e velik mraz. v Varesu pri Milanu so zabeležili temperaturo —7 stopinj. V ne» katerih alpskih dolinah so davi ponekod ugotovili temperature —10 stopinj.
Vremenska napoved
Zeinuu-.ko vremensko p«ro<ilo: Na iugu in v vzhodnih krajih se je razvedrilo, v ostalih predelih je oblačno. Dežuje v pri« morskih krajih, v dravski in savski banovini. Temperatura je padla v vzhodnih m iužnih krajih, na gornjem primorju se je nekoliko dvignila Mniinialna temjieralura Ljubljana 0 maksimalna Caribrod '22 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za danes. Pooblačilo se bo po vsej državi. Deževalo bo povsod razen na skrajnem jugovzhodu. V večji vzhodni polovici se bo temperatura dvignila. Solnce vzhaia ob 5.48 in zahaia ob 17.01
Zagrebška vremenska napoved za danes : Deževno in oblačno, nizka temperatura.
Dunajs'a vremenska napoved za danes: Par dni še oblačno ln deževno, pozneje pa zopet topleje in vedro.
= »JUTRO« St. 236	- 3	HtMk H. X MU
HOTEL „ MARIBORSKI DVOR" MARIBOR avt?GAR5£A:
SOBE OD 20.— do 28.— DIN
AVTOTAKSI
Jti spet }e 1e£e1 sne£
še vedno nI pričakovati stalnega vedrega vremena
Ljubljana, 10. oktobra
Delna razvedritev. ki je včeraj sprožila Upanje, da bomo že danes zlezli iz vlažn; prenasičenosti pooblačenega neba, se ni mogla razviti. Ponoči |e pričelo znova deževati in danes je s,redi dopoldneva v gostih velikih kosmih naletaval moker sne;.?.
Jutranje temperature so po hladnih no* Čeh še vedno blizu ničle, l^e kraie ob morju je spet Oi.rrel topli morski zrak in dvignil £e zjutraj živo srebro na 13—160C- Sredo* zernn; ciklon, ki je vse te dni motii naše vreme, je potoval zadnja dva dneva proti vzhodu, v južnovzhodne pokrajine Balkanskega polotoka in v Malo Azijo Povsod je ob njegovi poti močno deževalo, v svoje toplo središče je pa črpa! iz severnih, tako
tudi naših kra:ev, hladnejši zrak iznad
zasneženih gorskih grebenov. Prvotni dež se je v zračnih plasteh, primerno ohlajenih, pretvoril v snes. ki kakor prejšnje dni, zdaj ni bil več posledica že izčrpanega tečajne, ga mraza.
Za odhajajočo sredozemsko depresijo se pripravlja od Španije sein snet nova na pot. Vedro vreme visokega zračnega pritiska se je iznad Severnega morja zavleklo nad Severno Evropo. V tej situaciji še vedno ni pričakovati skorajšnje ustalitve stano-vitnejšega vedrega vremena, kakršno utegne tudi v običajno deževnih mesecih nakloniti pri:etnejšo jesen, ki si je prav zdaj že vsi želimo.
Beg ©feiipanlh iz življenja
Kakor je ob spreminjanju narave ki spremlja začetek pomladi- že od nekdaj na-vaaa. da se obupam .judje zatekajo v svoj poslednji korak tako tudi nenavadne spremembe. ki jih pravkar preživlja svet, očitno na precej tragičen način učinkujejo na duha ljudi, le da se v ziiai še v mnogo večji meri pridružuje beda. Prav danes dopoldne ao na pokopališču pri Sv Križu zagrebli zemeljske ostanke nesrečnega slikarskega mojstra Filipa Pristoua ki jo bil v sredo zvečer skloni! svoj življenjski ra^ Sun, hkratu pa je bila dopoldne dvakrat klicana policijska uprava, da opravi posled-ajo uradno formalnost z dvema novima beguncema s tega sveta. Obakrat je pohitela komisija, ki sta jo tvorila policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette, a obakrat jima ni preostalo nič drugega, ka-kor da ugotovita smrt in odredita prevoz trupel v mrtvašnico k sv. sv. Krištofu.
Na železniški progi blizu gostilne Pri »edraici v Mostah je progovni čuvaj France Pangerc davi naletel na strahovito razmesarjeno truplo neznanega moškega. Pogled na mrtveca je bil kar strahoten, posamezni deli trupla so ležali ob progi kak-
šnih 30 m daleč. Iz čuvajnice je Pangerc. telefoniral na glavni kolodvor, odtod pa so o nesreči obvestili policijsko upravo. Pri mrtvecu ni komisija našia nobenih dokumentov a na podlagi poizvedb je kmalu ugotovila, da gre za 7l-letnega mestnega reveža Matevža Kaltenekerja iz Podbrda, pristojnega v Ljubljano. Kalteneker se je po navadi zadrževal v Mostah, kjer je prenočeval po hlevih pri dobrih ljudeh, a od občine je prejemal KO Din mesečne podpore. Sneg. ki je zasul vse poti, ga je spravil v poslednji obup, da se jo vrgel pod vlak.
Okrog 11. pa so v njegovem stanovanju v Ulici na Grad našli obešenega 34-letnega Stanislava Feldsteina. bivšega knjigoveza z Vidovdanske ceste. V dobi krize mu je propadla obrt bedi so ee pridružile še razprtije v družini, da se je ločil. V stiski se je zatekel na dom svoje matere, a kakor je videti, navalov siromaščine ni mogel vzdržati. Dopoldne je poiskal žebelj v podboju na vratih jedilne shrambe in je vrgel čezenj rešilno vrv. Za njim je ostal samo listek papirja na njem pa nekaj skopih, ža-lostn;h besed: »Oprosti, moja mamica — zbogom vsi skupaj«.
Stiska kmetovalcev pod Krimom
Tomišelj, 10. oktobra, j ci, divji golobi, škorci in pastirice si že
i.; n^Uo^n^A ,, i- . —. _ :_ _^.—	n.	__l^/.
Med vsemi tožbami, ki prihajajo po letošnji snežni katastrofi od vseh strani, je pač najbolj upravičena tožba kmetovalcev, ki jih je zima zatekla že na pragu oktobra, ko je setev še na poljih in so drvarnice prazne. Moker in težek leži sneg po polnih njivah in zelenem drevju itn povsod vrši posilje, ki bo vsemu kmečkemu življu prineslo to zimo najhujšega gorja. Stari možje pripovedujejo, da ne pomnijo še snega v tem času, obenem pa pristavljajo, da je dandanes itak vse narobe v naravi in pri ljudeh, še ptičev je Kumj kakor včasih, pravijo, in ne pojo več ta-:o lepo, kakor so njega dni.
Polno pridelkov je še zunajt zlasti ajda. zelje, repa in korenje. Ajda je v nekaj dneh pred snegom zaradi hude slane prisiljeno dozorela. B:ia je srednjepolna in ljudje so je bili veseli. Sneg pa je prekinil žetev in jo uničil. Potisnjena k tlom Je in oeuta in '.judje jo bodo pokosili za slamo, sladke žgance pa bodo pojedle poljske miši. z zeljem »o se ljudje letos mnogo trudili, zgodaj so ga posadili in ga dobro založili z gnojem. Prvo se najbolje proda. Letos pa nič. Prejšnja leta je šlo ▼ Italijo, zdaj pa zaradi sankcij ni bilo te-poza. Posredovalci, ljubljanski zeljarji, ja. niso marali 'cljuo nizkim cenam, na-sadnje pa, ko so glave po večini že se-gnile. so ga le nekaj pokupili po turški eecd — IS par za kilogram. Kak0 slabo me je račun z zeljem letos obnesel, najbolj nnačilno priča primer, da je nekega gospodarja pri nas stal samo gnoj okrog 450 Din, za zelje pa je dobil okrog 200. In tako je z vsemi. Nekaj ga je še ostalo pod snegom, a tudi to bo segnilo in smrad se bo Siril od njiv.
Tudi prva žitna letina je bila slaba ln slasti pšenice je bilo za polovico manj kakor ob povprečnih letih, v družinah, ki Imajo premalo zemlje — in teh je v pod-krimskih vaseh več ko polovica — bo vladalo hudo pomanjkanje čez zimo in v »ovem letu bodo komaj čakali, da poža-njeio ozimni ječmen, ki najprej dozori. Odrasla mladina — pri nas so skoro vse družine številne — pn tej splišni brezposelnosti ne more nikakor za zaslužkom. Fantje in dekleta ostajajo doma, staršem v breme, sebi v jezo p0 takšnih družinah je vzbudil prvi sneg še posebno grenka čuvstva. Pomilovanja in podpore pa so zlasti potrebni otroci, ki napol lačni in prezebli hodijo v šolo. Pa tudi p0 hišah, kjer je manj otrok, se oglašajo tožbe. Blaga je le malo za v prodaj in še to mora iti največkrat za manjšo ceno, kakor Bnašajo lastnj stroški. Ljubljanski trgovci bodo lahko še dalje, stoječ na pragu, klicali kmeta v trgovino, on pa, dasi potreben vsega, bo moral biti gluh ln it: mimo. Ce bomo napredovali v tej smeri, nas tudi črtanje dolgov za polovico ne bo re-£ilo, pravijo kmetje.
Repi in korenju sneg še ne bo škodoval, te bo kaj kmalu skopnel. če se pa za njim ulije povodenj, bo vse gnilo, za aj struga Iške je kmalu polna, da se razlije čez polje, živino smo morali pred časom zapreti. Letos je sicer zadosti krme, vendar bi bilo dobro, da bi jo mogli pasti še kak mesec dni Sadno in drug0 drevje je sneg precej polomil, pa se bo že še obraslo. Polno pa je pri nas še ptic selrivk, Ki so £c pravkar pripravljale za odhod. §krjan-
znajo pomagati. Po kozolcih je še polno ajde ln tu dobijo dovolj hrane ln zavetja. Lastavice, do katerih čuti kmet tako veliko prijateljstvo, pa so največje sirote. Kar se jih je zvalilo po živinskih hlevih, so se tja zatekle in love muhe, ostale pa žalostne frfotajo okrog poslopij in ginejo. Da bi že vsaj minil ta sneg, da se revice nahranijo in srečno odlete na jug.
Pa še nekomu je pokvaril veselje ta sneg — našim polharjem. Lani polhov nI bilo, letos pa je obilno žira in jih je mnogo. Neki star polhar jih je iz ene same polšine dobil okrog 60. Zdaj Jih zebe, toplo vreme pa bi jih spet zvabilo na bukev.
Kino Sloga, tel. 27-30
Ob 11. dop. SIJAJNA BURKA po znižanih cenah 8.50 in 5.50 Din STAN LAUREL in OLIVER HARDY
Neustrašna
tovariša
Na planinah se že smučajo
Kamnik, 10. oktobra.
Na plaDinah Je ia padlo že toliko snega, da imajo ponekod smučarji 2e irborno omako. V ponedeljek, še preden je zapadel
sneg v dolini, je poizkušal oskrbnik koče na Kamniškem sedlu priti do koče, pa je moral ponekod gaziti do pasu v enegu. Po poti sploh ni mogel priti do vrha, pač pa po robu. Zdaj je seveda vse zameteno, saj je v planinah padlo trikrat toliko »nega kakor v dolini. Na Veliki planini so prvi smučarji že preizkusili novi sneg in se kar pohvalijo s smuko. Tako zgodaj se pač še nihče nikoli ni smučal v planinah in bo zato zgodnja letošnja zima gotovo dolgo obdržala rekord. Tudi na Gozdu nad Kamnikom je zapadlo že toliko snega, da so se fantiči že poizkusili v smučanju nad travniki in njivami, na katerih je pod snegom ostala še ajda. zelje in drugi jesenski pridelki. škoda zaradi snega je v kamniški okolici zelo občutna, zlasti pa v višje ležečih vaseh, kjer je ostala še vsa ajda na polju. Poleti je uničila vse pridelke toča. zdaj pa sneg. Tudi škoda na sadnem drevju je velika.
Grozdje pod snegom
Ljutomer, 10. oktobra.
Po snegu 8. oktobra je v noči na 9. oktobra začelo deževati Potem je deževalo v četrtek ves dan. Sneg se je večii del sesedel. le nekaj ga je skopnel o in napojilo zemljo. Temperatura se je držala povprečno na - do 3° C. V petek je od časa do časa posijalo sohiee in se je temperatura dvignila na 10°. Na solncu je živo srebro zlezlo celo do 20 stopinj. Od juga je spet pobrala nekaj snega in vendar so vinogradi še pokriti z 10 cm debelo belo plastjo.
Grozdje doslej še ni pozeblo. S petkom so pričeli nekateri trgati in hočejo trgatev do kraja opraviti, če bo le vreme količkaj kazalo. Zal je dnnos spet nastopil neprijeten preobrat. Veliko škode je že doslej napravil sneg na sadnem drevju, ko je polomil veje. najdete pa tudi cela drevesa izru-vnna.
Trgatev je letos v Slovenskih goricah
menska neprilika! Ljudje bo v teku leta
potrošili zadnja sredstva, da so hranili trto pred boleznijo. Kdor pozna stanje v Slovenskih goricah, mu l>o lahko umljivo, da jo sedanje vreme vse vinogradnike do najhujšega zbegalo.	Petovar.
V	novem mestu so rešili
2500 lastovk
Novo mesto, 10. oktobra
V	Novem mestu so se pojavile lastovke v velikih skupinah že v torek. Naslednji dan je dospela druga wlika skupina. I'se premrte od mraza in lačne so živalice posedale po fasadah mestnih hiš in na telefonskih žicah. Bilo je žalostno gledati, kako so se ptice borile proti mrazu Zgnetle so se v skupine. v kalerih jih je bilo po par sto skupaj Na pobudo zasebnikov in Olepševalnega tujsko-prometnega društva, je bilo naprošeno Društvo za zaščito malih živali v Ljubljani za direktive, ki so iz Ljub-
ljane res tako] brzojavno dospel«. Drtrgf
dan smo rešili pogina nad 2500 lastovk. Med zasebniki, ki so se udeležili te reševalne akcije, so se izkazali: g. Anton Koncili ja, mesar in prekajevalec, g. Josip Tttrk, trgovec, brata Franc in Slavko Bele, g. mag. ph. Josip Bergmann, inž. Urbas Fran in več obrtniških vajencev, ki so pri reševanju res pridno pomagali. Posebno pohvalo zasluži mestni stražnik g. Simonič, ki Je reiil največ ubogih ptic. Veliko razumevanje za stvar je pokazala od svoje strani mestna občina. Započeta akcija je rodila lep uspeh. Ze v četrtek je bila odpremljena v Split prva pošiljka lastovk s preko 1.000 ptic, v petek zjutraj pa druga pošiljka s štirimi velikimi zaboji, ki so vsebovali 1500 lastovk. Na žalost se vseh lastovk ni dalo rešiti. Poleg rešenih jih je poginilo okrog 400.
★
V strojnici Združenih papirnic v Vevčah
so na pobudo inž. Edvarda GroSja nalovili
dopoldne okrog 130 zakasnelih laetavic. ki so pred snegom in smrtjo iskafle zavetja.
Nalovila sta jih ključavničar Štefan Raibor-šck in dimnikarski pomočnik Jože Zakraj-šek nato pa so jih oddali ornitološkemu observatoriju, odkoder so jih še nocoj ob 20. r brzovlakom odpeljali v Split.
članom Vodnikove družbe
Ljubljana, 10. oktobra.
Naše knjige »o se te dni dotiskane preselile iz tiskarne v knjigoveznico. Se pičla dva tedna — pa bo pisarna Vodnikove družbe, ki se za tisti čas spremeni v nekakšen glavni stan ogromne književne vojske, pričela z razpošiljanjem, tako da bodo naši naročniki letos večinoma že pred Vsemi svetimi ali vsaj prvi teden v novembru vsi že imeli v rokah naš knjižni dar. Obljubili smo, da bomo točni, in bomo to obljubo res držali.
Vsak naš član, ki je že storil svojo dolžnost in plačal poverjeniku svojega kraja Din 20.— ali direktno naši pisarni Din 20.— bo prejel štiri izredno zanimive in skrbno opremljene knjige: Vodnikovo pratiko za leto 1937., ki jo je uredil Pavel Karlin in je izvrstno ilustrirana ter prinaša cel kup poučnih in zabavnih člankov samih poznanih in priznanih avtorjev, potem Bevkove Srebrnike, leposlovno delo izredne veljave, Al-brehtove Zarečane. živo povest z našega Krasa v polpretekli dobi, m Daneš-Gradi-šove veselo-trpko spomine potujočega igralca: Za vozom boginje Tali je. Vse te štiri knjige, pri katerih so sodelovali sami pomembni pisatelji in ki so jih opremili naši najboljši ilustratorji, so knjižni dar, da si Icj>šega m primernejšega nc morete želeti. Saj nihče ne bo mogel biti nezadovoljen z njimi: vsakomur bodo prinesle kaj po njegovem okusu in želji! In vse to za borih
20 Din, ki jih človek navzlic krizi, v kateri živimo, že šc nekako skupaj spravi, zlasti ko
ve, da bo dobil zanje tako obilo zanimivega čtiva in da jih je žrtvoval narodni kulturi, po kateri doma in na tujem sodijo našo zrelost in moč.
Zdaj bi vam pa radi še nekaj položili na srce, o čemer nam dnevno tožijo naši vestni, delavni poverjeniki, ti zvesti pionirji sloven ske knjige. Vsa leta ste že član Vodnikovo družbe, lepo število na^ih leposlovnih del že krasi vaš dom, tudi letos ste sklenili: brez Vodnikovih knjig nc ostanem, pa naj pride kar hoče — a vendar sc mora naš poverjenik često po petkrat, šestkrat oglasiti pri vas, prositi in moledovati, da mu končno odštejete dva kovača in si s tem zagotovite naš knjižni dar, brez katerega pod nobenim pogojem ne želite ostati. Ali se zavedate, da s tem požrtvovalnemu poverjeniku brez potrebe jemljete dragoceni čas in mu ubijate njegovo idealno voljo do dela? Poleg tega pa sc izpostavljate nevarnosti da vam poverjenik, čc je še tako vesten, ob izidu — kakor sc vsako leto dogaja — ne bo mogel postreči s knjigami, ki jih tiskamo samo v omejenem številu in kmalu vse razpošlje-mo in razprodamo. To naj bo pf>slednji opomin zamudnikom, da ne bo potem očitkov, češ saj nismo vedeli, da bo tako kmalu zmanjkalo Vodnikovih knjig. In poslednji poziv: Ne odlašajte s članarino! Stopite brž v prosvetni krog Vodnikovcev!
Nenadna smrt uglednega vzgojitelja
Zadet od kapi je umrl nadučitelj Ivan šega
Jesenice^ 10. oktobra.
Danes opoldne Je na Jesenicah nenadno podlegel srčni kapi vpokojeni šolski upravitelj Ivan Sega. Ugledni vzgojitelj in narodni delavec Je bil znan daleč po Sloveniji, a »Jutro« se ga Je spominjalo 18. decembra 1931., ko Je praznoval 60-letnlco
rojstva. Bil je te ugledne železničarske obitelji iz Ljubljane. Učiteljišče je dovršil 1891, nakar ga Je prva služba povedla v ponemčene Brežice. Tu je zelo tesno deloval s posavskim narodnim voditeljem dr. Matijo šmirmaulom, ki je tudi letos odšel v večnost v visoki starosti.
V Gorenjem Logatcu, kamor je bil nato premeščen, je bil njihov gef prerano umrli Ribnikar, oče načelnika g. Adolfa Ribnikarja. Tu je poiskal družico Ivanko v znani narodni obitelji Arkovi. Vzgojila sta tri otroke. Sin Boris je p~dstarosta Sokola na Javomiku. prerano umrla hčer-
ka Božena je bila načelnica radovljiškega m pozneje Jeseniškega Sokola in podna-čelnica kranjske župe; hčerka Nada, poročena Klavorova, pa je že lepo vrsto let načelnica jeseniškega Sokola in kranjske župe.
Pokojnika je služba povedla Se v Šmartno pri Litiji, v Radovljico in naposled na Jesenice, kjer Je ostal kot upravitelj ln je tudi preživel zasluženi pokoj. Le žal, da ga je prekratko užival. V teku let Je napisal mnogo člankov v stanovske in politične liste, v učiteljski organizaciji je stal zvesto ob strani prvoboriteljema Gangta in Jelemcu, šel je v Beograd polagat temelje Jugoslovenski učiteljski zvez!, zastopal Je na vseslovanSkem učiteljskem kongresu v Pragi obolelega tovariša Gangla. Deloval Je tudi gospodarsko. 2e v Logatcu je ustanovil mlekarno in »akademijo« s predavanji, v Radovljici Je bil med ustanovitelji pletarae in konzumnega društva, sodeloval je v občinskem svetu in pri Mestni hranilnici, kjer se je med vojno hudo upiral vojnim posojilom, bil je predsednik radovljiške podružnice SPD, ko je gradila Vilfanov0 kočo na Begunj-ščid, naposled je na Jesenicah ustanovil ljudsko vseučilišče, kjer Je sam imel nad 30 predavanj. V vojni dobi Je seveda bil na črni listi. Po vojni, ko Je stopil v pokoj, je zato s podvojeno silo deloval pri Sokolu kot vaditelj dece in član uprave. Zgledno je bil vnet za CMD. Ponosen Je lahko gledal na uspehe svojega dela in med prvoboritelji učiteljstva mu bo lahko zapisano polno priznanje, da ni živel zaman. Uglednega pokojnika bodo v ponedeljek položili k večnemu počitku. Lahka mu bodi gorenjska zemlja, ugledni družini izrekamo odkritosrčno sožalje!
Z masko na obrazu v trgovini na ogledih
Dogodek, ki je zbudil med trgovci mnogo razburjenja
Ljubljana. 10. oktobra	j	v razccfrano pelerino, izpod vegastega klo-
Ljubljanska policija ima te dni opravka	;	buka pa so mu padali častitljivi sivi lasje,
s pustolovščino iz poslovnega sveta, ki jc	'	Dasi jc bilo v trgovini precej strank, je
sama po sebi majhna in skromna, a'po svo-	;	mož takoj v/budil šefovo pozornost in g.
jih okoliščinah po pravici vzbuja v javno-	t	Stemberger sc jc podvizal, da ga postreže
st: pravcato senzacijo. Gre za primcV sicer originalnega, duhovitega, a vendar skrajno nelojalnega načina konkurence, zgodba sama pa nas od daleč spominja na razburljive gangsterske prigode, kakršne so mogoče samo v Ameriki.
Predsnočnjim takole okrog 17.30 je prišel v znano trgovino z manufakturnim blagom g. Dragotina Stembcrgerja Pred škofijo starejši možak — človek bi mu jih prisodil blizu 60 — oblečen v skromno, pono-
itak skromna in zdaj z oktobrom šo ta vre- 4 šeno in s krpami obloženo obleko, zavit
sam. Mož", i k je s trudnim starčevskim gla-I som povprašal po ccnah raznih vrst blaga, i zlasti tkanin za toplo zimsko perilo, in si j je dal narezati nekaj majhnih kosov od | bal. Ves način, kako je naročat in pa iz-j redna strokovnjaška pozornost. s katero sc I je zanimal za ccne posameznih vrst. zlasti pa šc dejstvo, da ie imel preprosti možak tako pestro množico potreb, ko je vendar znano, da kmečki, ljudje po navadi priha-j jajo v trgovino po prcccj skromno cnolič-1 nih nakupih — vse to je v trgovcu zdrami-
Nj. VeL kraljica Marija se Je s svojo materjo romunsko kraljico vrnila iz MHočera ob morju v Beograd. Prisrčno je ob svidenju poljubila svojega sina, našega mladega kralja
ZOBNA PASTA
k> •lutnjo, da aooi ni resničen kupce, temveč je prišel v trgovino z nekimi sumljivimi nameni. Pričel je neznanca na skrivaj motriti od strani in vse je v njem potrdilo prepričanje, da je človek maskiran m da z občudovanja vrednim igralskim darom igra preprostega starčka.
Uredil je tako. da je somljivi kupec odšel za njim na drugo rtnm lokala, maio proč od ostalih kupcev, in tedaj je g. Stemberger z detektivsko gesto segel po starčevih brkih. Na nemalo presenečenje vseh, ki so se mudili v trgovini, so se brki neznancu brez truda odlepili izpod nosa, prav tako pa je brez težave padla z glave siva lasulja, osebje trgovine in kupci pa so pred seboj uzrli kakšnih 25 let starega povsem mestnega gospoda Razkrinkani slepar ček je popustil robo, ki si jo je bil ž« nabral, s svojimi brki in lasuljo vred, in je planil na ulico, šef trgovine pa je jadmo pohitel za njim. Begunec je krenil proti Vodnikovemu trgu, in kakor je bilo videti po njegovem zmedenem beganju, se kar ni mogel odločiti za smer. Na pomoč sta prihitela dva stražnika m po kratkih besedah so v njem sporznali trgovskega pomočnika I. G, zaposlenega v neki trgovini z manufakturnim blagom. Preplašeni jetnik je brez oklevanja priznal, da ga je na tako romantične posle poslal njegov šef, ki je želel do podrobnosti prekontrolirati cene blaga pri svojih konkurentih.
■Matineja kina Union i
Ob 1L dop. POSLEDNJIČ Cene 3.o0 in 5.50 Din
I
Tarzan in njegova družica
Johnnv Weissmuller
Na tisoče levov, slonov, krokodilov in drugih zveri
Na prvi pogled se zdi človeku, ki nima neposrednega opravka s trgovino in ki ima bolj malo pojma o tem, kaj so poslovne tajne, vsa avantura, v katero sta se spustila trgovski pomočnik L G. in njegov šef, skoraj neverjetna ali pa vsaj nesmiselna. Saj ne more biti dvoma, bi kdo rekel, da se trgo%-ec z lahkoto informira o cenah, po katerih trgujejo njegovi kolegi iz konkurence, ne da bi mu bilo treba segati po tako nenavadnih, senzacionalnih sredstvih. Resnica pa je vendarle, da more povsem zanesljivo vršiti takšno nedovoljeno »kontrolo« cen samo človek, ki je sam strokovnjak. Na policiji so podjetnega, drznega trgovskega pomočnika podrobno zaslišali, pri čemer so prišle na dan še razne zanimive reči. Njegov šef se je precej taktično in strategično posluževal te prakse in je /e nekajkrat poslal pomočnika in pa pomočnico, ki sc je po navadi oblačila v staro kmečko ženico z ruto'na glavi in s cckar-jem čez roko. po raznih ljubljanskih ma-nufakturnih trgovinah, da sta opravila »revizijo«.
Z ozirom na to nenavadno afero je Združenje trgovcev v Ljubljani obvestilo svoje članstvo o vsem dogodku in obenem navaja, da jc ta primer nelojalne konkurence edinstven v zgodovini ljubljar. skega trgovstva. V obrambo časti trgovskega stanu bo Združenje storilo vse potrebne korake, da bodo takšni primeri izginili iz vsakdanjega poslovnega življenja.
BL— Matineja Z.K.D.«"""
Sijajna glasbena komedija po motivih vesele opere
MARTA
Glasba Flotmv. Poje tenor berlinske
opere HELGE ROSVVAENGE in koloraturka CARLA SPLET* A V nedeljo, 11. okt. ob 11. uri cop. in v ponedeljek 12. okt. ob 14.15 uri pop V ELITNEM KINU MATICI Cene Din 3.50 in 5.50
Gospodarstvo
Potreba organizacije in kontrole izvoza lesa
2e pred leti so naši lesni izvozniki postavili zahtevo, da ee izvede organizacija in kontrola izvoza za les, predvsem zaradi tega, da naši izvozniki ne bi brez potrebe drug drugemu zbijali cen na zunanjih tržiščih, posebno v Italiji in da se prepreči neorganizirana ponudba ter izkoriščanje takega neorganiziranega stanja od strani inozemskih uvoznikov. Kakor je znano, je bila stvar že ponovno na dnevnem redu v pristojnih ministrstvih, vendar ni prišlo do izvršitve, predvsem zaradi odpora velike hrvatske lesne industrije, ki je. predvsem v rokah inozemskega kapitala in se hoče izogniti kontroli.
Sedaj, ko smo z Italijo sklenili trgovinski sporazum, pa je nastopil trenutek, ko smo prisiljeni zaradi izvajanja tega spor£u-zuma in zaradi pravilnega izkoriščanja lesnih kontingentov uvesti prisilno organizacijo izvoza in kontrole izvoza. Ne gre tu samo zato. da se pičli kontingenti razdelijo na posamezna produkcijska področja, temveč tudi zato. da se ti kontingenti v okvi-m produkcijskih področij pravično razdelijo na posamezne izvoznike, sicer bomo znova doživeli vse nevšečne posledice neor-
ganizirane ponudbe in medsebojnega zbi-janja cen.
Kakor smo že včeraj poročali je po informacijah »Jugoslovenskega Lloyda« trgovinsko ministrstvo že prejšnji teden izdalo odlok, po katerem Šipad in ostale velike tvrdke ne bodo participirale na kontingentu za izvoz mehkega lesa v Italijo in bo ta kontingent v celoti odpadel na Slovenijo in Gcwski kotar. Če bo v resnici italijanski kontingent za mehki les rezerviran za pro-ducente Slovenije in Gorskega kotara, tedaj zaradi tega ne bo odpadla potreba organizacije in kontrole izvoza, ker se ne more prepustiti izkoriščanje kontingentov brez vsakega nadzorstva, tako da bi vsak lahko ponujal in prodajal kakor bi hotel dokler kontingent ne bi bil do kraja izkoriščen. Potreba take organizacije in kontrole pa izvira tudi iz samega sporazuma, po katerem bo treba v naprej določiti, kako se kontingent razdeli med posamezne naše izvoznike. Čeprav trenutno zaradi devalvacije lire ni možnosti za izvoz in tudi še ni določen obračunski klirinški tečaj, vendar je stvar zelo nujna in vsako zavlačevanje povzročilo škodo našemu izvozu.
Vpisovanje ljubljanskega obligacijskega
posojila
Večeraj se je pričelo v Ljubljani in tudi pri številnih denarnih zavodih izven Ljub; ljane vpisovanje 0% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v višini 2q milijonov Din. Kakor je znano teče rok vpisa od 10. oktobra do 10. novembra t-1. Že v petko_ vi številki smo izrazili mnenje, da bo zanimanje za vpis teh občinskih obligacij takoj prav živahno. V resnici je bilo včeraj vpis sanih samo pri Mestni hranilnici ljubljanski (hrtz vpisov pri drugih denarnih zavodih) 2.882.000 Din teh obveznic. To so vse novi vpisi brez predbeležk, ki so že pred otvoritvijo vpisnega roka dosegle znesek 3 mi* lijonov. .Med včerajšnjimi vpisi pri Mestni hranilnici je bil zabeležen najvišji znesek 800-UH) Din, najmanjši pa 3000 Din. Po rezultatu vpisa prvega dne pri sami Mestni hranilnici je soditi, da bo skupni rezultat z ostalimi denarnimi zavodi še znatno večji. Če bo šlo v tem tempu naprej, potem bo še mnogo pred potekom vpisnega roka vpiso« vanie zaključeno.
Znatni vpisi, ki 60 bili izvršeni takoj prvi dan nam potrjujejo, da si hočejo stari vlagatelji 6pričo stalnega nazadovanja obrestne mere za naložbe z vpisom obligacij pred« vsem zasigurati 6% obrestovanje stare vloge. Tudi sedanji položaj na efektnih trži« ščih, kjer so se tečaji prejšnji teden znatno okrepili, daje gotovo marsikomu vzpodbudo, da 6e odloči za vpis občinskih obligacij.
Kakor se čuje gre akciia tudi za tem, da bi se dosegel čim večji vpis v gotovini Tu pridejo v poštev predvsem razne ustanove in zlasti zavarovalnice, ki delujejo v Sloveniji in lahko del svojih premijskih rezerv plodonosno naložijo v novih obligacijah, ki jim nudijo sigurno in dobro obrestujočo se naložbo. O priliki emisije sličnega posojil la v Zagrebu za vzpostavitev likvidnosti ta-inošnje Grad;ke štedionice so prav ti vpisi zavarovalnih zavodov in sličnih ustanov pripomogli k temu, da je bil precejšen del obligacij vpisan v gotovini.
Prispele so nove tipe
radioaparatov
vodečih svetovnoznanih znamk
»Tehnik« J. BANJAI
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA c. 20 Telefon: 34-19.
Dobrote JNSarskega gospodarstva v Litiji
Opozorilo k volitvam v Zbornico za TOI
Glede na netočno notico v dnevnikih od 9. t. m. o postopku pri volitvah v Zbornivo za TOI, glavni volilni odbor ponovno razglasa:
Keklamacijski rok poteče šele 14-(ne 13.) oktobra t. L Dotlej se imajo raklamacije izročiti osebno ali po pošti pristojnemu krajevnemu volilnemu odboru ali neposredno glavnemu volilnemu odboru (ne združenju). Aktivno volilno pravico ima vsak volilni upravičenec v vsakem odseku, v katerega po svoji obrtni pravici spada; v tem odseku pa ima ne glede na število obrtov in podružnic samo en glas. Gostilničar in trgovec ima torej volilno pravico in 1 glas v gostinskem in 1 gias v trgovskem odseku. Trgovec z več trgovskimi obrati pa ima v trgovskem odseku samo 1 glas; do najkasneje 13. oktobra t. 1. pa mora tak volilec javiti, na katerem volišču bo volil, sicer bo na vseh voliščih črtan.
Glavni volilni odbor Zbornice za TOI v Ljubljani. Predsednik: Šink s- r.
Devalvacija češkosl. krone končno veljavno 16%
Kakor smo že poročali, se je sprejetje devalvacljskega zakona v češkoslovaškem parlamentu zavleklo, ker s0 nekatere stranke zahtevale, da se določi večji obseg devalvacije. Končno je bil sprejet zakon, iki pooblašča vlado, da določi novo zlato •vrednost krone v mejah med 30.21 in 32.21 miligrama čistega zlata, kar bi ustrezalo devalvaciji 13.3 do 18.7% v primeri z dosedanjo zlato paritet0 in za 27.8 do 32.2% v primeri z zlato pariteto pred letom 1934. Proti pričakovanju pa je sedaj češkoslovaška vlada takoj izkoristila v zakonu dano pooblastilo in je med vsemi državami, ki so v zadnjem času devalvirale, kot prva znova vezala svojo valuto v trdni relaciji na zlato. Določila je novo zlato vrednost Kč. točno v sredini med zgornjo in spodnjo mejo, to je 31-21 mill-gTama čistega zlata, kar nstreza devalvaciji za 16% nasproti dosedanji pariteti in za 30% nasproti zlati pariteti, kj je veljala pred letom 1931. S to gesto je češkoslovaška vlada pokazala, da hoče prispevati k čim prejšnji mednnrodni stabiliziranji valut.
Guverner češkoslovaške banke dr. En-gliš se je, kakor znano, potivil vsakemu povečanju devalvacijsl<ega odstoka in je takoj po sprejetju devalvacijskega zakona ponudil vladi svoj0 demisijo. Na predlog vlade, ki je guvernerju dr. Englišu soglasno izrekla popolno zaupanje, pa pre-zident republike demisije ni sprejel.
Gospodarske vesti
= Stanje dinarja po devalvaciji zlatih vas Jut. Posledice devalvacije zlatih valut je naša Narodna banka v toliko že parirala, da je na svobodnem deviznem trgu ustalila tečaj funta na višini 250 Din naspro« ti prejšnjemu tečaju 234 in so se na tej višji bazi ustalile tudi ostale svobodne devize. V beograjskih finančnih krogih eo mnen'a glede dinarja zelo različna. Kakor smo že poročali, pričakujejo v izenačenje oficielne
J premije s privatno premijo. Narodna banka zastopa stališče, da ima dinar nadalje čvrsto tendenco na mednarodnih tržiščih in da je po njem veliko povpraševanje. To gotovo drži. k vprašanju potrebnih ukrepov pa ne dokazuje prav nič- Letos imamo tako ogromne presežke žita za izvoz, da bo vedno veliko povpraševanje po dinarju. Vprašanje, ali so po devalvaciji zlatih valut potrebni pri nas ukrepi ali ne, seveda ne moremo presojati po tem, če smo imeli letos slučaj* no obilno letino, ker ne gre za to, da presodimo posledice za kratko dobo. dokler bo obstojala možnost znatnega izvoza žita, temveč tudi ko letina ne bo tako obilna. Devalvacija zlatih valut najbrž ne bo upii-vala na izvoz pšenice in koruze, za katero obstoja na svetovnem trgu nadalje veliko povpraševanje. Drugačen pa je položaj pri drugih izvoznih predmetih in moramo žara* di tega celotno situacijo presojati z vidika splošnih gospodarskih interesov. Pravilno stališče k temu problemu mora biti docela neodvisno od tega, ali smo imeli letos dobro ali slabo letino. Če bi imeli slabo letino in dinar ne bi bil čvrst, tedaj to dejstvo tudi ne bi bilo argument za devalvacijo. Naše stremljenje mora iti za tem, da blagoslov letošnje obilne žitne letine čimbolj izkoristimo. Povečan izvoz žita nam mora prinesti povečanje skupne vrednosti našega izvoza in ne smemo dopustiti, da bi 6e izvoz osta= lih naših proizvodov zmanjšal, češ. saj bomo izpadek nadomestili pri izvozu žita. Zato moramo položaj dinarja z ozirom na izvoz presojati izključno na podlagi izvoznih mož nosti v onih izvoznih predmetih, ki nimajo posebhe izvozne konjunkture, kakor je tc pri pšenici in koruzi. _ V beograjskih finančnih krogih je v četrtek zbudil veliko pozornost poset bivšega francoskega fi= nančnega ministra De Monziea, ki se je koi odposlanec francoske vlade mudil že ni-Dunaju in je prispel v Beograd, da pri dol meroda.jne kroge za devalvacijsko politik' Francije. De Monzie je nato odpotoval Budimpešto z enakim nalogom.
= 97°/» delnic železarne v Zenici v državnih rokah. Kakor je znano je Industrija železa d. d. v Zenici v zvezi s postavitvijo nove valjarne povišala svojo glavnico od 3 na 15milijonov Din. 2e pred to emisijo novih delnic je imela država v svojih rokah 64% vseh delnic. Sedaj poroča beograjsko »Vreme«, da pripada p' izvršeni emisiji novih delnic 95% glavnice državi, dočim znaša udeležba privatnih delničarjev le 3%.
= Trgovinska pogajanja z Nemčijo Te dni so odpotovali v Dresden naši član stalnega jugoslovansko-nemškega gospo darskega odbora na tretje zasedanje, kje' bodo razpravljali o perečih vprašanjih nemškega in jugoslovenskega gospodarstva, o izmenjavi blaga, načinu plačeva nja itd. Ta skupni odbor se je sestal prvič v marcu 1935 v Monakovem, letos v marcu je zasedal v Zagrebu, 10. oktobra pa se sestane v Dresdenu. V Dresden so odpotovali predsednik našega odbora, pomočnik zunanjega ministrstva dr. Pilja načelnik trgovinskega ministrstva dr. La zarevič, šef Zavoda za pospeševanje zuna nje trgovine dr. Petrovič, viceguverne-Narodne banke dr. Belin in generalni ravnatelj Prizada Markovič. Posvetovanja v Dresdenu bodo traiala več dni. Prva sej? bo 10. t. m. dopoldne pod predsedstvom dr. Otona Sarnov/a, predsednika nemškega odbora in ravnatelja nemškega gospodar skega ministrstva.
— Trgovinska pogajanja z Angliio. \ kratkem se prično pogajanja za sklenite' nove trgovinske nogodbe med našo državo in Anglijo. Angleška vladi je izraz' zeljo, da bi se ojačili trgovinski odnoš"' med olema državama in zlasrti jugoslovf-ski izvoz kmetijskih oridelkov v Angiii< in angleški izvoz tekstilnega blaga v Jugo-
slavijo. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič bo v sporazumu z nekaterimi drugimi ministri določil strokovno delegacijo, ki bo od/potovala v London. Pogajanja se bodo pričela v Londonu bržkone še ta mesec.
= Sporazum glede izvoza bakra v češkoslovaško. Iz Prage poročajo, da je po daljših pogajanjih med Češkoslovaško in Jugoslavijo prišlo do sporazuma glede oskrbe Češkoslovaške z jugoslovenskim surovim bakrom. Jugoslavija bo v bodoče krila polovico uvozne potrebe Češkoslovaške v bakru. Češkoslovaški uvozniki bodo baker plačali preko kliringa. Kot kontrahent nasproti Jugoslaviji figurirajo Skodove tvor-nice, ki so prodajo našega bakra češkoslovaškim potrošnikom poverile praškima tvrdkama M. Bondy in Friderik Gross. Češkoslovaška je lani uvozila 24.500 ton bakra v vrednosti 102 milijona Kč. Predvideno je, da bo Češkoslovaška lahko preko kliringa uvozila iz naše države 10.000 do 12.000 ton bakra. Ta znaten uvoz v vrednosti okrog 55 milijonov Kč bo na drugi strani omogočil češkoslovaški povečanje izvoza v Jugoslavijo. Dokler Jugoslavija ne bo mogla pošiljati rafiniranega bakra, bo surov baker poslan zaradi rafiniranja v Zedtnjene države ali pa v Hamburg. Ni izključeno, da bodo češkoslovaške, tvornice strojev udeležene pri dobavah za postavitev rafinerije v Jugoslaviji. Kakor znano, je bil že pred meseci položen temeljni kamen za rafinerijo bakra v Boru.
= Nov parnik. Parobluvna družba »Ocea-nia« na Sušaku je dala pred kratkim v pro« met novo potniško«tovorno ladjo za promet po rednih progah Sredozemlja. Parnik so zgradili leta 19?3 na Angleškem in ima 3800 Ion nosilnosti ter prostora za 50 potnikov. Novi parnik spada v vrsto najboljših parnikov velike obrežne plovbe in bo ustrezal prometnim potrebam rednih prog med našimi pristanišči in zahodnim delom Sredozemskega morja.
=i Nova odkupna cena sa zlato t Italiji. Iz Rima poročajo, da je italijanska banka določila novo nakupno ceno za zlato, in sicer v višini 21.381227 lire za gram čestega zlata. Po stari pariteti je znašala nakupna cena 12.63 lire in je nova cena za 69% višja nego stara, kar ustreza 41 odstotni deval« vaciji liTe.
= Devize Praga zopet notira. Na curiŠki borzi je včeraj pričela znova notirati devi-za Praga, in sicer že na nižji osnovi po izvršeni devalvaciji Preteklo soboto, ko je deviza Praga zadnjikrat notirala, je bil v Curihu zabeležen tečaj 17.75. Včeraj pa je bil določen tečaj 15.2250. Kakor znano določa češkoslovaški devalvacijski zakon, da se češkoslovaška krona devalvira za 13.3 do 18.7°/«. Novi tečaj v Curihu ustreza zaenkrat devalvaciji za 14.5°/«.
Borze
Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi zelo velik in znašal 7.2 milijona Dir nasproti 2.76,6-71, 3.71 in 4.51 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. I>evize
Curih. Beograd 10, Pariz 2024, London 21.27.50, Newyork 433.375, Bruselj 72.90, Milan 22.90, Amsterdam 231, Berlin 174, Dunaj 72.25, Stockhoim 109.70, Oslo 106.90, Kobenhavn 94.9750, Praga 152250, Varšava 81.50, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
blagovna tržišča
2IT0
-f- CMcago, 10. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 115.75, za maj 114, za julij 109; koruza za dec. 93.50, za maj 91.25, sa julij 87.375.
BOMBA2
-j- Liverpool, 9. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.62 (prejšnji dan 6.69), za dec. 6.69 ( 6.67).
-f- Newyork, 9. oktobra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za okt. 11.94 ; 11.99), za dec. 11.84 (11.85).
Novi grobovi
Ljubljanska tvrdka Kolmann je izgubila ■vojo eotrudnico gdč. Marico Ferlicovo, hotel Slon« pa svojo izborno blagajnčarko gdč. darijo Tschulikovo. Pogreb bo danes ob 15-
l hiralnice sv. Jožefa. _ Na Jesenicah je
imrla gdč. Anica ČinkorJeva. Pokopali jo >odo danes ob 16. na Dovjem. — V 1 iub-janski bolnišnici je umrl g. Oskar Javornik, iranžer tvrdke Schmitt, star šele 25 let. Pogreb bo jutri ob 15. Enako je umrl v
•	iubljanski bolnišnici trgovec Leo Loy, star 37 let, doma iz Kočevja, kjer so ga včeraj
•okopali. — Nadalje ie v bolnišnici umrl irgovec Alfred Stadier. Pogreb bo danes ob ;7. — V Mariboru je umrl g. Franjo Čuš, /išji goStni kontrolor v pokoju, star 64 let. 'ogreD bo jutri ob 16. na Pobrežju. — V jubljanski vojni bolnišnici ie umrl arti« terijski narednik g. Viktor Ribič, ki je bil zredno priljubljen pri svojih tovariših. Za-ustil je ženo in desetmesečnega sinčka. K ečnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 5. — Pokojnim blag spomin, žalujočim "kreno sožalje!
Komisar v zagrebški delavski zbornici
Kakor poročajo zagrebški listi, je mini-ier za socialno politiko imenoval svetni-a zagrebške banske uprave Nikolo Fili-oviča za svojega komisarja pri delavski bornici v Zagrebu Komisar ima nalogo.
•	idzorovati celokupno poslovanje delavske bornice in vseh drugih organov. Istočasni je imenovana tročlanska komieija. ki o preiskovala poslovanje zbornice v pre-
klih letih.
»Hrvatski dnevnik« prrpomnnj* da je ostavitev komisarja in preiskovalne komisije zahteval Hrvatski radnički savez. ki
•	ori del dT. Mačkove hrvatRke fronte. Ne-sredni povod za ukrepe ministrstva pn
0 bil ta. da je upravni odbor zbornice odvrnil zahtevo ministrstva, naj se znižajo plače zborničnim nameščencem.
Litija, 10. oktobra.
Pod gornjim, debelo natiskanim naslovom je »Slovenec« pretečeno nedeljo priobčil dolg članek, v katerem napada mene in ves občinski odbor. Litijski »Šlovenčev« dopisnik ni imel korajže se podpisati, zato pa bom povedal jaz, da je ta brihtna glava, ki hoče za vsako ceno naučiti litijske občane »dobrega gospodarstva«, g. Hinko Lebinger ml. Po znanem rcceptu poskuša prevaliti grehe, katere je storil sam, na moje rame in na rame sedanjega obč. odbora.
Takrat, ko je g. Lebinger vihtel bič svoje diktatorske nature v občini, je tedanji občinski odbor — to pa ne soglasno — z vso naglico kupil za 50.000 Din grbinski mlin v svrho zgraditve električne centrale. Nakup so odsvetovali vsi izkušeni možje, ki so vedeli, da vodna sila grbinskega mlina (komaj 12 ks) ne zadostuje niti za razsvetljavo trga samega. Gosp. Lebinger je ostal za lepe nasvete gluh ter takoj najel inženjerja, da je izdelal načrte in proračun za električno centralo. Posrečilo se mu jc tudi nagovoriti obč. odbornike, da so sklenili najeti posojilo enega milijona dinarjev za zgraditev centrale, ki bi proizvajala moč — reci in piši: 12 ks. Nekaj nas je bilo, ki smo se takrat z vso silo protivili izvedbi tega načrta. Končna komisija, ki jo je vodil inženjer banske uprave g. Petrič, je odločila, da bi bila za tako malenkostno silo investicija dosti previsoka in da tudi sicer teren sam zaradi nizke lege ni pripraven za zgradbo električne centrale. Za prav čedno vsoto okroglih 150 tisoč Din (za načrte, proračune, komisije L t d.) je olajšal g. Lebinger obč. blagajno, preden si je pustil dopovedati do uradnem strokovnjaku, da s cc'o stvarjo ne more biti nič, ker je vodna moč preslaba in teren nepripraven.
Pri tej priliki je g. inž. tudi nasvetoval, naj se naprosi g. Kunstler st. za pogonsko silo na njegovi parni žagi, kjer naj se zgradi električna centrala. Šele na ta nasvet in na »pritisk« teh preklicanih JNSarjev je obč. odbor sklenil zgraditi električno centralo pri g. Kunstlerju in je seveda žnjim sklenil tudi tozadevno pogodbo. Pogodbo je g. Lebinger kot takratni župan z g. Kunstler-jem sklenil in podpisal, sedaj pa se sam zaletava v njo. Zatajil je svojega lastnega otroka, kajti nova pogodba ni nič drugega kakor prepis stare pogodbe, katero je sedanji obč. odbor obnovil s sinovoma g. Kun-stlerja kot novima lastnikoma podjetja. Imamo vtis, da je g. Lebingerja spomin popotnem zapustil ali pa se je skregal z lepo čednostjo »resnico«. Zamolčal je namreč, da je pogojena z novima lastnikoma trimesečna odpoved za dobavo toka v slučaju, da bi pričele z dobavo elektrike banovin-jke elektrarne ali pa Fala.
Prebita resnica je, da sem kot župan poročal obč. odboru, da banovinske elektrarne zavlačujejo elektrifikacijo Litije. Gosp. ravnatelja ban. elektrarne prosim, naj ob prili-
ki pove na uho g. Lebingerju, da je razrešeni župan Lajovic v zadevi elektrifikacije Litije neštetokrat potrkal na njegova vrata in da so se načrti daljnovoda izdelali in zgradila transformatorska hišica le vsled mojih številnih intervencij. Gosp. Lebinger govori neresnico, ko trdi da je le pogodba, katero je predložil obč. odbor Danovinskim elektrarnam vzrok, da še nimamo velenjske elektrike. Poslali smo ban. elektrarni osnutek, ali če hočete predlog pogodbe, nakar sem dobil ustmeni odgovor, da začasno ne pride v poštev, ker ni denarja za zgradbo daljnovoda.
Da bodo litijski »želodci«, kakor se izraža g. Lebinger v svojem članku, bolj zabe-Ijeni, moram povedati še tole: V času, ko je litijski občini dobavljal dobrote g. Lebinger v obliki preko 100% obč. doklad, je za grbinski mlin ponudil g. Fincmger visoko kupnino 46.000 Din. Vse se je takrat čudilo, zakaj se za tako visoko ceno miin ni prodal. Taka prodaja bi bila za takratne obč. gospodarje res dober volilni šlager. Na žalost tega niso izkoristili, pač pa — kakor smo pred kratkim zvedeli — se mlin g. Fincinger-ju ni prodal zato, ker bi se znjim naselil v občino nov JNSar.
Kakor je g. Lebinger dobro podkovan v vseh panogah gospodarstva, tako je tudi v cenitvi vodnih sil pokazal odlično sposobnost. Saj ceni grbinsko vodno moč še danes kar na petdeset jurjev, le za kupca, ki bi toliko plačal, noče povedati. Mi smo iskali kupca in prodali mlin najvišjemu ponudniku za »borih 26.000 Din«.
Vsi radi priznavamo g. Lebingerju visoko kvaliteto njegovih gospodarskih zmožnosti, katerih se je prav s posebnim uspehom po-služil v svojem zasebnem gospodarstvu. Vkljub temu pa davkoplačevalce litijske občine nič kaj ne mika, da bi mu dali priliko, to sposobnost še kdaj praktično izvajati kot litijski župan.
Kar se viseče pravde tiče v znesku 50.000 Din med Kimstlerjem, občino in Ljudsko posojilnico v Ljubljani, pa smatram za višek prsdrznosti g. Lebingerja, da si jo upa »ploh omeniti r svojem članku. To kašo je skuhal sam in sicer je kratko in malo nalagal Ljudsko posojilnico, da je obč. odbor sklenil prevzeti poroštvo za najeto posojilo po g. Kunstlerju. Izkazalo pa se je. da teke-ga sklepa obč. odbor nikoli ni storil, pa je občina zato tudi pravdo dobila. Le dobrosrčnosti Ljudske posojilnice se ima g. Lebinger zahvaliti, da znjim za storjeno škodo ni drugače obračunala.
Ljudska volja je take župane, ki se hočejo s svojimi lastnimi grehi umivati, že davno sodila ki tudi obsodila.
G. Lebinger, nadaljujte z napadi! Sem na razpolago, a se pri tem tudi vi podpišite kakor jaz
FRANC LAJOVIC razrešeni župan občine Litija.
Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov
(Nadaljevanje) •
Uporaba 3 odstotnih državnih obveznic
Tii odstotne obveznice, ki jih bo za državo izdala Privilegirana agrarna bamka in jih bodo dobili denarni zavodi za 25% odstopljenih terjatev, se bodo lahko uporablja« le za plačilo davčnih zaostankov do vštetega leta 1932. in za plačilo neplačane dopolnilne prenosne takse do vštetega leta 1935. Finančni minister bo s pravilnikom predpisal način in pogoje tega plačevanja.
Denarni zavodi (zadruge), ki so pod zašči* to, morajo svojim starim vlagateljem in dragim starim upnikom na njihovo zahtevo pre_ postiti prejete državne obveznice sorazmer« no z TlogamJ in terjatvami. Pogoje bo prav tako predpisal finančni minister. Denarni zavodi morajo vsote, ki jih dobe z amortizacijo, s prodajo ali z lombardom teh obveznic, uporabiti izključno za izplačilo svojih starih vlagateljev in upnikov.
Zavarovanje terjatev PAB
Za zavarovanje vseh dolgov, prevzetih za račun države, dobi Privilegirana agrarna banka pravico, postavljati na »'novi dobljes nih listin hipoteko t celotni rišini dolga na vse nepremičnine vseh zavezanih oseb. Sodišča vpišejo take hipoteke na zahtevo same Privilegirane agrarne banke na podla« gi overovljenega izpiska iz njenih knjig, ne da bi zahtevala dolžnikovo privolitev in predložitev zemljiškega lista. Dolžnikom pa morajo sodišča o postavljeni hipoteki vročiti odpravek sklepa.
Obremenitve, ki jih drugi upniki postavijo v letu dni, ko dobi ta uredba moč, na nepremičnine zavezanih oseb, ki so postale dolžniki Privilegirane agrarne banke, ima« jo vrstni red šele za hipoteko, ki jo jostavi Privilegirana agrarna banka.
Denarni zavodi morajo, oreden izroče listine Privilegirani agrarni banki, zahtevati pri sodišču ustavitev vseh sodnih dejanj, započetih glede dotirr.ih ter;atev. Sodišče •vistopek tudi na zahtevo dolžnika kmeta. Privilegirana agrarna banka pa sme nadaljevati postopek zoper dolžnike, ki se ne ravnajo po odplačilnem načrtu te uredbe.
Znižanje dolgov izpod 25.000 za polovico
Ves dolg kmeta denarnim zavodom (bans kam, zadrugam itd ), ki ne presega 25.0'K) Din, se zniža za 50%. Za višino dolga je me-rodajen osnovni dolg dne 23. aprila 193'-. Tako znižanje dolga vrši Privilegirana agrarna banka na podlagi prejetih listin in podatkov. Privilegirana agrarna banka preizkusi po potreb; podatke in zahteva naknadno potrebne dopolnitve in dokaze.
Znižanje dolgov preko 25.000
Ves dole kmeta denarnim zavodom, ki presega 25.000 Din, se zniža za največ 30%,
Glej »Jutro« št. 228, 230, 232 in 235.
pri feme<r je oceniti razmerje dolga in imovinskega stanja vsakega posameznega dolžni* ka posebej. Tudi tu je inerodaien osnovni dolg na dan 20. aprila 1932
Dolžnik, čigar vos neznižani dolg presega poioFieo vrednosti njegove imovine t času, ko so obravnava znižanje doiga, smo zahtevati znižanje dolga do 50%. Vrednost zemljišč se določi po katastrskem čistem do« hodku. Minister za kmetijstvo predpiše sporazumno s trgovinskim in finančnim mi« nistrom s pravilnikom način cenitve vrednosti dolžnikovega zemljišča in ostale imovine. Tako znižanje dolgo* vrže okrajna so» dišča, ki so za dolžnike krajevno pristojna. Zoper sodni sklep ima interesent pravico pritožbe na okrožno sodišče, čigar odločba je dokončna.
Pri sklepanju o znižanju dolgov morajo okrajna sodišča upoštevati naslednje okol-nosti: a) znesek neznižanega dolga v primeri z velikostjo in vrednostjo celotne dolžnikove imovine; b) razmerje vsote dolga nasproti letnemu povprečnemu skupnemu dohodku dolžnika; c) kako je dolžnik obremenjen s številom članov svoje hiše; č) pravno osnovo dolga, pogoje, po katetrih je dolžnik sklenil in užival posojilo, kakor tudi, za kaj se je posojilo porabilo.
Vložite* prošnje ra znižanje
Ko bo kmetijski minister predpisal pra-rilnik o načinu cenitve vrednosti dolžnikos vega zemljišča zaradi znižanja dolgov, morajo dolžniki v dveh mesecih od dne razglasitve tega pravilnika vložiti prošnjo za zni* žanje dolga pri prist -jnem okrajnem sodišču. Obenem s prošnjo mora dolžnik pred« iožiti tele listine; potrdilo, da je kmet po določbah te uredbe; 6ezna;u vseh upnikov z navedbo višine in pravne osnove dolgov; seznam in označijo vrednosti vse nepremične in premične imovine (razen pohištva), kakor tudi vseh dohodkov, naj si izvirajo od koderkoli in iz česarkoli; potrdilo občin« ske uprave o številu hišnih članov in > površini zemljišča, ki ga daje dolžnik ali ga jemlje v zakup; potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drobni« ce, ki jo ima dožnik. Dolžnik, ki ne vloži e pravem času prošnje za znižanje, izgubi pras vico okoristiti se z znižanjem blaga.
Ko prejme okrajno sodišče prošnjo za znižanje dolga, opremljeno s predpisanimi listinami, zahteva od Privilegirane agrarne banke potrebne podatke o 'prevzetih dolgovih tega dolžnika, ostale dolgove pa preizku. si. Ko postane sklep o znižanju dolga pra-vomočen ga vroči okrajno sodišče Privilegirani agrarni banki z nalogo, naj vknjiži dolg v smislu sklepa
(Se bo nadaljevalo)
. Kupni domače blago!
žrebanje srečk državne razredne loterije
1. RAZREDA 33. KOLA
bo dne 13* in 14« t* m,
izžrebani bodo sledeči večji dobitki:
1 premija v znesku Din 200.000.— 1 dobitek v znesku Din 80.000.— 1 dobitek v znesku Din 50.000.— m 68 večjih dobitkov od Din 36.000 do Din 1.000; poleg tega še 1930 manjših dobitkov. Vse izžrebane številke naših igralcev bomo objavljali v časopisju. Posebej bomo obveščali s pismom tudi vse one katerih srečke bodo izžrebane. Kdor se želi udeležiti igre. naj pohiti z nakupom pri
ZADRUŽNI HRANILNICI — Dalmatinova nI.
PLAŠČI, POVRŠNIKI
v priznano elegantni izdelavi in veliki izbiri
LUKIČ - STRITARJEVA ulica.
*	Novi palači Narodne skupščine so bili položeni temelji že skoraj pred 30 leti. Bilo je to 24. avgusta 1907. Temeljni kamen je položil kralj Peter I. ter odlikoval arhitekta, ki je projektiral zgradbo. To je bil arhitekt Jovan Ilkič. Njegovo ime je danes že pozabljeno, čeprav je mož zaslutil, da bi ostal potomcem v spcmin. llkič >e bil namreč tudi projektant >Moskve«, oficirskega doma in drugih reprezentativnih palač predvojnega Beograda.
*	Slavnosti pomladkov Aero^luba. Danes dopoldne se bo vršila v Beogradu v Eolarčevi ljudski univerz' pomembna prireditev v čast najmlajših članov Aero-kluba. Blagoslovili in izročili bodo 52 za-itav podmladkom Aerckluba iz vse države. Nad 70 delegacij bo zastopalo vse srednje šole v državi, ki imajo organizirane podmladke Aerokluba Po slavnosti bo na Kale-megdanu velik aeromiting. kateremu bodo prisostvovale vse srednja in strokovne šole Beograda in Zemuna s 34.000 učenci. Slavnost bo zaključena s sprevodom dijaštva skozi glavne ulice prestolnice.
*	V Pančevu bodo gradili
, Mestna uprava pa je itala še eno zemljišče brezplačno na razpolago in	so že pričeli. Gradili bedo tudi veliko termo-tehnično tovarno in je občina beograjskemu industrijcu Jovanu švarcu obljubila stavbišče zastonj, če b0 pri graditvi in ureditvi tovarne zaposlil samo delavce in obrtnike iz Panče>va.
*	Vprašanje graditve novega gledališča y Sarajevu, predsednic sarajevske mestne občine in upravnik sarajevskega gledališča sta se napot'la v Beograd, da bi pri prosvetnem ministrstvu izposlovala cdo-brenje za preureditev poslopja sarajevskega gledališča ali pa ^a zgraditev novega modernega gledališča. V primeru, da bi prosvetno ninistrstvo odobrilo zgraditev novega gledališča, bo pri Državni hipotekami ban i najeto potrebno posojilo.
*	Diplomirani so bili na gradbenem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze gg.: Meda?,a Zdenko, Berčič Jože, Bieiweii Jana, Jordan Friderik in Raič Ducati Mladim inženjerjem čestitamo!
Pri neredni stolici, napihr.jenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna Franz-Josefova grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja Franz-Josefova naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških ženah in takisto pri otrocih.
OgL rt>g S. or. :64S5'oo
*	Glavna skupščina Zveze električnih central, v Novem Sadu se bo vršila 11- in 32. t. m. glavna skupščina Zveze električnih central. Prometno ministrstvo je •udeležencem glavne skupščine dovolilo polovično vožnjo, ki velja do 16. t. m.
*	Okrožni prosvetni odbor ZKD v Kočevju priredi jutri v ponedeljek ob 20.
predavanje o japonskih in kitajskih običajih. petju in glasbi. Predavali bosta predavateljica ZKD g«. Marija Tsuneko-Skušek Kondo in njena hčerka gdč. Erika
+ O naselitvi dr. Aljehina. Z ozirem r.a razne časopisne vesti o dr. Aljehinu nam sporoča g. Vasja Pire, da mu je dr. Aijehin nedavno sporočil, da se namerava za stalno preseliti v Jugoslavijo, s posredovanjem beograjskih šahistov se je sedaj posrečilo, da so bile odstranjene vse formalne ovire za preselitev in je torej kmalu pričakovati dr. Aljehinove končne odločitve. Ni že prav nič znano, v katerem delu države se misli dr. Aijehin nas:liti. Prvotno je jmel namen, da kupi posestvo v bližini Skoplja.
Blago
*	lz doma slepih v Zemunu. Tiskarna za tiskanje šolskih knjig in drugih knjig za slepce v Zemunu je po velikosti in ureditvi 4. v vsej Evropi. V tej tiskarni tiskane knjige za slepce se delijo brezplačno in so jih razdelili že v vrednosti nad 500.000 Din. Zavod ima najmodernejša v Evropi in Ameriki nabavljena učila, ki predstavljajo vrednost nad 500.000 Din. Za glasbeno izobrazbo ima zavod na razpolago 12 glasovirjev in toliko drugih instrumentov, da predstavlja vse s-'upaj vrednost preko 2,000.000 Din. Knj;žiica sama pa predstavlja vrednost nad 3 milijone Din. Mnoge drag:cene nabave sQ bile izvršene s pomočjo dobrotnikov. Od leta 1922 do danes šteje zavod 1.485 dobrotnikov iz Jugoslavije in inozemstva.
*	Rečni promet od Sis^a do Beograda je b i zaradi nizke vode ustavljen že pred štirimi tedni. Vodovje pa se je že davno dvignilo in so prizadeti večkrat povpraševali, za-aj se promet spet ne obnovi, šele zdaj so dognali, da počiva promet zaradi tega, ker je rečna plovbo prevzela prevoz več tisoč vagonov žita Lz rumun-skega pristanišča Braile ln je s tem prevozom tako zaposlena> da nima na razpolago plovnih objektov za progo od Siska do Beograda. Gospodarski krogi v zapad-nem delu Hrvatske imajo zaradi tega zapostavljanja občutno škodo.
*	Prometne ovire v Črni gori. Visoki čakor je., kakor znano, že več dni pod visokim snegom in je moral biti ustavljen avtobusni promet na zelo važni progi An-drijevica—Pač. V petej^ pa so morali ustaviti promet tudi na progah Podgorica— Andrijevica in Podgorica—Berane, ker sta se porušila zaradi dolgotrajnega deževja in snega dva lesena mostova. Takih mostov je od Podgerice do Peči okrog 30.
sodišče obsodilo na smrt. Ko so prišli zjutraj po njo, da jo odvedejo k justifika-ciji, je bila celica — prazna. 6e danes se ne vef kako je špijonka utekla. Po vojni se je Marija potikala bogzna kod in šele pred tedni je prišla vsa propadla in pijana v svojo rojstno vas.
* Uganka dvojnega roparskega umora. V vasi Ridjici pri Somboru sta bili, kakor je »Jutro« že poročalo. 30. septembra ponoči umorjeni stara, ugledna posestnica Ana Steinova in njena 20-letna snaha Marija. Ženi sta bili sami doma. ker sta se oba Steina, oče in sin, odpeljala na oddaljeno pristavo, kjer so bili zaposleni tudi razen neke stare dekle vsi posli bogate Steinove domačije. Zjutraj so sosedje našli Ano in Marijo strašno razmesarjeni s sekirami, v hiši pa vse razmetano. Neznani razbojniki so odnesli iz hiše precej denarja in dragocenosti. Za njimi še ni nobenega sledu. Očividno je, da so morali razbojniki dobro poznati razmere v hiši in da so tudi vedeli, da sta gospodarja s posli vred daleč od doma. Ta zagonetni zločin je zelo podoben lani izvršenemu zločinu, pri katerem sta izgubila življenje stara posestnika Tvan in Fva Petz. Tudi ta dvojni roparski umor ie bil izvršen v som-horskem okraju. Zločina je bil osumljen najstarejša sin umorjenih zakoncev, na prvi razpravi cclo obsojen, na drugi na o-proščen. Okol""ine obeh zločinov so slič-re in ves okoliš ie nrenrioan. da je na de-
•	Stereofonsko reprodukcijo
•	Adaptovizor skal
•	Tiho prilagoditev s pomočjo katod-
nega žarka
•	Svetlobno kontrolo postaj
•	Manipuliranje z enim gumbom in
druge najnovejše izume prinaša:
Simfonijsha šerifa
PHiLlPS RADIA
SAMO
bonbon
ZAVIT V PAPIR Z NAPISOM
union
Ljubljana, Aleksandrova c. 1. Odplačila od Din 3»— dnevno
(Pfaiiips - (ftadie
z a
moške
Največja tn najlepša izbera in najaolidnejše cene!
> A.Žlender
Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje!
*	Po 22 letih se je vrnil fe Rusije ter prišel ravno prav k poroki svoje žene. V
začetku svetovne vojne je odšel iz Rado-mirovca pri Bosanskem Novem na gališko frcnto 21-letni Pavle Radakovič, ki se je nekaj tednov prej poročil. Kmalu je bil ujet in 22 let je preživel v Rusiji, preden se mu je posrečilo odpotovati domov. Ko je oni dan prispel v domačo vas, ga ni nihče poznaL 2e od daleč je slišal, da je v domači hiši vesela družba. Stopil je v hišo, kjer so ga kot popotnega človeka gostoljubno sprejeli. Spoznal je tedaj svojo ženo Ljubico, razne sorodnike in tovariše iz mladih let, njega pa ni poznal nihče. Vesela družba se je odpravljala k Ljubi-čini poroki. Pavle je do zadnjega trenutka počakal in šele, ko so vsi vstali, da bi odšli v cerkev, se je dal spoznati. Sena je bila vesela njegove vrnitve in z novo poroko ni bilo nič. Tudi njen ženin je bil s tem zadovoljen in vesela gostija se je nadaljevala v proslavo Pavlove vrnitve.
*	Dar C;MD. Namesto cvetja na grob pokojnega g. Franea Zagorjana sta darovala Mariia in Anton Wprli. iz Cerkr.'co 150 Din za Družbo sv. Cirilo in Metoda- Iskrena hvala!
*	Za masažo DIANA.
*	Prva naša žena — pilot^ gdčna Kristina Goriškova je zapustila v petek Aerodrom »Beograd«. Gospodična Goriškova je bila kot poštna uradnica zaposlena na aerodromski pošti v Beogradu. Zdaj pa je bila premeščena na aerodromsko pošto v Zagreb, kjer je že v soboto nastopila službo. Seveda je gdčna Goriškova odpotovala iz Beograda v Zagreb z letalom.
♦	Madžarska Mata H ari. Pod tem imenom je bila znana Marija Balanova, ki je med svetovno vonjo špijonirala za Rumu-nije ter napravila avstrijski kontrašpijona-ži mnogo škode in preglavic. To nekdanjo špijonko so pred dnevi našli mrtvo na pokopališču njene rojstne vasi blizu Subotice ob madžarski meji. Mislili so, da se je zastrupila, a so ugotovili, da je umrla zaradi prekomernega uživanja alkohola Marija Balanova je imela za seboj romantično življenje in marsikatere skrivnosti je vzela s seboj v grob. Ko je bila stara 17 let, sQ prišli leta 1910 v njeno domačo vas huzarji na manever. Neki oficir jo je zvabil s seboj v Budimpešto, tam pa jo je zapustil. Razočarano dekle se je prepustilo pustolovskemu življenju in iz preproste vaške lepotice se je kmalu razvila modema pustolovka. Vojna jo je zatekla v Bukarešti in neki višji rumunski oficir jo je pregovoril, da se je vrnila v Avstrijo kot rumunska špijonka. Avstrijske oblasti so kmalu ugotovile, da je na delu nevaren špijon, ki se skriva pod šifro 9«. Nevarnemu špijonu so nastavljali najrazličnejše pasti, a do srede leta 1917 mu niso mogli do živega. Junija 1917 pa so Marijo ulovili in na Dunaju jQ je vojno
JE ORIGINAL. VSE OSTALO ODKLONI, KER JE POTVORJENO!
*	Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da so po nalogu oblasti volitve delegatov, ki bi se imele vršiti danes 11. L m. do nadaljnjega odgodene.
— Iz Službenega ii»ta«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 82 z dne 10. t. m. objavlja uredbo 0 sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo radi ureditve njunih trgovinskih izmenjav in plačil, ki so s tem v zvezi, podpisanem v Rimu dne 26. septembra 1936, pravita o ustroju in poslovanju odbora za narodno presveto, odloč-j bo o ureditvi plačilnega prometa z Ma-| džarsko, odločbo glede banovinskih cest, izpremembo poslovnika fc pravilniku 135 (glede gostinskih obratovalnic ca železniških postajah) Lspremembe čl. 5- poslovnika jj pravilniku 135, razglas 0 preložitvi volitev občinskega odbora za občine Po lenžak, Slovenjavas in St. Janž na Dravskem polju, ki bodo v nedeljo 25. t. m., odločbo o priznanju samosvojega ribar-skega okraja St. 50 Kresnice in objavo banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Rajhe.nburg.
•	Vsak nov radijski naročnik dobi
brezplačno na ogled eno številko ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče m film »NAS VAL*, ki prinaša na 32 straneh točne in pregledno urejene sporede vseh do» mačih in inozemskih radijskih pcetaj. Poleg programskega dela prinaša »NAS VAL< stalno prispevke iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta in prevod znamenitega dela dr. Waldemarja Wasielewskega Tele* patija in jasnovidstvo, ki spada med naj-l>oljša čiela s tega podiočja in se odlikuje še po tem, da je vzlic strogo znanstveni vse. bini pisano v lahko razumljivem slogu in napetem pripovedovalnem tonu. Dalje izhajajo v >Naše:n valu« v prilogi >Po opernem svetu« tooni izvlečki oper, ki jih pripravlja naše gledališče in ki so na sporedu evroj* fikih oddajnih postaj. Do sedaj je izšlo že 35 takih izvlečkov. Najnovejša številka prina ša še sledeče zanhnivejSe prispevke: Po« jasnila k pravilniku o rad'ofonski službi, Pirnatovo zabavno črtico Kulečnik, Izza kulis opere in drame. Kaj vse se izve iz film* skih ateljejev, Zgode in nezgode Bojana Pečka, >Za narodov blagor« v ljubljanski drami, slike in zabaven drobiž. _ Če hočete eno številko na ogled, pišite na naslov: »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
•	Željno pričakovani konec Kačevega napetega romana »Mol oh a« imajo čita-ielji v današnji številki. Vsi, ki so ga či-tali s potrpežljivo vztrajnostjo, so polni hvale o tem delu, ki nam je odkrilo težavno življenje našega malega kmeta, ki se mora za vsako p lečo udinjati tuji industriji. Mnogi niso imeli potrpežljivosti in so se zanašali na knjižno izdajo romana. Te in one obveščamo, da je roman »Moloh« že izšel in se naroča pri Knjižni založbi »Zemlja« Ljubljana. Ru-tarjeva 4/II. Broširan stane izvod 30. v platno vezan 40 Din < poštnino vred.
*	Kdor ima rad zdrave zobe in jih hoče obvarovati, uporablja za dnevno zobno nego Solvoiith pasto za zobe. Solvolith pasta za zobe je edina pasta, ki vsebuje karlo-varsko sol ter omaja škodljiv zobni kamen in prepreči njegove nove tvorbe. Solvolith zobna pasta je zaščitnik vaših zob. Ze pred 25 leti je bila preizkušena in od xdravnl-kov priporočena.
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem
trgovski lokal na Starem
trgn 2 razširil in nanovo nredil.
Obenem sporočam cenj. odjemalcem, da imam v imenovanem trgovskem prostoru v zalogi bogato izbiro izgotovljenih moških in deških oblek, nadalje vse vrste štofov iz priznanih najboljših inozemskih in tuzem-skih tovarn.
I Trgovska lokala Pod Trančo št. 1 ta
Kolodvorska ul. 8, bosta vsebovala istotako , bogato izbiro moškega in deškega perila J iz lastne
tovarne Triglav,
ter vse modne potrebščine.
Obleke in perilo'se izvršuje tudi po meri in najnovejši modi.	j
Blagovolite brezobvezno posetiti me, ' pričemer Vam dokažem, da so cene blaga brez konkurenčne. Postregel Vam bodem , vljudno in solidno.
Vaša prijateljica je včeraj kupila pri nas blago za plašč!
A kedaj boste vi prišli?
„Manufaktura" k. d.
trgovina, ki Vas želi boljše postreči Mestni trg 17.
•	Bančne, kreditne in denarne po<de. ua> kup in prodaja hranilnih vlog in vrednost« nih papirjev, ureditev dolgov s hranilnimi knjižicami pri denarnih zavodih, naložba kapitala t gotovini in hranilnih knjižicah na vknjižbe izposluje najsolidneje: Al. Pia-ninšek. Ljubljana. Reethouova uiica 11.1-Telefon 35—10.
•	Tovarna JOS. REKU spreiema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
•	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze» mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
Iz Ljubljane
— Prirodoslovno društvo začenja svoj ciklus poljudno-znanstvenih predavanj s predavanjem našega znanega letalskega strokovnjaka univ. doc. dr. ing Kuhelja. ki bo govoril o Jadralnem letalstvu o športu tore.i. ki je v zadnjem času zavzel širši razmah v naši ožji domovini Znani so nam uspehi naših mladih jadralcev v letošnjem poletju na Blokah, k: so vzbudili naj cpše nade za nad:djni razvoj. Predavatelj nas hoče v svojem predavanju, ki bo opremljeno s številnimi slkami. seznaniti z razmerami in pogoji, iz katerih je jadralno letalstvo sploh nastalo, z nadami in pričakovanji, ki so se vanj stavljala, ter z dejansko doseženimi uspehi in s pomenom tako v športnem kot v praktičnem pogledu. Predavanje se vrši v torek 13. t. m. ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina znaša 6. 4 in 2 Din.
LEPE SPOMENIKE po nizki ceni dobavlja
kamno3eštvo
KUNOVAR f"KANJO. Hl/UUAJNA Zahtevajte albumi
Ljudska univerza opozarja na svoja tečaja italijanskega in nemškega jezik?., ker je število slušateljev omejeno in se jih pozneje ne bo sprejemno- Informacije in vpisovanje od 16. do 10. ure v poslovnem lokalu. Gosposka ulica 15, pritličje, 3. vrata.
Največja ta najlepša izbera ta najsolidnejše cene!
Blag« sa
domske
plašče^ ■ A.Žlender
Lfubijana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje!
u— Klub izložbenih aranžerjev v Ljubljani poziva svoje člane, da se ude.leže pogreba člana Oskarja Javornika v ponede-ijek 12. t. m. ob 15. izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice.
u— Registrirne blagajne in pisalne stro» je popravlja strokovno ki [»oceni Boris Si-niar-dl, Ljubljana, Kolodvorska 11, telžfon 2437.
Blagodat za
občutljivo kožo
ELIDA ALETNA MILA
u— Darila za družino dečka-junaka Bar-to!a: Miro Vovk, Ljubljana, 50 Din, Jakob Ciglar, upravitelj tvrdke Spektrum. Ljubljana, 50 Din, dva neimenovana dobrotnika tudi po 50 Din, Petičck Laško, 10 Din. Denar je deponiran pri blagajni »Jutra«.
n— Trgovina s čisto svilo Tvrševa 50 sporoča, da eo dospeli najnovejši vzorci za jesenske, zimske in večerne obleke.
Doslej' sem moral ljudi prepričevati: Vaše oko rabi več svetlobe . .. Danes ? Vsakdo sam zahteva žarnico z največjo ekonomičnostjo.
@ RITKA T 5 VOJKI VI J A Č RICI več svetlobe — za ?<sti deoa*
n— Sestanek Jugoslovenskega kirurškega društva (sekcija Ljubljana) bo v torek 13. t. m. v predavalnici ženske bolnišnice. Sr>o-red: dr. Minar: Referat o mednarodnem kongresu ortopedov v Bologni: dr. B. Lav-rič: Empyema thoracis; referat o vseslovan-skem zdravniškem kongresu v Sofiji; dr. Pcršič: Tberapia osteomvelitidc.
u_ K<»nje"iki-obvezniki in častniki, ki
morajo imeti Lastnega jahalnega konj« /. opremo. 6e opozarjrjo. da bo voiaška oblast v bodoče priznavala le kompletno sedlo »M. 29*., čigar opis se dobi pri poveljstvu vojnega okrožja.
u— Tradicionalni slovanski rečer bo 16. januarja na Taboru. Vljudno prosimo vsa društva, da upoštevajo ta datum. JNAD. Jadran.
imTCV GOSPODINJSKI KOLEDAR
za 1. 1937, XVII. letnik, je v tisku in izide v prvi nolovici novembra t. 1. Cena bo 20.— Din, po pošti 22.— Din. — Naroča se v upravi Gospodinjskega koledarja, Ljubljana, Mirje 27.
OLUP - LJUBLJANA
u— Starokatolikom.' Za drugo obletnico mučeniške smrti Viteškega kralja bo v nedeljo črna peta sv. maša z mrtvaškimi molitvami ob pol 9. v kapeli starokatoliške cerkve na Gospoevetski cesti št. 9. pritličje. Službi božji prisostvujejo zastopniki civilnih in vojaških oblastev ter zavedni Jugosloveni. da se oddolžijo njemu, ki je prelil svojo kri za skupno domovino. Proslava se 9. oktobra ni mogla vršiti, ker je pravosodno ministrstvo izdalo šele 0. oktobra zadevni odlok.
n— Dobro vino zastonj- Na originalno propagandno idejo je prišla kavarna -Zvezdat. Včeraj popoldne je vsem <*voii;n gostom, ki iih je bila polna kavarna, brezplačno servis rala po eno čašo svojih odličnih vin, kj si jih je nabavila in jih toči. Gostje so bili za pijačo polr.i priznanja in marsikdo > izrekel želio. da bi se praksa tega popoldneva uvedla v sZvezdir kot sfalna institucija . . .
u— Lutkovni oder na Taboru je najsta-
I rejši sokolski lutkovni oder v državi in bo februarja praznoval desetletnico. Lutkovni odsek sc je zato s podvojeno silo vrgel Da delo in za jubilejno sezono pripravil samo nove igre, od katerih bodo mnoge izvirne slovenske. Odbor /a proslavo desetletnice je že na delu in pripravlja poleg jubilejnih prireditev tudi spominsko brošuro, v kateri bodo sodelovali najboljši lutkovni sokolski delavci. Od jubilejnih prireditev naj omenimo še posebej lutkovno razstavo, ki bo pokazala razvoj taborskega lutkovnega odra in s tem razvoj sokolskega lutkarstva sploh. Ke-r bodo jubilejne prireditve in razna dela za preureditev odra stale mnogo denarja, prosi odbor, da sokolska javnost podpre prosvetno delo tako, da pošilja svojo dcco k lutkovnim predstavam vsako nedeljo pop. ob pol 16. Danes se otvori sezona z izvirno lutkovno igro br. J. Griin-fclaa »JurCek kruti Indijance.« Dejanje se vrši na periferiji Ljubljane in obravnava življenje rase mladine, ki jo čitanje raznih dvomljivih kr.ji^ zavaja na dejanja, ki imajo največkrat žalosten konec. Igra je poučna in zanimiva ter jn tudi ne manjka humorja. Starši, pripeljite deco!
Eiegantno ohlar
cenjene dame
MODNI ATELJE
ANKA PUČNIK
Ljubljana — Šelenbnrgova ul. 1 BREZHIBNI KROJI IN DELO.
u— Zaradi izrednega povpraševanja p«
surovih kožah se je u<»nje zadnji čas podra* žilo za ca 30%, zaradi česar so se dvignile tudi cene čevljarskim izdelkom, kar blagovoli občinstvo upoštevati jn vzeti na znani®. Uprava Združenja čevljarjev v LiuhM-jni.
«— Danes »prva nedeljska ple-na v«>*l»a< od 4.—8. pop. v Jenkovi šoli —Ka*«na. Jutri ob '20 'začetirški Jecafa za novince—dame n gospode. V lovek iiada1:evalni leč-j . Pe-ebno «rc in informacijo dnevno. Dijaki _ akademiki popust.
(Pot G preUailu
vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desinficirajte usta tn grlo z
Mr. Bahovčevimf
&mreQa** bonboni
iz smrekovega ekstrakta in mentoJa, ki ublažile kašelj in hripavost. Zavitki Din 4.— ln Din 6.— v lekarnah in drogerijah. Apoteka
Mr. L. Bahovec
LJUBLJANA Kongresni trg Štev. 12.
u— Prvi koncert v mali filharmonični dvorani, ki se nahaja v I. nadstropju poslopja Filharmonične družbe na Kongresnem trgu št. 9, bo jutri v ponedeljek 12. t m ob 20. Tudi mala dvorana, ki je izredno akustična, je namenjena skoro izključno le našemu kulturnemu udejstvova-nju. v njej bodo vsi manjši predvsem komorni koncerti, izredno pa je primerna tudi za razna predavanja. V ponedeljek otvo-rimo dvorano s slovenskim koncertom, katerega izvajajo Marijan Lipovšek, Ljudmila Polajnar, Karlo Rupel, Zora Zarnikova, dalje Slovenski kvintet in Orkestralno društvo Glasbene Matice, pomnoženo z nekaterimi gojenci drž konservatorija. Dirigenta sta prof. L. M. Skerjanc in Uroš Prevor-šek Izvajala se bodo dela skladateljev: Gallus, Jenko Davorin, Foerster Anton. La-jovic Anton. Ravnik Janko, Osterc Slavko, Kogoj Marij, Skerjanc L. M. dr. Švara in Uroš Prevoršek. Vse prijatelje našega koncertnega življenja vabimo k otvoritvenemu koncertu jutri ob 20. uri Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Ceio naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg št. 10-12 in v trgovinah.
u— Plesne vaje U druženja ljubljanskih konservatoristov se bodo vršile v četrtek 15 t. m. točno ob pol 20 v Trgovskem domu pod vodstvom g. Jenka Vabimo cenjeno občinstvo.
S klobukom dobrim in poceni,
PREHLAD ODVRNEŠ ZDAJ V JESENL BOGATAJ V BOGATI IZBIRI SVOJI. USTREŽE VSAKI ŽELJI TVOJI.
M« BOGATAJ, Ljubljana
Stari trg 14.
n_ Drevi ob 20. uri otvoritvena plesna vaja v velik; dvorani na Taboru. Vodi br. J. Košiček. Igra Falcons—jazz. Vstop proti vabilu. Reklamacije pred pričetkom plesnih vaj Vabljeni vsi prijatelji plesa!
Tseap Sizlološke
(zdravstvene) telovadbe
Za ohranitev in okrepitev zdravja
Za izboljšanje telesnih pomanjkljivosti
Za pridobitev pogojev za telesno delo
Za dame — gospode — otroke
Tečaji se vrše	vsak toreK, četrte* in soboto od 6.	ure zvečer dalje y telovadnici drž.	učiteljske šole, Resljeva cesta (vhod	pn ženskem učiteljišču).
Prija\e <d četrtka, 14. tm. dalje istotam.

iz Celja
e— cvetlični dan. Pomladek Rdečega kr-ža na drž aeKiiški meščanski šoli bo priredil diiiies svetlični dan v prid svoji ki hi nji. 'vedno več je namreč takih učenk, k so dc večera brez tople hrane -er starši ne premorejo 2 Din za ko-silo v šolski kuhinji. Odbor RK prosi cenj. občinstvo, da bi glede na plemeniti namen prireditve ne odldanjalo prodajalk.
e— Mestno zavetišče dela konkurenco. Voziček z napisom »Mestno zavetišče Medlog« skrbno naložen s povrtnino, su-ruvim maslom, smetano, sirom in drugimi dobrotami ,se redno pojavlja na celj-s em trgu. Naše okoličanke, ki so po združitvi občin ostale naše somešeanke, niso nič kaj vesele te konkurence, ki se vzaržuje iz denarja celjskih davkoplačevalce. Mestno zavetišč® je namenjeno mastnim obnemeglim in obubožanim. Ali bi ne bilo mogoče, da bi pjd gostoljubno streho tega občinskega zavetišča dobili teplo kosilo mnegoštevilni domači brezposelni, ki ?edaj beračijo po Celju od hiše do hiše. Mestno zavetišče bi tako morda bolj služilo svojemu namenu, kot pa da pridelke z občinskega posestva prodaja na celjsker~ trgu in dela nepetrebno konku rerco onim, ki jed\a čakajo na borne dinarje, ki jih izkupijo, da si kupijo soli in najpotrebnejšega za dom.
e_ Kino Unon. Danes ob 10. matineja. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 ln jutri ob 1630 in 20.30 velefilm »Na straži vele-mesta> z Gustavom Frohlichom in dve predigri.
BANKA BARUH
l^AFilS (90) 11. RUE AUBER
TeJef.: Op6ra 98.18 — Telet : Opera 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji. Fr nciji, Holandiji ln L»UKsrnburgu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje m po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse DanAne posJe najkuiantneje Poštni jradi v Belgiji HVanciji rtolandip ud Luksen. iurgu sprejemajo plaCila na naše čekovne račune: BELGIJA: No 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA 1V0 1117-94 Pars HOIjA NDLJA: No. 1458.65 Ned. Dienst LUKSENBURG: No. 5967 Luzembourg.
| e— > Madame Butterflj«. Novo sezono |
Mestnega gledališča bo otvorilo Narodno < gledališče v Ljubljani v sredo ob 20. s Puccinijevo opero >Madame Butterflv«. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v piedprodajl v Slomškovi tiskovni zaarugi.
e— Samo še jutri je čas, da si nabavite srečke za novD kolo drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. Ne zamudite te prilike!
KINO METROPOL. Danes »MODERNI ČASI« tn najnovejši Merkurjev tednik. Ob 10.30 ln 14. matineja »CIGANSKO DEKLE«. Vsi prostori po Din 3.
a— Va»ja Pire v Sofijo. Naš šahovski velemojster Vasja Pire je na povablo bolgarske šahovske zveze odpotoval v Sofijo, kjer bo kot jugoslovenski prvak odigral z bolgarskim prvakom Geževom partijo z živimi figurami.
a— Kulturno življenje Maribora. V petek zvečer je bilo otvoritveno predavanje v Ljudski univerzi. Z lepim uspehom je predaval naš znani raziskovalec inž. Ferdo Lupša 0 svojih zanimivih doživljajih ter narodnih šegah in navadah v zapadni Indiji. Predavatelj je bil deležen toplega aplavza. — Včeraj zvečer pa je bil v matičnih prostorih redni občni zbor agilno delujoče Lpavčeve pevske župe, ki ga je otvoril in vodil župni predsednik prof. Vazilij Mirk. Iz podanih poročil je razvidno živahno pevsko kulturno delo v pretekli poslovni dobi.
a— Komanda mariborskega vojnega okruga opozarja letos v oktobru vpoklicane dijake rekrute. posebno one, ki so določeni, da odslužijo rok v šeli rezervnih oficirjev v Sarajevu in Goraždu, da vzamejo s seboj najmanj po dva para polne-nega zimskega perila, po več parov volnenih nogavic in krp za čevlje.
a— Mojstrska Izpitna predavanja v Mariboru se zaradi predavateljeve odsotnosti začasno prekinejo in se nadaljujejo prihodnji četrtek 15. t. m. ob običajni uri. Na to se opozarjajo vsi tisti udeleženci, ki na zadnjem predavanju v petek niso bili navzočni. Prijave za obrtni knjigovodski tečaj in za računski tečaj se še sprejemajo.
a— V glavnih partijah nastopijo pri
torkovem gostovanju ljubljanske opere v mariborskem gledališču primadona Gjun-gjenčeva, Kogejeva, Gcstič in Janko. Režijo vodi in dirigira kapelnik Stritof.
a— Društvo »Jadran« priredi danes v ne« deljo od 16. ure dalje v Narodnem domu vinsko trgatev Cisti dobiček je namenjen za zimsko oomoč brezposelnim in siromašnim rojakom Zato vsi. ki ste dobrega srca, pridite'
a— Iz realne gimnazije. Osmošclci so priredili v svrho izpopolnitve svojega teoretičnega znanja pod vodstvom svojih gg. razrednikov tri lepo uspele jesenske ekskurzije in sicer; v tovarne dušika v Rušah, v tovarno g. Pogačnika istotam, v sadjarsko ln vinarsko šolo ter v šof=rsko šolo g. inž Keršiča v Mariboru S temi ekskurzijami so se realčani seznami z vtfkočurjenjem plinov. z meteorološkimi napravami vrtnarske šole tn z detajlno razlago delovanja raznih strojev.
Smrt prleske korenine. V 64. letu starrsti je preminil na Koroški cesti 22 upokojeni višji poštni kontrolor Franjo Cuš, ki so ga v šegavth man bors ih prte-ških krogih nazivali »prezid nta prla-ke republike« v Mariboru. Bil je blag mož debričina in vzor poštenjaka Časten mu sp.min!
a— V tajni razpravi je bil včera dopoldne pred marib rskim malim kazenskim senatom obsojen 49 :etni J že? V. iz Murske Sobote na 6 mesecev zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, -er je leta 193-1 v Murski Soboti onečastil 4 dekleta v starosti izpod 14 let.
Sledite teku časa
Danes ob 15., 17., 19. ln 21.15 uri.
radioaktivna zobna krema za najvišje zahteve. Bobite jo povsod *
!z Krasafa
r— Francoski težah prično z delom sredi t m. Za ljudsko šolo se bo ustanevil pripravljalni tečaj. Vse prijave sprejema gimnazijski sluga g. Semen.
r— Kino Narodni dom predvaja danes veseloigro »Uživaj življenje«. Krasni zimski
posnetki.
Z Jesenic .
s— Zvočni kino Rad?o predvaja danes v nedeljo ob 3. uri pop. in S. zvečer velefilm »Boccacrio«. Med dodatki poleg dveh zvočnih tednikov tudi še glasbeni film »Dijak — prosjak«. — Sledi velefilm Chaplina »Moderni čad«
s— Založil <?em svojo prodajalno tudi z manufakturnim blagom. Oglejte 6i !et;a bla« ga za damske in moške obleke. Damski plašči na izbiro. Jože Košir. Jesenice.
Ii Kamnika
k— S sekiro po glavi. Z Velike planine je prišel iskal zdravniške pomoči v Kamnik neki lastnik pastirske koče. Pripovedoval je, da je bi. pri njem v koči na planini neki mlajši turist, doma menda iz Ljubljane. Pomagal mu je celo pri delu okrog k*.če in se zanimaj pod kakšnimi pogoji bi mu jo dal lastnik v najem za smuško sezono- Tretji dan pa je mladi ljubljanski turist s sekiro napadel svojega gostitelja, ki se ga je komaj obranil. Lastnik koče je dobil več udarcev po glavi in je zdaj v domači oskrbi.
k— Kino Kamnik predvaja lepo filmsko delo »Rdeči sultan Abdul Harnid«. Zvočni žurnal in šaloigra.
z— Prepovedana pot ob železniškem tiru.
Te dni je bil objavljen razglas zunanjega in železniškega obrata, da je peSpot ob železniškem tiru strogo prepovedana. v tem razglasu je bilo določeno, da je vsak rudarski uslužbenec, čigar drnžinski člani bi bili opaženi na prepovedani poti primoran v 15 dueh izprazniti stanovanje ali pa mu ho odpovedana služba Rn7tim!j:vo je de o strogi nare<lb; razpravlja vse prebivalstvo Toplic in Pod k t rane ki j* te od nekdaj <»! obstoja rudnika uporabljalo pot ol žele7 niškem tiru Z zadevo se je bavila tudi občinska uprava, ki je usrotovila da *e dela prebivalstvu krivica ker je nekaterim prepovedan« edina pot do glavne ceste. Občinska uprava namerava v hližmi železniške po®tijf preko Medij** napraviti zasilni mosf;ček. ki bo po Wefnher<rerj<-v»>m travniku tvoril zvpto 7. »lavno cesto
Iz Hrastnika
h— Šolski upravitelj pn Sv. Katarini nad Hrastnikom g Ivan Jurčec in n.ego-va soproga ga. Milen« sta na lastno prošnjo premeščena v Birčno vas pri Novem inestu. Prebivalstvo Sv Katar ne je za obema prav žal. Saj sta jim bila oba najboljša svetovalca v vsakem oziru več et-Kuor je rabil kako putnoč. jo je dobil, če je bilo le mogoče. G Jurčec je ustanovi,! pr; Sv Katarini sadjarsko podružnico, gasilsko četo in pevski zbor ter pri vseh teh ustanovah zelo aktivno deloval. Udejstvoval se je tudi v nacionalnih organizacijah v Trbovljah in v Hrastniku. Težko bodo g. Jurčeca pogrešal tudi učitelji laškega sre~a kot dobrega tovariša in uspešnega delavca v sreski organizaciji. Na novem službenem mestu želimo obema največje uspehe.
h— Za mesto zdravnika OUZD t Hrastniku se je aa ponovni razpis oglasilo 8 zdravnikov. Službo je d>bil bivši banovin-aki zdravnik v Velenju g. dr. Vidmar, ki bo oruinirai dc nadaljnega v istem lokalu kakor prejšnji zdravnik. Delavstva spodnjega Hrastnika je zadovoljno, da je spet dobilo stalnega zdravnika. Novorne-novanj zdravnik je tudi zobozdravnik, kar je za ves i .rastnik velika pridobitev.
1 r
.Vokei
Iz Tržiča
Kino predvaja danes ob 4. pol 7. in pol 9. krasen film »Sen zin^jke noii«.
Iz ZagS?;A
z— Smrt rudarja — trpina. V sredo popoldne so pokopali 36-letnega rudarskega u{K>kojenca Ivana Bonača. katerega je smrt rešila hudega, dolgotrajnega trp!j»nja Zadnjo nedeljo je še pridno pomagal gasilski četi. Med delom pa mu je postalo slabo in naslednji dan je pri polni zavesti izdihnil. Pogreba se je udeležilo mnogo občinsfva. gasilske čete rz Trbovelj. Zagorja. Izlak in Lok pa so se v sprevod uvrstile s svojimi zastavami. Pred hišo žalosti se je od pokojnika poslovil tajnik Zveze rudarjev g. Arh. ki je lepo opisal njegove tovariške vrline in njegovo vneto delo v stanovski organizaciji. Člani delavskega kulturnega društva »Vzajemnosti« so zapeli žalostinko »Vigred«, nato pa se je poirTcbni sprevod z rudniško godbo na čelu odpravil na pokopališče. Ob odprtem grobu se je od pokoj-r.:ka poslovil tajnik gasilske čete g. Čebu-lar Pokojni P.onaČ je bil zaradi bolezni že leta 1932 upokojen in je užival mesečno pokojnino v znesku 2-13 Din. S tem je moral preživljati sebe. dva otroka in ženo. Svojemu prepričanju je ostal zvest do smrti, bil pa je tudi zgleden rudar.
z— Prosvetni odšel; Sokola je za tekočo sezono določil vrsto mznih poučnih predavanj in tudi spored gledaliških prireditev. Za uvod so pripravili tridejinsko komedijo »Rdeča krpa«, ki jo bodo vprizorili drevi ob 9.
KINO IDEAL ™
PREMIERA
Herbert Marshall Gertrude Michael v prekrasnem filmu
ELIOTROP.
(POZABLJENI OBRAZI)	i
12©V©Sli clleirm^e
li Ti
h— Sadjarska in vrtnarska podružnica
priredi aan^s ob 14. na posestvu g. Guer-re na Savi,v primeru slabega vremena pa v dešk. Soli praktično sadjarsko predavanje. Predaval bo strokovnjak g. Vardjan s kmetijske šole v 5t. Jurju ob Južni železnici.
h— Šolska kuhinja Te dni je biia obračunska seja "olske kuhin.e in je blagajnik šolski upravitelj g. Lebar poročal, da vzdržuje kuhinjo zdaj v prvi vrsti banska uprava. Primanjkljaj se je kril iz rezervnega fonda. Iz poročila tajnika in poslovodje učitelja g. Hofbauerja je razvidno, da se je razdelilo v preišnji poslovni dobi 21.781 obedov in 28.885 malic-mleko im kruh. Mleka se je por -bilo 6.560 litiov. Vseh teh d>brot je bilo dnev .10 deležno nad 300 revnih otrok. Kuhinja deluje že štiri leta. Gospodinjstvo vodi zadnja leta vzorno in nesebično šoV<a vTlnarica ga. BeKr>m<wa. Delavstvo je hvaležno vsem. ki imaio trud s to pre-potrebno ustanovo, posebno pa ttst-.m. kj jo podpirajo, v prvi vrsti banski upravi in TPD.
I? Novepa f!»e«!fa OBVESTILO
Nabavil sem si novo aparaturo za trajno ondulacijo, ter Isto izvršujem po najnovejši modi. Nadalje izvršujem barvanje las z najnovejšimi francoskimi preparati.
J. K R I 2 K A — N O V O M E S T O
Na zelo prometnem kraju Novega mesta se odda v najem, eventuelno tudi proda enoiiadstropna hiša. Hiša je pripravna za vsako obrt, predvsem za ključavničarsko in mehanično delavnico, ker so v hiši montirani še vsi v to svrho uporabni stroji. Ponudbe na G. Murn, Novo mesto.
MED. UNIV.
dr. L Gostiša
primarij javne ženske bolnice % pok. BEDNO ORDLNIBA od 11. — 1. ure.
Iz Gornje Radgone
gr_ Obrtno gospodarsko zborovanje.
Akcijski odbor združenja trgovcev in obrtnikov za gornjeradgonski okoliš in Apačko kotlino je imel v nedeljo, v hotelu Koler v Gornji Radgoni izredno obiskano gospodarsko zborovanje. Posebno številen obisk je bil jasen dokaz, da je tnalo obrtništvo v hudi stiki zaradi težkih gospodarskih razmer, po6ebno pa pod bremenom davščin. Je tik pred projmdom, ko ee snujejo veleobra* tovainice, kakor Ta-ta, Bata. Ti/ar in slične. Zborovanju, ki ga je vodil trgovec rnanc Korošec star-, je prisostvoval tudi srečki |>od-načelnik iz Ljutomera g. Stanko Verslovšek. Prečitana je bila spomenica na ministrske* ga predsednika dr. .Vlilana StojaJiinovič-a in soglasno odobrena resolucija, ki obravnava podrobno vse točke za zboljšanje razmer, obmejnega obrtništva ln trgovcev.
gr— Žrtev kolcsartike podivjanosti. V nedeljo zjutraj se je podala iz Gornjega Grisa na Spodnji Gris got,pa Ana Bindova sopro= ga davčnega poduradnika. S'a je mimo obmejnega murskega mosta, kjef vlada ob tem času siien promet. Ko je šla ob straui ceste, je pridrvel po cesti nizdoi za ujo ue-kj koieoar, ki je imel ua kolesu naloženega nekega svojega tovariša, kar mu je onemogočilo obvladanje kolesa. Zavo7.il je s tako »ilo v gospo Binciovo, da jo je «s kole»jin podrl, sam pa je s tovarišem padel e kolega na njo. Gospa Bincl, ima zlomljeno nogo. Avtoprtvoznik Stanko Semeaič jo je prepeljal v Doln^nico v Radaoni. Da se slične nesreče preprečijo, je potrebno, da se kaznujejo prestopki s kolegi, m-./torji ab av> toniobili. Fond denarnih kj /ni bi znamo koristil zboljšanju naših cest.
KINO MOSTE
u
r


Dane* ob 15- 17 19. In 21 url m v pon.-de )ek ob 20 30 Robert Stolzova opereti
•KiVU.RA EKSPUES«
Iz Ptuja
j— Dva marljiva narodna delavca zapustita ua»e mesto. Premeščena sta; b ptujske osnovne šole učitelj Šeetan Dušan, ki je 10 let služboval v našein mestu, z meščanske šoie pa učitelj Slavko Komac. Prvi gve v Veliko Hrvatsko, drugi pa v Fiksince v Medjiuiurju. Komac ie služboval pri nas 17 let. oba sta bila zelo požrl vovai-. na delavca pn vseh narodnih društvih v Ptuju in ju bomo močno pogrešali. Komac je bil podstarosta ptujoiketra Sokola in načelnik mariboi«ke sokol^ke župe. Premestitev je za ostali rodbini hud udarec, živeti morajo ločeno Soprogi ostaneta z otroki v Ptuj, ker drugače ni mogoče šolati olrok. Obema želimo na novem službenem mestu mnogo uspehov. Ptuj ju bo vedno ohranil v dobrem spominu.
Najslajša in najboljša
krepi ina pijana je
BEHMET — VINO,
Crnjna iz Fnišk? gore,
Sremski Karlovci — Gostiln.čar.^ nudil, to špecijaliteto svojim gostom V sodčkv od 50 l naprej ga razpošilja B Martnkov Sremski Car lovci. Fruška ?ora
j— Izlet železniških uradnikov. V nedeljo je veliko število žel. uradnikov iz Ljubljane. V-..'ibora in Zagreba posetilo Ptuj in j itn >♦• pripravljalni odbor priredil lep sprejem. Predsednik Olepševalnega in tujsko prometnega društvo, nadzorn-.k g-Pretner je v nagovoru poželel. d^ bi izletniki odnesli najlepše spomine. Z godbo na čelu so izletniki odkorakali v mesto. Pred magistratom jih je pozdravil župan dr. Remec, n?>kar se ie g. Bruno Parma, ki je vodil ekskurz;jo. toplo zahvalil za nepričakovani sprejem. Profesor Alič je sprejel gi-ste pred dominikansk m samostanom ter jim pri ogledu Ferkovega muzeja ra/iagal znamenite najdbe Potem so se izletniki podal; na grad grefa Herbers!ein« £ied;l je še or^ed drugih rrnskih spomenikov no mestu, niinoritske cerkve n samostana Po kosil'.* so si izie'n'k, ogledal Haloze in -ad Bori- Po zakusk; so se v avtomobilih vrnili v Ptuj in so odpotovali z vetrnim vlakom oolni hvale lenem <z1efu
j— Vlom. Pr posestnim Iva"." Mauser-ju v P:dleh.iiku so tatov* "lomili v h 'šc ir pokradli ži.ila in posteljnino v skupni vrednosti 3.000 Din.
SENCE PRETEKLOSTI
H E L E NA
Luisc UlLich — ous.av Die. 31
Poje sla /ni tenor NINO MAR 1 INI
IDOL O ? EHE
GRAD HUiJERTUS
Po Ganghoferjevem romanu
iz zivl^nja na deželi
Sokokko društvo Sodražica pr;redi danes ob 15. v svojem d^mu pred .vir,je o jugoslovenski misli. Predaval bo predavatelj Z.KD g. Bučar Vekosia v'.
DOB IVA- Občinske volitve obetajo razgi-bati cifer mirne občane. Dosedaj sta predvi? deni dve kandidatni listi. Voditelji začasnega občinskega odbora se trudijo zbrati jod svoje okrilje večino volilcev. ki pa so ne= kam trdoglavi in se ne morejo ogreti za kopico obljub, kalerih so že preveč vajeni. Druuo listo, ki jo na živa jo gospodarsko listo, sestavlja z odličnejšimi občani Srečko Ko-vačič. Podoba je. da je ta lista zelo po^re. cena zaradi priljubljenosti nosilca samega kakor njegovih tovarišev. Nosilec liste je bil v prejšnem občinskem odl>oru tajniuc Z uslužnostjo nasjiroti občanom si je prido« bil splošno zaupanje. Nekateri razsodnejSi občani so sprožili željo, da se se«»tavi kompro inisna lista, toda po objasnitvi \z vnete sedanjih gospodovalcev, da bi to bilo mogoče le, če se nasprotniki za tri leta vzdržijo kandi« darije, je padla ta želja v vodo ter se bo razvil živahen boi.
LITIJA. Žeiezničarsko glasbeno društvo »Slogat iz Trbovelj priredi danes nagradno kegljanje pri >Lrški«. Dariia: kolo, bala usnja in drugo. Ugodne železniške zvedet
t<Ai>ov L<Ji^a. oi av^uoiii uaijese vrži v	i u-jinu v K^dovijiCi oraiusuci
tccaj Z-vcze ituinurnin dru^^ev, ki ga v-odi ^•vezin podpredsednik, g. Spicar Juka in ga povečajo u Bleda, Begunj, Lesec, Bre-zij, največ pa iz Radovljice. Poleg predavanj Iz gledališke zgodovine, o literaturi m drugem, kar spada k stvari, je bil večer praktičnega šminkanja Predavanja pojasnjujejo skioptične slike. Da sc po-setniki navadijo tudi praktičnega deia. je del mlade dramske družine naštudiral »Pohujšanje v dolini šen'foriansk:«. ki se unrzori drevi ob 20. v Radovljici kot proslav« 60-letnice rojstva Ivana Cankarja. Predstavo v»od; tečajnik g Ev Si!ar, o fenksrju pa bo govori! vod Telj tečaia Narodno in nanredno občinstvo na to predstavo prav no^-ebej opozariamo, 4o temboli. ker je orv« v letošni' sezoni ;n je posvečena našemu velikemu ?eniju-trp nu, ki :e vsr življenje i«ka! pr?v;c<> in ie ni našel, kakor n;eaov Iilipec Jernej. Pridile v br3ts.ki. sokolsk- krog. da ob »Pohujšaniu« pozabite nekaj ur na vsak« dan je skrbi!
SEVNICA. ZvoČn> kino pr-^dvaia dane>s film »Ca^anova« XX. stoletja« s običajnimi do; da tki.
UisdoHiisšraa štorklja is trikrat nagajala
Litija. 9. oktobra.
V' nedeljo smo z žegnanjem počastili sv. Miheia, v ponedeljek smo imeli sejem. Take slovesnosli praznujemo s štruklji in obaro, toda vse to ni bilo nič v pr meri f. novico, da je sv. Mihel zapisal v komaj otvorjene rojstne knjige trojni prirastek
Pri Kukovičevih v Stangi so lam v en mah kupili dve punčki, dvojčki. Letos je spet d< bro kazalo in ga. Kuk^vičeva >« sklenila, da bo zdravniku prihranila dve uri cokianja v hrib in da rajši pojde v ljubljansko porodnišnico. Mukoma je stopala v dolino. Na zavojih nad zasavsko sotesko pa jo je premoglo. Sedla je v praprot :— in spet je dekletce pri;okalo na svet Vsa srečna, toda b>ez vsake pumoči, je mlada mati držala tretjo hčerkico v naročju. D bra usoda je nekega hribovca pripeljala mimo. da ji je pomagal do prvih hiš v Podkraiu pred Litijo, kjer so mlado mater gostoljubno vzeli pod streho.
Skoro isti čas se je štorklja oglasila v Gradiških Lazih pri Zagarjevih. Mati ki že dobro o.skrbuie pet otrok, se je odločila. da stopi na obisk k nrijnzni babici Anici Planinškovi v Litiji. Sredi pogovora pa je tako naneslo, da je babica svetovala Zagarici: »Eh. no. kar malo nočakajite pri meni! Vse kaže. da d'1 mo novega paganoka pod litijski zvon« Res ni mi-ni'a ura in na svet ie privekal zal fantiček. O-eta mladega Litij neka. ki pa t>o rodo-vini spada v šmarsko faro. je nov ca o nepričakovano zgodnjem rojstvu sinka tako presenetila, da jo je kakor bre7 Uma ucvr! d^mov z vpselim sporoči om. M3ter m sinčka pa so šele nekaj ur potem odpeljali domov v Gr.idiške Laze.
V tretje gre rado, na je štorklja potrkala na okno še na Ponovi ah, na bano-vinskem veleposestvu pri računskem uiad-»iku Topolelu. Gospa je že bila v Ljubljani. da b. tem pričakaL novorojenčka. l'a so v Ljubljani precej na tesnem in so ji svetovali, naj s« vrre domov, ker jc še dobrih osem dni časa- Komaj pa se je gospa vrnila z vlakom, e Je spe) k"juii'la š.orklja po oknu. In je na veliko veselje vseh domačih prišel na svet kar o-jaški dečko, ki mu je bilo pri priči ko so ga stehtali, nič mani kikor šes' kilogram- v Taki orjaki v nrjnemijši d^bi so" re-dk-pri nas v Zasavju pomnijo zaenkrat le kakš-ne tri.
„J u t r a" prejtmajo revijo »Življenje in svet" zastonj.

Šestnajst
let po
plebiscitu
Kdo bi verjel, da je že šestnajst let od tega, kar je zaplakala slovenska Koroška po porazu 10. oktobra, ko sta odpadniška nemorala in goljufiva mrzla preračunjenost želi triumfe v najlepšem in najstarejšem predelu slovenske zemlje?
Šestnajst let.....
Mnogo se je izpremenilo od tedaj. Mnogo se je izpremenilo, a Koroška je ostala slovenska, kakor je bila. Prvotnemu malodušju je sledila zdrava borbenost Na papirju nas vsako leto na-stejejo na Koroškem manj. Vsako leto zatrjujejo na novo, da nas na Koroškem nič ni, da ne potrebujemo no-
L merjeni »lihej Rabili
benih tvojih šol, ker ni otrok, ki bi vanje zahajali. A vsako leto se razlega iz Celovca prestrašeni krik obupane nemškutarije, ki sega v vse zemlje, koder poslušajo na besedo vodje Hitlerja in koder ubogajo ali pa ne ubogajo na besede Šušnikove in Starhembergo-ve, krik: »Pomagajte, Koroška je v nevarnosti!« — ln čujejo to prestrašeno vpitje v Kčnigsbergu in Hannovru, v Berlinu in Gradcu, na Dunaju in v Leipzigu. Od povsod se steka zlata reka f Celovec, ki je potrebna za kupovanje duš in za vzdrževanje renegat-ske borbenosti, ki zahteva vedno večjih nagrad in vedno večjih prispevkov.
Kajti tista lepa stara gesla izza plebiscitnih in »os\'obodilnih<t bojev ne vlečejo več. »Koroška Korošcem!« so vpili, pa so pripeljali v deželo prusov- , ske duhovnike, da so zasedli slovenske iupnije. poljske renegate, da so pokupili napol na dolg napol za denar stare ko roške kmetije, pripeljali so tuje uči-
ZVOČN1 KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87
Duhovita komedija
2 x ZAROČEN
■ : Frltzom Kampersom, Lien Dejersovo, Jakobom Tiedkejem
m predvaja v nedeljo ob 3„ 5., 7. tn 9. url — v ponedeljek ob 8. uri.
V torek ruski film:
Petrograjske bele noči.
Prepir radi srajce
Cenejša, manj vredna mila škodujejo tkaninam, ker jih prehitro pregulijo in razcefrajo.* Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljita), prizanesljivo in sneznobeloi
SCHICHTOVO
MILO JELEN
varuje perilo
ŽENSKA HVALA
tel je, da so zasedli najboljša in najvažnejša mesta, pripeljali so v Celovec in Beljak in Velikovec uradnike iz Kranjske. »Marš ven s Kranjci!«, so kričali, pa je muhasta usoda hotela, da komandna njihov »hajmver« pristen Kranjec in da Gorenjec iz Škofje Loke skrbi za varnost koroške dežele. Koroške rekrute vežbajo oficirji, ki so se zbrali iz vseh delov nekdanje Avstrije. Je pač tako: Domačim odpadnikom poveljujejo tuji odpadniki!
In so rohneli proti Jugoslaviji: *Glasujte za Avstrijo! V Avstriji je svoboda, je republika, v Jugoslaviji pa monarhija n vojska!« A ni preteklo deset let, pa so začeli vabiti v deželo Ilabsburge; zavrgli so republiko in svobodo! Danes jim vlada diktatura, ki jo preklinjajo tri četrtine njihovega prebivalstva; danes je uvedena splošna \'ojaška dolžnost!
In kje so ostale vse lepe obljube izza tistih dni v letu 1920? Slovenskim občinam so vzeli župane, z goljufivimi mahinacijami hočejo oropati Slovence zdaj še zadnjih zastopnikov v gospodarskih institucijah, v kmečki zbornici. Koroški kmet je na tleh; naš davčni vijak je najvišji in najhujši v Srednji Evropi. Koroška jezera zaman čakajo na tujce, ki vsi silijo preko Kara-
Venci na grobu Mihe Habiha na pokopališču v Hodišah nad Vrbskim jezerom
vank k jugoslovenskemu morju. Kje je obetana agrarna reforma. Kmet v Podjuni še vedno trpi pod samosiljem Thurnovih valptov. V srednjem veku so vihteli nad njim bič, zdaj trpinčijo duše njegove in njegovih otrok.
A vse to gre prepočasi. Mogočneži, ki vladajo našemu narodu na Koro-
šem, so segli po sili. Na Koroškem je zavladala pest, in kol je postal najučinkovitejše prepričevalno sredstvo. Na jučinkovite jše?
Umrl je Mihe j II a b i h, a umrla ni njegova pesem!
h krvi mučenikov poganjajo nove rdeče rože, klije nov pogumen rod.
Ob štiridesetletnici Narodnega doma v Ljubljani, požrtvovalnostjo tn idealizmom naših prednikov
Na današnji dan pred štiridesetimi leti, 11. oktobra 1896, so sc slovesno odprla vrata ljubljanskega Narodnega doma. Ni bil to prvi slovenski Narodni dom, kajti imela so take domove že pred njim pokrajinska mesta, kakor Ptuj, Novo mesto, Brežice, Celovec in Celje. Prvi poskusi, da bi si Slovenci ustvarili lastno kulturno ognjišče, pa segajo že desetletja nazaj, prav do marčne revolucije 1848, ko se je v prvih prevratnih tednih, že 25. aprila ustanovilo »Ljubljansko slovensko društvo«, ki je zbiralo narodnjake ter skrbelo razen za politično izobrazbo tudi za razvoj socialnega življenja v Ljubljani. Dom, v katerem se je takrat zbiralo narodno meščanstvo, je bila nekdanja Virantova hiša, današnja poštna direkcija na Trgu sv. Jakoba. Namen društva je bi! »omikanje in razširjev^-nje slovenskega narečja po vseh mogočih in po ustavi dovoljenih potih do enake stopinje in enakih pravic z drugimi živimi jeziki, da bo tudi naše slovensko narečje v šole, v kancelije in v vsakdanje življenje vpeljano, kakor po pravici v slovenskih deželah mora biti.« Take so bile naše zahteve že 1. 1848! Voditelji tega gibanja so bili poleg mladega dr. Janeza Blei\veisa še dr. Martinak, dr. Chrobat, Matej Cigale, Jas. Krsnik itd. Vladnim krogom ta pokret seveda ni bil po volji in tako je že 25. maja klical odbor deželnih stanov kranjskih c. kr. gubernij na pomoč zoper »slovansko društvo zaradi vznemirjenja, katero so vzbudile njegove težnje. To so večjidcl mladi ljudje, katerih nepremišljena vnetost in ljubav za deželni jezik nemara včasih sega predaleč. Visoko predsedništvo naj blagovoli vplivati na duhovnike in javne uradnike, da se naj ne udeležujejo delovanja onega društva, ako bi prekoračilo meje nedolžnega zabavanja z deželnim narečjem.«
Politično, narodno in društveno življenje Slovencev je nato za dolgo časa zaspalo in se je začelo prebujati šele okrog leta 1860. s čitalniško dobo. Takrat so se začeli poskusi, da bi se združili raztreseni na-
rodnjaki. Tudi v Ljubljani se je ustanovDa Čitalnica kot matica vseh ostalih narodnih društev: bralnega, pevskega, dramatskega, telovadnega itd. Svoje prostore jc imela v Souvanovi hiši v Selenburgovi ulici, za današnje razmere in pojme tesne in dokaj
zgrajen z veliko
dosegli, da so narodni krogi podpisali 40.000 gold. Ta vsota pa je bila vsekakor premajhna hi zato dobra misel ni rodila zaželenega sadu ter je zaspala.
Toda vsi narodni krogi, ne le v Ljubljani, temveč tudi drugod v pokrajini, so bi-
se bo pokrila polovica te vsote z deleži po 200 gold. druga polovica p« s prostovoljna prispevki iu z darili.
Društvo za zgradbo je imelo poverjenike v 200 krajih, vendar pa je Ljubljana sama zbral« štiri petine vseh prispevkov. Doneski »o prihajali od vsepovsod, poleg Av-stro-Ogrske tudi i z Bosne in Hercegovine, Rusije, Češke, Italije, Nemčije, Rumu-nije in Amerike. Med odličnimi darovalci je bil seveda tudi plemeniti slovenski podpornik, biskup djakovački dr. Jos. Jur. Strossmajer. Prostovoljni prispevki so znašali do otvoritve nad 60.000 gold. Delili so se v tri dele: dohodek efektne loterije, darila in donesek »Krajcarske družbe«. Največji dobrotniki so bili: pokojni Fran Kotnik r Verda, ki je podaril Narodnemu domu vse potrebne parkete v vrednosti 10 000 ' gold. in gotovine 4000 gold.; mestna občina ljubljanska, ki je darovala 5000 gold. in odstopila eno izmed najlepših stavbišč za majhno odškodnino; po 1000 gold. so darovali, odnosno podpisali: banka Slavija, A. Dekleva, J. Kal iste r, J. Gorup, dr. J. Stare, dr. Jer. Zupanec, Fr. Ks. ki Ferd. Souvan. Dohodki efektne loterije so prinesli okrog-glih 15.000 gold. V korist Narodnemu domu so se prirejale širam Slovenije veselice, igre, zabave in slavnosti. Prispevale so tudi vesele družbe, nabiralne pušice in razne slučajne prilike. L'stanovila se je »Kraj-carska družba« z namenom nabirati prispevke do najmanjših denarnih vsot do
yjmuuuuuuuLJLO
□ Ne samo kot zdravilna voda, tudi G ^ za mešanje z vinom in sadnimi soki O
B ROGAŠKA SLATINA
skromne. Zato se je čimdalje bolj javljala potreba, da bi dobila vsa narodna društva svoj dom kot središče in zavetišče vsega narodnega življenja. In tako se je rodila prva stvarna misel zidanja Narodnega doma v Ljubljani leta 18<>9. To je bilo leto, ko je avstrijska vlada dovolila snovati društva. Več slovenskih rodoljubov, na čelu jim dr. Janez Bleivveis, dr. E. H. Costa in prof. Lesar je i/dalo 25. septembra 1869 okrožnico, da »se je treba združiti in da je treba temu združenju vidne zveze. Ta bi bila, da se vsa slovenska društva zbero za primerno plačo pod eno streho — v hiši, ki bi se ji reklo »Slovenski dom«. Ta dom so sklenili zidati na delnice. Z agitacijo »o
Ii spoznali, kolike važnosti m obče narodne koristi bi bilo. če bi se postavilo v središču Slovenije tako poslopje; zato niso opustili te misli, temveč iskali drug naCin, kako bi pridobili potrebnih sredstev. Po dveletnem odmoru, leta 1831. sc je po skupnem prizadevanju raznih narodnih mož posrečilo ustanoviti društvo, ki si jc postavilo nalogo, nabrati potrebna sredstva za zgradbo Narodnega doma. Pet rodoljubov — Ivan Hribar, dr. A Mosche, Ivan Mur-nik, Fran Potočnik in dr. Jos. Stare — je sestavilo društvena pravila. Prvi društveni predsednik je bil dr. Mosche. Proračun /a zgradbo je znašal 200.(HM1 goldinarjev in so računali društveni osnovatelji na to, da
izvrstna. Tudi tako pomešana po-	□
^ speSuje prav prijetno delovanje pre-	j=]
□	bavnih in odvajalnih org-anov in	□
□	spravi človeka v dobro razpoloženje!	pj
ODooaazoDacoDaaDaaDaamDcccL-1
krajcarja. Ta način zbirk je prinesel Narodnemu domu nad 8000 gold. Prodajali so tudi znamke po cn krajcar in po 10 krajcarjev. Ko se je uvedla leta 1893. v Avstro-Ogrski kronska valuta, se je sprožila misel, da naj se daruje prva krona Narodnemu domu. Taki »kronski darovi« so znašali nad 1300 gold.
Zgradbo je nekoliko zakasnil veliki ljubljanski potres 1895, četudi ni napravil novi stavbi večje stvarne škode. Dne 6. oktobra 1896. je blagoslovil frančiškanski župnik p. Hugolin Sattner novo zgrajeni Narodni dom v navzočnosti upravnega odbora Slavnostna otvoritev je bila določena na nedeljo, 11. oktobra. Zanimivo je, da so prispevali k slavnosti tudi takratni skladatelji: prof. K. Hoffmeister s polonezo, V. Parma s polko mazurko in vojaški kapelnik Frisek t četvorko, komponirano po narodnih napevih.
Na predvečer je bila v popolnoma razprodanem gledališču slavnostna predstava. Prolog, ki ga je zložil prof. Funtek, je govoril odlični umetnik, pokojni R. Inemann. Igrali so Jurčič—Kersnikovo veseloigro »Berite Novice« in 3. dejanje Parmove opere »Urh, grof Celjski«. Narodna čitalnica pa je priredila sijajen ples. Prihodnji dan, v nedeljo 11. oktobra, je bila otvoritev. K slavnosti so se zbrali zastopniki domačih društev in kulturnih ustanov, mnogo deželnih in državnih poslancev, zastopniki štajerskih in primorskih Slovencev, prisotne pa. so bile tudi deputacije Hrvatov in Čehov. V imenu dežele Kranjske je prišel k otvoritvi deželni glavar O. pl. Detela. Slavnostno zborovanje je otvoril predsednik društva »Narodni dom« dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški. Nato je govoril E. Gangl lastno v ta namen zloženo pesnitev, marljivi društveni odbornik, magistratni tajnik K. Lah pa je podal razvoj društvene zgodovine od početka. Slavnostno zborovanje se je končalo i velikim banketom, ki se ga je udeležilo nad 200 oseb, za takratno dobo izredno veliko število.
Dr. Ivan Lah:
(Odlomek iz Knjige spominov)
Na&a najljubša družba eo bil Dubrovčani. Sešli smo se bili z njimi v Lipnici, kamor jih je bil privedel detektiv, obenem eo pravili, da je bil na potu z njimi še precej ljubezniv in je na vee mogoče načine skrbel za njihovo varnost in preskrbo. Gospodična Ljubica je celo trdila, da je bil naravnost sumljivo vsiljiv in da je morala večkrat od= ločno zavrniti njegovo pre vsiljivo ljubeznivost.
Potovali eo h Dubrovnika do Lipnice sedem dni. Ni čuda, da so bili zelo utrujeni. Najhujšo noč eo doživeli na Zidanem mostu. Ker ni tam nikakih primernih zaporov, jih je 9etektiv spravil v Juvančičevo klet. Domači ljudje eo jili smatrali za velike zločince in jim niso pokazali niti malo naklo* njenosti, mogoče so ee bali, ali pa so bili prepričani, da veleizdajalci ne zaslužijo boljše usode- Ponoči so uboge jetnike v kle= ti napadle miši. Utrujeni od dolgega potovanja eo poepali drug ob drugem na kupu in miši eo jim na več krajih pregrizle obleko. še nezašite luknje na hlačah iti rokavih so pričale o resničnosti tega dogodka.
Ti Dubrovčani eo bili prav pisana družba. Štirje izmed njih so bili bivši talci. Med nji; mi ;e bil pravoslaven pop. Jamčiti so morali s svojim življenjem, da ee ne l>o zgodilo nič, kar bi količkaj vzbujalo dvom o zvestobi jirebivaetva. Vsaka luč ob obali se jim je
zdela sumljiva in vsak glas ali gib se ;im ie zdel znak sovražnikom, ki bogve kje v bližini čakajo na dano znamenje. Nekoč eo se na obzorju nenadno pojavilp velike vojne ladje in eo v najlepšem redu plavale proti Dubrovniku. Takrat so postavili vse štiri talce k sleni in pripravili puške. Ko bo počil na ladji prvi strel, bodo počile tudi [Hiške. Da bo vedelo antanlno brodovie, da ee Avstrija ne boji groženj. In da bodo vides U vsi, kako ee ravna z veleizdajalci. Kajti ni dvoma, da ei je upalo antantno brodovje tako daleč le. ker je dobilo znak od veie-izdajalcev. Tako so stali štirje talci drug po. leg drugega ob skali in čakali. Videli eo vojne ladje, kako plovejo ix> morju nedaleč od Dubrovu ka. Zdaj zdaj bo zagrmel etr^l. Kje je moč. kj bi mogla kaj takega preprečiš ti. Posebno, če začno pokati baterije na du-brovniSki trdnjavi. A čudo! Baterije molče. In tudi ladie molče. V polnem bojnem redu plovejo itrmo Dubrovnika. In štirje talci stoje, sfrje talci čakajo.-. Trije mladi Iiudje in pravoslavni pop. Ali ei ie mogel člos vek izmisliti večjo muko in krivico?... Tu. di vojaki gledao proti ladjam. Le [>ovelj-nik z izziva joči m pogledom meri smrtno blede obrnze svojih žrtev. Če se le eden od njih premakne ali zganp roko. ie to zna* menje, da je v zvezi s sovražnikom in da mu hoče dajati znake. In puške bodo poči- , le..«	i
Gledali emo pred seboj štiri ljudi in smo ee čudili, da eo še živi.
>Takrate, so pravili Dubrovčani, >je bilo res nekaj nenavadnega. Francozi eo inen« da vedeli, da vsa naša dalmatinska mesta ču* tijo z njimi, Avstrijska vojna mornarica je bila skrita v Boki Koiorski. Nje se i i ni ni bilo treba bati. Vedeli so, da ne bo prišla iz varnega zaliva in da bo \v*sela. če oni ne bodo silili vanj. Zato eo francoske vojne ladje v najlepšem rtdu priplavale |>o moiju od juga. kakor da so prišle pozdravljat stan Dubrovnik Saj je bilo to pred sto leli dru> go glavno mesto francoske Ilirije. Glavno mesto ie bila Ljubliana. In kakor da. bi hoteli pokazati svojo naklonjenost lepemu Dubrovniku, so se mu približali skoraj na streljaj...
V mestu je nastal nemir. Francozi pred Dubrovnikom! Kai nameravajo? Ali bodo napadli nu«to? Ali so prišli samo na ogled? V vsakem primeru bivanje med ozkimi m-st" nimi zidovi ob takem času ni varno Zalo so meščani drveli iz hiš na ulice in po ulicah proti mestnim vratom. Razumni glasovi so mirili množico, češ; Francozi ne bodo sto: rili Dubrovniku nič zalega. Preveč ga poznalo. Kakšen smisel bi imelo uničevati etaro mesto, ki je za obrambo brez pomena. In ljudje eo se pomirili. Ko bi Francozi nam?: ravalj streljati na mesto, n" bi prihajali tako blizu oba!e: sa; jih vidijo s trdnjave Mogoče je. da se bodo izkrcali. Zakaj ne? In med množico je raslo zaupanie, tisto zaupanje. ki ga rodi vera, da ljudje, ki ee bližajo. niso sovražniki ampak zavezniki. t:sti zavezniki, na kate'e emo upali in jih pričakovali že davno pred voino. Strahote v o j. ne leta 1914., pretnje in pritisk domačih nasprotnikov eo zbegali to vero — toda zdaj
je vzraela v vsej svoji moči. kakor hitro se je pojavila francoska flotilja pred mestom.
Kako nepričakovano je prišlo _ davno pris
čakovano! In /daj se je zd*do v trenutku res vse. kar je ona tiha vera že davno na-Sepetavala. iia so prišli zavezniki [/ozdravit bratsko mesto, kakor da so prišli oznanjat bližnje <xirešenie. In množice so hitele na obzidje in na obalo in gledale dolgo vrsto črnih ladij, ki so se ustavile v polnem redu pred mestom. Kakšen veličasten pogled! ln mnogo r^k ee je dvignilo v pozdrav. Tu in tam ie zafrfotal v zraku robec. In tudi na ladiaii se je zdelo, da odzdravljajo. Tre/nej-Sj so svii-ili in ^oniir'ali k previdnosti. Tos da kdo more rrT. da "e ^il pozdrav mišljen resno .. Saj ga lahko razlagamo tudi iro-nuTio. češ: pridite in i/krcaite se. če imate pogum ...
Tako so se gledali tisti dan francoska
flotilja in Dubrovčani- In čudo. zdelo se je. da ni nikjer niti policajev, niti detektivov. Uradi v mestu šh> baje izgubili glavo. Vrag vedi, kdo j i ti i je sporočil, da s?, bodo Francozi izkrcali. Treba je tor^j misliti na begi Od nikogar nikakih navodil!... Sicer pa, kam naj beži urad iz Dubrovnika? A za s čeli eo bežati drugi; razni furtimaši. prava-sj in denuncianti. ki so imeli že od začetka vojne na vesti precej narodnih grehov, ti so jo ubrali iz mesta, kajti vedeli so, da ilm pretj ka/en za zločin. Uradnik je urad« nik, njim ee ni bilo treba bati, a ti so vedeli, kaj jih čaka. Zato so se usipali ven pri obeh mestnih vratih in skrivoma pobegnili med nasadi in vinogradi po strmih skalnih [>ol>očiih proti Župi in v sosedne vasi. kamor so mogli. Strah jim je čaral pred oči grozne slike, da str>je pred mestnim obzidjem in francoske puške iim dajejo plači.
VRNITE SVOJIM ZOBEM
NARAVNO BELINO.'
Zdaj obstoja nov način, da se zobem vrne naravna belina. Zadostuie namazati malo KOLVNOSA na suho ščetko. KOLVNOS takoj odstrani temne madeže in ugonobi mikrobe, ki povzročajo kvarjenje zob Ako želite, da Vam ostaneio zobje zdravi, naravno beli in blesteči pri nasmehu, tedaj uporabljajte KOLVNOS ! Presenečeni in očarani boste nad njegovim učinkom.
KOLVNOS
PASTA ZA ZOBE
racuit naših čebelarje*
V kraljestvu čabe! je zaradi mraza zgodaj zavladal počitek
Ljubljana, 9. oktobra.
Nenaden vdor mrzlega zra a s sneženjem je povzročil velik nemir tudi v kraljestvu čebel. Kakor poljedelec Ln vinogradnik, tako tudi čebelar v jeseni, v teku meseca oktobra napravlja obračun o uspehih čebelne žetve. In ker je čebelarstvo v Jugoslaviji zelo pomemben del narodnega gospodarstva, bo nevšečno mrzlo vreme občutno prizadelo izkupiček letošnje paše. Marljive delavke so se tesno stisnile v panjih, že deveti dan je zavladalo v naših uljnjak mrtvilo in čebelni zarod je moral poseči po hrani med nabrane zaloge sladke strdi.
četrto v Evropi
Čebelarstvo v Jugoslaviji zavzema v Evropi za Nemčijo, Francijo in Rusijo četrto mesto. Skoraj 670.000 panjev je v čebelnjakih naše države, po večini so to še zmerom preprosti kmečki panjiči, le dobra tretjina( okrog 200.000 panjev, je modernejših, s premakljivim satjem. Naše podnebje, pašniki, gozdovi in iivade so begat vir ogromnega prirodnega bogastva, in umno čebelarjenje bi se moralo .dvigniti iz sedanje preprostosti še na mnogo višj0 stopnjo. Dosedaj je izkoriščen komaj deseti del bogastva, ki ga nudijo naše cvetlice in gozdovi. Po bogatili ravninah Srema, v Mačvi in v spodnjem Pomoravju nabero marljive čebele iz enega samega panja včasih do 100 kg cvetličnega medu na leto. In če poimsli-mo, kolikšne zaloge medu in voska, ki bi jih lahko pridelali doma, ne bi bilo treba •uvažati, bi prihranil državi ogromno narodno premoženje. Saj uvozimo povprečno preko 2 milijona tog voska v vrednosti preko 80 milijonov Din na leto. Po zgledu grvice in Avstrije, kjer je umno čebelarjenje s premakljivim satjem zelo razvito in v primeri s sosednjo Koroško, kjer pn-ide že na 1000 ljudi skoraj trikrat več panjev kot pri nas, bi bilo treba tudi v naši zemlji pospešiti rejo teh nadvse koristnih živalic.
V pogledu prirodnega bogastva bi Jugoslavija najmanj štirikrat lahko povečala število panjev na preko 2,000.000. Vzemimo povpreček, da donese 1 panj letno 10 Kg medu, bi dobili po prodajni ceni 12 Din br kg, skoraj 250 milijonov Din. In ker da vsak panj približno l'/2 kg vos^a, bi se doprinos k narodnemu gospodarstvu povečal do 350 milijonov Din na leto.
Paša je končana
Hladna jesen je iznenada prekinila pa-So čebeL Kajti silno zanimivo življenje v najbolj urejeni državi žuželk, ki mu pravi čebelar prisluhne z vsem srcem, je vse leto prepreženo z neutrudnim nabiranjem sladkega nektarja po čebelah delavkah. Koliko cvetja sadnega drevja in drugih kulturnih rastlin bi ostalo jalovo, če bi ne biio priljubljenih lahkokrilih oplojevalk! Vpliv vetra na prenos cvetnega prahu, oplojevanje po čsmrljih in drugih žuželkah je neprimern0 manjše v pogledu koristnosti čebelne paše. Lastnost čebele, da nabira sproti nektar le po istovrstnem cvetju, dviga čebelarstvo med silno važne čini tel je našega sadjarstva in poljedel- . stva. Sadno drevje, ki so ga zabranili dostopu čebel, je rodilo četrtino d0 ene tretjine manj sadov kakor ono drevje, po katerem so se marljive delavke neovirano frpreletavale.
„Bodi priden,
, kakor čebela!"
Kje naj občudujemo marljivost drobne stvarce bolj kot v znanstveno preizkušenem naslednjem primeru. V enem samem «rvetnem šopu deteljice nabere čebela 7.5 miligrama nektarja. Da vsrka to množino, mora svoj rilček vtakniti v 60 različnih cvetnih cevk. Za en sam funt nektarja mora čebela delavka obleteti 56.000 cvetov detelje in ker mora pri vsaki detelji vtakniti rilček v 60 cevk, pomeni, da inora vzornica pridnosti povleči v svoj rilček 3,360.000 krat sladki nektar za en eam funt medu.
Več ko tisoč čebel mora vse svoje kratko življenje iz panja na pašo za en kg medu. Če bi morala nabrati ena sama čebela toliko medu, bi njen polet na pašo
moral napraviti pot, ki bi bila nič krajša kakor ravnik naše zemlje. In če še pomislimo, da zahteva zgradba povprečnega četverokota v satovju toliko sil, kolikor bi jih zadostovalo po človeških pojmih n. pr. za gradnjo Panamskega prekopa, kdo bi se potem čudil ljubezni, s katero je priklenjen pravi čebelar na kraljestvo svojih delavk.
Tragedija marljivosti
Kratko je življenje čebele delavke in v tem času nabere okrog 800 miligramov nektarja. Za en funt nektarja je treba torej 567 čebel, več ko tisoč delavk pa mora s složnim delom pomagati, da se sladka tekočina v panju pretvori v med.
Velik odstotek čebel se v teku svojega življenja ne vrne več s paše. Mnogo jih končajo razni ptiči, nagle nevihte in druge nezgode. V najtesnejši zvezi od poteka vremena je čebelna paša. Deževno leto prinese čebelarjem polno skrbi, kako prezimiti panje s premajhno količino nabrane strdi. V modernem žnidaršičevem panju znaša povprečni letni donos medu 10 kg, v rekordnih letih, kakršno je bilo 1. 1928., ko se je pozna jesen zavlekla daleč v potem silno hudo zimo, pa celo 70 kg. Od pomladnega vresja( cvetja sadnega drevja, raznovrstnih vrtnih in poljskih rastlin, do lipove in akaeijeve paše, pa v času ko hoja medi, do jeseni, ko se v zmerom krajših dneh odeva pozno jesensko vresje po bregovih nad bogato ajdino
pašo, se spreletavajo milijoni in milijoni marljivih naših kranjskih čebel za sladkim nektarjem. Letcs je ajdina paša napolnila satje tik pred vremensko katastrofo in mnogo sladega medu so morale porabiti čebele za prehrano, ko so pre-mražene tičale v panjih.
Zdravilnost in hranivost meda
je posebno zdaj, ko sta prehlad ln kašelj posledici vremenskega prevrata, posegla med ljudi, zelo pomembna. Koristnost sladkega proizvoda čebel so poznali že stari narodi v zdravilne in hranilne svrhe. Z medom je po pesniku O vidu pogostil starec Filemon Jupitra, Aristotel ga Je nazval nebeška Jed. Stari Rimljani so za svoje potrebe uvažali mnogo medu iz na-
Glede na koristnost in hranljivost je to še zmerom premalo Razne vrste me Ju so zdravilno priporočljive, tako Je jel ov med, nasičen gozdnega zona, zelo priporočljiv za one, ki boluje na dihalnih organih. Otroci, ki uži ajo med, so v zimskem času zelo odporni proti mrazu Med pospešuje razvitje mišic in kosti, p ip:-more k razvijanju telesne toplote in je neprecenljiv nadrmestek za škodljive slaščice, ki kvarijo prebavo in zobe.
Da ostane med užitem, ga moramo shranjevati v dobro zaprtih posodah, da ga vlaga ne po vari in skisa. Vsaka vrsta medu, kakor n. pr. ajdov, cvetlični ali ho-jev med, ima poseben okus in barvo. Fo-polnoma čist je v Sloveniji le ho je v in ajdov med> estali je kolikor tol;ko pomešan iz nektarja različnih rastlin.
Žetev letošnje paše
Zdaj ko bodo čebelarji pregledali ln stehtali svoje panje, se bo pričela več ali manj uspešna žetev letošnje paše. Sladka strd se bo cedila v posode, mnogokje pa
še Panonije. Z medom so postregli aposto- ' bodo morali manj napredni čebelarji po-
li Kristu ob vstajenju, s strdjo divjih čebel se je hranil Janez Krstnik v puščavi. Stari Slovani, posebno Slovenci so bili že od nekdaj pridni čebelarji ln dajatve naših tlačanov v medu in vosku so pričale o razvoju te kmečke stroke že v davnih dneh. Znano je tudi) kako so naši predniki pri obrambi gradov in mest metali na Turke tudi panje ln razdražene čebele so pognale sovražnika v beg.
Naprednejši narodi porabijo zelo mnogo medu. Posebno prednjačijo severnjaki Evrope. Zadnje čase se je konsum medu tudi v Sloveniji močno dvignil ln samo Ljubljana ga porabi letno do 55.000 kg.
seči globo-o v žep, da bodo uspešno pre-zimili svoje preproste kranjiče. Saj bo prav za čebele, ki jim je sedanji nenadni sneg uničil poslednje jesensko cvetje, prišla dolga, pred Iga doba zimskega počitka mnogo prezgodaj. Da bi le pomlad prinesla kaj kmalu prvo cvetje v toplih sončnih dneh, brez neprijetnih vremenskih ujm( ki uničijo vsako leto na milijone pridnih delavk. In v naših uljnjakih se bo spet začel vesel ples rojev, življenje, ki je tako zanimivo, v pogledu notranjega reda za človeštvo tako poučno, da bi ga moral poznati sleherni ljubitelj naše pri-rode.
Jesenski večeri pod Kukovo goro
Humor pod Gorjanci ni izumrl — čar dolenjske jeseni
Lepše ga ptiča ni kot je petjšln, lepšega kraja ni kot je Šentjšrn.
Št. Jernej, 9. oktobra.
Čri, čri, čri... Tako se začenja pri nas pod Gorjanci vsako jesen. Nič ni v tem oznanilu žalostnega. V mestu oznani jesen padajoče oruinenelo listje. Zato je meščanu jesen doba sentimentalnega razmišljanja. Pod Gorjanci pa je to drugače. Tu se je rodil človek takorekoč sredi vinogradov, ki so mu pol življenja. Ko žanje, se mu zrcali na oznojenem obrazu tiho zadovoljstvo, ko obira pa prekipeva prešerne radosti, in kako ne bi, če je pa prišel zopet težko zaželjeni čas, ko mu »vinograd tekoče zaide« v sode in iz sodov žvenketajoč v moš-njiček. Seveda ne ves. Za žejo in dobro voljo ga mora ostati še vedno nekaj v hramu.
Naš človek gre na polje, ko orje, seje in žanje. V vinogradu pa je takorekoč neprestano. Nenehoma opazuje rast trte in njenega sadu, vso pozornost posveča zagonetnemu delu prirode, ki v svoji delavnici pripravlja žlahtno kapljico, katero vinogradnik vsako leto tako težko pričakuje. Zato je trgatev pravi praznik, dan plačila in zadoščenja za naporno delo in prestane skrbL
Grozd je posebno nedotakljiva svojina. Kdor si skrivaj nakoplje tujega krompirja ali v tujem vrtu napolni vrečo 8 slivami, je običajen tat in z njim obračuna po svojih postavah gosposka. Posebne mere fo pa ljudje že v prejšnjih časih zahtevali za dolgoprstneže, ki so se spozabili v tujem vinogradu. Otrokom je bilo seveda težko zameriti, če bi jih premamil sladki sad. Zato preži nanje krvoločni tiger, skrit v gostem trtju. Nikdar ga nismo videli in vendar smo se ga kot otroci zelo bali. Ce smo morali sami po poteh, ki so vodile med vinogradi, smo vedno v skrbeh vprašali, ali ni morda kje tam blizu na preži tiger. Pomirili so nas in nam razložili, da ne stori onim. ki ne kradejo grozdja, nič hudega. Gorje pa otroku, ki bi se spozabil. Zato smo se požurili mimo vinogradov, iz katerih se nam je smejalo sladko grozdje, vedno s široko odprtimi in splašnimi očmi. Ko so pa obrali, je tiger zapustil vinograde in potem smo smeli brez strahu »pnberkovati«. kar so trgiči prezrli.
Stari ljudje pripovedujejo, da je svoje dni tudi gosposka zelo pazila na tatove grozdja. Vsako jesen da so jih v času zoritve za tri
tedne priprli, da niso mogli vrSti svoje neprijavljene in neobdavčene obrtL Okoli Tolstega vrha, kjer kličejo človeku v spomin davno preteklost sivi gradovi: Vrhovo (tu je našel Valvazor svojo nevesto), Gra-carjev turn in Volavče, je ohranjen spomin na še starejše čase. Pripovedujejo, da 60 tatu, ki so ga zalotili pri kraji grozdja, ljudje po svojih nepisanih zakonih kar sami kaznovali. Privezali so ga h kamenitemu znamenju med vinogradi in ga javno bičali. Se danes se imenuje oni kraj Bičevje in tudi kamenito znamenje še vedno stojL
V pripovedovanju preprostega ljudstva, njegovih pregovorih in pesmih ter krajevnih imenih je brez dvoma več spomina na
davno preteklost, kakor bi utegnil človek misliti. V tradiciji je ohranjene precej zgodovinske resnice, ki na je na 3vej način prikrita, zabrisana in po nezanesljivosti ljudskega spomina izkrivljena. Kdor hoče iz tradicije preprostega ljudstva izluščiti zlato zrno resnice, mora dobro poznati ljudsko dušo.
Jesen je doba, ki zbudi Ijndi iz životar-jenja ir. mrtvila v razgibano življenje. Vse leto se je delalo in garalo, za pogovor skoro ni bilo časa. Vročina in napor sta dušili sleherno živahnejšo misel. Ob trgatvi se pa spet razvežejo jeziki, kakor na veliko soboto zvonovi. Ljudska duša spet oživi in z njo ožive spomini. Potem se pripoveduje in posluša vse dolge jesenske večere tja v trdo zimo in v zgodnjo pomlad, dokler ne potegne od juga in ne vpreže ljudi v novo delo. Trgatev in ličkanje koruzo so ona dela. ki jih opravlja družina le redko sama, najrajši v družbi s sosedi. Tukaj se potem
ustvarja to, kar imenujemo tradicijo. Tukaj iziočajo stari uiiadim, kar so sami sprejeli od svojih očetov in kar se skozi stoletja ne sme pozabiti. Tu pripovedujejo čudovite doživljaje, vesele in zabavne zgodbe,
da stopajo poslušalcem od prešernega smeha solze v oči. Prav kakor da je ukazano, da to in ono ne sme v pozabo in da je treba zato ob priliki spet osvežiti. Take vrste blago je v prvi vrsti humor, ki ga je v ljudstvu toliko najti. V Ameriki, kjer je vedno manj smeha, so začeli na javnih mestih izobešati napise: »Keep smilling«, smej se! Našemu gorjancu in pod gorjancu bi 60 zdela taka propaganda kaj čudna, in čisto odveč. Morda pa se tudi naš človek v tujini, kjer nima cvička in ne sliši vesele besede. neha smejati.
Naj vam samo povem zgodbo, k?ko se je ženil Janez pri onegavi Micki in zakaj ni bilo iz te moke nobenega kruha. Za trdno se je Janez odločil, da bo povprašal Micko iz oči v oči, ali ga mara, pa da bi stopila kar naravnost v farovž. Na cesti si je popravil suknjič in klobuk in <xl ločne stopil na ! Sioer pa ne smete dvorišče. Bog ve. ali je imel sam Nebodi- • tegatreba svoje prste vmes ali so mu copr- ! niče zmedle oči. da je zagledal Micko v narobe obrnjeni jopici. Nič ni vedel, kaj 1 bi. pa je kakor brez glave dejal, čeprav je j pravkar prišel s ceste: »Ne vem. kaj me je ! zmedlo, da ne najdem poti na cesto. Po- j kaži m: jo no. Micka!« Micka pravi seveda j drugače. S starim dežnikom da je imel za- i šite hlače, pa da ga ni marala.
Skoda, da je umrl stari Rajb. Vs* ga je ' rado poslušalo, ker ni imel p-irašč<nega jezika. Kadar smo se zbrali k l?5banju koruze. smo ga vedno željno pričakovali. Tn res tra ni skoro nikoli pri takih pril:k"h manjkalo.
»Zadregnili bc-te kakor vrag v Jaški ko-
pici, tako ste zaprti«, je začel, ko je stopil skozi vrata.
*k;u,.o se je pa moglo vragu kaj takega primeriti?«, je nekdo radovcuno vprašal.
»To je bilo takrat, ko je via^ »e v iiudi peci v PtDderjevki cekine čuval. Nekaj mu ui biio prav, pa se Je izseiii. cšreui bliska in gioina jo je v n.ijauj.-i nevihti popioai s iluue peči čez Gorjance naravnost na la.škO stran, cez P010111 ju je ubiai. kjei se uanes drevje kar križem po tieii lezi. Od takrat se pravi onemu gozdu, ki se razteza iz Pendcrjevke proti hrvaški strani. Polom. Na laški košenici je potem vrag v seneni kopici počival, pa je v njej zadregnii »za-dregniti = zaaušiti se)«, tiog ve kje »o ostali cekini, je vzdiiinil nekdo sam pri sebi.
Kajh je pa pripovedoval kar naprej in naprej, da so se otrokom jezili la.-je in jim je stopal v oči strah. Kako je prejšnjega župnika vozil iz sosedne fare. pa se je začelo nad šentjernejsko faro sumljivo obia^ čiti. Samo pogledal je župnika in takoj je vedel, da v tuji fari nima moči nad točo in coprnicami v svoji fari. »Le poženi Rajb!«. mu je dejal župnik in potem se je pričela divja vožnja. »Pa sva še o pravem času prišla in preprečila veliko škodo«, je zaključil Rajh.
Slabše se je godilo mežnarju. ki je nesel s svojim prijateljem Maslivcem iz bere vrečo ajde. V Kozarjah. kjeT so se že od nekdaj rade zbirale eoprnice. sta opazila sumljive lučke. Zavžita kapljica ju jf premotila. da sta začela kazati proti Kozarjam fige. Z ničemer ne moreš čarovnice bolj razsrditi, kakor s figo, zato ni čudno, če sama nista vedela, kako sta prišla v St. Jernej in kakor iz topa priletela v Poldeto-vo gostilno, da so vrata malone padla iz tečajev. S prazno vrečo seveda. V varni gostilni sc je šele mežnarju posvetilo, zakaj je pravzaprav vedno lažje tekel, kolikor bližje je prihajal vasi. Maslivec je imel pa že itak precej strahu v nogah ker je nekaj noči prej. ko se je zibal okajen domov, videl rajnkega Antona, kako je ves bel v luninem svitu na razpotju plesal. »Ne boš. Anton«, mu je zaklical in jo uevrl s klobukom pod pazduho in čisto trezen nazaj ... v gostilno.
In na koncu le o tem kako je pri znamenju za vasjo strašilo. Stare ženice so že predlagale procesijo, da bi izprosile nemirnim dušam pokoj. Ona petorioa. ki iz lastne izkušnje vč kako je strah končno svojo setev omlntil. pa skrbno molči. Rfsnica je samo da ni poslej pri znamenju zapoznelega poinika nič več vznemirjalo.
Take poteče večer pri ličkanju in domov grede se pot«jm otroci plašni stiskajo k materi. Pa se zasliši iz vasi fantovska pesem. ki na mah razprši vse strahove: Ce men' je ne daste, imejte jo sami u raufeng jo den'te, pa naj se suši. „
Otrokom gine zadnja sled strahu iz oči. ko ! poslušajo domačo pesem, v kateri — kakor ! vidite — ni nič o petelinu, ampak samo o i ljubezni in morda včasih še kaj o dobri i kapljici. Tisto o petelinu so si pa izmislili najbrž samo nevoščljivi ljudje. Saj veste da zavistnežev nikoli in nikjer ne manjka.
pozabiti. da je petelin simbol korajže in da so še Fiancozi ponosni na svojega »galskega petelina«. Za kaj ne bi smeli bi*i potem mi Sentj<-rnejei. ki ga imamo v grbu Vsekakor ie petelin boljši kakor maček ali morda šf- kaj slab šega. s čimer se ponašajo drugod.


Kri za Srage In za sva} a smrt
Tragedija človeka,, ki ne saiore najti
še nedavno smo nekajkrat obširno po-	in je začel naletavati sneg, se ga je va>
ročali o problemu takezvanih »krvoiajal-	| vi J lotil obup. Stari krvodajalec Lovrec
cev«, to je; tistih prečnikov ali nesrečni-	j pa ni edeu tistih bednin ljudi, ki b obu-
kov, ki so v star.u, da iz svojih ž 1 odsto-	\ pali do kraja — on obupa zmerom samo
lo za njih izdajalsko delo.. - Prišli so ma, sčevalci, ki 6e jih niso nadeiali. Njih beg je trajal ves dan. Dubrovčani so jih dobro poznali.
Tako so ostali v mestu in okoli mesta sami naši ljudje. Oni, ki so že desetletja vži« gali plamen svobode in dvigali jugoslovenski Dubrovnik iz njegovega mrtvila. Spominjali smo se radi na to lepo, a nam še tako malo znano zgodovinsko mesto, ki je obujalo iz starih ruševin davno >slovinsko«; misel starih Dubrovčanov in njihovega velikega pesnika Gunduliča, katerega spomenik je bil že znanik novih časov. Saj ie v njem prvi kongres slovanskih novinarjev polagal te* melje novemu rešilnemu delu. Njegov župan dr. Čingrija, pravi njegov zastopnik je bil med vodilnimi politiki jugoslovenskega nacionalizma. In njegova mladina je že nekaj let pela svojo pesem;
Iznad Srdja vila kliče;
Živio srbski Dnbrorniče!
Ta »srbski« je imel seveda poseben pomen. Zato so imeli denuncianti v začetku vojne mnogo dela. In zdaj je prišel dan maščeva* nja!
Toda počasi so se začele črne ladje zopet premikati in kakor je priplula, tako je izginila francoska flotUja spet v sinji daljavi. Ljudje eo se vračali v mesto in oni, ki so preveč navdušeno in preočitno pozdravljali dobrodošle goste na morju, eo strahoma pomislili na to, kdo jih je videl. A pravijo, da takrat ni bilo denunciacij; ali zato, ker ao se bili denuncianti deloma poskrili, delo«
ma pa pobegnili iz mesta, ali pa zato, ker so postali previdni; kaj, ko bi se drugič dogodilo, kar se še danes ni. To, da so obrežne baterije molčale, najbolje dokazuje, da bi ne bilo najbrž nikogar, ki bi Francozom preprečil izkrcanje, če bi to bilo v njihovem na= črtu...
Tako so pravili Dubrovčani o tistem dnevu. In nam je bilo prijetno poslušati njih sladko govorico. Bili so kakor davni znanci, ki so ee srečali z nami tu v tujem svetu. Bili so pisana družba vseh stanov, kakor jih je razodevala njih obleka; stari Sosič, gospodar na Lapadu, je bil še v lepi, pristni narodni noši. Njegov 6in Jovo je bil že meščan, stari Lazo ]e bil delavec iz pristanišča, še v delavni obleki, po postavi in obras zu pristen sin svojega morja, kakor da bi predstavljal cele rodove onih žilavih in koščenih postav, ki so stoletja polnile pristanišče pod mestom in množile bogastvo du* brovniških gosparov. In suhi Stolica, ki so ga privedli iz Dubrovnika zato, ker je premalo vestno vršil evojo financarsko dolžnost. In mladi Dodoni, sin ugledne trgovske družine, ki je govoril najbolj pristno dubrov-niščino (mogoče je imelo njegovo italijansko ime nekoč slovansko obliko na -ič) in je pozneje odšel od nas na Sočo in je tam izginil. In otroci profesorja Adamiča, vnuki onega Adamiča, ki je izdajal »Slovinca« in obujal spomin na staro dubrovniško slavo. Njih oče je bil vseučiliški profesor na Du» naju, — a deca je bila internirana. In še nekaj drugih.
pijo približno merice brvi prijatelju, sosedu ali neznancu, ki ga je usoda na kakršnekoli način prikrajšala za ta najdragocenejši — če ni ta beseda v teli ča-
i	malo, seimo za zdaj. Ta^o je snoii po-
i	trkal na vratih sprejemnega urada naše
S	bolnišnice, se predstavil dežurnemu urad-
\	niku z vnovič prerezanim levhn zapestjem
sih mržnje in pripravljanja na novo s ve- j in z ma\jšo rano na levi nogi. Govoril
A niso to bili vsi Dubrovčani, ki so bili odgnani v ječe in tabore, ker so bili spozna-valec nove resnice. Mnoge so odpeljali iz Dubrovnika že v začetku vojne in so čakali razsodbe po raznih jetnišnicah. Vojna napo. ved Italije je pospešila prevoz teh eumlji« vih ljudi v notrajnjost države, kajti moglo bi se zgoditi, da bi prišli Italijani in jih osvobodili. Tako so se ti novi gostje seišli v nižjeavstrijskih taboriščih z mnogimi starimi znanci. Tudi med našimi Dubrovčani je bilo še nekaj izgnancev iz drugih krajev. Bil je tu stari borec Pavao Roca iz Vodic in nekaj mlajših ljudi iz Skradina. Vsi 60 pravili zgodbe, ki so se dogajale od začetka vojne v Dalmaciji. Saj je bila Dalmacija od vseh avstrijskih dežel najbolj osumljena. Med zgodbami je bila najgrozneiša ona o županu i iz dalmatinskega Zagorja, ki je bil obsojen na smrt v domači vasi in je moral s krsto na rami korakati h grobu, spremljan od otrok in vaščanov _ — —
To so bili naši Dubrovčani. Njih družba nam je bila zelo draga Pripovedovali so nam o Dubrovniku in dogodkih zadnjih let in zdelo se nam je, da hodimo po ulicah te. ga našega mesta in čakamo drugega prihoda francoske flotilje... ko bo udarila velika ura osvobojenja.
Spomnil sem se na te DubrovSane zadnje dni, ko je prišla neka ženska deputacija iz Zagreba... Vrnili so ee bili tisti, ki so takrat pobegnili iz Dubrovnika, ko je priha« jala osvobodilna francoska flotilja..«
Vrnili eo ee...	^
tovno klanje malo deplasirana — sok sveta. Krvodajalci so se nazadnje strnili v precej čvrsto, solidno in solidarno organizacijo, da bi nasproti upravi bolnišnice laže zastopali svoje skupne interese, a komaj so se organizirali, jim je uprava odpovedala službo. V tej novi, svojevrstni stroki dela in zaslužka so se namreč zbirali skoraj sami brezposelniki, siromaki in vagabundi, ki so skušali izbiti vsij nekaj cbresti iz svoje nesreče, da jim dmžba ne nudi pravice do dela, pa je pripra 1 jena vsaj, da za gotov denar kupuje nj hovo kri. Uprava bolnišnice pa se je dala voditi po načelu, da na tej osnovi ni mogoče zidati življenja, in je poizkusila uvesti navado, da stavljajo svojo Kri na razpolago ljudje, ki jim ne gre za denar. Naši poklicni krvOw^alci so se nato p0 večini raztepli po deželi, da poizkusijo srečo drugod, a najbolj bridke kanere je b!l med njimi deležen brez dvoma Jakob Lovrec, bivši kroj«fiki pomočnik, od ne-oj s Štajerskega do^a, ki je zadnji Cas bival po raznih šupah m zasilnih prenočiščih v Ljubljani in okolici.
narava sama odvzela po.siednjo možnost da bi mogel še kdaj seči po šivan'i in se lotiti dela, katerega se je bil izučil, 3 mu družba ni mogla nuditi prilike, da bi ga izvrševal. Tople poletne mesece je preb l po vaseh naše lepe Dolenjske in Gorenjske, a ko je te dni vnovič pritisnil mraz
je ne Kaj o tem, da so ga na Vodnikovem trgu ali kje že napadli neki neznanci, ali ljudje, ki Lovreca poznajo, bodo vendar
Ko je Lovrec uvidel, da je vse šlo k vragu in da se na tem svetu ne da živeti, si je v navalu obupa sklenil k nčati življenje. že pred meseci je prvič segel po britvi in si prerezal žile na rokah, da bi pote: Ja kri zastonj, če ne gre več v denar. Takrat so ga še o pravem času rešili. Prepeljali so ga na kirurški oddele^ in zdravniki, ki so mu bili že tolikokrat odprli žile, da iz njegovega telesa vzamejo nekaj rdečega sc a za. kako drugo bolno telo, so zdaj zašili rane, da bi mu ostalo krvi vsaj za lastno porabo, življenje so mu rečili, a kit na levici mu niso mogli več urediti tako, da bi delovale kakor p prej. Za vse življenje je Lovrec ostal na eni roki hrom in tako mu je še rajši verjeli, da si je tisto praske pris dejal on sam. Lovrec je noimrcj kljun vsem velikim tegobam svojc-^ JU vi j on ja takšen fant, da prav gotovo rima sovražnikov, zlasti ne med tistimi romanci, ki z noži in s slabo voljo L o Ji; o cb večernih urah okrog.
Ko ga bodo vnovič popravljenega tr- -1 .spustili v življenja — m upajmo, da se bo do takrat polegel vsej prvi najhujfi rr.roz — pcjde Lovrec, savrn^ni l;rvc* - !^lec, bivši krojaški pom^nik ?n <7^0	• ii
samo še bivši človek, svejo staro pjt
Kraljestro mode
T. .	-CTr i2T
•»• * a1-	rc
V v - -i --.n
A ,
Veliki modni saloni se menda v pričakovanju zimskega mraza vsako jesen znova navdahnejo ob visokih krznenih kučmah prebivalcev severnih krajev, kajti vsako leto se zimska pokrivala občutno zvišajo — v velikem nasprotju s poletnimi klobuki, ki niso dosti višji od plitvih krožnikov. Takšna povišana pokrivala pa je seveda treba kaj čvrsto potisniti v čelo ali v tilnik, da dobe na glavi sigurno oporo, saj sama elastika. ki z njo pritrdimo klobuk pod pričesko, pri teh visokih in kolikor toliko masivnih tvorbah ne zadošča več. Odtod tudi nova linija letošnjih zimskih klobukov, ki so spredaj in zadaj globoko potisnjeni v glavo, ob straneh pa višje izrezani, da ne bi učinkovali pretežko.
Kako nesimo
me lisici
Vse te nove oblike se nav7gor bolj ali
manj zožujejo, ker bi se zdela visoka, enakomerno široka pokrivala zarc3 preveč okorna Višino dosežem-^ dostikrat tudi sa mo z umetnimi prepeujavami, za kar je po-
NOVOST! PRISPELE
S* i
MANUFAKTURA
cruvtvtv
i2^11?®/ * \ ' A'4\ m&š v® iff^pfj w
' mm
JM _^_
Mnogo je dam, ki se jim zdi škoda razrezan lisičjo kožo v kep. Tem damam bo všeč novi in originalni način, ki ga predlaga moda za sestavo dveh lisic: dve na trebuhu sešiti, torej okroglo učinkujoči lisičji koži zapnemo spredaj skupaj, na tilniku pa ju prekrižamo, da se nad rameni zopet naprej povrnejo. Tako sestavljena lisičja »stola« se seveda poda le visokim in vitkim damam.
sebno primerna fina »antilopna« klobučevi-na ali pa razne svile.
Seveda je klobučevina tudi letos favorit jesensko-zimske sezone in jo nosimo v vseh kakovostih — od dlakaste angore in najtanjše antilopne ldobučevine pa vse do raznih velurjev. V izberi novih klobučevin so zastopane tudi vse modne barve, med njimi na prvem mestu vijoličasta, ki jo, kakor črno, lahko kombiniramo k vsem drugim barvam. Nasprotno pa so klobuki iz svile ali žameta — tu gre seveda le za popoldanske in večerne modele — večinoma črni. Svila, ka jo tukaj uporabljamo, je težka in gosta n. pr. »cire« — satin (to je lakasti. povoščeni satin), potem satin-soleil z dlakasto, bleščečo površino, ki nekoliko spominja za žamet. Žametasti klobuki — tu mislimo predvsem na razne drapirane tur-bane — so seveda iz finega, svilnatega ali velurnega tvoriva
ELEGAMTMl PALETOT
ZA
I>I\T 144^0 —
TER VELIKA
IZBIRA
KRZNA
LROT
LJUBU^A
MESTNI TRG 5
Kot okrasje pride v prvi vrsti v poitev
razno perje — od posameznih peres pa do celih ptičev z razpetimi perutmi. Potem so tu še vedno priljubljeni »gros-grain« (rip-sasti) trakovi v vseh širinah in končno: na nekaterih večernih modelih celo cvetlice. Mnoge večerne in popoldanske oblike naravnost zahtevajo kratek, zvončasto pritrjen pajčolan s široko tkano mrežo, ki obraza ne zakrije, temveč ga samo nežno zasenči.
K športnemu plašču se lepo poda polširok klobuk iz dlakaste klobučevine v značilni moderni obliki, ki ima spredaj in zsdaj krajevce globoko potisnjene v glavo, ob straneh pa navzgor upognjene Oglavje je zgoraj trikotno vgiobljeno. »podaj pa pre-vezano z jako ozkim gros-grain trakom v svetlejši barvi (1 skica)
Pergamentnl in celon senčniki po
najnovejših osnutkih pri M. TIČAR, Ljubljana.
Visok športni klobuk brez krajevccv — torej nekakšna čcpica — je izdelan iz temne. gladke klobučevine. Rob klobuka je ob glavi tesno drapiran. skozi stranski prerez pa pritrdimo troje vzporednih peres v živi modni barvi, n. pr. oranžno rdeči, živo zeleni ali vijoličasti (2. skica)
Tudi baretke iz klobučevine so letos zadaj in na eni strani jako visoke. Takšno moderno baretko okrasimo z dolgim, poševno pritrjenim peresom (3. skica)
Klobuki iz krzna zahtevajo posebne paž-nje, da ne učinkujejo preveč masivno. Moderna in lahka je navzgor se zožujoča, lahno drapirana oblika, ki se nad čelom na-^iblje naprej. Spredaj pritrdimo prepenja\o s trodelno pentljo iz klobučevine v barvi krzna. Samo ob sebi umevno je, da pridejo v poštev le kratkodlaka, voljna krzna (4. skica).
Klobuk v klasični, visoki obliki si zamišljamo iz lepega velurja Takšen klobuk lahko nosimo dopoldne, kakor popoldne. Višino oglavja se povdarja zgoraj pritrjena, dvobarvna kokarda iz gros-grama. ozki kra-jevci pa so spredaj in zadaj lahno navzdol upognjeni (5. skica).
Klobuk iz žameta se poda le k elegantni popoldanski ali večerni obleki. Drapiran je precej nizko na glavi, spredaj pa ga krasi bela ptica z razpetimi krili. Zvončasto pritrjen pajčolan seže komaj do nosa (6 skica) Popoldanski model iz črnega antilopa ima zgoraj močno se zožujoče oglavje, ob straneh upognjene krajevce pa pritrdimo s pentljo iz iste klobučevine. Tudi sem spada lahek pajčolan (7. skica).
Nekaj posebnega je naš zadnji model iz črnega »cire«-satii ?.. Vse oglavje je drobno prepeto, spredaj pa se zviša v dva školika-sto drapirana, naprej na^-;ena dela, ki dajeta klobuku značilno, irodimo obliko (zadnja skica).
Zdravniška
posvetovalnica
Pred zakonom: Imate redno perilo, krvavite pa kljub temu tudi med tem časom, odnosno ub posebnih priiiikah. V vašem primeru sodim gre najbrže za polip ob ustju maternice, ali pa za razjedo istotam- Vse te tvorbe zelo radie krivijo, posebno pri dotiku. Svetoval bi vam na vsak način, da se daste pregledati po specialistu zia ženske bolezni, kajti brez pregleda je vsako ugi panje neprimerno.
M. M.: Oploditev je mogoča tudi pri sicer intaktnem himnu. ako je isti izredno majhen teko. da se sploh ne raztrga. Oblike himna namreč so zelo različne. Po dosedanjih izkustvih medicinske vede je oploditev najbolj verjetna na splošno rečeno 14 dni po periodi, dočim je zadnji teden pred periodo manj verjetna. Matematično točno se to seveda ne da trditi, ker ti dnevi pri vsaki ženski malo variira-jo. Podrobnejše podatke najdete v raznih tozadevnih brošurah, katere prečitajte. Z ozirem na dejstvo, da imate nereden ciklus.
bo za vas veljalo gotovo malo drugače.
Hvaležna: Navedena napaka ne predstavlja nobene ovire za zakon, niti ne za očetovstvo. Ta napaka ni posledica kake spolne bolezni, temveč je večinoma prirojena. Zato ste lahko v tem pogledu brez skrbi. Vej-jetno je, da se nahaja malo višje gori, ali Da celo v trebušni votlini. Tovrstne napake so pogosto združene s kilo. Ako ie to slučaj, bi svetoval oper, ci jo.
R. K.: Vi očrividno zamenjujete zdravila. Antigonorojični preparati so seveda brezuspešni, ako bi hoteli z njimi zdraviti sifilis. Pač pa jih uporabljamo za zdravljenje kapavice in sicer z uspehom. To je pa zopet druga bolezen kot sifilis. Za zdravljenje sifilisa uporabljamo razne preparate ž;veaa srebra v ob'iki mazila Nadalje imnno razne in lekci je neo*i'varza-ni. bismuta i t. d. P d'^ba je dft se hočete ca m zdravi kar va#n pa odločno od-svetu;em Zdrnv mir ko'-r-k M spo1^ bolezni spada v p-vir^io zdr ivnika ambul n-ce ali pa bolnice P^ d^istvm d: je tako zdravljenje nezadostno in da b te posledice čutili leta in leta. lahko okjžiie še dr-r ge osebe ker vam manka vsaka kont-ola
V	tem pogledu ste tud kaz^nsk« odgovorni. Zato k zdravniku, ali oa v bolnico, in s;cer čimorej.
S. B.: Preden si>'oh začnete s kuro de-beljenja, je treba d^nati vzrok mršavosti.
V	tem pogledu bi prišle v poštev rp/ne bolezni n. pr. jet ka. ali pa Bisedovova bolezen. Vsekakor bi bila predvsem potrebna zdravniška preiskava Sicer se pa držite sledečih navodil. Hrana nai vsebine rnno-ao kruha in drugih nvočnaiih jedi. Vsaka stvar nai bo dobro zabel jena. Poleg tega vživajte mnogo surovega masla, orehov, marmelade in sliČno G:blji'e se čim manj, živjfe solidno in hodite zgodaj spat Na ta način unam. da kmalu pridobite na teži. samo pazite. da ne padete v drug ekstrem, to ie da ne postanete predebeli.
Nesrečna žena: Vaše prvo vprašanje spada bolj v področje advokata, na katerega se obrnite, da vam svetuje glede even-tuelne ločitve. Sobo. v kateri je umrl bolnik, vsled jetike. kakor tudi vse perilo in obleke, bi bilo ptlrebno razkužiti. Perilo je treba prekuh&ti, sene pobeliti, tla pa poribati z raztopino lizola. Podrobnejše informacije dobite na mestnem fizikatu. — Kot že večkrat omenjeno, prineipielno ne morem na tem m~stu imenoma priporočati nobenega zdravnika.
CAR© — KAjNN BeK: Petrov	Črni: Pire
(1. deska mateha Letaka-^Jugoslavija)
II
Po Nottinghamu in Munchenu je nastalo v mednarodnem šahovskem svetu zatišje. Sedaj pa sta na vidiku dve redni vsakoletni prireditvi: Trebitschev turnir na Dunaju ter Ha«tings. Trebitschev turnir se začne že te dni in bo imel prav močno zasedbo. Igrajo razen Spielmanna vsi močnejši avstrijski mojstri: Eliskases, Becker, Griin-feld, Honlinger, Lokvenc itd. Poleg njih se udeleži turnirja tudi ameriški konzul na Dunaju Donegan (rodom Ceh), ki je dobro znan kot izvrsten šahist, nadalje so se prijavili nemški mojster Michel, Madžar Szabo ter Ceha Foltys in Opo5ensky. Borba med Foltysom, Eliskasesom in Szabom bo vsekakor zelo zanimiva. — Za Hastings lista udeležencev še ni znana, gotovo je samo, da bo letos manjkal sicer stalni udeleženec Flohr, ki je moral te dni v Jaromct k vojakom in se bo torej najbrž za dalj časa umaknil iz šahovskega življenja
Pri nas v Jugoslaviji so začeli klubi z rednim isenskim delovanjem Posebno agi-icn je Beograjski šehovski klub, ki je zelo ojičil svoje vrste, ko ie bil nedavno mojster ar. Trifunovič iz Bajine Bašte p-eme-ščen v Beograd. Pa tudi Kostič in Konig sta stalna gosta v beograjskem klubu, 'oko da bo turnir prvenstvo Beograda, ki se bo vršil šc tekom zime, že prav velika prireditev.
^ledklubske tekme za državno prvenstvo, ki jih prireja Jugoslovenski šal.ovski savez, se bližajo koncu. V vzhodni skupini so odigrane že skoro vse tekme; zmagali bodo najbrž Beograjčani. V zapadni skupini bo finalist skoro gotovo Ljubljanski šahovski klub, kj mu sicer dcsle: s»ploh še ni bilo treba poseči v borbo, pa le ne bo imel težkega dela, ker sta oba vodilna zagrebška kluba že v predtekmovanjih izpadla. Tako bomo dobili najbrž zanimivi finale Ljubljana—Beograd.
V naslednjih rubrikah bom objavil nekaj partij našega moštva z miinehenske olimpiade. Naša odlična revija »Šahovski Glasnik«, ki jo šahisti zaradi izčrpnejših poročil o Nottinghamu in Munchenu še posebno nestrpno pričakujejo, se je žal že zopet močno zakasnila.
1)	e2—e4
2)	d2—64
3)	Sbl—c3
4)	Sc3 : e4
5)
c7—c6 d7—d5 d5 : e4 Lc8—15
Lfl—d3
Ta gambit sicer menda ni popolnoma korekten. vodi pa do zelo ostre igre.
5)	....	e7—<6 Črni raje ne vzame kmeta, da se izogne
komplikacijam.
6)	Sgl—f3	Sb8—d7 Bolje je bilo morda le 7) Sf6 Df6:.
8) Ls?5. Dg6. Po igrani potezi ima črni tež-
ko te™	r te	I
T) O — O	Lf5 : e4 !
S^da j bi bilo S B fft že sumltfvo. zaradi 8) Lg5. Le7. 9) Lf6:!. Sf6:. 10) Sf6:t ter Lf5 Zato se črni odloči dati dya lovca, da pridobi nekaj tempov za razvoj.
8) Ld3 : e4	—f6
Le4—d3	Lf8—66
'O) c2—c4	0 — 0
H) Tfl—el	DdS—c7
Gron l,f4 in pripravlja osvobodilno v* tezo c*—e5. 12) b2—b3 Bolje je bilo morda 12) Lg5, Lr% T9f Lh4.
12) ..........Tf8—e8
Črni sistematično pripravlja eA—e5.
13)	Lcl—h 2	e6—e5 !
14)	c 4—c5 ?
Na videz beli s tem ovrže igro črnega, v resnici pa je črni vse prav točno izračunat Bolje za belega je bilo menjati na e5, nakar bi nastala enaka končnica.
14) ..........e5—e4 !
Na te »vilice« je bil izračunan prodor
ef>—e5.
15)	c5 : d6	Dc7 : 66
16)	Ld5—c2	e4 : f3
17)	Ddl : f3	Sf6--d5
V sedaj nastali poziciji ima beli sicer dva lovca, toda beli kmet d4 zapira enemu lovcu diagonalo m je povrhu osamljen. Cmi ima za skakača močno polje d5. od koder napada še polja f4, b4 in c3. Tako stoji črni prav za prav že bolje.
18)	Df3—h3
Beli se ne iaveda nevarnosti in igra n« .napad«. Bolje je bilo 18) T-4, Te4:, 19) De4:, g6. 20) Tel, S7 f6, 21) Df3. (Seveda pa ne 21) De5?, Te81).
18)'..... , ^
To tukaj ni slabitev, saj bel' damski lovec nima odprtih diagonal.
19)	Tal—dl	Te8^cJ. ' Črni »e že pripravlja, da zasede e-Iimjo.
20)	g2—g3
S tem pride bela dama tz igre. Bolje K.IL.
20) ..........Ja8-e8
21)	Tel : e7	Te8 : e7
22)	Kgl—fl?	, _ „ Pravilno 22) Dfl, da bi z damo branO
^2?'	Sd5—b4 l
23)	Lc2—bi
Nekoliko bolje je bilo 23) La3. čeprav sledi Dd5!, 24) Kgl Da5. 25) Lb4:, Db4: z boljšo končnico. Sedaj sledi presenetljivo
Grozi mat
24)	Kfl—gl	. _ ^ , Izsiljeno, kajti 24) Dg2, Db5f, 25) Kgl.
Dc2 stane belega figuro.
24) ..........CM5-f3
25)	Tdl—fl	_ Slabše je 25) Dfl, Te2, 26) La3. Sa2:. 27)
Ld3, Sc3! itd.
25) ..........Sb4—d5
Skakač hiti nazaj, da pomaga pri direktnem napadu na kralja. Groza Sf4!
26)	Dh3—g2	Df3—e2
27)	Lb2—al
Nekoliko bolje je bilo Lcl, kljub izgubi kmeta Sedaj pa nudita bela lovca naravnost primer, kako se ju ne sme postaviti saj nimata nobene akcijske možnosti.
27) ..........Sd7-f6
Tudi drugi skakač gre napadat.
28)	Tfl—ci
Se ena napaka, toda bela pozicija je bila itak brezupna. Cmi lahko svoj napad še ojači s h7—h5—h4, povrhu beli niti ni mogel igrati 28) Dh3, zaradi Sg4, 29) Dh4?f Sde3I, 30) f e3:, Se3-„ 31) Dh3, Sfl:, 32) Ofl, Dd2!
28) ..........Sd5—e3 I
29)	Dg2—h3	Sf6—g4
30)	d 4—d5
Ali 30) f e3:, De3:f, 31) Kg2, Dd2f, 32) Kf3, Sh2:f.
30) ..........De2 : f2f
31)	Kgl—hI	Df2—d2 Beli se vda. Vasja Pire
J a o K o §£ac:

VPM7L
II	ItL*
Socialno 7g:odovinSki roman
Znamenje, da se menja šiht. Kakor pri ustju ogromnega panja so se vsuli skozi dvoriščna vrata delavci in delavke, da zamenjajo one, ki so jim že sneči ni nihče opazil Marjetke, ki je hitela s svežnjem pod pazduho v tvormeo. Urno kakor podlasica je smuknila v pritlično dvorano, kjer so mikali in česali bombaž in so se belili ob krempljastih strojih kupi belega vlakna. Pri izmenjavi delavcev so obstali stroji za četrt ure m je bila dvorana tiha. kakor da tudi počiva, dokler niso bile pripravljene nove roke za strežbo strojev. Mirno, kakor da podžiga podnet v peči, je prižgala Marjetka trdo zvito kodeljo in stekla po dvorani, pritikaje svoio baklo k rahlim kupom bombaža. V pičli minuti_ je opravila svoj posel in spet smuknila na dvorišče . . .
Zadnji delavci so prihajali in odhajali, med njimi Marjetkin Julče. Črna senca je švignila mimo njega, da se je zdrznil. Naglo se je ozrl, pa je že ni bilo nikjer. »Zdelo se mi je, da so bili mati«, je pomislil, toda takoj se je uveril, da to ni mogoče, razen če bi bila šla v pisarno zaradi njega. Pri spominu na matprino žalost, o kateri mu je pravil Lojze, mu je postalo tako bridko pri srcu, da je zaklel: »Sam hudič nsj vzame vse skupaj!«-
Komaj je izrekel te besede, že so se mu od groze naiežili lasje. Ni vedel, ali je resnica ali so sanje; obstal je kakor ukopan, ko mu ušel pogled v odprta vrata mikalne dvorane. Kakor ena sama grmada je gorelo po vsem prostoru. Pomencal si
je oči, potem pa liriknil iz vsega grla: »Gori, gori!«
Kakor bi podrezal v mravljišče, so pričeli letati ljudje vse križem, vsi brez glave. Nekateri so skušali napeljati vodo iz Boljske, toda v hudem mrazu so pokale cevi. Skoraj ni bilo mogoče gasiti, ker se
je požar bliskovito širil v gorenja nadstropja. Kakor goreči metulji so plavali po dvoranah debeli bombaževi kosmi in sedali na prejo, na platno, na stene, prepojene z oljem. Gorelo je že v tretjem nadstropju in je ravnatelj videl, da noče nikdo reševati blaga, ki so ga bile polne dvorane. Da otme vsaj nekaj izgotovljenega platna iz skladišča v četrtem nadstropju kamor še niso segli plameni, je dal razglasiti po pisarju:
»Kdor reši dve bali platna, je ena njegova.«
Večina delavcev je zmajevala pri tej ponudbi z
glavo, nekateri so bili pa vendarle toliko srčni, da jih je zamikala lepa priložnost. Štirje tkalci — Jaka Drolc, Jur Govedič, Martin Vurkelc in Jur Završ-nik — «o privlekli lestve in jih zvezali, da so dosegli četrto nadstropje. V velikih lokih so leteli kosi platna na sneg. 2e je bilo mnogim žal, da se niso tudi oni lotili tega, kar se je s truščem podrl strop, ko so se pregoreli trami vdali in zgrmeli stroji v ognjeno žrelo.
Jaka Drolca in Jurja Govediča je potegnilo s seboj v ognjeni grob. Jur Završnik in Martin Vurkelc sta še pravočasno skočila vsak k enemu oknu in mahala spodaj stoječi množici, naj jima pomaga. Jur Završnik jc zakrilil komaj da se je pokazal pri oknu, z rokama in omahnil kakor goreča bakla vznak v globino. Martin Vurkelc je pa le splezal na okno.
»Lestvo mu dajte!« je kričal usnjar Sch^ab. kako je uničeval požar tvornico. S silnimi plameni potekle predpisane ure dela. Pri slabi luči in veliki je gorelo mastno drobovje med stoječimi zidovi kakor v ogromnem plavžu.
Sredi noči se je odtrgal od požarišča Juiče. Čudna slutnja in skrb sta ga gnali domov. Kar ni in ni se mogel iznebiti misli, da je videl mater na dvorišču tik pred požarom. Ves zasopljen je prispel pred domačo zidanico in vztrepetal, ko je zagledal vrata na stežaj odprta.
»Mati!« je zaklical in planil v temno izbo. Od-nikoder ni bilo glasu. Kakor mrzličniku so se mu tresle roke. da skoraj ni mogel prižgati luči. Zaman je svetil po vseh kotih Matere ni bilo nikjer Ko je pogledal v omaro, je z grozo spoznal, da je zvečer prav videl: materine črne volnene rute ni bilo v njej in tudi ne njene pražnje obleke Skrb ga ie po.mala nazaj med ljudi Vso noč je blodil okoli požarišča in iskal v gneči mater Toda zaman je bil ves njegov trud: matere ni bilo nikjer...
Tretjič jc že prenočil sin sam doma. Kljub vsej
utrujenosti so ga plašile iz spanja strahotne sanje, v katerih je zmerom zrl mater, kako dviga proti njemu suhe roke in ga prosi: »Ne hodi, moj Julče!«
Sredi dopoldneva so ga predramili iz spanca glasovi pod oknom:
»Tak poprimi no, da ne pade z nosiL« »Saj se ne bo ubila«, je odvrnil raskavi glas ln se je nekdo zasmejaL
Julče je planil k oknu in spoznal na nosilih svojo mater. Opotekel se je ven in se zaletel ob nosila, da bi skoraj vse podrl.
»Saj te ne bo, Julče!« se mu je zarežal Lojze. Sin ni slišal teh odurnih besed, temveč je bridko zaplakal.
V sobi so položili Marjetko na mizo, ker je kapalo od njene obleke. Kakor v sanjah je poslušal sin Schwabovega hlapca:
»Led smo lomili na graščinskem tajhtu, pa je zagledal Rakežev Cena, da plava na drugem koncu nekaj črnega med ločjem. Gremo pogledat, pa smo potegnili ven tvojo mater.«
Medtem so že prišle ženske, da preoblečejo mrliča. Ko je Globačnikova Mica odpela Marjetki jopo na prsih, je padlo na tla pismo.
»Pismo!« so vzkliknile ženske, da se je je predramil iz otopelosti Julče. Urno je segel po premočenem papirju, ga varno razvil in čital počasi: »Ljubi moj otrok! Odpuščam Ti Tvojo samogla-vost. Nočem, da bi požrla fabrika še Tebe, kakor je vso Dobravo. Zato sem uničila pošast, kakor je uničil Bog Sodomo in Gomoro. Odpusti mi in živi srečne je kakor je mogla Tvoja mati...«
Julče je pogledal po ženskah, zganil list, ga vtaknil v žep in stopil k oknu. Še vedno se je kadilo iz širokega žrela Moloha, ki je ?ožrl toliko žrtev, da je ugonobil samega sebe.
f	a	r	E	C
Uspeli poskusi z bitja —
Prof. Hermann Giersberg poroča o poskusih, pri katerih so dvoživkam presajali možgane, da bi ugotovili, v koliko učinkujejo ti na telo in v koliko učinkuje na teio njegova periferija, to je njegova čutila i t. d.
Prenos možganov neke vrste živali na drugo vrsto je zvezan naravno z velikimi težkočami, prvič zato ker učinkujejo beljakovine različnih živalskih vrst draga na drugo kot strup, drugič zato, ker se mora prenos izvršiti v pravilnem trenutku, ko so možgani sami že v kali razviti, živčni in žilni sistem v živali gostiteljici pa še ne. Izmenjava je še najbolj uspešna med zelo •orodnimi živalmi, ki pa morajo biti v •vojem nagonskem življenju zelo različne, da je mogoče opazovati rezultate.
Takšni poskusi so uspeli, in sicer so možgane neke vrste krastač presadili v kli-
možgani
Krastače, žabe in umetna vmesna absolutni obvladovale! telesa

Dva naroda, ki se ujemata samo v dvela reeefc: v rojstvu
In smrti
V stari, danes že pozabljen! nemški knji-iz leta 1784 nahajamo sledečo karakteristiko Francozov in Špancev:
Francoz je večinoma vesel, gibčen, Spanec- počasen, resen, slabe volje, Francoz »govoren, Španec molčeč. Francoz vpije in dela hm p. Spanec je tih, Francoz ne pozna ceremonij. Španec pa. Francoz je prijazen. Spanec neprijazen. Francoz je radodaren Spanec natančen. Francoz lahkomiseln. Španec globokoumen Francoz stalen. Spanec nestalen. Fnnfoi teka po vsem svetu, Spanec ostaja doma. Francoz uporablja silo. Spanec lokavost. Francoz dela z roko. Španec z glavo, Francoz se hitro razjezi in hitro pomiri. Španec kuha jezo in je grozovit. Francoz je redkokdaj Ijnbosnmen. Španec pa neprestano Francoz je velik. Španec majih on. Francoz ima dolge lase. Španec kratke. Francoz mno<ro sne, ftnanec je
malo. Francoz dodaja vodo vinu. Španec vino vodi. Francoz je dober jahač. Španec dober pe§ec. Francoz ljubi konje. Španec osle. Francoz poljublja drugim roko. Španec samemu sebi. Francoz spreminja svoje mode. Španec ostaja pri svojih plaščih in naočnikih, Francoz proda najprvo meč. Španec prav na koncu. Francoz, proda- nazadnje srajco, Španec najprvo. Francoz je poet. Španec poete sovraži Francoz piše majhne knjige, Španec folia.nte, Francoz mnogo za-čenja in malo dovršuje. Španec začenja malo in dovršuje mnoro. Francoz se odloči hitro za poroko. Španec pa kasno ali nikoli.
Pkratka, pravi avtor te karakteristike, o obeh narodih lahko rečemo, da nimata skoraj ničesar drugega skupnega nego to, da prihajata na isti način na, svet in da na isti način umirata.
deli miloščino dražki brezposelnega—Resnična zgodba
iz Bratislave
V predpoldanfiki nri je potrkal na vrata ftelega stanovanja v Bratislavi star berač ko mu je gospodinja odprla, je začel takoj žebrati evojo običajno molitvico, o ko* «čku kruha, majhnem dani in božjem blagoslovu. Še preden je utegnil končali, mu je žena prestregla besedo. Obžalovala je, da imu prav tako. kakor njegovim današnjim še» Ktim prednikom ne rnore dati ničesar, ker sama nima niti pare v hiši. Mož ji je že več mesecev brez dela m ne zasluži nič. Sama ne ve, kaj bi storila. Ob enajstih pride
mlekarica po denar. Ce ji ne da 20 kron. Ji
bo ustavila dobavo mleka. Kaj naj stori po» tem s svojimi otroki, ve sam ljubi Bog ...
To je res žalostna /godba, je menil berač, pa veste kaj, gospa, vi ste mi že tolikokrat kaj darovali in otroci morajo dobiti mleko. Mi boste že vrnili gospa, in čeprav ne, ne bom skočil zavoljo tega v Donavo. In se preden se je mogla presenečena žena zbra» ti, je segel v žep. ji stisnil 2Qkron6ki bankovec v roko in izginil...
Nahod mine v ml url
Mazilo viperin, ki se bolniku vdrgne v kožo
Dunajski idravnik dr. Adoif Mechner trdi. da je iz.nmil hitro učinkujoče sredsivo »oper nahod, seneno mrzlico in kronično kihanje. Ze nekaj časa zdravi ta zdravnik revmatizem z znanim pripomočkom čehel-»ega »trupa. Pri tem je opazil, da učinkuje ta pripomoček tudi zoper nahod.
Učinek je bil Se močnejši, ko je vzel namesto čebelnega strupa strup neke južnoameriške vre te modrasa, ki ga £e noče izdati Izdelal je rz njega preparat, ki ga imenuje viperin in ki ga v podobi mazila vdrgne pacientom enkrat ali dvakrat na ilan ▼ božo podlehtja. Pacienti trdijo, da
občutijo že po nekoliko minutah in celo sekundah, kako jim zaimašeni nos postaja
hladnejši, da morejo z njim dihati. Dobre uspehe je imel dr. Mechner tudi pri seneni mrzlici in posebno pri kihalnem nahodu. Tu morajo pacienti kihniti pogostoma 40 do 50-krat zaporedoma, toda po obravnavi z viperinom jim ta dražljaj premine. Mechner je zadnje leto zdravil več sto pacientov z viperinom in dosegel v pretežni večini primerov po polen uspeh.
Točno plačuj »Jutru« naročnin« Varui svojcem zavarovalnino
Rnsifo sovražijo — a vendar jo posnemaj
i • *
p§£
-.L';.-
■•>;■■.%: >:«: '»i v.-,;?ž
' ' V-:'~ -	-	: ::V-'
- V:,,' -v. A ^ 7 - -- .:....,-.	i"* '
:: " ; /i ; ,	•	, - : - . ... : V
v - m . .
co neke vrste žab. Presadili so v nekem primeru samo sprednje možgane, v drugem srednje in zadnje. V obeh primerih so se žabe razvijali spočetka normalno, potem so se začele kazati razlike. Dobile so že na zunaj nekaj krastačiega. živali s sprednjimi možgani so dobile širšo glavo, druge pa so se razvile po svojem vedenju v nekaj vmesnega med žabami in krastačami..
žabe s krastačjimi možgani so pokazale močan nagon do grebanja. kakor je lasten krastačam, kopale so si celo globoke iame v vlažnem pesku, ker ta vrsta žab nikoli ne dela. toda pri vsem tem so uporabljale izrazito žabjo tehniko. Tudi niso skakale kakor žabe. temveč so se hitro plazile kakor krastače.
S krastačjimi možgani so torej dobile način gibanja in grebalni instinkt krastač.
oboje izvira kakor je videti iz možganov. Toda tehnika grebanja je ostala žabja, mišičje in drugi organi telesne periferije so torej po vsem videzu učinkovali na možgane in spreminjali instinktno ravnanje.
Z drugim poskusom so hoteli razčistiti
vprašanje čutil. V žabjih klicah so zorni center nadomestili z mozgom iz hrbtenice. Slo je za to, da-li se bo vlaknom zornega živca posrečilo, ustvariti si iz občutljivih mozgovih stanic optični center. Iz tega bi se dalo dalje sklepati o povratnem vplivu periferije na centralni živčni sistem. Poskus je v tem smislu tudi uspel, tako operirani živali so dobro videle.
Tz vseh teh poskusov je mogoče zaključit'. da niso možgani absolutni obvladoval-c telesa, temveč da so tudi sami podvrženi perifernim vplivom, ki se jim znajo prilagoditi.
KITAJSKI PREGOVORI
Celo najboljša gosj»odinja ne more skuhati riževe juhe. če nima riža.
Kdor s prenagljenostjo napreduje, se bo s hitrico umikal.
Čim večja družba, tem večji klepet.
Kdor se ne zna napihovati, ne pozna umetnosti napredovanja.
Pomota enega trenutka ustvarja žalost vsega življenja.
Če nekdo vedno usta zaprta drži. postanejo njegove besede krilatice.
Moški misli, da nekaj ve. ženska ve vse vedno bolje.
Hudobnega človeka ljubiti, je kakor rediti tigra. Če ga dobro ne krmiš, te samega požre.
Vlomilci s humorjem
Trije vlomilci so obiskali ▼ Budimpešti ponoči trgovino Munk, na vrtal i železno blagajno, pa niso našli v njej niti pare, ker jem* lje lastnik vsak večer ves denar « seboj. Ta neuspeh jih pa očitno ni preveč užatostiL kajti na pisalni stroj so napisati Munkn pismo, ki 6o ga položili v prazno blagajno: >Dracri e. Munk, res smo 6e začudili, da vam gre tako slabo, toda slabo gre tudi nam. Predstavljajte si: če bi povsod naleteti na take blagajne, bi morali prosjačiti. Zakaj smo se tako trudili? Z največjim spoštovanjem trije prijateljic.
Prekomorski polet v stratosferi
Ameriški letalec Clarence Chamberlin, ki se je proslavil s svojim prekooceanskim poletom 1. 1927., se pripravlja sedaj, da poleti v stratosferi iz Nove Fundlandije v London. Spremljala ga bo njegova mlada žena, ki je bila prej stevvardka na nekem potniškem letalu. Letalo z 1200 konjskimi silami bo letelo vso pot najmanj v višini 10.000 m. Po Charmberlainovih računih bo rabilo za vso pot 16 do 21 ur.
Ta friamska mačka s živimi očmi, pokončnimi ušesi In pozornim gobčkom je prejela prvo odlikovanje na mednarodni razstavi mačk v Londonu
šofer brez rok
Avtomobil krmari s prsti na nogah — Iiboreu plava*
in potapljač
Pred policijskim sodiščem v angleškem mestu Lichfieldu se je moral zagovarjati neki Alfred Myers. ki so ga obtožili, da je napačno izpolnil vprašalno polo k ulogi, da bi mu podelili šofersko izkaznico. Myers je namreč zamolčal, da mu manjkata obe roki.
Vprašanje na poli se je glasilo: Ali ste izgubili roko ali nogo ali pa trpite za zmanjšano mišično močjo v udih? — Na to vprašanje je odgovoril z >Ne«. Pozneje je oblast zvedela, da je Myers sploh brez rok in da krmari avto s prsti na nogah. V ta namen si je dal v voz vdelati posebno krmilno napravo.
Avto, Id ga lahko vzdigneta dva moža
Policija ga Je obsodila zavoljo napačn« navedbe v uradni listini na 10 šilingov. Njegov zagovornik pa je protestiral in Je povedal presenečenemu sodnemu dvoru, da je njegov klijent prišel brez zgornjih okončin na svet, da je torej pravilno odgovoril na vprašanje v poli. Saj ni mogel izgubiti udov, ki jih nikoli ni imel. Tudi o zmanjšani mišični moči ne more biti govora. Myers je krmaril svoj voz za časa največjega prometa skozi Birmingham in se nI zgodila nikoli nobena nesreča.
Čeprav mu manjkajo roke, izboren plavač in potapljač, ki si je v tej športni panogi priboril že razna odlikovanja. Končno je talentiran slikar in je s svojimi slikami, ki jih dela isto tako z nogami, na razstavah dosegel velikanske uspehe. Vsi ti argumenti so bili tako zgovorni, da jfs policijsko sodišče sklenilo, naj Mversu 9o-ferska Izkaznica ostane, kazni 10 šilingov zavoljo napačne navedbe pa mu ni odpustilo.
Otrok ss oči
A I
14 Jezikov
PariSkJ fHolog Arsene Lenormand ■'tM tt svojim smčkom. ki šteje dane« 5 let. z.animi*' eksperiment. Sinčka hoče zavestno vzgojiti ra »jezikovno čudo«, zato govori z njim v štirinajstih jezikih, vsak dan v dv«h raz^ ličnih. S to metodo je začel, ko je imej otrok komaj tri leta. Danes je tako daleč, da se more x malim dejanski razumeti v Štirinajstih jezikih, čeprav otrok seveda nobenega no govori dovršeno.
V Ameriki so napravili avtomobilsko vozilo, ki Je take lahko, da ga dvigneta dva moška — tudi če sedi v njem ženska. Ta avtomobil vod z maksimalno brzino 70 km na aro in porabi za 120 km vožnje samo iS 1 bencina
Blago za lesen in zimo
za obleke za gospode
novo, moderno v veliki izberi ln po najnižjih cenah pri tvrdki
DRAGO S C H W A 3,
LJUBLJANA
Največje in najmanjše
Praznik žetve so obhajali v Nemčiji letos tudi z vojaškimi produkcijami. Med drugim so priredili fingiran napad na vas v vojnem zaledju. Tam so sc letalci spuščali ia m Misijo s padali, g« sistemu, ki «a Je jgrva uveljavila Kusija
Najvišja gora na svetu
je Mount Everest s svojimi 8840 m, najglobljo morsko globino dobiš pri Filipinih, kjer je morsko dno več nego 10.000 m pod površino. Morda bodo nekoč odkrili še globlja mesta, kakor ni popolnoma izključeno, da bi ne odkrili kakšne še višje gore. Od časa do časa se podobna poročila pojavljajo. Najdaljši reki sta Mississippi in Missouri skupaj, Nil in Amaconka sta skoraj enako dolgi kakor ti dve reki skupaj.
Med zgradbami, ki so jih postavili ljudje, je najvišji Empire State Building v New Yorku, dočim je najmanjša popolna hiša menda igrača, ki pripada kraljici Mary.
Mehanik po imenu Beale je zgradil električni stroj, ki meri v dolžino samo nekaj nad 2 cm. Motor tehta le četrt unče, toda armatura napravi 12.000 obratov na minuto in stroj funkcionira.
NajveCJe električne svetilke
«
uporabljajo za signalizacijo letalom in v podobne namene. Najmanjše so tako majhne, da jih je mogoče v gumasti cevi uvesti pacientom skozi požiralnik v želodec, tako da so zdravniki sposobni gledati v notranjščino želodca in jo fotografirati. Najsvetlejša svetloba izvira iz majhne svetlobne točke ogromnega Sperryjevega žaiometa. Ta točka je skoraj tako svetla kakor enako velika točka na soncu. Je pa mnogo zvezd, ki se jim površina sveti še bolj.
Najobčutljivejši znanstveni instrument je majhna brezzračna cevka, ki meri električni tok samo šestih elektronov na sekundo. Ti elektroni so tako majhni, da bi dajali v toku navadne 50-vatne žarnice, povečani na obseg kaplje, v sekundi tol:ko vode, kolikor jo steče v sto letih preko Niagare.
Največja živeča žival
je kit, ki prekaša po teži in obsegu menda vse živali, kar jih je kdaj živelo. Morda so bili kakšni dinozavri večji, toda mnogo njih dolžine je šlo na račun razmeroma tenkega repa teh plazilcev, še danes so črvi. o katerih menijo, da so včas h dnljš" od 27 m. Najmanjše živali dobimo med bolezenskimi klicami. Nekater so tako majhne, da jih ni oprzlti mti z najboljšim drobnogledom in sklepamo le po raznih učnk h na njih obstoj.
Za največjega človeka ie vel jal h ski velikan O' Brien, ki ie meril 7 pedi in 7 oal-cev. Američan Robert Wad!ow pa je že s 15. letom dosegel to višino. Morda so bili in so še v-šii ljudje, toda znanstveno to šc ni ugotovljeno.
Najmanjše odraslo človeško b:tie ni merilo niti pol metra, kolikor je sklepati iz okostja, ki se je ohranilo.
Najmanjši sesalec je pritlikava poljska miš, ki meri od nosa do repa kakšnih 5 cm. Med ribami pa meri pri.'.likava pandaka 6 Filipinov komaj 6 min.
Med rastlinami so takšne, ki jih ni opaziti niti z mikroskopom, .Vjti vietorie regie pa so široki poldrug meter.
Najtežji človek
je neki Kalifomijec, ki tehta S93.5 kg, pred njim je tehtal neki Dauiel Lambert, ki je uiiirl 1. ltf/9., HoO.n kg. Najdebeleiša ženska hoče hiti *Little Alpmec, ki nasiopa v zabaviščih in pravi, da tehta 360 kg- Znan-steno ugotovljeni rekord pa je imela kuharic ca iia. Katarina Smilhova iz Xe\v Yorka. ki je uuirla pred šestinu leti s težo 28J k^.
Toda, kaj so te mere proti ineram zvezdnega sistema, v katerega notranjosti je naS sončni sistem! Njegovo Širino cenijo na 100.000 svetlobnih iet. Da^li so še kakšni večji svetovni sistemi, ne vemo. prostora bi bilo v vesoljnosti vsekako dovolj. Oddaljenost najbolj oddaljenih nieglenic, ki so jih doklej odkrili, znaša namreč skoraj 300 milijonov svetlobnih let.
Znane«t je z najboljšimi mikroskopi gle-, dala stvari, ki bi jih morali postaviti 7.>.<M» v vrsto, drugo poleg druge, da bi izpolnile širino i oni. Toda nevidni atomi in elektroni so še dosti, dosti manjši. »Velikost* teh stvari je v primer z velikostjo človeka U>-likišna, kakor velikost č.oveka do veiikosti velikih megienic...
Najsilnejši zvok
kar iih je kdaj slišaio človeško uho, ;e hi-la eksp.o/ija ognjenika Krakatava I. lN^sil. Slišali so i o 30.ii mil« dai-v. Xajgia>nej>o muziko pa je proizvajala menda godba kaKs šnih HK*j članov, ki se t«* zbrala	v
Ivondonu. Trnja nje trusč ni t>i| niti -lobili jonlinka tistega trušča, ki ga ie napravil Krakatav. Na,nežnejše zvoke, kar so jih doslej |>nsiušali. pa so zvoki žuželk v nolra,-njosti sadov in živili rastlin. Poslušali so jih seveda s posebnimi aparaturami.
Najnižji zvok je najnižja nota kakšnih večjih orgel, ki niha le 10.krat 'ia sekundo. Stroji proizvajajo včasih še nižje tone. pa jih običajno opazimo le kot vibracije. Naj; višia nota najpopolnejšega klavirskega tipa irlia 3120-krat na sekundo, 'o ie za dva zvoka ali za o00 tresljajev višje nego na i višji zvok na pikoiu.
Cviljenje vrat ali čvrčanje žuželke
lahko doseže do 13.000 tresljajev na sekundo. Drug navaden šum, ki vsebuje imio-*go zelo visokih tonov je rožljanje ključev, zalo rožljajo inženirji pred mikrofoni pogostoma s Ugofi, d« iflrmlnm
Znanstveni aparati lahko proizvajajo zvoke do 2fX).000 tresljajev na st-iundo, to<ia človeško uho jih ne dojema več. morda uho kakšne žuželke ali drugega bitja.
Ekstremnih učinkov na druge čute razen vida in sluha doslej še niso t*ko natančno raziskavaii, vemo pa n. pr., da je neka snov 2(X*J=krat slajša od sladkorja- Okus pa jo najbolj občutljiv za grenke alkaloide kakor strihnin. Celo množine, ki so premajhne, da bi iili mogla ugotoviti kemična analiza, ugotovi naš okus
Za najmočnejši vonj
velja vonj muškata, kar r<a znanstvene
raziskave ne potrjujejo vedno. Morda imajo različne vrste muškata različne snovi, ki dišijo različno močno. Kemično čista snov ■/. najmočnejšim duhom pa je jonon, ki di«i malo t»o vijolicah in nekako tokrat nx»čne_--je od c^trone.
A N E S
T A
»Sem optimist zavoljo higiene,« je dejal
slavni polarni raziskovalec Cliarcot in je podrobneje razložil ta i/rek: »Od kar je naše življenje postalo vsakdanji boj. potrebujemo optimizem prav tako kakor kopalnico.«
VSAK BAN ENA
A Kš'

»Kaj vidim! Morilcu so postavili spomenik. ..«
»Tako je. On je bil najslavnejši mož, kar se jih je rodilo v tem mestu«.
(>Brennesel<)
Nadaljevanje prvenstvenih telesu v liga in vsefc po&sa-
veznih razredih
Kakor smo že včeraj javili službeao in neslužbeno. je današnja nedelja dobro zaseden prvenstveni termin. Na igrišča bodo šli vsi ligaški klubi, pa tudi skoraj do zadnjega V6i klubi nižjih ra'/.redov. Naj le kratko ponovimo glavne dogodke na področju LNP!
V Ljubljani sta na sporedu dve prvorazredni tekmi, in sicer med Reko in Hermesom na igr 55u Re' e ob 15. ter med Slovanom in trboveljskim Amaterjem na igrišču Slovana, prav tako oh 15 Pred obema tekm.--.ma bodo tudi pred tek me.
Drugorazredni klubi bodo v Linbliani nastopili na štirih i^ri^cih, i" sicer Svoboda in Jadran oh 1013 na igrišču Primorja,
Mladika in Mars cb 10.15 na igrišču Mladike na Kodeljevem, Slavija in Grafika ob 10. na igrišču Heriresa v Šiški ter Moste in Korotan ob 15. na igrišču v Mostah.
Zelo važna in zanimiva bodo dalje še srečanja:
med Železničarji in SK Celjem v Mariboru,
med Atletik in Mariborom v Celju ter
med ČSK in Rapidom v Mariboru.
Pester prvenstveni spored imajo tudi na deželi, kjer bo med drugimi oh 15. na novem igrišču SK Kamnika prvenstvena tekma med jeziš!.o Šparto in SK Kamnikom, v Kranju pa med domačim Korotanom in celjskim Olimpom.
V nekaj vrstah
Moštvo Ljubljane nastopi danes na vročih zagrebških tleh v svoji tretji prvenstveni tekmi. Enajstonca se bo postavila »purgerjem« nasproti takole- Logar, Jug, Bcrtoneeli, Kukanja, Pupo, Boncelj. Janežič, Zavrl, Jež. Makovec, Žemljic. Ta tekma naših je za nadaljnjo reputacijo velikega pomena saj so njihovi največji nasprotniki lojalno priznali, da jih bo treba potem smatrati za resne kandidate pri vrhu tabele. Toda, če hočejo v Zagrebu spraviti obe tečki, je predvsem potreba, da jih noben način igranja nasprotnega moštva ne vrže iz tira, sami pa naj obdržijo sistem, ki »e najbolj koristen, pri čemer naj si krili zapomnita za vselej, da je njuna glavna oblika — nesebičnost..
V Zagrebu je danes izredna skupščina JI,AS, ki jo je — kakor znano — sklicalo ministrstvo za telesno vzgojo kot nadzorna oblast tega saveza. To skupščino so v glavnem sprožili sedanji in bivši funkcionarji JLAS, ki so si glede vodstva v tej naši vrhovni športni organizaciji za iahko atletiko že dolga leta v laseh. Seveda gre to /velo in sann na škodo športa na zelenem polju, kar je precej nazorno pokaza'a tudi nedavna balkanijad3 v Atenah. Upajmo, da se hodo na tej izredni skupščini slednjič le sporazumel' vsi, ki jim jc razvoj tega na ega lepo napredujočega športa na srcu, in se združili za skupno delo ne glede na to ali so iz Zagreba, Beograda, ali Ljubljane. O poteku te skupščine bomo še podrobneje porcčali.
Beograjski in zagrebški nogometni pod-savez sta se po dolgem dogovorila za dve medmestni tekmi med Beogradom in Zagrebom, in sicer bo prva v Beogradu dne 1. novembra, revanžna pa v Zagrebu dne 1. decembra
skuoština eno uro kasneje ne glede na število prisrtnih v istem lokalu. — predlogi s stran; klubov morajo biti dostavljeni na naslov LPP (Preželi Boris, Ljubljana, Gregorčičeva 10) najkasneje do 16-t. m.
flazpis
občnega zbora LPP
Upravni odbor LPP aiiiicuj^ za nedeljo 18 t. m svoj rfdni letni občni zbor, ki bo ot 9-30 v restavracij, hotela Štrukelj z naslednj m dnevnim redom;
Volit v verifikacijskega odbora. — Volitev dveh zapisnikarjev in dveh overova-teljev zapisni a. — Poročilo tajnika, blagajnika in nadzornega odbora ter podelitev absolutorija upra.nemu in nadzornemu odboru. _ Volitev novega upravnega odbora. — Volitev novega nadzornega odbora. — Predlogi upravnega odbora in rednih članov LPP. — Določitev mesta, dneva in programa prvenstva LPP za L 1937. — Slučajnosti.
V	smislu pravil imajo na občnem ZDoru pravico voliti vsi redni člani JPS na področju LPP, ki so zadostili vsem svojim obvezam do JPS in LPP. — Vsak klub ».stopata dva delegata. od katerih ima eden, r pooblastilu naznačen, glasovalno pravico. Pooblastilo mora biti oa predsednika in tajnika kkiba podpisano in opremljeno » klubovim žigom.
V	primeru, da ob navedeni tiri ne bo prisotnih nad polovico rednih članov, bo
Službene oMave LNP
Verifikacije igralcev: Popravlja se verifikacija Drašlerja Valentina, Mladika. 'ako da ima pravico nastopa z dnem objave.
S pravico nastopa 17. t. m.: za Slavijo-P: Berlek Anton, Breznik Štefan, Draschba-cher Ivan, Fischer Friderik Kolar Josip, Kn ezer Ivan, Kotzbek Rudolf, Novak Franc, Reibenschuh Ivan. Rožmarin Karel. Ster-nad Zmagoslav. Tkalec Ivan, Tomažič Fra-njo. Zelenko Franc, Žoher Fran jo (zanj predložiti takoj tri slike) Vesnaver Svetozar. Za Svobodo-Lj: Šenk Ivan. Rogelj Marjan; za Grafiko: Boltauzer Bogomil; za Hermes: Kos Hinko; za Gorenjca: Gantar Marjan, Smolej Pavel; za Korotan-Lj: Obed Josip, Porenta Anton; za Gradjanski: Djo-kič Rlagoje; za Muro: Pevec Vladimir; za Ljubljano- Pnveršek Anton; za Reko: Ga-brijelčič Dušan.
S pravico nastopa 27. t. m.: za Slavijo-P: Čebul j Mirko; s pravico nastopa 7. januarja in 7 aprila 1937: za Mladiko: Jerančič Fra.ijo. Por Anton; za Grafiko: Rihter Oskar; za Reko: Aljančič Ernest; za Maribor: Zmazek Karel; za Korotan-Lj: Bačak Ladislav; za KSK Lukač Milan. — Čita se za Slavijo-P Baier Jindra, verifikacija bo sledila po odgovoru CK. — Traunšek Albin preklicuje za Hrastnik, ostane pri Amaterju. — Zavrneta sc verifikaciji Bručan Marjan, Gorenjec, ker ni slik. Macuh Karel, Olimp, ker ni plačana taksa. — Doporav-nave članarine prejšnjemu klubu se suspendirajo: Malic Mirko, Gogala Josip Smerdu Egon. Svetic Vilibald Rihar Ivan. vsi Mars.
Dvjgne se suspenz na podlagi § 26 spi. pr Bačaku Ladu. ker je Svoboda-Lj. umaknila prijavo - Vežejo se po § 8 III spi. pr : za Slavijo-P Vesnaver Svetozar do 9. t. m.; za Grafiko Rihtei Oskar do 10. t. m. Boltavzer Bogomil do 7. oktobra 1937.; 7.a Korotan-Lj: Jankovič Miha do 6. t. m., Bačak Ladislav do 10 t m.; za Hermes: Kos Ilinko do 10 oktobra 1939; za Ljubljano Priveršek Anton do 30 avgusta 1938
V roku treh dni po obiav' imajo dostaviti savezne izkaznice z odjavami: Maribor za Berieka Antona. Draschbacheria Franca Fišerja Friderika, Novaka Franca. Rei-bensehuha Ivana, Čebulja Mirka; Železničar za Kolarja Josipa. Knezerja Ivana. Ster-nada Zmagoslava; Ptuj za Kot*beka Rudolfa; Slovan za Jerančiča Franja. Pora Antona; Hermes za Rihterja Oskarja; Mura za Zmajska Karla; Svoboda-Lj. za Bačaka Ladislava; Amater za Lukača Milana.
Na podlagi sodnikovega poročila se pre-dasta k.o. M.ller Drago, Disk, in Brinovec Franc, Domžale. — U.o. se predajo službujoči z dne 4. t. m. Jurkas, Savinšek, Čopar, Kern, ker niso dostavili poročil in obračunov o tekmah za Kraljev fond. Dalje se predajo u.o. Maribor, Javornik, Trbovlje, Jadran, Disk, ker niso dostavili zahtevanih saveznih izkaznic z odjavami
Službeno iz poverjeništva SOLNP Trbovlje: Za prventstveno tekme Zagorja— Trbovlje na igrišču Zagorja se delegirata stranska sodnika Grac&r in Stepišnik, za prvega je nadomestnik Bukšič. Sodniški kandidatje se obveščajo) da morajo v bodoče oddajati taks0 Din 25 za sojenje druge razrednih tekem v celoti. Za pc.":eJeljek ob 17. se sklicuje v garderobi Oe lava k ega doma v Trbovljah sestane^ vsah sodmših kandidatov v poverjemštvu T: bo vije. Klubi se ponovn0 pozivajo, naj sv;,je prireditve prijavljajo najkasneje do srede vsakega tedna
Službeno iz LNP. V objavai z dne 9. t. m. je izostali odmera !osr.i igralcema Sinkole Rudolf. Svoboda-Lj, in Stupica Milan, Grafika; oba sta kazniva z enote-denso zabrano igranja oa dneva objave. Prihodnja seja k.o. bo - torek 13. t. vn. ob 19.30. — Na sejo se pozivajo: T u r n e r Franc, Baumgartner Miro, oba Slavija, Anžič Daniel, Jadran, Brvar Stane, Reka, Marchiotti Viktor, Slovan, Trobevšei Lado, Grafika, Povhe Alojzij, Mars> Ramovž Dr a,•o, Mladika.
SK Slavija. V«i igralci I nrStva naj bodo točno ob 9. na igrišču Hermesa. Enako velja za redite je!
I? Julilske Krajine
Položaj škofa Fogarja omajan
Zagrebške »Novosti« so v petek objavile vest, da je položaj tržaškega škofa Fogarja resno ogrožen. V krogih katoliških novinarjev, ki so zadnje dni zborovali v Rimu, so se razširile govorice, da bo tudi on kakor pred leti goriški nadškof pokojni dr. Sedej odstavljen s svojega mesta zaradi svoje posebne politike napram vernikom slovenske in hrvatske narodnosti, ki predvsem ni v skladu z namerami režima. Dejansko je bil škof Fogar prejšnjo sredo v Rimu, kjer ga je papež sprejel v posebno avdijenco, ki ji je prisostvoval Ie še neki kardinal. Poučeni krogi zatrjujejo, da je bila tudi ta avdijen-ca v zvezi s Fogarjevo skorajšnjo odstavitvijo.
Znano je, da je bivši tržaški prefekt Ti-engo ne glede na določila konkordata na svojo lastno odgovornost ali pa po posebnem sporazumu med vlado in Vatikanom v nekaterih tržaških cerkvah pred meseci prepovedal slovensko bogoslužje, čeprav je bil za to odredbo kompetenten le tržaški škof. Tiengo je bil kmalu nato premeščen. Kolikor je bila njegova premestitev dejansko v zvezi z omenjeno prepovedjo, dokazuje, da je prepovedal slovensko besedo ▼ cerkvi zares na svojo pest Nekaj dni po njegovem odhodu je bila ta prepoved deloma spet preklicana
Cerkve, za katere kažejo tržaški Italijani le malo zanimanja, so se tedaj spet napolnile. Toda zadoščenje tržaških cerkvenih krogov ni trajalo dolgo. Vlada si je znala kakor kažejo najnovejše govorice, pri Vatikanu iz poslovati nove koncesije, da bo lahko do kraja izvedla svoje namere v Julijski Krajini, tako da bo ostal tudi poslednji us-peh. ki ga tržaški poiuradni krogi pripisujejo tržaškemu škofijskemu ordinarijatu brez baska. Novemu pokrajinskemu tajniku faši stovske stranke bo spričo tega pač le še bolj olajšano izvajanje njegovih priznanih integralnih fašlstovskih načeL
Drobne noviee
j Brezposelnost je pričela v zadnjem času ; spet naraščati. Iz Abesinije se je vrnilo že precejšnje število bivših bojevnikov, ki kljub svojim zaslugam za domovino v večini primerov ne najdejo dela in zaslužka. V njihovih vrstah je nastalo zaradi tega veliko nezadovoljstvo, ki je toliko večje, ker so jim pred njihovim odhodom v Vzhodno Afriko zagotavljali, da bodo po vojni prav gotovo spet nameščeni pri svo-I jih dotedanjih delodajalcih odnosno da bo-j do, kolikor so bili brezposelni, dobili čim | boljše službe. Zaradi tega je sedaj glavno j tajništvo fašistovske stranke, ki je bilo o ; razpoloženju bivših bojevnikov dobro po-' učeno, izdalo okrožnico, v kateri pravi, da I so industrijska podjetja v smislu sporazuma med konfederacijama industrijefev in industrijskih delavcev dolžna v 4 tednih spet namestiti vse svoje prejšnje delavce, ki so se udeležili vzhodno-afriške vojne.
I Tudi med bivšimi bojevniki iz Istre in Co-{ riške je sedaj mnogo brezposelnih. Ker p*
Eo večini pred vzhodno-afriško vojno niso
ili nameščeni pri industrijskih podjetjih, še zmerom nimajo garancije, da bodo T kratkem našli dela in kruha.
Pred goriškim sodiščem se je moral preteklo sredo zagovarjati 34 letni Andrej Vi-žintin iz Standreža. ki so ga ovadili, da skriva na svojem domu staro avstrijsko pištolo Revolver so karabinjerji pri hišni preiskavi dejansko tudi naMi. Obtoženec se je zagovarjal, da mu je bilo orožje podtaknjeno. kljub temu pa je bil obsojen, čeprav na sorazmerno milo kazen 10 dni zapora in 100 lir globe.
Puljska hranilnica je bila od guvernerja zavoda Banca d'Ita!ia pooblaščena, da si ustanovi svojo podružnico v Izoli.
.Va tolminski gimnaziji so se vršili te dni izpiti za sprejem v posamezne nižje in višje razrede. Med 66 dijaki, ki so izpite položili z dobrim uspehom, je tudi 42 Slovencev.
Stečaji na Goriškem. V mesecih avgustu in septembru je v goriški pokrajini napovedalo stečaj 6 malih trgovcev in obrtnikov, med niimi trgovca Viktor Purgar in Josip Gorki* v Gorici, instalater Ludvik Štrukelj pri Sv. Luciji in brivec Albin Poljak v Cerknem.
Obmejna milica je te dni praznovala svojo prvo desetletnico. I'stanovi jena je bila takoj po znanem atentatu na Mussolinija, ki je bil nanj brez uspeha izvršen v Bo-logni leta 1926.
Na motorni ladji »Saturniji<r, ki se je pravkar vrnila iz Amerike, se je smrtno ponesrečil 25-letni mornar Niko Peranovič. Padel ie r jambora 20 m globoko na palubo ladje. Prebil si je lobanjo in dobil hkratu smrtne notranje poškodbe.
V Trstu je te dni z uspehom položilo izpit za učiteljice na osnovnih šolah 3. ka-tegoriie 182 kandidatinj. Med njimi je okrog 30 učiteljic slovenskega porekla. Nadaljevalno strokovno šolo pa je dovršilo 100 dijakov ,med njimi 21 Jugoslovenov.
Tudi v Gorici se vršijo te dni učiteljski izpiti, h katerim je pripuščenih 527 učiteljic, ki imajo biti nameščeni v 3 in 5. kategoriji Med njimi je sodeč po imenih in priimkih tudi okrog 115 učiteljic slovenskega po-kolja.
Naše "ladallšče
DRAMA
Nedelja ll.: Florentinski slamnik. Izven. Ponedeljek 12.; Zaprto. Torek 13.: Zaprto.
Sreda 14.: Florentinski slamnik. Red Sreda.
Labichova komedija »Florentinski slamnike v režiji ing. arh Stupice je jako za« bavna, prepletena s komičnimi situacijami in karakterističnimi komedijskimi figura« mi. Sodelujejo: Nabloeka, M. Danilova, Gabri jelčičeva, J. Boltarjeva, Cesar, Kralj, Danes, Jerman, Sancin, Drenovec, Potokar, Pianeeki, Plut.
OPERA
Nedelja 11.: ob 15. Lucia di Lammermoor-Izven. Znižane cene od 30 Din navzdoL Ob 20. Vesela vdova. Izven. Ponedeljek 12.; Zaprto. Torek 13.: Dvojno knjigovodstvo. Red B. (Gostovanje v Mariboru; Madame BuL terfly).
Sreda 14.: Zaprto. (Gostovanje v Celju; Ha« dame Butterfly)
DonizzettHeva »peri »Lneia di Lammermoor«. v naslovni partiji nastopi gdčna Z u pevčeva, sodelujejo: Gostič. Franci* Ko-lacio PetTOvČič in španova. Dirigent; Raha. Ob 20. se bo vršila predstava operete »Ve« sela vdova« z go Gjungjenac v glavni partiji, ki bo imela nove toalete ter bo pela Le» harjev vložek; Ve6 svet vrti ee okoli ljubezni. Va.encieno poje gdčna Smrkolova. glavno moško partijo g. Gorski. Sodelujejo še: Banovec, Kristančič, Frelih, Hvastja, Cankarjeva, Japljeva, 6pasova, Peček. Zu« pan, Jelnikar, Sekula Dirigent in režiser; N. Štritof.
Kot prihodnja operna premiera se pripravlja Verdijev >Ples v maskah« v režiji prof. Šesta, pod muzikalnim vodstvom Antona Neffata.
Mariborsko gledališke: Nedelja, 11. oktobra ob 20. uri; »Pohujšanje
▼ dolini šentflorjanski«. Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torek, 13. oktobra ob 20. uri; »Madame Butterfly«. Gostovanje ljubljanske opere.
V nedeljo zvečer je prva ponovitev Can« karjeve prav dobro uspele farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
Slovenska duhovnost v likovni umetnosti
Sodobna kritika o mojstru Urhu Ponikvarju
Da raablstrtmo hi ugotovimo pojmova-Oja slovenske scKkVbne likovne umetnosti, sw& v SirSih plasteh naroda, prlobčujemo w podobi in besedi najnovej® umotvor akademskega slikarja Urha PonJKvarja jfllhažitje s kaktejo in krompirjem« do-v Pariza L 1936.
Akademski slikar (Jrh Ponikvat Da ni slovenska duhovnost v naši likovni umetnosti morda le trenotna velika moda, temveč svež in eruptiven pojav prabitne oblikovalne sile slovenskega človeka, nam nazorne svedoči avtor umetnine ^.Tihožitje s kakt^io in krom.p rjemc. Slovenski s.ojski lik in kvaliteta tehničnega znanja, s katerim razpolaga Po-nikvar v najedličnejši meri, nas sili, da motrimo to klasično delo iz najvišjega estetskega obzorja.
Drzna, prostorna ritmika kompozicije, smela sodobnost perspektivičnih problemov, samolastno in lapidarno oblikovanje in senčenje predmetov, ki žive in dihajo slovensko duhovnost so predvsem odlike našega mladega mojstra. Iz sleherne poteze Ponikvarjega čopiča nam sije duša našega človeka — kmečka, ljudska duša. Estetska stran umotvora je podčrtana zlasti z razbrzdano risbo, imaginarnim oblikovanjem ter z disharmonijo barvne ubranosti Ponikvarjev oblikovalni genij Išče prvin, iz katerih nam bo sezidal zlato svetišče >slovenske ljudsko duhovne umetnosti«. Odprl nam bo čuda pradavnega sloga kmečke atektonlke ter naše grude duhteče tvornosti.
Slikarju Ponikvarju gre pred vsem za utelešenje ljudskega duha, katerega ume, bi rekli — nekako iztisniti — iz prabitno-sti naše psihične tn estetske materije. Je to fonmaln0 umetnostni pojav Izrednega talenta, edet v sodobno, ljudskoč .tno obliko. Navpično- diagonalno- vodoravne tvorbe mize in okna, disharmonija kompozicije, katera teži v sipodnji desni kot, globokoumna plastika sodobnega pri-mitivizma, sleherni odtenki barvnih nians zelenobele sive kakteje in slovensko sivo ruiavega krompirja, vse to so suverene priče o ženialnosti našega umetnika.
Pcmikvarjev čutno konkretni subjektl-vizem se spaja v divja harmonično cloto s sodobnim Individualizmom ter nam daje rezultat pristne slovenske duhovnosti. Mojster Ponikvar si je dobro svest, da pop ilarnost ni kvaliteta, ven^a*- nekako podtalno stremi za ožjim stikom z ljudstvom, ki ga navidezno odklanja, v resni-
šega umetnika. K0 so se vse umetnine vrnile neprodane v domovino, jih je slikar Ponikvar ponudil v nakup Deželni upravi, katera je večino slijt odkupila ea našo ljudsko galerijo, v zadnji dobi je mojster Ponikvar zaposlen z velikim naročilom za Pokojninsko Zbornico. To je veličastna podoba ▼ dolžini 27 m: »Slovenci pod cesarjem Oktavijanotn« (glej tozadevno studijo).
UVerjent smo, da bo g. TTrh Ponikvar tudi ▼ tem častnem svojem delu pokazal vso veliko umetnost, ki bo prepojena s prabitno in sodobno slovensko duhovnostjo.	Dr. Damjan Janežič.
Tihožitje » kaktejo tn krompirjem
d pa ceni in spoštuje, zato je njegovo geslo: Ne več po zastarelih potih »Iz naroda za nared«, ampak po novih sodobnih smernicah: »Za ljudstvo iz ljudstva«.
Akademski slikar g. Urh Ponikvar je ! bil rojen na Laiarjih pri Zaplani 14. februarja 1909. Srednješolske študije je dovršil v Novem mestu. Akademijo likovne umetnosti pa je absohnral v Zagreb i z odliko. V Pragi s« je vežbal v ateljeju prof. Prohaske, v Parizu pa pri znamenitem mojstru Lemoinu.
Razstavljal je po vseh evropskih, se-verno in južno ameriških velemestih in tudi na Japonskem Povsod so sprejemali njegove umotvore z največjim občudovanjem in vsi vodilni -ritiki so bili nedelje-	Li} j nega mnenja o velepomembnosti tega na- 1 cesarjem Oktavijonom.
r
Študija za zgodovinsko sliko: Slovenci pod
Radio
Točne sporede vseli domačih la taozem-skih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val« Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobverno na ogled ea izvod. Uprava: Ljubljana Knafljeva ulica 5.
Nedelja 11. oktobra
Ljnbljana 8; Vesel jutranji pozdrav (plošče). _ 8.30: Telovadba (pro*. Marjan Do bovšek). — 9; Cas, poročila, spored. — 9.15; Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve- — 9.45: Verski govor (g. Vilko Fajdiga). — 10: Koncert jugoslovenske glasbe (Radio orkester). — U; Prenos odkritja spomenika blagopokogneinu kralju Aleksandru z Jese» nic. _ 12.30; Plošče po željah naročnikov,— 13; Cas. spored, obvestila. _ 13.15; Plošč« po' željah naročnikov. _ 13.40: Otroška ura; Striček Matiček govori in poje- _ 17; Kmet. ura: Jesensko obdelovanje zemlje in gnojenje (inž. Simonič Primož). — 17.20: šramel kvartet, vmes harmonika in kitara. — 18.30; Vombergar; Ustoličenje na Gosposvetskem polju — zvočna igra (izvajajo Slani rad. igralske družine). — 19; Cas, vreme, poro* čila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Bosanska muslinianka (Hamza Humo — iz Beograda). 19.50: Slovenska ura; Danes oko. Ii Gospe svete (g- Vladimir Regally). — 22.20: Koroške narodne pesmi v orkeetral« ni obliki in v zboru. Sodelujeta pevski »bor »Cankar« in Radio orkester. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.20; Operetna glasba ( Radio orkester).
Beograd 17; Pesmi in orkester. _ 19.50: Plošče. _ 20- Ceškj večer. _ 23; Ples. — Zagreb 16.30;' Godalni kvartet — 20: Tam* buraški zbor. — 20.45: Lahka glasba. — 22.20: Ples. — Praga 19.05; Jazz^kvartet in orkester. — 21; Operna glasba. — 22.20; Lahka godba in ples. — Varšava. — 19.20; Plošče. _ 21: Pester program. — 21.30: Orkester. _ 22.10; Orkestralen in pevski koncert. _ Dunaj 11.45: Simfoničen koncert.—
12.55; Lahka godba orkestra. — 16: Komorna glasba. — 17.10; Za zabavo. — 1«; Kon. cert orkestra in solistov. — 19.10; Nadaljevanje koncerta. — 20.10: Veseloigra »Dover —Calais«. — 22.30; Klavirski koncert. — 23.30- Plošče. _ 24: Ciganska kapela. — Berlin 20: Koncert orkestra. _ 21: Prenos iz Stuttgarta. — 22.30; la Munchema. — 24; Lahka in plesna muzika. — Milnehen 19- Bavarski večer. — 20 lo: Koncert orke« stra in solistov. — 22.20; Glasba minulih časov. _ 23: Plesni orkester. __ Stuttgart 1»; Kakor Berlin. _ 20.10: Zabavon večer. — 22.35: Plošče. — 23; Plesna muzika. — 24; Nočni koncert.
Ponedeljek, 12. oktobra
LJubljana 12: Operetni venftki na ploščah — 12.45:Vreme, poročila — IS: Cas, spored, obvestila — 13.15; Slavni slovenski skladatelji (plodče). 14; Vreme, borza. 18: Zdravniška ura: Svetloba — toplota. (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Messager-jeva salta Dva goloba (plodče). — 18.40: Kulturna kronika; Letošnje pridobitve ▼ našem starinoslovju (dr. Rajko Ložar).— 19: Csus, vremei poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Zgodovinar nafte nacionalne revolucije prota Mateja Ne-nadovič In njegov sin LJubomir (DuSan Nikolajevid — iz Beograda). — 19.50: Zanimivosti: 6 teb vanje — rej pod Upo. 20: Večer komorne glasbe. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert plesne glasbe. Sodelujeta Radio-jaas in g. Drago Žagar.
Beograd 17.20: Orkestralen koncert. — 19.50; Lahka glasba. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča — Zagreb 17-15: Godba na pihala — 20: Koncert ZagrebS.-rega komornega trla. — 21: Mo£ki pevski kvartet — 21.30: Lahka in plesna muzika. _ Praga 19.25: Plesni orkester. — 21: Orkestralen koncert — 22.15; Pevski in klavirski koncert na ploščah — 23; Bachova glasba. — Varšava 19.30: Pevska ura. — 20: Koncert vojaške godbe. 21: Zvočna igra. — 21.30: Lahka glasba na ploščah. — 22; Orkestralen koncert — 23; Plošče — Dunaj 11.25: Kmečka godba na ploščah. — 12.20; Koncert orkestra — 16.05: Iz starih in novih zvočnih filmov. 17.35: Koncertna ura — 20: Pokrajinski večer _ 21: VII. mednarodni Bruckner-Jev festival: Prenos Brucfrnerjeve VL simfonije. — 22.20: Slavni pevci na ploščah — 23.30: Lahka in plesna miuztkau Berlin 19.15; Komorni koncert — 20.10: Odlomki iz operet Franca Suppeja — 21: Zvočna igra. — 22.30: Koncert Bachove glasbe. — Mttnehen 19: Lahka glasba na ploščah — 20; Pester program — 22.30: Plesna muzika — Stuttgart 18: Mešan glasbeni program — 20.10; Glasbene ra-ritete na ploščah — 21: Pesmi o ljubezni, zvestobi Jn zakomt — 22.30: Orkestralen koncert — 24: Nočni koncert na ploščah.

(
DAMSKE PLAŠČE za jesen in zimo
modne in Športne, 8 kožuhovino ali brez v cenah od Din 240.—
do 580.— v veliki izbiri nudi
F. I. GORIČAR
Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 29. Plašče izdelujemo tudi po meri
Na dan 17. oktobra 1.1.
se bo vršila v pisarni komisarja Dravske vojne bolnice
LICITACIJA KOSTI IN POMIJ
nabranih v vojni bolnici.
s. ssi
14
NeMa, TT. X. 1935.
A. Poltzer:
16
Pot brez cilja
Roman
10. poglavje
Med vožnjo na jahti sem imel dovolj prilike, da sem premišljeval o svoji prihodnosti. Takoj po prihodu v Bejrut sem se hotel odpeljati v Nizzo in vrniti Boltonu vseh pet tisoč mark. ki mi jih je bil dal in ki mu jdh nisem bil odslužil. Kaj bo potlej, mi ni" kakor ni bilo iasno.
Zakaj slej ko prej ie bil moj trdni namen, da ne bom iskal pomoči pri Marijani.
Če sem s tesnobo mislil na uro, ko dokončno zapustim razkošno jahto, me ni bilo morda strah negotove prihodnosti. Mlad sem bil in razen svoje nadložne roke popolnoma zdrav, tako da se mi ni bilo bati nobenega dela.
Toda misel, da naj se za zmerom ločim od Milice, me je navdajala z žalostjo. Vprašan a. ali sem zaljubljen vanjo, sem se šiloma otresal. Go-tovo ie bilo k toliko, da me je bila Milica že pri prvem sre-čaaiu neizbrisno prevzela.
Tesno skupno > jenje na razmeroma masjhnem prostoru, še bolj pa skupna skrivnost — to dvoje mi jo je delalo zdaj še dosti bližjo. Najboli pa me je ■vznemirja! občutek, da tudi Milica ni ravnodušna do mene. Krčevito sem si vtepal v glavo, da nežno
podrhtevanje njenega glasu, čudni pogledi, ki sem jih časih prestrezal in od katerih sem vsakikrat blaženo vz-trepetal, in katerikrat spet neosnovana osornost in malone sovražno vedenje — da vse to ne more biti drugega kakor muhe razvajene mlade milijonarke, ki se kratkočasi, kakor ve in zna.
In tako sem z dokaj protislovnimi čuvstvi pričakoval konca vožnje.
Lawrence se je malo menil zame. Od tistega trenutka, ko je bi! zvedel, da nisem partner za bridge, ga nisem več zanimal. Prepričan sem bil. da se ukvarja milijonar samo z igro. z jedio in s pi:ačo.
Še preden ie minilo štiri in dvajset ur. sem s<xr znal svojo zmoto.
Malta je bila za nami. in pravkar smo opazovali velik potniški parnik, ki je plul iz Egipta proti Siciliji. ko je Lawrence nenadoma prišel na palubo. Midva z Milico sva ostala pri ograji in zrla na rahlo razgibano, temnovišnjevo morie. za katerim je izr giniala ladja. Ne vem, kako se je zgodilo, a zdajci sem držal Milico za roko.
Vrnila mi ie stisk za stisk. Ko naju ie splašil La\v-renceov osorni glas, sva stala drug t'k drugega, in Milična glava mi je lahno slonela na ramenu.
Milijonar naju je čudno pogledal. Rekel ni ničesar.
Pri večerji je bil nenavadno razigran. Časih, kadar me je skrivaj in — tako se mi je zdelo — nekam podsmehl.iivo ošinil z očmi, se nisem mogel ubraniti mučnega čuvstva.
Lawrence je sicer, kakor hitro ie streža; prinesel kavo in likerje- nestrpno čakal prihoda svojih igralskih partnerjev.
Nocoj je bilo drugače.
Namesto likerjev so podali šampanjca. Midva z Milico sva tako in tako pri vsakem obedu popila kozarec ali dva penečega se vina. Lavrence je imel težko rensko ali burgundsko kapljico rajši. Ko sva ga zda.i presenečeno pogledala, se je zasmejal, rekoč: »Nocoi slavimo moj rojstni dan!« Nato se je obrnil k meni in dodal: »Kaj mislite, koliko let mi je?«
Ne da bi počaka! mojega odgovora, je rekel: »Nu, saj je vse eno... Kar mladega se še čutim. Zelo mladega! Mlajšega od vas, gospod \Veindal!«
»Ali. Jerry. saj si rojen decembra, ne maja meseca!« je začudeno rekla Milica.
Lawrence se ie nekam po sili zasmejal: *Res je. decembra meseca! Danes torej ni moi rojstni dan. ampak moj god!«
Streža.i z negibnim oblič em starošpan-kega gran-da je odmašil steklenico in slovesno izvršil obred nalitja kozarcev.
Prepričan sem bil. da je imel Lawrence. ko >e tako na hitro roko vprizorl proslavo svojega rojstnega dne. poseben namen. Morda že pod vplivom pijače me je za trenutek obšla prismojena misel, da hoče Lavvrence. ki me je bil popoldne zalotil v nežnem pomenku z nečakinjo, proglasiti M:'ičino in mo o zaroko. To nespametno misel sem takoj zavrgel. Čuv-stvo me je opomnjalo. da je Lavvrence sovražno razpoložen proti meni.
Varoval sem se torej in pil zelo zmerno, čeprav me je Američan silil.
Ko je milijonar poprosil Milico, naj zapooe, se je
uprla, dasi drugače ni skoparila s svojim glasom. Ko ni odnehal, je nazadnje vidno nerada sedla h klavirju. Kakor vsakikrat, me je Miličino petje tudi to pot popolnoma očaralo. Negibno sem ji gledal v lepi obraz, ki je pod vplivom glasbe ves zasijal.
Tedajci me je prevzel občutek, da me Lawrence opazuje.
Ko sva se srečala z očmi. je pogledal v stran. Prepričan sem bil, da mu je izraz, s katerim sem strmel v Milico, izda! moio skr vnost. To vohun enie za mojimi najbolj skritimi čuvstvi se mi je uprlo. Nenadno sovraštvo me :e navdalo do tega velikega debeluha, za katerega sem imel dorlej samo brezbrižnost.
Ko je Milica končala, sem jo prosil, naj zapoje še kako nemško pesem. Vedel sem. da Lawrence, ki ni znal niti besedice nemški, nemških pesmi ne mara. Tudi zdai me je zelo neprijazno pogledal. Ko je Milica pela neko Loevveievo ba'ado. je Lavvrence mrdal z obrazom, kakor da mu je na vse pretege pusto.
Takoj po petju se je Milica poslovila, češ da ti glava boli. Lavvrence je ni skušal zadržati.
Tudi jaz hi bil najrajši odšel, da se nd oglašak v meni nekakšna kl.ubovalnost. Lavvrence naj nikar
ne misli, da se ga bojim! Ka«i mi pa more očitati?
Nemara to. da sem se siromak predrzni! vzdign ti oči do milijonarske hčere?
Lavvrence je vzel eno svojih velikanskih havank.
TUDI VAŠ NOVI PLAŠČ - OD PAUUNA
KER SMO DOBREMU GLASU NAŠE TVRDKE DOLŽNI, DA SI S POŠTENO POSTREŽEO PRIDOBIMO TUDI VAŠE ZAUPANJE.
KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5.
OBRTNA h&HKA KBAUEVlNg JUGOSLAVIJE d.d ZANAISKA BAN KA KRAtJfcVINE JUGOSLAVIJE a. d.
JI
DetaiSka g'evnlca Din 75,ooo ooo-— Uddežaa države Din 30,ooo.ooo'—
PODRUŽNICA V L3U5L3AN1
GAJEVa ULICA 6
Račun pri Poštni hranilnici št. 14003 — Telefon 20-30
sprejema na obrestovanje
vsskl čas raipolcžijive vloge na tekoče račune po 3%> na vložne knjižice po 4n/0 na leto;
vezene vloge na tekoče račune in na vložne knjižice
na3mesečno odpoved po 41/»°/<>in na 6 me.-ečno odpovep po 5 °/0.
Obresti se pripišejo glavnici 30 junija in 31. decembra.
Stare In nove ilo*e vlagateljem na razpolago brez vsakih omejitev.
Za nalaganje denarja zahtevajte poštne položnice.
Velika zavarovalna družba
Sšče mlajšo izkušeno moč za vodstvo elementarne stroke kot pomočnika ravnatelju. Pismene ponudbe s curriculum vitae pod »Napredek 620« na Propaganda a. d. prej Jug. Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt. pret. 409. Diskrecija zajamčena.
L nobenim drugim re Klamniro sredstvom ne morete doseči ena-«ega učinka, Un kot t časopisnim jglasom eigai delokrog je ne omejen. Časopis pridi » vsako hišo ln govor: dnevno desettisočen čitateljev Redno >gla Janje v velikem dnev niku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu In kupca
I
Parketne deščice, trstje za strope, asfaltno strešno lepenko, bitunien-juto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak
i razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki
JOS. PUH, Ljubljana
NAGBAB0
aisgl.
f ursta a
(Din 2$0.000) nudimo onemu, ki nam dokaže, da imamo v naši trgovini tudi le 1 meter tkanine, ki ni zajamčeno 109 odst. angleška!
Naša kvaliteta je nenadkril jiva! Naša izbira najbogatejša!
Naši deseni so poslednja novost londonskega West-Enda! Naše cene predstavljajo pravo vrednost naših tkanin!
F I N T E %
ČUVAJTE SE
INFICIRANJA !
ITajveč infekcijskih klic prihaja v telo ekozi grlo in ustno duplino. Tja najbolj pogosto prodirajo bakterije. Zato so usta prva postaja za nalezenje ter je disinfici-ranje ustne dupline zelo važno. Vlijte v ▼cdo za izpiranje ust nekoliko kapljic DIANA francoskega vinskega žganja. Na ta način dobite izredno antiseptično vodo, pstom prijetnega okusa.
Uporabljajte za desinficiranje ustne dupline D I A N A francosko vinsko žganje!

FRANCOSKO ŽGANJE
100.000 komadov prodanih
ZEPHIR-peči
v 6 državah potrjuje, da ni bolj idealnega kurjenja.
Izdeluje: ZEPHIR d. d. Subotica.
Zahtevajte brezplačen prospekt!
TVORNIŠKA SKLADIŠČA; Ljubljana: Venceslav Breznik, Celje: D. Rakusch, Maribor: Pinter in Lenard, Ptuj: Anton Brenčič, Brežice: Loschnigg & Schmidt.
Obenem prodaja prvovrstnih »ELITE« in »EVA« štedilnikov iz iste tvornice.
Pol stoletja že deluje CM D, idarujmo še za pol stoletjal
SVETOVNA ZNAMKA ANGLEŠKIH TKANIN, ZAGREB, PRE OBRAZE NSKA UL. 6.
EDINA angleška tvrdka, ki ima na zalogi izključno ANGLEŠKE TKANINE !
ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO
ŠTEFAN ŠLIBAR, modni salon,
LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 8.
Otroški vozički najnovejših modelov
Dvokolesa. motorji, fcrlciklji
Šivalni ftrojl pogrezljlvl
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko!
TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
Trgovski loka!
« urejen za trgovino z mešanim blagom, trafiko, delikateso, -i priključen bufet, klet, skladišča, stanovanje v hiši, prvovrsten |j prostor v centru mesta v provinci ugodno oddam v najem.
=	Vprašati pod >193« na oglasni odd. Jutra.
ar
Vsem, ki ste jo poznali, naznanjamo, da se je smrtno ponesrečila pod Peričnikom in nas za vedno zapustila naša od vseh tako ljubljena
ANICA
Pogreb bo v nedeljo, dne 11. oktobra, ob 16. uri Izpred mrtvašnice na pokopališče na Dovjem. JESENICE NA GORENJSKEM, 10. X. 1936. MARTIN CINKOVEC, oče, HELENA, mati, JOŽE, BOGICA, SONJA, HELICA, GETA, brat in sestre ter ostalo sorodstvo.
f
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancom žalostno vest, da je naš dragi mož, oče, brat, stric, svak i.t.d., gospod
LEO LOY
TRGOVEC V KOČEVJU
včeraj, dne 8. oktobra, po daljši mučni bolezni, v starosti 37 let, v javni bolnici v Ljubljani preminul.
Pogreb se je vršil v Kočevju dne 10. t. m.
T,.TUBLJANA—KOČEVJE, 9. oktobra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic
V LJUBLJANI
se je dne 10. oktobra t. L
preselila v nove poslovne lokale
na Kralja Petra trgu št. 3 ter od IZ. t. m. dalje posluje v novih poslovnih prostorih.
Maneversko
lokomotivo
(Verachublokomotive) za normalni industrijski tir, rabljeno, a dobro ohranjeno kupimo. Ponudbe z navedbo fabrikata, leta zgradbe in detajlnim opisom na tvornico »Sartid«, Smederevo.
[GLASBILU
ippiznonaf
cSO odo 3
rnr -I---dmefoiKfog -1. -----
fcbt NAJPOPOLNEJŠA in eenejsa
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ največja domaČa razpošiljalna tvrcka?
r. SCHNEIDE*
'• IZDELOVANJE- GLASBIL 1M GLASBAH PRITEKUN ,
K!.....Haj^ &re.
Kitare.—* -1JO-	-	S harmonike.trube;
Mandoline..-• 9o.-	»	I saksofoni in Id
Harmonike •• 75.-	•	| najceneje.
HE OEM
Farma za živali s kožuščki na Rigiju pri Weggisu v Švici se je s svojo zalogo
srebrnih lisic
preselila v Karpate. Prodajamo plemenske živali in kožuhe. Dajemo tudi nasvete za napravo farm Karpathen SiJberfuchs-farm,
Ujhuta Borsod-m.
KLISEJE
, ENO iN : -VEČBARVNE -
iJnsertrafte v „ Jutru"!
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jth prejeli ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in zeta. gospoda
LUNDER FRANCA,
višjega davčnega upravitelja v pokoju,
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo č. o. o. frančiškanom, č. o. Angeliku za
tolažbo ob njegovi bolezni, g. dr. Jamšku, gg. zdravnikom drž. bolnice in čč. sestram za nad vse požrtvovalno nego. Nadalje se prav iskreno zahvaljujemo za poklo-njere vence in cvetje, kakor tudi vsem ostalim, ki so blagega pokojnika spremili kljub slabemu vremenu v tako lepem in častnem številu.
LJUBLJANA. 11. oktobra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besede. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-»tojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12-—. Dopisi ln tenltve se zaračunajo po Din 2-— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostati oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 3.— davka ta vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov NajmanjSi znesek za enkratno objava oglasa Din li'-*
Ponudbam na eilre ne prilagajte znamk! Le, če zantevate oo Og.asneg^ddelka .Jggu JJJg ^ y znamkah
Vse pristojbine a male oglase Je plačati pri predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem t naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11.842, sicer se taračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanfa, tičoča se maliSi oglasov, |e naslavljati na s Oglasns „ Jutra", Ljubljana.
Kuharico
čisto, zdravo in pošteno, i dolgoletnimi spričevali, staro 35 4 0 35 let. litem. Ponudb* na podružnico Jutra Celje , pod značko »Pridna kuharica Celje«.
24362-1
Vdova ali ločenka
brez otrok, do 25 let stara. dobi službe. Biti mora
avajena d-obre gostiln* in •Snih del. čedne. srednje
Inteligentna
služkinja
samostojna. ki zna kuhan ln opravi Jati w-a hišna dela. dobi «užbo. Predstaviti v trgovini Ivan Jax ln sin LJub-jana. Gcepo6vet«-ka c. 2.
24426 1
Plačilno natakarico
Trgovski pomočnik j Perfelitna kuharica
mešane stroke, sedaj po- ] srednjih let z daljšimi slovodja večjega podjetja j »prlčeva 1 želi menta tu iiven Dravske hanovine a l lzv-n Ljubljan-. Poželi mesta v Ljubljani sli nudbe na og' odd. Ju-
na deželi. Poštenost n prid nost garantirana. Po potre b [Klini1 kavrijo Ponudbe prosj na ogl. odd Juti* pod »Marljiv«.
342S6-2
na
tra pod 282«.
»Zelo <-krbna 244302
Natakarica
stara 2". let. zelo prtuin-
eprejmem za restavracl-Jo tn k s vam o z znanem
----- —	slovenščine ln nemščine |tjve zunanjosti, išče slu
očne postave. Ponudbe s ter ijavcij0 okrog 10.C00. . b0 za takoj. Tonudbe na i-ogoji na ogl. odd. Jutra	s	na podr. podružnico Jutra v Celju
, ...i	po^ Ju Marit>or pod »Stal. | 1>0d značko »Na deželo«;
na elužba«.
24533 1
Mesarski pomočnik
debra moč išče sta no nanr-ščenje — Pcnudbe na ogl odd. Ju-ra pod »Prekajevalec«.
24488-2
s polnim naslovom »Službo dobi 170«.
Beseda 1 Din lavek S Dm ia iifro al- lajanje naslova 6 Din Najmanjši znese-k 17 Din
V gostilni Tnrk
gt-'sližka ul. v soboto in nedeljo domače krvavice. Ist-.tam keglišč« ie nekaj večerov za oddati.
21268-18
Za plesne prireditve
veselice Imate na razpolago debar akadtm.-ki jazz-kvartet (klavir, violina tangoharcnonika, Jazz p. vac) gremo udi na dež 'o. A Kaljc-nko. Uplčeva 2. LJubjana.
243S5 18
Danes vs!
na Fužine
k »Štajercu- na žegnanj- j eko. kro.'e in dobro kap- : ljlco ter domačo zaba- j vo. VaOt Anica.
24514-18
Pekovski pomočnik
■*pecijal'et-mišar. ki hi bil ■možen voditi vse delo v oekamj s parno pečjo, dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24:65-1
Zastopnike
za ibeočno prodajo aašib oosnemalnikov brzoparilni kov Itn. iščemo Ponudbe nasloviti na »Persons« — Ljubljana. pošt Dredfli £7.
31-1
Dva čevljarska
pomoč'ii':a
sprejmem takoj za Šivane in zbvte gojzarc-e. Jakob 1 avin, Križe—Ooren:sko.
čevljarskega
2ri26-"
Mizarskega
pomočnika
vajenega predvsem stavbenega dela prvovrstno moč, rabim za takoj. Ponudbe pod šifro »Pošten vajenec« na ogl. odd. Jutra.
b	24317-1
pomočnika
Vsi na veselo
domačo zabavo
v »ostilno k PA.N.T Danes prii-nano dobre domače krvavice in pečenice: toči se Izbirni dolenjski cviček, { nu -tajerska v:na in novi sladki mo-t. Ob vsakem času razna gorka n mnb jed U f/aues .a vsak večer igrmi. •• kl.iv:rja, petje in še mr >go	or ietni^ za-
bav. t 'ko da se vsak gost na.boi. -e iii n.ijeeneše žaba-a le v gostilni pri Pa-rru. Zato vsi in vs* v Vego'-« ul. jO. Se priporoča in Vas vabi gostilničar Tone Huč.	24487-: S
? možnega za šivana goj-zarska "dela, sprejmem v -talno službo takoj. Ložar Kamnik
24271-1
Čevljarskega
pomočnika
mlajšega v. eksportna zb'-ta drla. sprejme Simon Primožič! Pristava 16 pri Trž:'*u, Gorenisko.
24276-1
Krojaškega
po r.očnika
d-rVega spTOjmem takoj. Naslov v vseli posl. Jutra.
24272-1
Več krojačev
za konfekcijo, sprejmem ta koj v Celju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1	24201-1
Dve pletilji
sprejmem takoj za navadne telovnike. Stanovanje in hrana v hiši. Marko Kro-v:novič, Karlovac, Luščič br. 45.	24.3.9-1
Trgovina z lesom
išče mlajšega, zmožnega ponzijon:sta za nč«im;ška dela. Hrana, stanovanje, perilo za samca v hiši, plača po dogovoru. — l'a-kernik, Vuhred
24069-1
Zobu
pošten in agilen. dobi službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zanesljiv«.
»1406-1
Lesostrugarskl
pomočnik
dobi takoj službo. Ponudbe r.a podružnico Jutra v Celju 'pod značko »Marljiv«.
24106-1
Gostilna Cebau
—.'t na dr,m.-,če koline. Se - x>roča*a Jože in Milka ii i ene.
211450-16
1 Dit lavek S Din xa šifro lajanje naslova P Din	tr.esel;
t.7 Din
2 mizarska
pomočnilia
pohištvo. poštena, sprejmemo v ralno eiižbo Mlzan-vo =Savf>.<? Rožna dolna.
24560-1
Manufakturist
popoln.iaa zvežban. dober prodaji let, 7 znnnjem nem ičine dobi mesto. Reflek tira se samo na prvovrstno moč. Tvan Savnik. K-anj.
240p7-1
CHretIičarl.:o
rezaiko. jtomožno moi, takoj sprejmem. Naslov v vaeti ->osi Jutra.
341s7-1
fzvežbane p*eti!fe
sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto«.	-24179-1
Čevljarskega
po**?očnilta
sprejmem takoj. Tin« Jenko, Slov. Javorntk.
2427S-1
Služkinja
moč, z znanjem ši--anja perila, za vaa hišna
dela, katera je že šivala konfekcij- perilo dobi takoj mesto. Ponudbe z zahtevo plače in dne™ nasto-■rt na ogl. odd. Jntra pod »Služkinja«.
S4S83-1
Natakarica
pridna in poštena dobi mesto, katera položi kavcijo i dober zaslužek, 50 para I od litra. Naslov v vsefc posl. Jutra.
34579-1
Učenko
za špecerijsko trgorino takoj sprejmem. Hrana, stanovanje in šoln:na je v oskrbi stariše . Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Bodočnost«.
34332-44
Starejšo frizerko
z včletao prakso, popolnoma perfektno v e.-roki Iščem. Ponudbe t A. M aklč. Maribor. S o. venska ul. 16/1.
24537 1
NemSko govoriti
in teorijo
.-■e nauče v^l pc moji najboljši metodi. Pc*a-m znl ln v ekuplnah — Info-maclje od 10 — pol 12 ln zvečer. Gregorače-va u'. 7. priti.- desno. K LJutova.	24521 4
Samostojno
kuharico
za rrs'avracljc. e kapitalom 8—10 000.— * ak o j sprejmem. Ponudbe na podr. Jutra. Maribor rod »10"/o«.	24535-1
Prodajalka
pridna in poštena, vsestransko verztrana. išče
službo na 'eželi. Dopise na p-Mlružnico Jutra Celje pod značko »Takojšen nastop«.	4:01 -i
Dipl. elektrotehnik
z rudarsko prakso, teli premenit1 mesto, ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Rudnik 9<>«.
24239-2
Izložbeni a run že r
dela jr'if.be vseh strok, 242»j°.-2 hitro in poc»n; — išče službo. Ponndbe na og!. odd. Jutra pod »Prvovrsten«.
-4160-2
Pletiljo s strojem
št. 8/60, vzamem na dom. Ponudbe ne o;rl. odd. Jutra pod »Pletilja«.
Služkinja
katTa zna kuhati, nekoii-
1 ko šivati :n opravljati vsa ! hišna dela. do-bi teko; me-i sto. J-isniene ponudbe z i navedbo pretekle službe je 1 00 sla v na pod m ž. Jutra v ' Trbovljah pod šifro »Prid-I na in poC-tena služkinja«.
2-1280-1
Kolarske pomočnike
izvežba-ne za športno delo, spre mem. Ponudbe na ogl. Chidelek Jutra pod š:iro »Šport«.	34344-1
Mlinarja
vestnega in pridnega, mlajšo moč, išč« za takoj: Valjčni miin, Frk Smuk, R.-tnje, Tržič.
34406-1
Krojaškega
pomočnika
samostojnega za damska de a eprejmem takoj. — Salon M. Bohor, šeien-burgova ul. 6. I.
24563-1
Čevljarskega
pomočnika
za mešano delo upre J-i mem z vbo oskrbo. Trav. nik Trebnje.
24565-1
Čevljarskega
pomočnika
I fp»cija'nc za gojzerje. ! sprejme takoj Zontlč, Celje. — Prednost Imiju etareiše moči.
24531-1
Gospodinja
18—28 l"t iz DO Jše hiše na deželi, dobi sužbo pri ločencu z po - t-vom in obrtjo 30 let. Ponud be s s'iko na podr Ju tra Maribor pod »Poz nejšl?«
24524-1
Kontoristinjo
z .mjem nemščli.3. strojepisja in ^njlgovor" S' "a. Iščemo. Ponudbe osebno predati. Elekiro-ton. pasaža nebo lčnlka.
24504 1
v'talca epretnega ln agl nega za naročn- f^atve sprejmem. Ponudbe pod šifro t Spreten tkalec« na ogl. odd. Ju'ra.	24384 1
Samostojnega
poslovodjo
proti ffksnl plnSi in proviziji, za vodstvo prodajnega *klad;šča. edinstvenega v državi, ISčem za okraje Dravske banorine. Potrebna gotovina Din 7— 10.<XX>. Resni reflek ta n ti naj orjejo svoj« ponudbe pod značko »444.13« na Publicitas, Zagreb.	24277-1
Krojaškega
pomočnika
zmožnega moških ln damflrlh del. sprejmem. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra.
24491-1
Zakonski par
vpokojen, iščem za oskrbo le-pega posestva pri glavni cesti. Ponudbe na o<*l. odd. Jntra pod »Ugodnimi pogoji«.
24451-1
Mannfalrturista
tevežban-sa mdi v ostali mešani stroki. prvovrstno moč. z daljšo prakso. — zatožnega nranžiranja izložb. sprejmem. — Jurej šterk, Vin:ca pr Črnomlju. Bela Kraiina.
24225-1
Krojaškega
pomočnika
pomožno moč. spre; me — Pučnik. Selenburrrova.
23241-1
Za šiviljo
! ali modistko se nudi ekst-: st^nca. Vprašati: Resljeva j 1«/I, desno.
242.7.V1
]>Iizaria
i z obrtnim listom in nekaj gottvrine, sprejmem. ponudbe na podružnic Jutra Maribor pod »Eksistenca«.
34-:59-l
Varilci
zmožni art-o-gensk eiga in i električnega varjenja, dobe 'tatovo shiibo ponudbe z aH -vami r.od šifio »izrež-bani« na ogl. '>dd. Jutra.
24144-1
Kupim knjižico
Celjcke mestne Uranlnl-ee. Ponudbe na podmž. Juira v Ceiju pod »Takojšnje plačilo.«
24532 1
Šiviljo
mlado, izurjeno v vsem in samostojno, iščem. Vprašati \s-ak dan od lil.—>13. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2409-1
Šiviljo in
praktikantinjo
sprejme salon »Pariš«, Tyr-i ševa 36. I.jubljana.
24519-1
Fotograf sliega
pomočnilca
mla.¥o moč, z ohrtr.im li-stom, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
342MM
Vzgojiteljico
učiteljico, ab:turijentko s perfektnlm znanjem francoskega in nemškega jezika v govora in pisavi boljša rodbina k šoloobveznim otrokom, ki obiskujejo gimnazijo v starost; 10, 12 in IS let. Hrena in varovanje v trši. Plača po dogovoru. Cenj. ponudbe na ogl, odd. Jutra pod šifro »Perfektna moč«.
2!-9! 1
Simpatična
gospodična
mlada ,iSče meeto začrtne natakarice. Ra:ši izven Ljnbljane. Ponudbe na naslov: Cesta na Rožnik 19.
34232-2
500 Din
in prro mesečno plačo *am onemu, ki mi presk-b' ž-bo v psami ali kot blagajn čarki. Ponudbe na ogl. oild. Jutra pod »Prvovrstna moč«.
34171-2
Gospodična
v pisarniških in vseh gospodinjskih poslih verzira na. zr.nesli.va. d eh. % a a. — išče zaposlen. . Ore kamorkoli. Cenj. dopise na otrl. od'' Jutra pod »Star.^a 1475«.	24127-2
Starejša gospa
vešča nemščine :5če lahko zaposlitev brezpbčno *ez dan za hrano. Ponndbt nn ogl. odd. Jutra pod »K bolišim ljudem«.
34325-2
Vzgojiteljico
vrtnanca. per'ektna v nemškem jezikn z najboljšimi spričevali išče službi. Ponudbe na o?!, cdl Tu''a pod »Zanesljva in natančna«.	24203-2
Brivski pomočnik
mlad išče službo. Gre tudi na deželo. Ferd. Mohar. Sv. Petra e. 49.
21S77-2
Učiteljska
abi+urientka
z dežele, z odlčn;m uspehom, vajena dela. išče siužbe kot vzgojiteljica ili kaj pr:merneg«. ponndbe , na 05I. odd. Jutra [>od »Delati hoče«.
244-14-2
Gospodinja
dobri, kuharica, pridna, po-
odstranimo z Nibol tabletami Bahcvec, ki so se obnesle tudi pri išijasu in gihtu.
S^Čthoi t&hlete
kot domači in zat" ceneni proizvod se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganju udov, zobo- in gla-obolu in sličnim bolečinam pr. hrip' in boleznih vsled preh^jenja
Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tabl. Din 20. — ali 40 tabl. Din 34.—. Ako jih slučajno v Va3i lekarni De dobite, se obrnite za Nibol tablete direktno na proizvajalca:
&poteiia •ktr. fcovec,
a. br. 17816/35
štena. sr-<inje starosti va- > penzsnnat na Gradu ' Sadno drevje in trte
■ ena tu n gost-lne. govort j	,	. . T , ..
tndi nemško, gie kamot- j Kota vas, nošta Sta: trt v veltki rben. ZaMevaj-
soli. Dopise na og! Jutra pod »Ločenka •
oda. 34-441-2
Pisarniška moč
z večletno prakso. želi premenit; slufbo radi osebnih razlogov. Donu<]be na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vorzirana 1913—
244TS-2
Gospodična
ieli dobiti mesto
mle-
Post/ežnica
zanesljiva in snažna, išče celodntvno z..poslenje. Vajena vsakega dela. Ponudbe iii ogl. odd. Jutia pod »Dobro kuham«.
M 433-2
Šivilja
s 15 1. prakse za kostu me. p aSče. c'jl< ke. za vsa de'a. gr^ šiva' Da dom FonuJbe na c^jl-odd. Jutra pod »35 «■
24564-2
P ";tena postrežnica
že'l zapjslen.la s 15 ok tobrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijazna;.
24555 2
Beeeda 1 Din. davek S Din za šifro ali lajanje «Iova 3 Din Na'm*njSl tnesek 17 Din.
Din 50—100
dnevno lahko za.duži vsak igtVn a^ent'inja\ ki obiskuje boljše zasebne stran
pri Rakeku poučuje: iem
jčino. francoščini, in angle šč . 1. ,'Nen- 1, Francoz nja in Angležinja v hiši.; Naj boljši pouk v klav rjti >n gospodinjstvu. Prilika za -sakovistni šport.
240S1-4
Klavirski pouk
po ngodnt ceni. Sv. Pe'.-a
34322-4 r3in!,ki generator
nas:p 41.
t« cenik. Drevesni a K meti: fk družbi v Ljubljani.
34.46-6
Strra >Taia
okna in vet t soč kom. opeke start ga formata naprodaj. Poizve se Frančiškanska ul. 4. pritličje.
24338-6
AJiadenuk z dežele
za tovorni ivto. ne pro-1 daj. Zraven ee dotljo tudi iiz lini motorji za instruira za h'ino 'tn sta- kakšen drugI pogon od norinje. -"»stalo po dogo- p hp do 60 ITP Kresn k vnrn. Naslov v vseh posl.	Maribor. Mat-sr'" Jutra. 24316-4 kova 20. --- 24536-6
Prvi nabavni vir
za trgovce
Visokošollia
instuira	preči a aoaon i
nftrutr.i vs? predmete	t
gimnsfje. Honorar "izeic. j rorr.dbe DS -igl oč J". '	ln l"ovta3=to
tra pod »Vestno in uspe«- blago. Igračke za i-0-no	3IiV?4 žic. dobav lamo naje ne
' Je. Zahte -jte >onudbo. Brača Fiš».r Bačku Topola Tvornica p očevl-ne m; talne robe la Igračk.
24496 G
Konverzaciio
nemško kakor tudi francosko nudi starejši gospod. Ponudbe na ogl. idd Jut-a pod rnačko »Konverzaclja 36 37«.
24337-4
Električni mlin
za kavo, pr<- .ara in avtomatično tehtnico 15 kg. — Ponudbe ra ogl. odd. Ji. tra pod »Telitnica«.
24C90-6
Galoše
poplav' j a najbolj Guml-knnika Tjrševa 9.
24355-»
Obrt (koncesijo)
za ga'anter!Jo Detenine, eventuelno udi rr-odaj-nl prostor re odda Po-- .	.. ... nudbe pr-i šifro »Ze'o
let. prodam zarad; selitve. po<~, na na ogl odd Ju-Kololvotbka ul. SS/II, des- ira	24570-30
no.	S4454-6
jLsto pohištvo
;palai d;van, pisalno mizo, nidc-č plašč z a dekli.o ""
Leseno 1*>po
v	dobrem stanju, pri-
pravno za skladište ali podobno, 6 X 2« m široko in 7 m visoko, močno, prodamo. Cena nizki. Ipisme-ne ponudbe na o^l. odd. Jutra jod »Letei,a .t.pa«
31545-6
Steklenice
različne, več tisoč u
proaam P""udbe na ogl. odd. Jutr_ p od »Saz ične«.
24569-6
1 Nemščino
od osnovnih začetkov do
trgovsko m skladiščno popolnega obvladanja po or-rmo radi pomanjka- i učuje proferor dr. Svo nja prostora. poceni ' boda Tavčarjeva 1
Razprodaja!
Zaradi opustitve obrta raiprodcja-m vozove. Kroje. orodje, b ago. usnj", barve ln drugo po nizki za -Stvine I Wlsjan- s^llar K> | lodvorska ul. 25-, Ljub o le«, mize ter drugo ijana.
i « v < ,
•JfeSSi
Bes. 0a " Din. lavek S '>!« ia šifro »I; iaianje ož Jova 5 Din. NajmanjSi ui<*ek 17 Din
2 moški črni ^uknil
ena zelo fina. druga bolj navadna ugodno naprodaj. Sv. Petra e. 4S.
34246-1«
j Črn damsld
: dobro ohranjen s finim krznom, p odam za Din ; 300.—. Nas o v v vseh I pjslovalncah J- t-r..
24396 13
S '1'eno omaro
24348-4
P-arve, laV", firnež
prodam Medvedova 28. J itd. ter pleskarske in s!i-
. B»»eda 1 Din lavek S Din 24 [19 6 ts šifro al lajanje aaslo»a 5 Din. NajmanjSi Hiesek 17 Din.
gestošolec
prav dober učenec, ln štrulra francoščino nem
24419-6
ke "g pro.3aio 2 praktičnih , ščino In latinščino. Ce predmetov, "ki sta potrebna j njene ponudbe pod šlf-
korni. Nastopi po želji in ; vs-aki gospodinji in gospo- | ro »6 Din ura« na ogl.
dn. — Kolekcija je zelo | odd. Jutra.
potreb . Vprašat' pri vinar-ai »Kale« VoSnjakova 4.
34382-3
Samostojna
kuharica
išče mesto gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Samostojna kuharica« 24344-2
majhna, za kavcijo potrebno Din 1«0. Ponndbe na Albert fVmo. Zajreb, Vla-ška nl-ca 72/a.
2354C-3
Vsako prepisov£..ije na stroj
prevzamem na dom. — Na lov pustiti v ogl. od-
Mlada postrežnica deku Jutra zdrava, vajena vseh hišnih del. Išče zaposlenja, sprejme tudi rlbanj<- ali pranje. Usnjarska ul. 1.
24334-2
Trg. pomočnica
meš-ms stroke, mlada, poštena, aanesjlva. ts-11 mes-o v LJub'Janl ali okolici. Ponudb" poslati
24502-3
Beseda 1 Din. ia-rek s Din za Šifro ali lajanje naslov« 5 Din. Najmanj« tr.es«* 17 Din
Zastopstvo
tBi-Kt'1-ie tovarne aln pletil-
1 na ogl. cdd. Jutra pod	Zajrreb, išče seri-
' na/*'ov »Naetoplm ra- jozna tvrdka. Cenj. ponud-
Postrešnico
sprejmem. Neslov posl. Jutra.
vseh
24292-1
G. Th. Rothman:
Pomočnico
i za p'ašče ln kostume. : prvovmno. cpr-Jme Sa ' ion Molan Kreke- trg
kcj«
24339-2
Strojnik
ključavničar. Ftrugar ln elektrlčar Išče mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojnik«.
24338-2
Mesto gospodinje
Išče boljša kuharica sr-dnjlh let, k famocoj-nemu so^podu kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Ju ra pod »Zmožna ku-harica 30«
21357-2
be pod »444 S« na Publicitas, Zagreb, H i ca 9.
24221-5
11.
24354 1
Mizarja
prvovrstnega delavca, vajenega strojev, sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizarstvo«.
24643-1
Strojnega
ključavničarja
ki je obenem preclzfr prikrojeva'ec. Izurjen, j Išče iovp.rna metalne robe v Banatu. Ponudbe na og1. odd. Jutra pod »St. 777«.
24481 1
Poučujem
francoščino
po pruktlčnl metodi. — Konverzacla. Informacije se dobe v sla.š'1-čaml Drama. Gradišče 7.	24-113-4
2 pomočnika
za mešano dela paseb-j no za šivane ln zbite j gojzarice. takoj F.preJ-1 mem Mesto etalno hra-I na ln s!an v hiši. Ignac i Ko-ltnlk. Dol pri i nlku.	242S9 1
Mesto hišnika i
1
išče 3-čianska družina, j Ceni ponudb" na ocl. ' odd. Jutra t>cd šifro »Majhno stanovanje«-.
24423-2 i
Knjigovodja -
bi lan cist
koie»-pondent rloven^ko nem'ko-1 alljanskl. Išče nam ščenja eventualno za n ko iko ur dnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten«.
24493 2
Rajonskega
zastopnika
ter §e <trn potnik" prodalo radloapara^ov. enrejmem. Banjrd. Mikio šičeva 20.
24407-5
Agilne potnike
sprejme tvornica alko-ho'nlh pl.*a£. Prednost s kavcijo Ponudbe na | ogl. odd. Jut-, pod — ! »Zmožna vsake konku I renče«.	24556-5
24417 4
Višješolec
lnštrulra nlžiešolce Po nudbe pod »Dober u speh« na ogl. odd. Jutra.	24-187-4
Oksid o parni kotel
4 at. 2.40 kurilne ploskve. dobro ohranjen, prodam. Ko'odverska ul. št. 8, Ljubljana.
24420-6
Toplodare
dimne cevi. peči l'd. priporoča poceni žeeznina Kou'ny. LJubljana £11-6ka. Medvedova 28.
24118-6
Foto 9 X 12
Tessar 4.5. ka^tt. por-tre na leča ln drugo u-godno naprodaj. Gospo-svetska 12/IL
24381-6
Krasno kredenco
za jedilnico (stil alt ™ 10 ha gozda tudi za ' deutsch) rezljana, veli
Kupim
arske pctrebščine kupite ^^^ je nike »Slov. najugodnejše v novi trgo- pravnica, ni. XII. XIX, vini Ljubljana, Borštnikov m ^jjj Ponudbe
'rlJuCim
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali daianje naslovi 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
Zbirko starine
knjižice prodam. Ponndbe nr. ogl. odd. Jutra pod »Starino«
24891-45
Kompletno posteMo
in športni voziček, vse do-
ka marmorja plošča, w ed se'1' ve zelo poceni prodam. Trafika Miklošičeva 14, poleg Bom-beiga.
trg, nasproti gostilne MPod staro Kpo«.
31444-6
Otrošld voziček
globok, ugodno prodam. — Marinšck, Rutarjeva nI. 4.
24442-6
Beseda 1 Din. lavek S Din za šifro ali lajanje nasiova 5 Diu. Najmanj!" znes«k 17 Din
Kožuhovino
vaefe rral, najugodneje kn pite ta Vam strokovno b-dela Josip Dolene, — Ljubljana. Sv. Petra e. 19. Telelon 22-66.
933-30
Leica »Elmar«
bro ohranjeno, prodam. — j mod. TI, predam. CVe
Naslov v vsefc poslovalnicah Jutra.
94281-6
1 spa'ni di\ an
In 2 omari, prodam zaradi se'.'tre. Naelov v v^eh r^-slovalnicah Jutra.
28212-6
Peči na žagovino
so najboli ekonr>m''ne in ndrp4inp. ker je vsak« peč vsled prihranka na kurjavi že v en 7;m: plačana. Do-b:jo se t-ake peči na "bolj-šef-i sistema nri R. Jskelj. 1 pied.	CM'96-6,
nar, Tomšičeva 3.
Steznike
trebušne pa, ove. nedr-24374-6 i čke Izdeluje po meri po ' am rlkansklh in francoskih krojih- Na željo pridem na dom. Atelje Kranje Ter- zija, LJub-Hana. Moste, Društvena 24544 b 1 23.	24369 30
og . odd. Jutra pod šifro »Pravnik«.
24383-8
Pridelki
Beaeda 1 Din. lavek 3 Din 1» šilro alt lajanj- naslova 5 Din. Najm<u>& tneaek 17 Diu
Kislo zelje, repo
in sa: mo, prvovrstno, po brezkonkurenčn; ceni, rsa-ko množino, dobavljam — Homan, Ljubljana. Sv Petra e. 81- tel. 35-39
284-98
ri r»
Beseda 1 Din, davek 8 Di« za šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši inesek 17 Din
Štajerska Jabolka
hrnSke in kostanj na drobno in debelo nudi fagov n« furman, K od-eljevo eb Ljubljanici 31.
34319-34
A V A4'
ZAVAROVALNA ZADRUGA

aienc*
i (M
Beseda 1 Din. lavek Dib ta šifro ali lajanje aa«|ov» Din NajmanjSi tnewk
17 Din
Katera pletilja
»prejme nčenko na hrano in stanovanje. Na*ii«v: Mastnak, Včdem pri Kr-škecn.	3t275-f4
Konti o!no u^o
tnvarr.:ško. v fcre-Vbnem stanin. s posebnim- tiskovinami i- labo-atorrskf mikroskop. nc idco prod« in. Naslov v vs-h prsloralni-cah Jutra.
3 V 71-6
v MARIBORU, Trg Svobode št. 6-L
C-lavao w$t«ps£vo Ljubljana, Tyr5eva 53*
Nitje priobčujemo nekaj Izmed prejetih zahval od prejemnikov
zavarov a! nin.
»DRAVA« zavarovalna zadruga
MARIBOR.
Centralo
Učr-nka
nWŠmmmmm
38
Kovčeg je bil veliko preširok za ozko mrežo in se je med vožnjo nevarno gugal sem ter tja. Ko je pa vlak sunkoma zdrdral čez neko kretnico, je padel kov čeg iz mreže in izsul svojo vsebino dvema sopotnikoma po glavah.
Spretne šivilje
za triko perilo fprejme tovarna Lana. Gregorčičeva u lca 5-
24405-1
Zmožnega peka
z večjo vsoto, sprejmem kot družabnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parna«.	24391-1
2 čevljarska
pomočnika
za v-blta de'a. spr J mem takol t vso o--krbo. Ma-dlč. Raka pri Kržk m
24301-1
| Prvovrsten slaščičar ki ima vt Uko vete- Je do
i vojaščine prost, išče sta!- 'rgovlne z dvema raz I no mrsto Dopise pod »Hotel ali sIa-Sč;čama« na l®' ogl. odd. Jutra.	vajenka v trsovlno z
mešan m blagem na de-
____ želo Na/--op -akoj Na-
p^lj	! s'ov v web poslova ni
s 7 namiznimi in ? st»-"-, sk;ma indnktorskima aifiara-j -fHM (VvSa poštna t;pa> — j ugodno prodani. Naslov v i vs<-b poslovalnicah .In»-*. .
24'7">-6 j
- — ——— -- t
Črno morko suknjo,
rdoma mešč šole. »tora i z;m«1t« in po=rerie. poool-1 žel vstopiti kot noma no-e. M. 44. prodam po zelo ugo.'n cen'. Ni- , slov v vseh pt*' Jutia.
2412S-6
Inteligentno
prodaja'ko
ki bo morala opravlja'I tudi pisarniško de'o. Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna prodajalka«.
24406-1 Gospodično
s perfektnlm znanjem nemščine, francoščine ln kavirjs l?*em k otrokom Nas ov v vs«h po slo va. nicah Jutra
24398-1
»'saka ftessda	o»r:
lavek 3 Din ea lajanje aa<1oT» 5 Din najmanj*' <n*s«k Din
Kot hižna
ali natakarica zmožna nemščine. želim mesto. Hipa na grad 9.	24320-2
Kuharica
ieli prementV mesto v hotel kot pomožna ali k boljši maniii družini. — Stalno mesto, lepa spričevala. Naslov v vseh posl valnicah Jutra.
»1360-2
cah Jutra
z obrtno pravico, sam- i	24499 44
skl. trezen ln cošt-en. ]_________
išče službo kot pošlo j	ttx_„ m<»c4rt
vodja al ekunnl dela- ' l cno mPSto vec. Ponudbi na podr. v električnem al meha Ju-ra v Celju pod znač ničnem podjrju Iščem ko »Pod'eten«.	^ 16 lednega fanta -d a
24530-2 v-ga. močnega. Cenjene
________I ponudbe se pros! na ogl.
j odd Jutra pod «Uče-I nje«	24500-44
Prodajalka
izučena trgovine 7 ročnimi deli in volno, z dvletno, prakso, išče primerno mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
t»M57-2
Šofer
samski vojaSčin^ prost, zna perfektno nemško zmožen vse}i popravil In dober v praksi pri Tatra avtomobilih. želi službe r*koj ali vseh po
Beseda t Dio iavet S Du u »ifn> al! lajanje a^«|ov»
5 Din Najmanj« 17 Din
Nemško konver-
Gramofonskp nlošč? in ersniofon
tvrdke A. Rasberger dobi'e r« razprodajrih ce-n.ih v Dalmatinov® ul. 10. , nasprot; hotela Srnike''.
24314-6 .
Za izplačano zavarovalnino k polici št. 15032 Vam izrekam tem potoni zahvalo ter bom Vaš soliden zavod priporočala vsakemu.
Z odličnim spoštovanjem
Štirn Marija, I. r.
Sp. Stranje pri Kamniku.
Podpisani Josip Babnik, posestnik, Sp. Hruaica pri Ljubljani, izrekam tem potom zahvalo »DRAVI« zavarovalni zadrugi v Mariboru za ktil<nt-ao izplačilo zavarovalnine ter zgoraj omenjeno zavarovalnico vsakomur najtopleje priporočam.
Jos. Babnik, i. r.
Podpisani Vam izrekam tem potom zhhvalo za kulantuo izplačilo zavarovalnine.
S tern, da ste mi zavarovalnino takoj ob predložitvi police
likvidirali, je najboljši dokaz solicnosti Vašega zavoda.
Priporočam se in ostajam
s spoštovanjem Kocjan Josip, L r.
Trbovlje.
Iskreno se zahvaljujem za izplačano mi zavarovalnino, ter bom vsakomur priporočala to odlično zavarovalnico.
Z odličnim -spoštovanjem Ana Kuhar, L r. št. Vid nad Ljubljano.
Podpisana Smolej Milka se s tem iskreno zahvaljujem »DKAVI« zavarovaim za-lrugi v Mariboru za kulantno Izplačilo zavarovalnine, likvidirane takoj ob smrti mojega pokojnega soproga, g Smoleja Viljema, ter ji s tem izražanj vse priznanje.
Milka Smolej, L r.
Maribor.
Bergbef'kamera j
<p/,x9, Helia' 4.? h kase- ■ tain: in to-bo ugodno na- , prodaj. Ljubi ;ana VIT. Gasilska 1 pritličje lesno.
34288-6 ,
\merikansk« j Tudi Vas se to tiče. Vsi ti so 3poznali pravo vrednost zavarovanja skoraj nova. naprodaj Ru-j šele z izplačilom zavarovalnine, kar pričajo gornje zahvale, zato ne iarjera ul 5.	____j odiašajte z zavarovanjem in preskrbite sebe odnosno svojce. Obrnite
'4tti5-6;
>nu nvu. *.	______— j ae še danes na nas. da Vam pošljemo zastopnika.
zaciio ln !>ouk Regislrirno Wag«'no 3klepamo zavarovanla za slučaj smrti, doživetja, dote in rente.
izobraženo gospa .Nat oral« i**1 D n proda
slo- | pozne;e. Naslov v v slovalnicab Jutra.
50-21
nudi ---------- ---------
Skupaj 2 osetl Din 14 mo Ponudbe na rgl ze uro Kongresni trp : Jutra pod »3755 K. ' ■ • 2-4416-2 ■ 13/IL	23268-4'
odd

0>K\Wi
'FRONT DOBAVNI voz
NOSILNOST: 500 kg. POTROŠNJA: ca 7% litra na 100 km: MERE koristne prostornine: DOL2INA: 1435m/m, ŠIRINA: 1310 m/m VIŠINA: 1170 m/m.
PROMPTNO DOBAVLJIVL
TOVARNIŠKO ZASTOPSTVO:
J. L O V Š E,
LJUBLJANA Tyrševa 35.	Tel. 26-57.
Pletilni stroj
št. 8., 128 krat 123 Igel
a Noppn aparatom kupi Prane Jurman, Šmartno ob Pakl.
24529 29
Šivalni stroj
moderen, pogrezljiv, popolnima nov. usjodn-o proda .ARO. Ljubljana VII. Medve-dova cesta 8. telefon C'4-44. |»olef* gorenj, kolodvora.
344:1! -29
Beseda 1 Dtn lavek 8 Dir. 'A šifro »li lajanje naslova " Din. NajmanjS znesek 17 Din
Oroslav Dolenec
Ljubljana Wolfova nI. št.
zopet kupuj« voeek in ried ter prodaja sveče vse-b .•r?t in slaščice.
218
.S4 are moške obleke
fjjeevlje. perilo tn posteljni-kupnjem. Pridem
jno
na
Beseda i Din lavek " Dit. ■■ Šifro »1: lajanj- naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 D>n
Na »bratce m hranilo« kni<«ce
POHIŠTVO
Itajvsčja i7,bera vsako tntnega pohištva sohnit
in kuhinjskih oprav ftprrao« spalnice. Tretn>_ Ta korenina	3000
i»rut spalnice plesk. l&v omare	... «-0
ponve i ^ .....'50
kuhinj oprav* ... 630 kuhinj kredence . • 35"' kuhinj mil« . • « • 120 kuhinj stoli .... 50 Stroške postelj« • . • ® o:roški vlotki . • • otroški madrad • • 130 ■•drsel	- * • • 22,1
lic.ru vložki . . • . 8" gostilniški stoli ... 32 aaboj ta premog . . 8" aai K) i sa smeti ... 50 fevrtujetn« pohištvena In ■tavbena dela po načrtu Bprejemamo "« popravi) ^ po konkurenčni ceni.
Se priporoča:
Mizarstvo »SAVA«
Roina dolina Miklošičeva cesta 6
34350-12
Spalnice, .jedilnice
ter kuhinjske opreme, solidno izdelan«. nudi po »godni ceni Avgust Cernc, le. Šiška, Vodnikova ^	24236-12
Poiitirano spalnico
k čašnjevesa lesa, prodam po ugodni ceni. Av-«4 Cerne, Zg. Š:ika, Vod-
g-j{«t ■ikova 122.
24255-12
Lepo spalnico aadl et ttve. ugodno prodam. B elwelsova 3./H, d«no.	24349-12
Spalnico
Babijeno, plcskano, IS k«-grviov predam za i 200 Din. Roina dolin«. Cesta XIX, Itav. 16.	2-4M7-12
Spalnico
fe mehkega les*, s psfbo. krast<rvo pleskati«, ugodno »roda ABC, Ljubljana" VTI, »odvodov* e. 8, — telefon poleg er>r. kolodvora.
34430-12
Glasbila
1 Dte, Uf«k 8 Din B» Un ats *a)»n)« oaakrva ( DiiL Najmanj« snesek
t» Din
Kratek klavir
■K piaaino, d<?4>ro oh ran j«-m», kapi«. Pi-sm««« posrud-iv na ogl. odd. Jotra pod ►K lavlr«.
24190-35
Planino
4dfere ohranjen, ali kratek klarrir, takoj kupim. Ponudbe u ogl. odd. Jutra pod ■4*.anino !00<.
33211-08
Kratek klavir
Btn 3200.—, tuli. mizo, 4 atole, umlvalno mizica prodam. Na-lov V ■vseh poslovalnicah Ju-tm.	24350-26
Harmoniko
tftaionlčno, prav dobro, prodam za Din 1.300.— Korun JullJ. Tržaška c. 1, Vič.	24516-26
«OU» V KJB.AN3U t
MEINEL'HLTO^f
6LAS3JI HAPIBORstlOl '
Foksteriera
a. pr;ma «tar?ev. 6 Jn t. meseca »»ara, prodam. — VpraSati: Pir ch. Maribor. Aleksandrova 31.
2S5S3-27
Nemške doge
pn s;ve (blau) in pričo čtm lwrve. 2 leti staro, dobre čuvaje, z odličnim: rodovniki, prodam. Gostil-na Turk, Streliška ul.
34-267-27
Mladi foksterierji
dakelni ln kokrspanjell naprodaj. — LJubljana Dolenjska c. 94.
24520 27
Dva psa čuvaja
volčja pasmo, ugodno prodam. Ponudbe pod »Volčjaka« na ogl odd. Jutra.	24567 27
___ .'J5
sar
'	1 i>ui. lavek 3 L)w
šifro ali lajanj«- n^^iova ? Dn NajmanjSt iDeeek 17 Dixl
Tovorni avto
Fiat 301, nosilnost 1000 kg, v najboljšem etanjn, Irk) ugodno naprodaj. — »Helles«, Maribor..
34i2t>l-10
Limuzino
malo, dobro hranjeno kupim, kdor ™me v račun
popolnoma no-v-o NSU motorno kok). Benc-ik Ivan, Ptuj, Zrinskofranko[>anska.
21231-10
B.itim. l>opisn;ca zadostuje.
Alojzija Drame. Ljubija-jna. Gallusovo nabrežje J	_4k);'3-7
»Cepanice za
struparje
i l;y>r»ve in javorov«, bukovo j ir> drugo kurivo, drva in i bukovo oglje, vagoni e i množine, kupim. Ponudi)« po.1 »UilO« na Publicit.is. Zagreb.	242.2:5-7
Man.išo j>eč
* 5amo-tom obloženo, knpim. : Pcntidbe s popisom in ceno na: A. Švajgar, Dr« vije 74, pošta St. Vid nad Lj..
34314-7
Moderno opravo
enosobno za gospoda kupim. Trafika. Miklošičeva M. poleg Bamberga.
34373-7
Motorno kolo
BSA b prikolco prodam aH zamenjam za žganje. ! Jenčič, Mengeš.
24359 10
Izredna prilika!
Tovorna avtomobila, rab ijena v dobrem stanju. Ford 2-toni-ki, Citroen 2i »-3-tonski ter več o-eebnih 5 ln 7 sedežnih limuzin iz prve roke te ugodno proda! O žužek, Krupp za^top^tvo, t.jub-ijana. Tavčarjeva 11.
24486-10
Mali a\"to
dobro ohranjen, nebi 8 1, proda-m za vsako sprejemljivo ceno. Erjavec, fotograf, Stična.
24471-10
Več rabljenih
avtomobilov
OPT7L. FORD, BUICK, CHRYSLER in druge proda po l'kvidacij?kih cenah — DKW zastopstvo LOVŠE, Tyr5ova 35.
2443G-10
Superbalon kolesa
reli!ifna, za Ford ali drug voz — ujfodno proda DK\V zastopstvo, LOVSE, Tyrše-ve. aj.	21437-10
Besed« 1 Din. iavek 8 Din r.a Šifro Ui dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek
17 Din.
Kolesa
vseh vrst prodajamo zaradi končane teti je po neverjpt-no znižanih cen3h. NOVA TRGOVINA, Tyr5eva 36 — nasproti Gospodarske zve-i«.	24041-11
»Zephir« — peč'«
rabljeno za segrevanje prostora do 100 kub. m. kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod rZephlr 100 kub m« 24333-7
Moško sukn jo
ln železni štedilnik kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ta*ni«.
24424-7
Inventar
za Špecerijsko trgovino, kupim. Naslov v weh poslovalnicah Jutra.
24540-7
Kopalno banjo
dobro oh ran i eno, kupim. — Streliška ul. 25.
2447.-7
Be»eda 1 Din. lav ^ 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din
Vsakovrstno zlato
Tupuje p* najvišjih senat
CERNE . juvelir
UnbDsna VVolfova ulica 3.
Zlato
kupujem po ivišanfb e«
nah. F. Čuden, Prešernova ul. L
86
Žensko kolo
in elektromotor IPA konj.
sile. snamke Skoda, malo rabljen, s 17 m ka-blja — proda DovJ Vinko. Zalog 13.	31132-1.1
Beseda 1 Din, lavek 3 Din i* šifro »li lajanje laslovi o Din. Najmmjši tnesek 17 Din
Šivalni stroji
dobro ohranjeni in generalno popravljeni za čev- ! Ijarje in sedlarje nafrrodaj. j Prhamo tud.' dobro ohra- | njena kopita za moške, j damske in otroške čevlje v j vseh oblikah. Anton štefe i iv;auj.	i
33"71 -29
Šivalni stroj
l>ogT«*ljiv. nemški fabrikat, z okroglim čolničkom. kateri tud: Stika i»ceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36.	24'>4 2 29
Slamoreznleo
rabljeno kupim. !'onu.ii>e ca ogl. odd. Ji. tra pod
Beseda 1 Din. lavek 3 Dii> za šifro al! lajanj* ".islovs 5 Dm Najmanjši 17 Din
Kmečko zaščito
vse pose, informacije, obračune ln revizije za upnike ln dolžnik* znižDo dolgov Vam strokovno zadovo ljlvo uredi KomerclJaJ-na pisarna
Lojze Zale Ljubljana Gedaiiška ul 7. (Za odgovor priložite znamke Din 5.—) 24bčt i'6
Poravnave
pSačan ja dolgov
nosredovania kreditov m gotovine
na hranilne knjižice, aalož he kapitala 'tudi hranilnih vlog). zaščitne rešitve davčne nauovfdi. knjiso vodstvene 'evi?ile. bilance in vse truge trgovsto go spodarske posle zr:-de in izvedeniška mnenja oddaja Aoucsijonirana
Trgovjko-gosnodarsfca poslovalnica « Ljubljani Cevta 29 oktobra Riiutku cesta'	7. Z* p-.smena
pojasnila znamk"
24-163 16
Čevljarski stroj
lfT-o-rorni. rvoT.olnoma nov, prodam. Rakar, 2'rovn'ca. Smokuč.	34281-29
Rezk^Ini stroj
(Tieclifriise) drbro ohranjen po možnost1 s krogličnimi iežaji s pripadajočim pre^l-ležjem za transml.-ijski pogon. k::ji:mo. l'n:iudlie s ročnim opisom ter navedbo skrajne c«ne na ogl. odd. Jutra pod »Stroj i&2«.
2-4)165-29
Šivalni stroj
pogrez jlv, ženski, malo rabljen, poceni naprodaj. Ogloda i-e ga iahko pri tvrdlki Ivan Jax in sin. Liub!jana. Gospo gvetska c. 2.
24425-29
I _
j Pozor mizarji!
| Ugodno se proda, dobro 1 ohranjen praktični čl stilni stroj. (Bandschlelf-masehine) Poizve s>- pri Petru Kobalu v Kranju.
24395-29
Separator
kapacitete M)i>—3f!00 na uro :n stroj z.i izdelovanje masla 50—100 1 vsebine, vse n« motorni pogon, rabljeno, dobro ohranjeno, kupimo. Mlekarna kaufer, Her-cegovac.	34284-29
Posojilo
dobijo državni in ramo upravni uradniki brez porokov proti zaznambi na prejemke, pri Gradjanski tjion. št dioni Duru ar. Dopl^f na PoverjcniStvo za Drav. banovino Ljubljana T.vrševa 53. Za od. govor Din 3.— v znamkah.
24538-16
Hranilne vloge
kupit« al; prodaste najboljše
not.om moje p;»a.rne
Rudolf Zore
Ljubliana. Gledališka 12. Telefon 38-10.
24*193-16
Zagrebška agent.
poslovalnica
specialne vrste, koncesio-n"ran*. izvr?t.no:do('j in rentabilna. uvedeDa po vsej državi, posluje zelo mnogo s Slovenijo, išče radi pc>-*r"hn>-2a razšlr jt-ii ;■» kom paojona (kompanjonko) z !>in !0().(.W. Polovica more bi-.i v hranilnih knjižicah. Garant ran letni Ajsti za si n žek najmanj lCl.000. Izvrstna prilika za upokojen ce. uradnike ftiradn;ce) in slično. — Ponudbe na ogl. odd. Jntrn »chI ,Red-i_a priložnost«.
3<130-16
Vlogo
Mestne hranilnice Kamnik ca ?.".fl!ift. prodam proti takojšni' gotov ih. Pmiadbe n«i ogl. odd. Jutra pod ►Kamnik«.
34(461-1.6
Bančn® kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vscfc denarnih zavodov. Za od govor Din 3 znamk.
TVRDKA
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA - javlja, da jemlje do nrekliea r račun topet
HRANILNE KNJI2ICE Mestne hranilnice in Ljud »ke posojilnice.
149-16
Bančne, kreditne
in denarne posl-e, nakup in prodajo hraniln h vlog, Iz-pasluje najngo-ineje takoj v gotovini
Al. Planinšek
Liublia.ns. Ecetiiovnova nI. "štev. 14. Teieion 35-10.
314-16
Ureditev dolgov
potom sodnib in tiven-sodnib poravnav Nasveti konkurznib »-ievsb in vseb lru^ib trgovsko obrtnih posltb Stro kovne Knjigovodske
revizije sestava in aprobaci)« bilanc Preskrbe kreditov, nasvet- gl>*de hranilnih vlog in plasiranje Istih — Vsi
posli kmečke /.aJčite. Edina konce«ionirana komercialna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka al. 7. Telefon 3S-1S.
84-16
Družabnico
staro do 25 let. z znanjem nomščine ter večjim denarnim premoženjem. ižč-em radi prevzema drogerije s fotopotrebščinomi. Dopse na podružnico Jutra Maribor pod »Samo resno«.
34358-16
Knjižice
Ljudske posojilnice Ljub j ijansko, kupim. Ponud- i be na ogl. odd Jutra ' pod »LJuifcka«.
24341-16
__!
15—20.000 Din
rabim za razširitev vpeljane trgovine in obrti v Ljubljani. Tihi ali sodelujoči družabnik(ica). stoprocentni dobiček in sigurnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen trgovec«.
24362-16
Lepe prostore
za tiho obrt aii industrijo, x vpeljano elektriko, za razsvetljavo la pogon, plinom in vodo, v mestu. — ugodno oddam, skupno ali posamezno. Vprašati Jenko, Karlovška 2.
23626-19
Trgovina
mefenega blaga v Zagrebu
naprodaj zaradi prevzema industrijskega podjetja. Po-tri-bno Din 40.(100 gotovine. Vprašati: Pražilnic-a kare, Zagreb, Primorska 5, Ne-met.	84322-19
Delavnico
na dvorišču, Mei>tnt trg, približno 4x8-50 odlam za .1. november solidn-.-mu obrtniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in čista«.
34330-19
Dve trgovski hiši
dober d on o«, ▼ ceni 1.000.000 najproinetnej&ft tega Ljubljane proda Adamič, Gosposvetska 8/11.
34030-30
, Novozidana hiša t dvema sobama ln kuhinjo, posebnim hlerom in toliko zemlje, da f»e redi ena krava, ob banovinski cesti, pol nre od Rim »k h toplic, pripravna za obrtnika ali penrljonista, radi premestitve v drž. »luibi :akoj naprodaj za 30.<*K> Din. Poj-isnila pri Štefan Nov3k, gostilna Podergaje, Laško. Za odgovor prilotit: znamke.
»ai»-9o
Mesarski lokal
t Cernetovl ul. 25 (v bližini nove cerkve oddam s 1. novembrom.
24353-19
Krasen lokal
križišče cest. poznan, upeljan — za vsako o-brt. (mesarijo!), trga vino. delavnico. najugodneje takoj odda — Fatur. V čina pot 7.
24392-19
Pridobitna podjetja
trgovine. trafike. bufete, vinarne, hotele, restavracije, gostilne, kavarne, industrije. hiše, rile. posestva^ velepoeeetva, prodajamo in posredujemo nakup solidno, naglo in nvpešnn Poslovalnica Pavlekovič. — Zagreb. Ilica W4. prtličje. levo.	34310-19
Trgovino
mešanega blaga, v ee«trn mesta, prodam takoj, tudi samo opravo ali blago, (»o dobrih pogojih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«.
IS
Upokojenci - samci - starejši gospodje
Dgodno »e Vam nudi dosmrtno stanovanje i vso oskrbo in postrežbo v hiši, ako f>o!ožite nekaj kap tal a v večje podjetje v sred;nl mesta. Podjetje je rentabilno, dobičkanosno. na istega sc Ialiko eventuelno vknjš-žite. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mla-da sama gospa«.	34450-16
Družabnika
z večjim zneskom za dobro podjetj*. ki bi kot potnik sode'oval, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Abe«.
24568 16
Partnerja
z gotovino aH bančnim kreditom do 100.000 Din. iščem za ugoden nakup partije 260 hI kvalitetnega vina. Kupčija dveh mesecev. Ponudbe pod »Od ično« na ogl. odd. Jutra.	24479 16
Dolarske vloge
denarnih zavodov, kupimo. Gotovina takoj. — Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 24460-16
Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje «lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovino
dofcro^ipeljano, r fmomiiw.no,
na najlepši točki večjega trga, radi preselitve oddam v najem s il. jan. 1937. Za n-o-v novodobrn inventar in prevzem blaga potrebno 30.u(i.) o, j. /.A agilne trgovce »Zlatu jamu«. Vaeiov v vs»' • «!. ' Jutra.	21383 17
Lokal
takoj oddam. Stanlče-va 6. Bežigrad.
24510-19
Loka]
z izložbo, ižčem t centru Ljubljane. Tonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal«.
34455-19
Prostor
zračen in svetel, 8 X S m — pripraven za delavnico ali skladišče, takoj oddam. Maistrova nI. 10.
Gostilno
v Ljubljani ali v večjem krajn. vzamem v najem. — Imam tudi lastno koncesijo za Ljubljano. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pri-ma reference«.
84470-10
Beaeda 1 Din. lavek S Din za šifro »li lajanje naslovu 5 Din. NajmanjSI cneaek 17 Din
Veliko zemljišče
sedaj lep travnik, krama lega na periferiji mesta zWo poceai naprodaj. — Sprejme se enrentuelno todi knjižice. Naelor v vseh posl. Jutra.
9O60-S0
Kavarno ali
restavracijo
v Dravski ali Savsk banovini, vzamem v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcije zmožni«.	34227-17
Trgovci pozor!
1. januarja 1937 oddamo v Mozirju v Sa. injski dolini trgovski lokal s skladiščem, kletjo in stanovanjem v -'aroznani trgovski hiti št. :J3 v zakup. Resni reflek t.-mtje dobe pobi'žja pojasnila pri tvrdkš Joh.mn Ma-eher v Kočevju.
24067-17
Gostilno
rta prometnem mestu v I.jubijani, popolnoma oprem 'jeno. s stanovanjem, od-d<un v najem ali na račun. Ponndbe pod ,št. 232« na ogl. odd. Jutra.
»M 17-17
Natakarica
simpatična, zmožna kavcije, debi v nnj-em gostlno na
deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34138-17
Kavarno - gostilno
vinotoč. trgov;Tto. k"^o etc. dokazano dobroidoča podjetja vzamem v najem ali pristopim kot kompa-nj-on. Dopise n* ogl. odd. Jutra pod »Solidno
Enosob. stanovanje
oddam zn november. Gerbi-čeva nI. 20, Kolezija.
241>46-17
Heseda 1 Dla. lavek ^ Did ta 5ifro »11 lajanj, aaslova S Din Najmanjši tnesek 17 D>n
Trgovino kupim
ali vzamem v najem na prome'n»m kraju na deželi. Ponudbe z vsemi podatki na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 1036«.
34230-19
Krasno posestvo
v mestu Kočevju, velika
hiša, pripravna za hotel, tovarno itd., gospodarska poslopja, sadovnjaki, njive, travniki, goadovi r izmeri 12 johov, zaradi dmžinsk h prilik ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Posestvo«.
23564-80
Stavbno remijišče
veliko, pri oeJjak' mestni meji. prodam po ugodni ceni. Ponudb« na podružnico Jutra t Celju pod značko »Lava«.
83965-8»
Ugodna prilika
nakupa!
Lepo rila ▼ Poljčanah. t bli-žini kolodvora s 7 sobami, 2 podstrešni sobi, ';i>palnica, velika obokana klet, električna razsvetljava, vodovod, cvetlični vrt. L prihišje: Enonad stropno, 2 sobi. kuhinja: Pritličje: veliko skladišče, ga-raža, pisarna, pokrita verandna rampa. — n. Prihišje: Eno-nadstropna hiša, dvoje stanovanj po 2 sobi, dv« kuhinji itd. Pritličje: skladišče. garaža, posebej velika z opeko krita pojota, ze-lenjadni vrt. električna razsvetljava, blizu ribnik. — Okoli poslopja	orala
travnika, stavbni prostor. Ys« v dobrem stavbenem -'tanjn, uporabno za vsakovrstne srrh«, posebno pa za tovarniška podjetja, na prodaj »knpaj aH posamezno. Pismena vprašanja na podružnico Jutra Maribor pod »Ugodna pril:ka nakupa«.	84157-20
Parcela
m» ob Tyršer( cesti, vogalna, naprodaj. l*a«lov v v»tb posl. Jntra.
243D0-S0
Različne hiše, vile
s hipotekami, event. tudi za same vložne njiiice imam ugodno naprodaj. — Pristave« Franjo. Ljubljana. Erjavčeva e. 4a. Na-spret1 dram gledališča.
•-Ž3-S0
V Brežicah
in okolici »godno rroda jamo hiše, stavbišča, vino g-ade. sadovnjake, arondi-rana vinogradniška pose -tva. proti gotovini. Oprava \ttera«ovih nosest«v. Bre lice.	112-S0
Vilo
novozidano. enonadstropno, štiristanovanjsko, konfort, vrt. Cena 350.000 Hipoteke pri Mestni .160.1X10 proda Adamič. Gosposvetska f»/II.
34329-20
Enodružinsko hišo
nova. moderna, 3 sobe. 10^0 kv. m. zemlje, prodam radi preselitve za D;n (55 000 gotovine. Stoji blizu postaje Sv. 1'etnr, Savinj. do. lina. na željo slika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost«.
433-57-20
Hišo v Ljubljani
ali v bližnji okolici do 100.000.—. takoj kupim. Ponudbe pod »A. S.« na og!. odd. Jutra.
24342 20
Hišico
dvosobno z rnom m 300.— Din oddam ▼ najem ali tudi prodam. Naslov v vwh poslovalnicah Jutra.
24376 20
Kmetsko posestvo
v okolici Ljubljane do Din 50.000 v gotovini, išče gospodarska psarna Tribuč Josip, Ljubljana, Glnoe 34363-30
Parcelo, vilo
ali hišo
▼ Ljubljani, kupim. Vilo od 100.000 do 160.000. parcelo od 50.000 do 120.000 Din z ev prevzemom do ga. Ponudb* na ogl. odd. Jutra pod »Do-b-r nakup«.
34403 20
Hišo
z dobroldočo gostilno ▼
zelo prometnem. Industrijskem kraju tik kolodvora blizu Celja z električno razMvetllavo ln vodovodom radi selitve, prodam. Pojasnila daje Adrinek. Store.
24527-20
Enodružinsko vilo
novo, komfortno, z vrtom v Savinjski dolini. ze'o poceni prodam. Informacije pri Jager. go st.ina »Na-Na«. Celje.
24528 20
Kupim hišo
trgovsko ali a*ano>vanjsko v centru Ljubljane. Plačam v gotovinj in prevzamem hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša stavba« .
2 MS 2-30
Več trgovskih In stanovanjskih hiš
imam na prodaj, ki s« obrestujejo po 8% od 100, ter »e jih delno plača t knjižicami različnih zavodov, tudi na daljša odplačila. — Naprodaj tudi več vil, hiš, graščin, parcel in kmetskih posestev. Posredovanje posestev Jančar Marija, Sv. Petra cesta 27, telefon 37-96 SU4G-30
Enodružinsko vilo
na Jeiici, moderno, komfortno, po telo ugodni ceni. prodam. Dopise na ogl. odd. Jatra pod »(Poceni*.
»«547-20
Parcela 600—1000
k v. m sredi Rožne doline, ob treh cestah, naprodaj po Din 75 kr. m. Nadalje hiše. viie, parcel« t vseh delih Ljubljane prodaja ln kupuje R-.-ailtetna pisarna, Ljub.Jana. Wolfova 1.	24489 20
Ugodna prilika!
HKa • pok ari J o g noro
moderno pečjo, ve^Vtano-vanjska z novim prizidkom, ugodno naprodaj r neposredni bližini središča. Ugodna prilika za peke ali druge Interesen te. Dober donos. Poizvedbe pri Mllavec. DaJ-nj^inova uL 3 nadetr..
24397 20
Enodružinsko hišo
z velikim vrtom, sposobnim za stavbišč«, prodom. Sie-zak, Zg. Šiška 3CS. _2M3M)
Parcelo v šiški
Brinju ali Jefiel. kupim takoj. Ponudbe na ©gl. odd. Jutra pod »Parcela«.
34348-30
Večstanovaojska
hiša
T »enU. toM— vrednost Din 450.000, naprodaj zaradi od potovanja za D-n 325.000. Sprejmem vložne knjižice Mestne n Din 300.000, ostanek gotovina. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
»4478-30
Ugodna prilika za nakup zemljišč
v Ljubljani. — Pri sresk^n sodišču Ljubljana bo dne 16*10 1996 ob lil. url v sob; 16 jaivna DRAŽBA nepremičnin po skupinah. — 1. hiša na oljanski cesti Ol z gospodarskim poslopjem. — cenjena na Din 26'J>7.>. najmanjši ponudek 135.-tt7.-y) Din: — 2. parcela št. 11<V1 hiša na Poljanski c. 64 z ni vrednosti 209.850 Din, r«jm.vijši ponudek Din. Gre vseskozi za stavbeno parcelo. Potom parcelacije je možno doseči 5 stavbišč: — S. paroela 5t, S® k. o. Karlovško pre.1-mo«tje, travnik na Galje-viei, todi pripraven za stavbišče, v c*>niln-l vrednosti Din 44-'3<). najmanjši ponudek D'n 29.4:'J. — Informacije daje pipama odvetnika dr. Benkoriča, — Ljubljana. Beethovnova ul.
31438-30
Krasno palačo
reprezentančno. trlnad-stropno. vogalno v cn tru LJubljane, prodam. Plačilni pogoji ugodni, t to dvonastropno. no vozgrajeno trlfanovanj rko komfortno vilo Din 135.000. več 6tavbnlh parcel v bižinl trga v S15ki po Din 30— kv. m. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Jesen«.
24552-20
Na sploSno željo kupu-jočega občinstva se sejem podaljša Se
Izkoristite to ugodno priliko popusta
ANT. KiUSPER
rr—rni-rr-fiiiiMniTir -
LJubljana
nmprsm
Posestvo
r Savinjski dolin: ugodno naiprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8MS6-20
MttV
, rcalitet. pisarna. t a. %.
LiubUans
Miklošičeva cesta 4/1L
proda:
HBO. enonadstropno. mesto, prt tramvaju, brui-to donc» 45.000.—, za 200.000.— knjižic M<*»n« ln 125.000— gotovine. HiSO, trt-stanovanjtko, 2000 kv. m vrta, Vič, Din 60.000—, za vložne knjižice. VILO. enonadstropno, Šiška, 1000 kv. m. vrta Din 300.000— za vložne knjlž.ce Mestne. H1SO dvonadstropno, pri Taboru, petetaaio vanjsko dvorišče, vrt. dober donoe, Din 500.000— GOSTILNO, vpeljano. 3 ■ManovanJ, 800 kv. m vrta. dobra točka. Ljubljane. Din 225 000. H ISO enonadrtJopno. novozidano. štlrlitano-vanjsko, vrt. Bežigrad, Din 220.000.— Hipoteka 80 000,— HISO novozidano. tarl-sanovanjsko, vrt. Šiška Din 250.000,— Hipoteka 140 000,— HLSO, trlčtanovanjsko, dvorišče, skladišč«, mesto. Din 210.000,— HISO novozidano, enonadstropno, triitano-vanjsko, 470 kv. m vrta. Bežigrad. 190 000— Hipoteka 130.000,— HISO novozidano. tri stanovanjsko, vrt. Rožna dolina. Din 165.000. Hipoteka 100.000 — HISO. osem^tanorvanjsko. Sv. Peter. Din 210.000. Hipoteka 100.000— STAVB ISCE 600 kv. m. Tržaška cesta Din 45.000— za knjižice M- stne. STAVBISOB 500 kr. m vogalno, v centru, po Din 500,— nad polovico hipoteke.
34494-20

Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Djl Najmanjši znesek 17 Din.
Vtookopritlično
stanovanje
bi kw vrta, primemo ca drutiao i otroci, oddam za 1. november za 1000 Din mesečno. — Krog velike predsobe dve reKki, dve manjši sobi. kopalnica in kuhkija s pcselsko sobo ln shrambo. Vse solnčno in čisto. Drvamiea v kleti. Stška. dmga postaja od star« cerkve. Aleševčera cesta ».	34<m-91
Dvosob. stanovanje
t kopalaics oddam ca 1. november. Bolgarska 38.
34333-31

•-12'- 310
Enosob. stanovanje
oddam takoj. Rožna dolina e II ./6.
94378-31
Trisob. stanovanje
v L nadK-vopJu, primerno za zobozdravnika a l silčno oddam. Ponudbe na ogl odd Jutra pod i Bližina banske uprave.«
24367 21
Dvosob. stanovanje
z vsemi prltlklnaml. oddam. Tovarniška ul. 27.
24358 21
Enosob. stano\»nje
oddam s 1. novembrom. Itala čolnarska 4
24483-21
Enosob. stanovanje
s prltik'!naml. oddam s 1. novembrom na Vodnikovi 37. Stika.
24400 21
2-sobno stanovanje
lepo. oddam s 1. novembrom. Bielw li»ova e. 6t. j5/L, nasproti banrke palače. Ogled od 9- — 15.
24380 21
Enosob. stanovanje
oddam t 1. novembrom. Clglarjeva 24. Morte^ ^
Trosob. stanovanje
sonfcno. Skoraj v centru-mu. oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »November«.
2435®-21
Dvosob. stanovanje
e pritiklinami ln souporabo vrta. oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prTlka« 24351 21
Dvosob. stanovanje
takoj oddam. Stoftlce 132. Tjnševa, Ljubljana.
Enosob. stanovanje
podpritličje, oddam 1. novembra. Stožlce 132, Tyrševa, Ljubljana.
24330-21
Samsko stanovanje
2 do S sob » kopalnico ln predsobo povsem separlrano. ln pet-sobno stanovanj-e ob centru oddam za novem ber. Naslov v vceh poslovalnicah Jutra.
2450M!
Enosob. stanovanje
V po. oddam zakoncema brez otrok. — Naslov v vseh posiovalnlcah Ju*ra
24502-21
Enosob. stanovanje
oddtun v Hrenovi u3. 16. — Pojasnila v Narodni knjigami, St-rltarj-eva ul. 2.	24524-21
Dvosob. stanovanje
oddam. AleSevčeva cesta 24.	24410-21
Dvosob. stanovanje
lepo oddam s 1. novembrom na Mlrju. Vor-stovškova 25.
24394 21
2-sobno stanovanje
kopalnica a'l kabinet, v tri leta start hiši, vte prltlkline, suho solnčno. Povšer.ova 29. K<xMj«vo.
24393-21
Enosob. stanovanje
s prit-?klins.n>>'. oddam 1. novembra. Na«!"v v vseh poslovalnicah Jutra.
81477-31
Enosob. stanovanje
prijam«. v podprtličiu, s starrovanjsko kuhinjo jn pritiklinami, oddam za november. Staničeva a.
Enosob. stanovanje
oddam na Gesposvets-V c.
121.	S4CV5R-21
real pisarna, družba t«, i
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4/fl. odda
6ledeča stanovanja: ENOSOBNA: mes-o D!n 3.0. 350. 375 335. Rožna do ina 300. Siiku 300. e nter 500. DV0S03NA mnste 550. 600. 500 Bežigrad 650. Kole: Ija 550 Kodelje-vo 450. Slika 450 300. Smartins-ka 800, 650. TRISOBNA: Center 1100. B.^igrad 750. Šiška 850. šaiartinska 650. Pod Ti\o'iJem 600. CELA. VILA center, vrt. 1600. 1800. Bežigrad 1000.
24495 21
Beseda 1 Din. lavek S Din u šifro ali lajanje naslova 5 Djl Najmanjši tnesek 17 Din.
Dvosob. rtan oranje
v h&i b rez tuRh atrank i5č.»m	1. november t
Ljubljani ali okolici. Ponudbe rra ogl. odd. -Tu«ra fKhi »Elektrika in voda^.
34771 -38»
6—8 sobno stan.
tbIo v«!iko. evetit. 5 «*»-
novanji sku^iaj, Sčem v e«n tm. Ponudbe na ogl. odd. I Jutra po-1 »Prostorno«.
Z^T^SSm
Zakonski par
; brez otrok. Išče lepo
sds-
I sobno pranovanje a psr-
' ketom 5» mesec novem-; b°r aH december. — Po ; nudbe na ogl. odd. Ju-, tra pod šifro »Pačnlkc.
24335-21»

Dvosob. stanovanje
s tapatnfoo, oddam TCT Smartinski in enosobno v Kladezni 19.
Stanovanje
2—3 sobno, snažno. M-I gljenlčno. blizu banovl-; ne. Išče mirna tz&zt* \ stranka. — Ponudbe na — ; ogl. odd. Jutra pod »TT-
Dvosob. stanovanje radnik--
e pritiklinam; oddam takoj	24368-21«
ali za november. Tribuč Gfcnce, Tržaška 6.
Stanovanje
oddam. Tovarniška !7. Zelena jama.
Enosob. stanovanje
l^p®, nho, prontonio
oddam za 1. november. Rožna dolina V/?4.
94R1S-91
Stanovanje
oddam. Detelora 4. Most«.
84340-i!
Stanovanje
eeosobn«. 1 pritiklinami, oddam 1. novembra. Rožna dolina. Cesta Vili. 14.
34348-91
Dvosob. stanovanje
v mestu, sončno, modem« urejeno z v»«mi pr:tiklitm mi, oddam 3. novembra. Naslov v vsefc poslovalnicah Jutra.
83335-91
Dvosob. stanovanje
v novi h iS. komfortno, t kabinetom, kopalnico, balkonom. plinom m vsem-l pritiklinami. oddam L novembra. Ruska c<*ta 13, nasproti pivovarn« Unloo. Informacije irtotam pri g. Tankovii.
Dv»sob. stanm-anje
kabnet. kopalni«, oddam 1. novembra. ?.eleT.nikarje-va ul. 16. Sip. Šiška.
34315-31
Dv®s«b. stanovanje
s pritiklinami, oddam 1. novembra. Zvezna t'l. 23. Moste.	??737-31
Trisob. stanovanje
lepo, solnčno. patVet-rario 9 kopalnico. I. nad. isto-tam ettosobno, parketlraii« ugodno oddam mirni stranki takoj ali pozneje. G!m-ce e. II.".
943111-91
Dvosob. stanovanje
lepo. solnčno. t vsem pritiklinami oddam poceni. PovSetova	Kodelievo.
34300-21
Petsob. stano\"anje
v vili na Vrtači oddam s 1. nov. Naslov v vseh poH. Jutra.	2W.V31
Trisob. stanovanje
s kopalnico oddam. Gra-blovičevs ul. 14/1.
^.066-21
Stanovanje
<tvo ln trisobno poceni oddam. Kova vila. Prednost točni plačnik. 8 a-retova 26, Trnovo.
24519-21
Trisobno stanovanje
oddam za november. Sv. Jakoba trg 8.
»4500 21
Enosob. stanovanje
z vpeml pritiklinami. takoj oddam v Zvezni ul. št. 10 Zelena Jama. Most«.	24414-21
Sobo in kuhinjo
oddam 1. novembra. VeC. čolnarska 15.
34411-21
Stanovanje
prenovljeno. 1 »oba. pri tlk'lne. takoj oddam. — Rožna uL 21.
M386-21
Dvosob. stanovanje
pri bežigrajski gimnazij-, oddam. Bec-gradska 8.
34539-31
Enosob. stanovanje
oddam tako 1. G'lnce c.
IX. »t. 29. Clem< nte.
24402 21
Stanovanje S sob
sobo za služkinjo v kuhinji ln kopalnici plin, ee radi premestitve oddam za november. Koce-nova 9.
24490-21
Dvosob. stanovanje
komfortnok oddam s 1. nov. Staničeva ul. 20.
24492 21
Dvosob. stanovanje
s pritl>ltn&mt. oddam, žitnik. Posavskega ul. 13
24541-21
Trisobno stanovanje
kabin*'., oddam takoj ali novembra. Sp. Slšia, Pran-kepanska S.
S-sobno stanovanja
komfortno, v sred-nt mesta, tak-ij oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
Stanovanje
primemo z« šiviljo ali w>-distko, oddam zen-o neodno v mestu na Gorenjskem. — Vprašati Resljeva l(i1., — desno.	3i2W-?l
Dvosob. stanovanje
komfortno, 1 kabinetom, oddam. Jesonkora ul. 8, na bivšom igrišču Ilrije.
?Jr!68-21
Stano%-anje
let»o. modema, 4—k srk, event. s grsražo,	sa
december ali poznej*. Pont;.I be m ogl. o-ld. Jtri^ pod »Nemec«.
9M4fV4<a
Stanovanje
sob s pritiklinami »
Ljubljani, f*^ za 1. n betr mirna boljša stranka dveh oseb za zmerno najemnino. Ponudb« na ogl-Jutra pod »Dve os "tri — 1. november«.
34BI.1 -94«
V bližini Tabora
Iščem eno aH dvosobno
>po stanovanje za d^e oe'-bl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tabor«.
24565-2la
Dvosob. stanovanje
kabinet in kuhinja, za
november, event. december oddam. Soška 13., Kolezija.
24404 2
Komfortno
stanovanje
treh sob. balkon, oddam takoj. Naslov v vre h po-6lovanlcah Jutrs.
24553 21
Dvosob. stanovanje
oddam za prvi november č rnetova IZ Ljubliana VH.	24554-21
Dvosob. stanovanje
snažna sončno, kopalnica. parket. balkon, oddam mlml stranki. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24484 21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico ln vsemi pritiklinami. event. z garažo, oddam za november. Costova ul. 9. pritličje.
24485-21
Stanovanja
Stlrl-obna komfortna, se ugodno oddajo za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24561 21
Lepo samsko
stanovanje
t konaifi>oe vn ostai rn knm-fortom. v nov; h^i. "ddam. Ponudbe ra ocl. o<id. Jutra pod »tfima o^on«.
3IA48-81
Trisobno stanovanje
kopalnica, oddam novembra ra Din «00. Rožna dolina. Cesta IX. št. 7.
9CVC-31
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Beseda 1 Din. lavuk 3 Din za šifro ali dajanje naslora 5 Din. Najmanjši Kesek 17 Din.
Fototehnlka
Ljubljana
Pre£°rDova ui. 9 je t>-
j vedla komisijsko prodajo — nakup ln zamenjavo vs-h rabljenih fo-to potrebščin — aparatov ter sllčnlh prednu<»-i tov. — VVakega 15. v mesecu Izide prlložnott-I na lista: (Zahtevajte). Precizna Izdelava vseh amater* klh del. — Sv»-
žl filmi!	_
SS997-JT
Odbor lesn« razstav«
No v ponedeljek da« t. m. ob 14. uri na vsls-
sejmskem prostora v I.jub-Ijan- prodajaj od ra<zstwv» preostali rezani rtu jn drevesno debia.
9»2RSHt
Kupufte
domače hlago!
|2e TISOČI so si REŠILI LASE s« [KOZMETIČNO TEKOČINO
„M ORAN A"
jKUPITE JO TAKOJ, prijetnega Je in J I nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, I 'vse kožne neprijetnosti. Krepi korenine,| [izpadanje las preneha, LASJE zrastejo

na GOLEM mestu. I PoSlJemo po povzetju, steklenica Din 40.
Poštnina in paket Din 7.	2
^MODERNA KOZMETIKA, i Split.	r
Ce ne boste z rezultatom zadovoljni,! vrnemo denar!
Sobo odda
Be*t*l* i uu>. Uo Ltu-
M JUro ali lajanj	«a*lov* e ou. najmaoi« 17 Oto
Opremljeno sobo
wedl mesta oddam Po ■oben vhod eielctrlka. p»rkwt Prečna al 8 ■ravisn menze m Kopeii.
9J&1&-33
Sobo
kw opremljeno. • Krof« tabu kopalnice. T contrn. «kia.gt ž oaebaa t dobro kmao po aixki oeai. Naslov » v»»b poslovalnic-at Jutra -28
Opremljeno s»bo
Mpaf vaso oddam * en t m. ihidt t vseh poslovaJai mb Jutra.
V mirno toplo sobo
m Kodeljevem. »prejme poceni 2 dijaka ah 2 »olid-•i oseb:. Naslov v vseh
poa;. Jutra.

Opremljeno sobo
iepo, odda« r rili pr! »r. Jožefa. H&eboT v vseh looal. Jutra.
34396-23
Opremljeno sobo
c posebnm vhodom (Kidam takoj. Ulica aa grad !>.
94A.7-33
Opremljeno sobo
lepo, v centru, s strogo se-pakiranim »hodom, oddam •talnemu gospodo.. Salokor, FVorjanska 31.
Sobo
te sobo s štedilnikom po-•anniEO ali skupno, oddam «ak> čedni t« jn t stranki otrok. Oania».rj«va uL 4. Kiodeljevo.
34327-23
Krasno prazno sobo
t tkh komfortom (teleta«} oddam poleg »odnlje
koijšerfln gospodn. Poizvedbe trafika Mklošičeva 14. jot«' Bamberga.
34373-23
t lepi mesečni sobi
• posebnim vhodom, oddam &r Patra e. 44/1.
24.S57-2J
Opremljeno sobo
1 P<>»tb!M» vhodntn m s pwapnrabo kopala.ce udoam m Virj« gospodični. Saltov t ' vseh posl. Jutra.
Prazno sobo poeebal vhod. oddam. — Kraltavs-fci nasip, 18.
24427 23
Separirano sobo
odd;trn za ceno 130 Din. PoLzve "« Gaijevlca 30.
24347 23
Akademika
BO l<±n, ga sprejmem » it po sobo z vso orfcrbo k finakemu sostanovalcu. Ce>-ta 29 ok.: (Rim »ka c) 9 pritličje d-*no. rrsta 1	24512 23
Sobico
oddam akoj gospodični. 8v Petra cert-a poseben vhod. Naslov v weh poslovalnicah Jutra.
24517-23
Sobo
oddam 1 ali 2 osebam.
Du ,-nJoka c. St. 28.
24518 23
Sobo
iepo opremljeno, v strogem centru, oddam « 15. t. m. bojši osebi. Naslov v vs-h potoval isicah Jutra.
24d06 23
Opremljeno sobo
t elektriko, oddana gospodu. Sška. Polakova 17.
34331-23
Sobo
oddam v bližini kolo dvora ln Tabora Frlško-vec 4.
24395-23
Neopremljeno sobo
s kabinetom, oddam 1. novembra. Pleteršnikova 24, II. nad str.	2147--.3
Sostanovalko
sprpjmem v v»c »SKrbo na Miklošičevi eesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24473^23
1—2 prazni sobi
lepi. velik:, solnfc&i. oddam takoj al pozneje. Vhod s stopnišča. Poljanska -ef ta 15, stopnišče I. vrata 8.
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko
v vso oskrbo. Cena zmerna. BHzu kolodvora. Naslov v vaeh poslovalnicah Jutra
24475-38
VeHko sobo
za eno ali dve oseb;, od-daon na. Mirin. Va željo tud: kla.ir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Din lav-k i Du it šifro al! lajanje naslov;-^ Din. Najmanjši 11 IMn
Sobico
preprosto. sf,yw.rirano išče celi dan odsotna grrspodič na za 15. oktober Naslov v vee& posl. Jutra.
342?T3-jSa
Prazno sobo
za pisarno ižčem. Ponudbe na t>gl odd Jutra pod »Pi »raa«.	94387-39»
Lep0 sobo
iSčem v bližin bežigrajske gimnazije, če mogoč« z vso oskrbo. ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šiiro »Profesor 333<
842fl8-28a
Tfp5° sob«
svetlo, 7. zajtrkom iščeta za -5. oktober v»oko£o!ca. Naslov Rado Cuk. Zagorje 2il94-23a
Opremljeno sobo
■i dvt-ma [Hwrt(4iaJiia- v bližina centra, iščem za 16. oktober ali 1. novembar. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Suho in čisto«.
3419:-2»a
Sobo
erent. s celotno oekrbo v b Umi bežigrajske gun nazije. lSče g o pod Ponudbe pod t>B> žlgrad« na ogl. odd Jutra.
24497-23a
Sobo s klavirjem
z vfo oskrbo ali brez, r
cen-ru. lSče i^o ldna gospodična. Ponudb' na ogl odd Jutra pod » K ons e rv ator istk a »
24526 23a
Sobo
pogojno mimo lepo ln , udobno, lšiem za no-| vemb r b'lzu kolo-Svora. Ponudbr na ogl. cdd. Ju tra pod »Uradnik 888« 24482 23a
S,bo
or>remlJ t-no al1 prazno. I ondam za 1. nov&m'jer.
V?a ;j?krba. Slr<~ S om-' škcva 4/II.
24403-23
Kabinet
oddam ln spr^jm^m sostanovalca na željo v ee'o oskrbo. Grč ar — Cankarjevo nabrežje. IS/1.	24505-23
Gospod
; Jšfe oprem'j-: no robe 8 j hrano ali b-ez. Ponudbe : na ogl. ortc! Ju'ra po-d
I »P nt-lon!st«.
24403-23a
Sobico
s »ijtrkom. oddam. Na-»Jo^ v v^-th poslova'ni-aah Jutra.
24501-23 t sobi za pisarno
T Paači Viktoria. takoj oddata- Polzve se Isto-3am.	24507 23
Opremljeno sobo
■iSddiMn boljši gospej ali gopodičnl blizu pošte. Hafvcrv v VF€h posloval-alcaJi Jutra.
24412-23
Opremljeno sobo
solnčno ln zračno « posebnim vhodom. takoj oddam z vso oskrbo. Ev. tudi zakoncema. Stari trg 28/in. levo
24416 23
Malo sobico
• poseb. vhodom oddam poceni. Naslov v vseh posl. Jutra.	24370-23
Opreml jeno *obo
s posebnim vhodom, na mirnem kraju poeg ti-vo!. gozda, oddam. Ce ta na Rožnik 47.
24509 23
Gospodično
«pTe;m>m v krasno sobo z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34498-33
Opremi,feno sobo
oddam. Raipotna 6. Tr-aovo.	24451-33
Sobo
iepo, iov oopremiveno, oddam 1. novembra v novi hi5i, v r«ntrn. s souporabo kopalnice samo boljšemu »talnemu gospodu. Po zve m v vseh poslovairicah Jutra.	&4450-23
Sobe
v ijentru ooseben vtiod. oprffml;ene »V p-a77i" ^d-•lam. Križevniška nI. 5/L 34443-28
ON
•	Petcevni velesuper z 4 valovnimi območji
•	»Magično oko«
© Skrajna stopnja v push-pullu. Najnaravnejša reprodukcija
•	7 vatov izhodne energije
® Nova TUNGSRAM trioda-heksoda. apsolutna konetantnost tudi na kratkih valovih
•	Sprejem na kratkih valovih je doveden do dovršenosti
•	Vse postaje sveta od 15,5—56 m v zvočniku prav-tako glasne kakor lokalna postaja
Regulator selektivnosti kombiniran z modulatorjem to** Posebna barva skale za vsako vaiovno področje Prodaja tudi na dolgoročna odplačila
ADIdVAL? Ljubljana-Celje - RADIO r. z. z o. z., Ljubljana - • Josip WIPFLINGER, Maribor
M. KMŠOVEC, Jesenice — I. GUČEK, Hrastsiife — J, KLENOVŠBK, Trbovlje — ST. ENCELSBERGER, Tržič — J. OGRIZEK, Novo mesto.
Huheztns |
nepremočljiv za |g vsakega Din 250 in vsa druga oblačila po never-J jetno nizkih cenah pri
FRESKEKJU,
Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
i V »asu Iavek 3 Din u lajanje naslov« I laimrnji" ire»»k
litri «!•
o 1>16
OlD
Jesenske is@l£iitl smi%
! Starejši g®sPod
samik: bolt-ben, iiče nese-| bično prijateljico. Ucpise i i -g'	Jutra pod
i šifro »Ljubljana 69«. |	24213-24
G°spodično (sestro)
k, je bila med 11 -.n 12. uro v čttitek 8/10 v trgovin Bata. prosm za naslov. Dopis na ogl <dd. Jutra pod »Simpatija«
24104-24
Doigotrajiso zelo vlažno vreme skriva v scfcf nevarne
posledice za zdravje
»Mrzla glava, tople noge, v redu prebava — zdravnika pa figo!« in vse navšečnosti vremenskih muh bodo šle brei nadlog za
Mira v je mimo tebe.
Hindenhurg
fagi
največja
na sveta

P.
pridem pred pošto v ponedeljek. F.
3ia>o-34
V zakonu se
dolgova*®, tn
iščem boljšega resnega. J okrog «) let rftarega go- j spuda kot hišnega prijatelja, ki b; poučeval tudi italijanščino. Dopise na og'. odd. Jutra pod »Premožna«.	24044-24
Mladenič
i star 34 let. hiš. uossstnlk
v Ljubljan žel spoznati , ! sebi primerno gospodično j lz primerno doto Dop »i na i ogl odd. Jutra pod »Blag značaj«.	34.94-34
100 rastlin Din 30—
Zajamčeno najplerae-«;tejše sadje, TKTNI CEPIČI, ro^e itd. itd.
Sobo
e vso oekrbo oddam de klici a'l go-pod!čnl ev<n tueino 2 G eda iška ul. 7, IX. nad. desno.
24557-23
1 mesečni sobi
za 6—8 odraslih dijakov iš:emo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po-d »Nujno«.
243SS 23a
8e«eda 1 Din. Iavek S D'n
za -iifrr ali 1a'anje oaslova 5 Din Nft'rriaojia tneaek 17 Din
V foboto 10. t. in. ob 10.
url se je zgubila na poti po Tyrž-vi in šelenbur-govi u'lcl čma
Usnjata listnica
z vi^bino Din 2800 ln vizitke. Pošten najditelj e-e proBi da vrne leto proti dobri nagradi na ogl. odd. Jutra a»ll Po-licljfto dlr-ckcljo.
24401 28
-•se<ia 1 Din. davek 3 Din „a šifro »1: lajanje naslova 5 Din. NaimanjS tnesei 17 ' Din.
Davčne zade.*>
pritožbe, prošnje Itd.: i — Davčna pcelovalnlca. 1 Ljubljana. Šel«nb\irgova 7/l	24508-31
Dražbe
'.e*e<la i Din Iavek 3 Din •a šifro al: lajanje naalovn 5 Din. Najmanjši in«*** 17 Din
V četrtek "6. oktobra 10% ob 11. bo na sodišču v Ljubljeni, soba 16
Javna sodna dražba
Tornagovih posestev ▼ Ljubljani ob Poljansk1 sesti n Stro^emayerjevi ulici. Prodajalo se bo: 1. stara in nova hiša. .lopa za fo tografa, rastlinjak, stavbi-šče, vrt itd. Cenilna vrednost Din 1.565.000. naj-manji: ponudek 782.5^0 Din. — 2. osem stavbnih [»arcel ob Ptrossmayerjevi in Streliški ulici, ki imajo velikost od 481 kv. m do lilSB kv. m Cenilna <.-red nost od Din 129.481 do Din •18,.:}29. Najmanjši [>onn-dek od Din «4.740.50 do D-n Wl.lfi4.50. — Proda jale se bodo posamezne parcele.
žil 40-32
VT iou.ia za sajenje, op1-vrit in glavni poui-ui kata- j log pofljemo br. zi.lačDO
Ali I. dipi. višji vrtnar HTRSCHI. VXA-DliLAV I ORUGOVI, Velika crtje- in sadje- j reja.
Subotica, Trg Ciri'a! in Metoda 7, tel. 68. j
ZIM. V, ZIMA ...
Ost. Mar. Tekst. tov. orez napa k. piirtnobarv ni. »Paket Serija A« za moSko žensko, poei^aj no. namizno perilo in rjuhe »Paket Serija B« vsebina 15 — 21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov. Hanel za pijame m bar hentov za o^eke ter paket »Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali dam-ski kostum. poštnine prosto samo Din 121.— Dalje novi žpecia nI pa ket »Original Ko<-mc» D z VAf blno 19 — 25 m najfinejših pi.jama f'a-nel, modnih barhentov za obleke in bluze ter toplega moškega in žen .'kega spodnjega perila. Ta paket Din '.48 — V6e požtnlne prosto Neprimerno vzamem nazaj ln zamenjam. Naročite, do-k'er je še zaloga pri Raz-pošiljalnici Itosmos, Maribor. Dvorakova c. št. 1-
Mlajši podjetnih
dobro Mtuiian že;i pri-jate: jetva r pot tavno gospodično ali go-po Po nudbe, 6e mogoče r aJ-ko na og. odd Juira pod »Tajna pom-.ičc.
24515 24
Prijateljico
Išče nezadovoljen mož. s'ar 38 !et. Katera mtal ša. srednje postave ln t svobodnimi nazor1 bi razumela naj piše rad! po znana va na og . odd. Jutra pod »Uteha;
24415 24
Katera
b" mi pomagala založiti kniigo. Ponudbe na og!. odd Jutra pod »P eme-nito delo«.
24558 24
Prijateljstva
z resn m značajnim aka-demično naobraženm gospodom nad 34 let sim-[•ntičnim in zdravim, visoke (»stave g; žela mlada. iskrena čedna gospa. Diskrecija i-asrni predpogoj. Dopise poslati na ogl. odd. Jutra pod »Lepi odno-šaji«.	i42fc7-31
Kdor pošlje
10 Din v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo
D. STUCIN,
tovarna ogledal. Maribor.
Premog^ drva, oglje
nudi najugodneje
Kačič Franja
Celovška c. 67, Šiška, (poleg stare cerkve)
XXKXKXX
Vdova brez otrok
išče premožnega, nad 60 letne?« gospoda. Želiš si izbrisati bridke ure a srca in razsvetliti jesen življenja Zaupaj odkriti, nošteni, ljubeznivi, priletni in čedni ženi z lepo hišo. — Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubim samo resnega moža«.
Ženltve - možitve
boljSib družabnih slojev, posredujemo najvestneje. —
Imam oveKko izfciro prvovrstnih partij obeh spolov. Informativne prospekte — razpošiljamo proti v poslanim Din K v poštnih znamkah diskretno. S polnim zaupanjem pišite takoj po prospek ie »REZOR«, Zagreb, pošta 3.
34302-26
Priženiti se žel!
mesarsko - klobasifarski pomočnik 30 let, soliden, marljiv, samec, v gostilnifar-sko. trgovsko ali mesarsko rodbino. Ima 85.000 Din prihrankov v jotovmi. Informacije daje proti vpo-slanim Din 10 v poStaih znamkah: »REZOR«, Zagreb, pošta 8.
Zagrebški odvetnik
samec, soliden. srednjih let. z izborno idočo p'sarno, z mesečnim dohcdkom Din 10.(00, želi poročiti dobro situirano damo. Informacije proti v poslanim Din 10 v poštnih znamkah. »REZOR« Zagreb, pošta 8.
24304-35
Dr. medicine
zdravn:k specijalist. srednjih let. s prvovrstno prakso. Slovenec v Zagrebu, želi poroč:t; dobro situirano damo. 'nformacije proti vpo=lan:m Din 1" v pošt. znamkah .RKZOR«. Zagreb. pošta 3.
94306-25
Ljub.jaua, 10. oktobra.
Ze pomlad' birio smatrali za prekone m> dolžnost, opozoriti č.iraMjt »a nevarni posledice ..mačja k-«;ai »c aieuj.iv.-.^o na pifhouu Ifcluih utsov ii.ciii iiak toplota .u vlaga Neprimerno vefij je vpii\ »cunic na 61oveka jeseni. pos- L>uo v letošnjem primeru. ko ua* je po lepih 4e toplih septembrskih dneh zajei zdaj nenaden hladen vre menski preokret z dežjem in snegom
Človek je že sani po sebi zelo občutljiv za spremembe v ravnovesju naše atmos.eie ■Kadar pa nastopi padec toplote in zračne s'a tlaka tako močno kakor minulih drset rini in doseže še vlaga najvišjo stopnjo prenasičenoeti pritisne nanj vse breme iz-po<lnebnih nevšečnosti.
Razni prehladi, obolenja grla ln pljuč zavzemajo vse večji obseg. Piehlajenje Se ni vzrok bolezni povroči pa lahko, da se tudi v Se bolj zdravem človeku zbude kužne klice, ki anerom preže r griu. nosu itd. Tudi niao vsi ljudje enako podvrženi prehladom. Nekaterim zatečejo žleze, posebno na vratu odkoder ae nahod lahko nevarno raztegne tudi v sapnik in pljuča. Nastane kihanje, sluznica nosa zateče in nabrekne včasi tako, da zastaja sluz v soeed-njih votlinah kar boiezen 6e podaljša.
Občutljivejšim ljudem zatečejo ob vlažnem vremenu mandlji v grlu. razvije se nevarnejša angina. Posledica takSn+ga prehlada so neredko vnetja srednjega ušesa, pri čejner je kostna grča za uhljem že na rahel pritisk občutljiva. Pruskim pusti angina zaradi vnetih srčnih zaklopk napako ko srca za vse življerje. Nekateri ljudje reagirajo na ni h od s skiepDrm revmatizmom. Posebno moč?n prehlad žalostnega spomina je gripa, ki je v 1. 1918 in 1921 tudi pri na« pobrala velik odstotek bolnikov.
Da se obvarujemo prehladov je treba telo prilagoditi toploti okolice. Računati moramo že poleti s tem, da na« jesenski hlad in zimski mraz ne presenetita. Pameten človek se pravočasno založi z gorivom in toplo obleko. Premalo oblečeno *elo začne v hladu drhteti, koža pobledi. Krvni obtok zastaja, koža poetane modra, dokler premražena ne pordeči. Telesna toplota pade. odpornost organizma pojema. Škodljivim bakterijam vlažnega ovzdušja je odprta pot, da se razpasejo v Človeku v nevarne bolezni.
S pravočasnim utrjevanjem je treba telo prilagoditi naglim vremenskim spremembam. Posebno važna je topla spodnja obleka :n prav pomanjkanju te je pripisati skoraj 50°/o prehladnih bolezni. Oblaka na« orreje, a ona sama ne proizvaja toplote. Te lesna temperatura segreje obleko, ki toploto zadržuje in ne pripušča mraza.
»Naša obleka zmrzuje za nas« je dejal že veliki higienik Pettenkofer. Zato so za zimsko obleko najpovoljnejši slabi prevodniki toplote. Ovčja volna je v tem pogledu na prvem mestu, svila ie odvaja naSo toploto tri in polkrat hitreje, bombaž in platno celo petkrat tako hitro kakor ovčja volna v zrak.
Zimska obleka naj bo primerno prostorna in udobna ker zrak med vrhnjo in spodnjo obleko ter tHeeom zabranjnje prenaglo izgubo toplote. Tesna obleka moti krvni obtok in kri je vendar nosilec toplote, s katero zalaga hladu izpostavljeno kožo. Kakor je vnanji jesenski zrak lahko Škodljiv zdravju, prav tako je z zrakom prepojena obleka važen hranilec telesne toplote. Vsebina z zrakom prepojenega blaga znaSa pri irladkih tkaninah 55»/«. pri trikoju 80. pri nngleSkem zimskem blagu 89. pri flaneli
JU in pri kožuhu (J8"/o. \ ja.o tuui ua z vato poilo/.eiia obleka p buo še. če je uo-va zitdržuj** uhajanje toplote iz telesa.
Ivm.ii p-.z.mi m pomladi ziolijo večinoma oni. Ki -4.. [Hi svojem poklicu prisiljeni, da prežive v<čj. del življenja v zaprtem prostoru Ljudem ki se pa že iz navade drže raje zakurjenih, sob postane koža počasi vela. Ko pridejo na hladen zrak. se pritožujejo čez mraz čeprav so toplo oblečeni Takšno pomehkuženo telo je seveda kmalu žrtev prežečih bolezni.
Nizka temperatura uieja presnavljanje telesa, kai vedo debelejši, ki morajo oddati mnogo odvisne masti za tvorbo toplote Manj debeli ljudje občutijo potrebno po večji gorkoti v tom. da imajo povečan ape-tit. Zato je v vsakem letu jeseni prav kakor pomladi zelo pomembna pravilno izbrana brana. Napačno je mišljenje v mnogih, vanje večjih količin alkohola je mišljenje, da zauživanje večjih količin alkohola blaži pred mrazom. Trenutno ugodje izzove kasneje nevšečne pojave za telo. Večina nalezljivih bolezni prihaja v telo skozi ustno duplino, zato je treba poevečati razkuževanju ust. posebno pri šolski mladini, veliko pažnjo. In ker je gibanje na hladnem zraku za utrjevanje telesa zdravo, naj navedemo čitateljem le najvažnejše zapovedi za hladni letni čas:
Ne bojmo se zraka, pojdimo ob vsakem vremenu na piosto! Mokro obleko je treba potem seveda zamenjati s suho.
Oblačimo se po vremenu, ob lepih dneh lažje, ob mrzlejših topieje. V sobi vselej odloži plašč.
Ne govori mnogo na cesti, kadar je vlažno v zraku Ln če pilia veter! Usta naj bodo zaprta, dihajmo skozi nos, posebno če veje nasprotni veter. Ne vdihavajmo prahu in če je mraz. stopajmo hitreje, da nam poživljeno delovanje mišičevja greje telo. Ce imaš nahod ali te duši kašelj ot,tani po možnosti doma. pij vroč čaj ali limonado, da se spotiš in kmalu boš zdrav.
Pazi na red v jedi in prebavi! Ob mrzlih dneh je priporočljiva maščobna hrana, ker proizvaja toploto.
Ne pozabi na zračenje sob! Preden ležemo, prezračimo še enkrat spalnico!
Skrbi vedno za to. da ne boš imel mrzlih in mokrih nog! Ob slabem vremenu si obuj galoše, ki jih v sobi odloži. Mokre nogavice doma takoj izmenjaj! Z mrzlimi nogami ne hodi v posteljo, temveč si jih prej ogrej, če le mogoče v topli kopeli, od 36 do 38° C. Tudi je dobro, če imaš mrzle noge, da segTeješ s čimerkoli spodnji konec postelje. Na kratko ravnaj se po znanem reku severnjakov Evrope:
Bratje is Francije prisrčno sprejeti
Jesenice, 10. oktobra.
Danes proti večeru so se pripeljali na Jesenice zastopniki slovenskih izseljencev v Franciji, ki se bodo jutri udeležili svečanega okritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru, ki so ga po«tavili na Jesenicah pred osnovno šolo in za katerega so mnogo prispevali naši naseljenci v Franciji.
Sprejem na jeseniški postaji je bil naravnost rmjiozanten. Na kolodvoru so se ž« dolgo pred prihodom gostov zbrali Sokoli, v krojih z Jesenic, in Javoniika, gasilski četi Jesenice in KID ter cela vrsta drugih stanovskih delavskih, nacionalnih in kulturnih društev ter organizacij, pa tudi lepo število ljudi v narodnih nošah. Okrog njih se je zgrnila množica ljudi. Ob 18. uri je bilo na postaji gotovo 2.000 ljudi. Ko je privozil brzovlak, je sokolska godba zaigrala pozdravno koračnico. Množica pa je pričela goste pozdravljati z nepopisnim navdušenjem in tudi ovacij kar ni hotelo biti kraja. Gostje so se pripeljali v dveh poeebnih vagonih, iz katerih so vihrali prekrasni novi prapori v jugoslovenskih barvah. z napisi njihovih društev.
Pozdravil jih je mestni župan Jože Zab-kar. ki jim je izrazil iskreno dobrodošlico in se jim zahvalil za njihov trud in prispevke. s katerimi je bilo mogoče postavitt spomenik pokojnemu vladarju. Za sprejem se je njemu in Jesenicam zahvalil predsednik Saveza jugoslovenskih delavoev v Pran ciji Anton Glavnik, ki je dejal, da so jugo slovenski izseljenci srečni, ko so prišli t staro domovino, ki jih je sprejela z odprtimi rokami. Poželel je, da bi domovina postala čimprej na znotraj in zunaj kon-solidirann. Po sprejemu se je razvil sprevod, ki je krenil po Prešernovi cesti na Krekov trg pred osnovno šolo. kjer je b!l razhod. Po vsej poti so množice gostom prirejale neprestane navdušene ovacije.
Slovo grškega poslanika
Beograd, 10. oktobra. AA, Predsednik vlade dr. Stojadinovič je 6prejel popoldne dosedanjega grškega poslanika na našem dvoru Konstantina Sakelaropulosa, ki odhaja iz Beograda. Pri tej priliki je Sakela« ropuloe prestavil ministrskemu predsedniku novega grškega vojaškega atašeja podpolkovnika Gjorgja Vajenasa.
Imenovanje na ljubljanski univerzi
Beograd, 10. oktobra. AA. Imenovanje na medicinski fakulteti v Ljubljani za asistenta v 7. skupini dr. Valentin Gredelj, asistent* pripravnik.
Mlad trgovec
in gostilničar
Sffleten, samec, soliden. * lastno hi?o in trgovino, želi poročiti dobro situirano flovenko. Informacije proti vposlanim Din 10 v postnih znamkah: »REZOR«. Za-
grtb- ^	M306-25
Železniški zvaničnik
inteligenten, vdovec * 2 otrokoma. 3" let «tar, soliden. x lastno hi5o. vredno ; Din	želi poroč ti
j lnpo gospod:čno Slovenko. ! tndi b-ez premoženja. Tn-: formac:je nrnt vposlanim j r>i„ -n v po5t"ih znamkah-I »REZOR«, Zagreb. po*»» 3. I	-36
Kapetan konjenice
v Ljubi *«ni. Viet«n, w>K-den. krame postave, rimo-tolik. Ploven«, teli poročit; dobro slbiirano potpo-d čno lepih kakovosti vzorne soproge. — Informacije prot: vposlanim Din 10 v poŠt. znamkah »REZOR«. Zagreb. poŠta S.
24816-25 Indnstri ialčev sin
Zagrebčan. Sveten, rimoka tolik, krasna pojav«, irred no soliden, solastnik in,,'i »trfje. pnroč't s'mm"ič no. dobro sitirirsno «ro»po d!čnn. Informativne pro •peVff- proti vpo«!anim P;r !0 v pošt. mairkah- »RK ZOR«, Zagreb. poM* S.

♦ PATENT
AOVOST
NOVOST
Obvestilo!
Sporočam svojim cenj. odjemalcem, da sem z današnjim dnem
PRESELIL
svojo trgovino iz Tyrševe c. št. 9, v nasprotno hišo Tyrševa c. 14, ter se vsem še nadalje priporočam za cenj. obisk.
STANKO JAPELJ
zlatar — juvelir
DAME POZOR LE DERNIER CRI DE PA RIS.
Ve same veste, kako neprijetno je, če se Vam nogavica na peti strga n. pr. na pro; inenadi, pri plesu.....Da bodete teh nevšečnosti obvarovani, so pariški saloni upe; Ijali 6 popolnim uspehom nov ščitnik za nogavice. Ta ščitnik Varuje Vase nogavice, prepreči njih trganje, odstrani in prepreči žulje, preprečuje potenje nog, ker deluje kot mal ventilator in je poleg tega vedno neviden. Gracija Vaše noge pride do popolne veljave, čevelj se nogi bolj prilega, ter se zato nogavice tudi na prstih ne trgajo- Hoja postane prožna in lahka in ga radi teh odlik tudi gospodje z veseljem nosijo. Nikakih
raztrganih nogavic več, nič več jeze. Zahtevajte ščitnik pri Vašem trgovcu ali di* rektno (cena Din. 10. — za par, evtl. v znam kah, navedite št. čevlja) pri
»TOSTA« Ljubljana VII. IŠČEMO ZASTOPNIKE PKEPRODAJAItCEM POPUST!
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
knakljeva
5
1ZVKŠDJF V8A TISKARSKA DELA TEH SB "'^jporoCA
Med mestosis in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
i
Tvrdka F. Fajdiga sin
ZALOGA POHIŠTVA IN MIZARSKA DELAVNICA
Lj&Mjana — Vegova ulica 8
se priporoča za vsa mizarska dela. NA ZALOGI RAZNOVRSTNO POHIŠTV O
■8—BSBCHl
Preminula je po dolgi in mučni bolezni naša so-trudnica, gospodična
arica Ferlic
Nepozabno pokojnico bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.
Tvrdka F. KOLLMANN v Ljubljani.
i
Tekstilno podjetje
(TKALNICA) V SLOVENIJI
išče za takojšen nastop
energičnega, inteligentnega absolventa višje tekstilne šole, ki bi — po vpeljavi — sodeloval v obratni organizaciji. Ponudbe z življenjskim opisom, s prepisi spričeval in z evtl. navedbo dosedanje prakse naj se pošljejo v ogl. odd. lista pod značko »Zaupno mesto«.
NAMEŠČENCI T\TIDKE F. M. SCHMITT naznanjamo tužno vest, da je po kratki, mučni bolezni, danes ponoči umrl naš tovariš, gospod
tekar Javornik
Dragega kolega spremimo na njegovi zadnji poti v ponedeljek, 12. t. m. ob 15. uri, izpred mrtvaške veže Splošne bolnice.
Ohranimo ga v trajnem in lepem spominu!
LJUBLJANA, 10. oktobra 1936.
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem javljamo žalostno vest, da nas je dne 9. oktobra 1936, po kratki in mučni bolezni za vedno zapustil moj dobri soprog, oče, brat, gospod
ARTILERIJSKI NAREDNIK
Nepozabnega pokojnika spremimo k večnemu počitku v ponedeljek, dne 12. oktobra 1936 ob 3. uri pop. iz mrtvaške veže Stalne vojne bolnice, Zaloška c. na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, TRST, dne 11. X. 1936.
Globoko žalujoči ostali: MILKA, soproga; VIKTOR, sinček; brata JOSIP in JANKO; rodbina VEHAR, ter ostalo sorodstvo.
Požar
in Fremogarjeva!
Prosim dotičnega gospoda, da se blagovoli takoj osebno zglasiti.
Inserirajte v .Jutra'!
Javljamo tužno vest, da je naš dobri brat, stric in svak, gospod
ALFRED STADLER
TRGOVEC
previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 11. oktobra ob 17. uri popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
ŽALUJOČI OSTALI.
//■■ittl •">£■,*-••.
hiše v Ljubljani
Poljanska cesta 12 in odnosnih
stavbišč vse vp. v zemlj. knj! vi. št. 40. k. o. Poljansko predmestje in štev. 278. k. o. Poljansko predmestje v Ljubljani
se bo vršila dne 15. oktobra 1936.
ob 11. uri pri sreskem sodišču v Ljubljani odd. Va soba št. 16. Draž-beni pogoji na vpogled pri sreskem sodišču v Ljubljani Va. 393/35./32.
«18
Naš dobri in ljubljeni oče, gospod
IVAN ŠEGA
,OLSIU UPRAVNIK V POKOJU
nas je v soboto, dne 10. oktobra nenadoma zapustil.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 11. t. m. cb % 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Lampetova ul. 3.
Naj mu bo ohranjen blag spomin.
JESENICE, dne 10. oktobra 1936.
IVANA, soproga; BORIS, sin; NADA, poročena KLAVORA, hči; FRANJO, zet in vnuček VASJA
f
HOTEL SLON v Ljubljani, sporoča žalostno vest, da je njegova bivša vestna in vzorna blagajničarka, gospodična
Marija Tsehulik
v petek, dne 9. oktobra preminula.
Pogreb se bo vršil danes ob 3. uri iz mrtvašnice hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, na pokopališče k Sv. Križu.
Zvesti uslužbenki bo ohranjen trajen spomin.
Uprava hotela Slon.
{fCdor c^iasute ta napreduje f
< ."i y .-/v-1:,-' .		SH! mmmf*	S3
			
			
■'tU, , •' :»v *'" - • k ' ■ • s - - •.' ■»S-r.-rM : " . - " " > ' ' ' ■ "			P*-
Za vedno je po kratki in mučni bolezni v cvetu mlado*«-? zatlsnll oči, naš nikdar nepozabni tovariš, gospod
v m A
artileriski narednik 16. art. ouka
Pogreb blagokopojnega tovariša se bo vršil v ponedeljek 12. oktobra 1936, ob 15. uri iz Vojne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Dobrega tovariša in prijatelja ohranimo v trajnem spominu Bodi Ti lahka jugoslovenska zemlja, katero si tako ljubil. Mir Tvoji duši.
LJUBLJANA, 10. oktobra 193(3.
Podoficiri 16. ari. puka.

TVRDKA F. M. SCHMITT javlja žalostno vest, da Je danes po no« preminul po kratki, mučni bolezni njen aranžer, gospod
SKAR JAVOHNIK
Pogreb zvestega in marljivega nameščenca se bo vršil v ponedeljek,
dne 12. oktobra ob 15. uri. Izpred mrtvaške vrže Splošne bolnice r Ljubljani.
Pokojnika ohrani tvrdka v lepem spominu. LJUBLJANA, 10. oktobra 1936.


f
Vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, sporočamo tnžno vest,
da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric, gospod
ČUŠ FRANJO
VIS. POŠTNI KONTROLOR V POKOJU
danes, 10. oktobra ob % na 1 ponoči v 64 letu starosti po dolgem, tro-dapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 12, oktobra ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežjn.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 13. oktobra ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi.
MARIBOR, dne 10. oktobra 1936.
Globoko žalujoča soproga MARIJA ČUŠ. roj. VIGBC ter rodbini: ČUŠ in STRMŠEK.
$Cdor	iše — ta napreduje!
Urejuje Davorin Ravljea, — Jgd^fo za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani