■hiuhibihibbh 1 ■ S THE ONLY SLO- | j VENIAN DAILY ■ J between new ! S YORK & CHICAGO " J THE BEST ME- S ] dium to reach S S 18»-000 SLOVEN I- ■ 8 ans in u. s., ca- i nada and so. AMERICA. St £ IHMU NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA ■ a H ■ a ■ H ■ ■ ■ ■ 8 "WE PLEDGE ■ ALLEGIANCE TO J OUR FLAG AND 5 TO THE REPUB- ■ LIC FOR WHICH g IT STANDS: ONE S NATION INDIVIS- 3 IBLE WITH LI- ■ BERTY AND JU- ■ STICE FOR ALL." ■ - LETO 111. Copy 3c CLEVELAND, 0. TOREK, (TUESDAY) AUGUST 17th, 1920. ŠT. 194 (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, 0. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, GeneraL ANGLEŠKIH v°dltelj angleških radikalcev, bertrand ftussell, je proti boljševizmu, ker zatira slednji prosti govor in prosto časopisje. — o razmerah se je prepričal, ko se je mudil v rusiji. p°roČa Bertrand Russell. |jnd°n. Anglija, 15. avgusta.— Prvih stvari, "katero sem Za!>azil potem, ko sem rdeče zastave, ki prišel znači kila V koljševiško Rusijo, je r; Velikanska razlika med teo-v' mi dejanskih boljševikov ter , teh teorij kot kroži med i„ lec'nimi socijalisti Anglije j,udi Amerike. %l(, 1Jatel-ii Rusije v Angliji so leta; vhod n'a> da je diktatorstvo pro- le nova oblika represivne vlade, v kateri ima- 1° «lasc ier «ih, m L- e le delavci in ženske er so volilci grupirani po t^tM*1' ne pa po P°kra.iinah-leta .!ear,i so, da pomenja proda v resnici proletarijat, v J/ ,ne pomenja diktatorstvo diktatorstva. ea l.n° nasprotno pa je resni-Hjst adar govori ruski komu- ® diktatorstvu, vzame be-•' "besedno. ^Ofj "uueseflno. Kadar pa ■ go-tgjjj 0 Proletarijatu, misli pri ^ neka.i drugega. Ima nam- Stt; an kislih razredno-'zavestno Hist.v ^oletarijata, to je komune ].Cn° stranko'. V ta koš me-('> ki niso v nobenem ozi-l^. r°letarci, — kot naprimer In Cičerin, — o katerih i^lj , imajo prave ideje ter Haj0Ucuje take delavce, ki ni-Vjjj . -ri° njegovem mnenju pra-najj Tem pravi, da so la-^ Uržu&zije. v^unist, ki v resnici veruje Je n uiizem, je prepričan, da \ '^atna lastnina vir vsega "repričan je, da so vse !> in naj bodo še tako "in 7 uPravičene pri ohranje- te, ^munistične države. Šest-Jenj llr dela na dan in v svo-v3t^r°atem času se še loti ne-Je 'Gga in težavnega dela kot Hov .^'^er uničenje celih ku-«o 'nf'ciranih trupel, katera ^ili na licu mesta Kol-jg ^nikin in drugi N« , nikin in drugi. On ve-zmerno in neveselo živ-^T" Nikakih osebnih ciljev »Ocjj^leduje. ko ustvarja nov 'tj ni red. ^oti vi, ki ga delajo zmer- ^ok'1' £a delajo tudi ^ ^ ^'rnega. Marx je učil, f|o Prišel komunizem koneč-Površuje. To je prav ^ n° Prilagodeno orijental-\ . ^tezam ruskega značaja S^va.ja stanje duha, ki je '^nil- Stan-iu duha prvih na-jo Se k°v Mohameda. Opozoci-lj$e l31"62 usmiljenja in V* ae Poslužujejo metod \j 10,16 Policije, koje številni \je.s° še vedno zaposleni pri Sen- starem delu. Ker žive v \ 3 da ie pripisovati vse ^ v lvatnemu lastninstvu, bo- ^ 2la boljševiškega režija Se bori proti privatnemu \ ,btvU, avtomatično prene-S'J ak°Hiitro bo boljševiški uspe!. \>(]:'l2or! so povsem naravna 'a, fanatičnega prepriča-a Angleža se vspričo Je- ga nanovič utrjuje prepričanje, na katerem je slonelo celo angleško življenje od leta 1688 naprej, — da je namreč prijaznost in zmernost vredna vseh ver celega sveta. — To je seveda prepričanje — in to moramo priznati, — katerega ne uporabljamo napram drugim narodom ali podrejenim in zasužnjenim plemenom. Boljševizem je v notranjem aristokratičen in na zunaj bojevit. Komunisti im&jo vse dobre in slabe poteze aristokracije, kadar je slednja mlada in sposobna življenja. Pogumni so, energični, sposobni za poveljevanje ter vedno pripravljeni služiti državi. Na drugi strani pa iso povelevalni in manjka jim obzira do navadnega naroda, kateremu naprtujejo preveč dela ,4;er obzira za ljudi na cestah, kojih življenja 'spravljajo v nevarnost s svojim brezobzirnim vozarenjem z avtomobili. V praktičnem smislu so' edini lastniki in posestniki sile ter uživajo vsled tega neštevilne prednosti. Edinole ljudje, ki so v političnem oziru upoštevanja vredni, dobijo lahko avtomobile ali telefonske zveze. Dovoljenja za potovanje po železnicah, za nakupovanje v sovjetskih prodajalnah, za obisk gledišč in tako dalje, je veliko lažje dobiti človeku, ki je prijatelj onih, ki imajo moč v rokah kot pa za navadne smrtnike. Na tisoč načinov uživajo komunisti življenje, 'ki je veliko srečnejše kot ono ostalih članov občine. Predvsem pa so manj izpostavljeni nedobrodošli pozornosti policije in takozvane Izvanredne komisije. Komunistična teorija glede mednarodnih zadev je izvanred-no priprosta. Revolucija, katero je napovedoval vnaprej Marx in ki naj bi odpravila kapitalizem po celem svetu, 'se je slučajno pričela v Rusiji, čeprav bi se po Marxovi teoriji morala pričeti v Ameriki. V deželah, v katerih revolucija še ni izbruhnila, je edina naloga komunistov pospešiti njen prihod. Dogovori s kapitalističnimi državami morejo biti le provizorični in nikdar ne more priti niti na tej, niti na oni strani do odkrito-srčnega miru. Nikako resnično dobro ne more priti nobeni državi br^ez krvave revolucije. Angleški delavci si lahko domišljajo, da je mirna evolucija mogoča, a preje ali sleje bodo uvideli svojo napako. Jaz s svoje strani, potem ko sem natančno preštudiral to teorijo .postajam vedno bolj in bolj njen nasprotnik. Tretja Internacijonala je organizacija, ki obstaja za pospešenje razred nega boja in prihod revolucije vsepovsod. t Moj ugovor ni, da je kapitalizem manj slab kot pa domnevajo boljševiki, temveč da je Čudno razumevanje demokracije. London, Anglija, 16. avgusta. — Angleški ministrski predsednik Lloyd George je imel danes v nižji zbornici govor, v katerem je med drugim zatrdil, da bo angleška vlada vporabila ves svoj vpliv in vso svojo moč, da prepreči angleškemu delavstvu vmešavanje v vladno politiko, tičočo se sovjetske Rusije. Dejal je, da bi bila vsaka industrijska akcija v sedanjem času zločin proti "demokraciji". Nadalje je angleški premier tudi dejal, da je angleška vlada ruskemu protiboljševiškemu generalu, baronu Vranglu, nazna-(nila, da če misli še nadalje napadati boljševike, da mora to delati na svoj lasten račun ter na svojo lastno odgovornost. — Clevelandski detektiv John T. Shelby je v pondeljek popoldne pripeljal iz Chicage nekega Edwarda Herbert, Thomasa Mc Donald in George Smitha, kateri so obdolženi tatvine $53.000 liberty bondov, ukradenih med potjo iz tukajšnje banke First National Bank v Toledo, O. Obtoženci se bodo zagovarjali prod mirovnim sodnikom Zoul danes popoldne. Opozicija delavstva proti evropskemu ropanju. Ameriško delavstvo protestira proti podpiranju imperialistične Poljske. socijalizem manj dober v obliki, katei'0 je mogoče uveljaviti potom vojne. Zla vojne, posebno pa državljanske vojne, so ugotovljena in zelo velika. Pridobitve, katere pa je mogoče doseči z zmago, so zelo problematične. V teku obupnega boja bi bila najbrž izgubljena dedščina civilizacije, dočim bi postalo sovraštvo in okrutost normalna^ odnošajih med človeškimi bitji. V namenu, da se doseže uspehe v vojni, je treba koncentraci- Delavstvo v Seatlu nasprotuje vojni z Rusijo. Centralni delavski svet je v sredo volil in izjavil, da protestira proti vojni kakor tudi proti vsakemu nepremišljenemu koraku, ki bi imel namen podpirati akcijo imperi-jalistične Poljske. Angleško delavstvo pa grozi, da bo storilo zadnje definitivne korake ter s tem preprečilo, da bi se ameriško vojaštvo vdeleževalo evropskega klanja in ropanja. Delavstvo je obravnavalo tudi glede dvoumne in nejasne Wil-sonove politike ter izjavilo, da je ''zadnji čas"1, da se tem političnim nakanam zakliče 'stoj', in če ne bodo tega klica izustili tisti, ki so na čelu vlade in države, da bo delavstvo storilo potrebne korake, da se to zgodi." Delavstvo se je obrnilo tudi na Ameriško federacijo dela ter od iste zahtevajo, da slednja takoj obsodi Wils'onovo imperialistično politiko, ki stremi za tem, da bi amer. delavstvo podpiralo imperialistične roparje centralne Evrope. Samuel Gom-per's je bil brzojavno obveščen, da naj takoj skliče sejo ekse-kutive, katera naj obravnava o položaju, v katerem s nahaja sedaj Amerika . Akcija delavstva v Seattlu je prvo tozadevno protivojno gibanje ameriškega delavstva, ki zahteva opozicijo proti nameravani ameriški pomoči tepenim imperialističnim Poljakom, katerih čete so bile potisenjene od zmagoslavnih delavskih 'sovjetskih armad pred vra'ta Var- je sile in iz koncentracije te si-. v _ , , . , . le izvirajo ista zla kot izvirajo Delavski delegatje so na- koncentracije|dalje lzjavih' da 80 absolutno proti vsakemu pošiljanju čet ali iz kapitalistične bogastva. Na temelju teh razlogov ne morem podpirati nobenega gibanja, kojega cilj bi bila svetovna revolucija. Skoda, storjena od strani revolucije v eni deželi, bi bila lahko popravljena vsled upliva kake druge de- municije in ostalih vojnih potrebščin iz Amerike na Poljsko. "Vse ženske so proti vojni," je izjavil Jean Stovel, ženski organizator državne federacije dela. "Mi ne delujemo samo v obrambo 'svojih sinov, katerih ne pustimo žrtvovati za stvar žele, v kateri ni bilo nobene re , , , , . .... volucije. V splošnem katakliz- ^f!^!8™^!^0; mu, obsegajočem celi svet, pa bi bila lahko izgubljena civilizacija za celih tisoč let. Čeprav pa ne zagovarjam svetovne revolucije, se ne morem izogniti sklepu, da si vlade vodilnih kapitalističnih dežel na vse mogoče načine prizadevajo dovesti do revolucije. Zloraba naše sile proti Nemčiji, Rusiji in Indiji bo gotovo privedla do našega padca ter proizvedla ista zla, katerih se sovražniki boljševizma najbolj boje. Kmalo potem, ko sem prišel v Moskvo, sem se celo uro pogovarjal z Leninom v angleškem jeziku, katerega precej dobro govori. Navzoč je bil tolmač a njegova služba je bila skoraj odveč. — Še nikdar v svojem življenju nisem videl človeka, ki bi se tako malo zavedal svoje važnosti. V vsakega obiskovalca se ozre zelo natančno ter ae tekom pogovora dostikrat smeje. (Dalje ra 4. strani.) temveč smo sploh proti vsaki nadaljni vojni, v kateri bi naši fantje žrtvovali svoje mlado življenje. Zato zahtevamo, da se ne pošlje nobenega naših sinov, nikake municije in nikakih nadaljnih potrebščin v podporo sedanje poljske vlade." (Hud poper za ameriške, polske in o-stale svetovne roparske viteze). James A. Duncan je izjavil: "Delavstvo cele Amerike misli tako kot mi in samo pričakuje definitivne akcije seattl-skega delavstva v poljskem vprašanju. Pod nobenimi pogoji ne smemo dovoliti te vojne, in da se je prepreči, se bo ukrenilo tudi drastične korake, če bo tako potrebno. Tudi drugi delavski voditelji iso obsojali politiko predsednika Wilsona, ki bi rad z ameriškimi viri pomagal poljski vladi Belega orla "To bi bil morda pričetek vojne, ki se je pričela leta 1914. je dejal Paul K. Mohr, delavski voditelj in organizator. Zadnje borbe za Varšavo. BOLJŠEVIŠKI OBROČ OKOLI VARŠAVE JE VEDNO OŽJI PADEC VARŠAVE JE SAMO ŠE VPRAŠANJE ČASA. Varšava, Poljska, 16. avgusta. — V nižinah ob reki Bug se vr-še neprestani ljuti boji za Varšavo. V Galiciji so se Poljaki umaknili brez boja pred bojševiškimi armadami, ki si prebijajo 'svojo pot proti poljskemu glavnemu mestu. Poljske čete, ki branijo Varšavo, so sledeče grupirane: Levo krilo je razvito pri mo-dlinskem gozdu ter drži črto med rekama Narvo in Bug. Centrum, ki je pod zaščito težkega topništva, brani varšavske trdnjave, oddaljene od osemnajst do trideset milj od Varšave. Desno krilo pa kontrolira doline gornjega toka reke Bug. Berlin, Nemčija, 16. avgusta. — Ru'Si neprestano prodirajo in sovjetske čete so zavzele Lau-tenberg, Strassburg, Loebau,. Lucken, Renclen, Graudenz iin Thorn. Vsi ti kraji leže1 v zai-padni Prusiji. Dalje južno so dospele ruske armade že do Novo-Minska ter do mpdlinskih utrdb. Obroč okoli Varšave je dvajset kilometrov širok. * * * Varšava, Poljska, 16. avgusta. Vitos, ministrski predsednik Poljske, se je odpeljal včeraj na Poznanjsko, kjer je nadziral pojske armade, preden so odšle na fronto. Premier je čestital poljskemu vojaštvu ter pohvalil njegovo požrtvovalnost in domoljubje. Takoj po nadziranju se je ministrski predsednik vrnil v Varšavo. Med Varšavo in Thornom pa-trulira na reki Vietuli oborožena flotila, katere namen je preprečiti prekoračenje reke po boljševikih. V ¥ London, Anglija, 16. avgusta. — Angleški tajnik vnanjih zadev je naznanil, da so se v Minsku sestali rus'ki in poljski mirovni delegatje. mm i senzacionelna odkritja o načrtih ogrskih reakcionarnih morilcev. Dunajska "Arbeiter Zeitung" I szevicy ter pobočnik Mahasga-je prejela iz Madjarske seriza-|zy, kot representantje admirala cionelna poročila, ki razkrivajo Horthyja. Za njimi je prispel — Pogajanja med tukajšnjimi unijskimi plumberji in lastniki, katera so ise vršila v pondeljek s posredovanjem župana FMtzGeralda, so imela nepovoljne uspehe. Delavci vstrajajo pri svojih zahtevah, namreč $12 dnevne plače in rabo gospodarjevega orodja. Lastniki pa so obljubili le $10 dnevnice in rabo delavskega orodja. Stara plača je bila $8 in raba svojega orodja. Zupan je predlagal, da se izvoli poseben posredovalni odbor, kateremu naj bi se pokorili obe stranki, na to pa u-nijski plumberji niso hoteli pristati. bila vojna med kapitalističnimi vladami zapadne Evrope v njeni takozvani borbi za "civilizacijo" proti delavstvu vztočne in centralne Evrope. Ameriško delavstvo pa dobro ve, kje je "To bi'njegovo mesto." spletke klike reakcionarnih ar-ma'dnih častnikov, kateri vladajo Ssedaj Ogrski z dovoljenjem admij-ala Horthyja, takozvanega ogrskega regenta. Ta umazana aristokratična klika s svojim vrednim regentom na čelu, je izdelala program, s pomočjo katerega bi se iztrebili iz Ogrske zadnji ostanki delavskega in socialističnega gibanja. "Arbeiter Zeitung" poroča: "Dne 27. junija 1910, je zborovalo v poslopju Ministrstva za narodno obrambo 312 oficirskih delegatov. - "Hejjas, eden od delegatov, je izjavil, da ni vlada dozdaj še ničesar ukrenila za udejstvitev krščanskih idealov, pač pa da je celo na stežaj odprla vrat, medsebojnim pogajanjem mt" Zicli in socialnimi demokrati. Nadalje je dejal, da se ne bi On, ustrašil pred nobenimi drastičnimi odredbami napram osebam, če bi mogel s pomočjo ,teh odredb uveljaviti krščansko politiko in krščanska načela. 'Njegov govor je bil končan z ogromnim aplavzom. Nato je gvoril Julij Goemboea, predsednik častniškega zbora, ki je dejal, da mora oficirski zbor počakati do jeseni ter šele potem uveljaviti svoje drastične odredbe. Po njegovem govoru so vstopili v dvorano vojni minister Soos, generala Dani in Ver- rnajor Stefan Csiba,. predstavnik generalnega štaba, ki je izjavil v svojim imenom solidarnost štaba, katerega reprezenti-ra. "Ostenburg je nato razvil natančen program ter je povdar-jal, da je treba vse socialiste iztrebiti, istočasno je . treba pomoriti čim največ Zidov, zapleniti se jim mora njihovo premoženje, ter da .je treba preprečiti odvetnikom zagOvorništvo teh oseb prod sodiščem. "Nadalje je izjavil, da je treba vse radikalne institucije iztrebiti s površine zemljoV Istega programa se je držati tudi v provincah izven Budimpešte. Navzoči,4elegatje so 'spreje-ir '-*—:j£rez vsake debate. 'NaRTje—Jil izvoljen ekse-kutivni odbor, kateri je dobil nalog, da izdela ta program v vseh njegovih detajlih. j"P9 preteku 48 ur;se je ta ek-sekutivni odbor zapet pojavil pri sqji ter razložil svoje načrte. V načrti} tega odbora je med drugim tudi popolno uničenje vseh ogrskih socialističnih časopisov. Okraje, kjer prebiva delavstvo, naj bi 'so obkolilo ter sumljiva elemente na mestu pcbiio. Pomorilo naj bi se čim več Zidov in vse one ljudi, ki izgledajo kot Zidje, naj bi se nemudoma aretovalo in zaprlo." RAZTOLMAČENJE SLABO ADRESIRANIH PISEM. Tako številna nerazumljivo naslovljena pisma prihajajo skozi poštne urade, da so v več-; zna laški jih mestih nastavljeni posebni' glasov, bo na prvi pogled spo-uradniki, ki jih skušajo raztol-jznal v besedi "negiosi" poskus mačiti. Vsak urad je posebno, nepisemnega Italijana, da zapi- mačenju sltfbo pisanih naslovov je namen pisca dotičnega naslo; va ter poznavanje načina, kako in sliši besede, katere hoče zapisati na pismo. Človek, ki po-značaj sprejemenja ponosen na svoje delo ter tekmuje z Dead Letter Office v Washingtonu tako, da se le malo slabo naslovljenih pisem položi na stran ter konečno uniči. V naslednjem hočemo navesti par vzgledov težkih problemov ter bistroumnih rešjtev. Največ preglavice delajo seveda inozemci. Pismo, naslovljeno: Spencer, Insea, kjer po- še ameriško besedo sey". 'New Jer- Naslov pisma, ki je nosil rusko znamko, je vseboval ime "kreenpoymp". To seveda pomenja Greenpoint. So seveda ameriški šaljivci, ki hočejo spravljati poštno administracijo v zadrego s tem, da pošiljajo take dvomljive na- menja ''Insea" N. C. gotovo ni slove. Po mnenju poštnih obla-bilo pisano od Amerikanca. Isto1 sti so taki dovtipi zelo revni, velja glede naslova "W. Hobok-1 kajti izvežbani uradniki pošt-niy" v zelo slabi nemški pisavi, j nega departmenta, zamorejo ta-Pomenja namreč West Hobo-jkoj rešiti tozadevne rebuse, ken. Isto velja glede naslova:! Neko pismo, ki je prišlo pošt-Acram Lead; Kalambi Coifcy ter!ni oblasti v roke, je imelo le na-pomenja "Acram Lead Mines,'slednji naslov: Columbia County, New York. Težko je bilo raztolmačenje naslednjega naslova: — 192 Massa, ter pornenja "192 North Street, Boston, Mass. Iz Irske je dospel na nekem pismu Hill Mass. Poštni uradnik, ki je imel zadevo v roki, je rešil uganko tana-1 kole: Mark Underhill, Andover, slednji naslov: — Two and,Mass. (Znamenje pod Hill in Over Street, Sailing, kar pomenja, prestavljeno v pravi jezik: !'2 Andover Street, Salem, Mass." Iz Irske je tudi prišlo pismo, ki je imelo naslov: Cranston Royal Irish. Pravilno bi se moral glasiti naslov: Cranston, Rhode Island. nad Mass.) — V Clevelandu se vrši te dni zborovanje ameriških cvetličarjev in sicer v Holenden hotelu. Razstava najraznovrstnejših cvetličnih pridelkov pa je v East 9th St. garaži. Okoli 2000 oseb se bo vdeležilo tega zboro- Največ je važnosti pri raztol- vanja. STRAN 2._' . "Enakopravnost^ IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EV Kit Y DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JU(Sjfl?LAV PRINTING & PUBLISHING CO. guanines I'lace of the Corporation. «118 ST. Cl.AIK AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 no. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2J5, 3 mo. $2,00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ira Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6416 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O. TOREK, (TUESDAY) AUGUST 17th, 1920. 104 _ ZAVEZNIKI IN POLJAKI. "ENAKOPRAVNOST" AVGUST 17th, 1920. Poljaki, ki v sedanjih časih ne vedo pravzaprav, kje se jih drži glava, se bodo brez dvoma čudili, do kako dolgih razprav je dovedel njih slučaj v angleškem parlamentu in v poslanici ameriškega državnega tajnika Col-by-ja in kako malo dejanske pomoči je vzklilo iz teh dolgih razpravljanj. Potem, ko sta Lloyd George in Millerand sklenila podpirati Poljake z dobrimi nasveti, skuša ameriški državni tajnik priti razpršenim poljskim armadam na pomoč s podrobnim pojasnilom glede naših odnošajev napram Rusiji. Na čelu poslanice ameriškega državnega tajnika se nahaja zagotovilo, da verujemo mi tukaj v Ameriki v enotno, prosto in avtonomno Poljsko in da je ameriški narod v skrbeh glede ohranjenja poljske neodvisnosti in poljskega ozemlja. Kot smo izvedeli iz poslanice, se bo politika ameriške vlade obračala na to, da uporabi vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, da vstraja .na enkrat zavzetem stališču. Poljaki so gotovo z veseljem čitali to poslanico, a bili gotovo razočarani, da ni v njej omenjenih niti čet niti vojni materijal ter ne nadaljna milijonska posojila. Poljakom gotovo ne moremo zameriti, če so prišli na misel, da je Oče te poslanice izpustil glavno stvar. Pomanjkanje dejanske pomoči za Poljake, je tem-t Mul j pomembno, ker p.eča pretežni del poslanice ne s Pojsko, temveč z Rusijo in Rusi. Rusom kaže ta poslanica dva zelo različna obraza. Na eni strani je obraz z obsojajočim pogledom, na drugi pa obraz, kojega usta ijnajo prijavljena številne obljube za ruski narod, qe bi se hotel odpovedati sovjetom. Malo je verjetno, da bi se položaj v vzhodni Evropi in na Poljskem izdatno izpremenil vsled te ameriške poslanice. Na Poljskem gredo stvari svojo pot. Varšava se pripravlja na sprejem boljševikov in poljski koridor v Gdansk bo kmalo zasedel neki drugi najemnik. Poljaki pa pravijo: - Ce noče priti Amerika k nam in nam pomagati, borno šli mi v Ameriko ter se izselili. — Gdansk je poln ljudi, ki hočejo v deželo, kjer ni boljševikov, ali sovjetov. Italiiauska tolovaj-siva v zasedenem ozemlju, (Dalje) Tu je bilo tudi nekaj ranjencev, zadeti menda po onemu vojaku. Privazil je nato rdeč salonski avtomobil, iz katerega so vzeli — nekateri. pravijo dve, drugi tri poso-•de, ki so jih odnesli v hotel Balkan. Avtomobil je naložil dva ranjenci in odpeljal, a takoj na to se je že začul krik: hotel gori! So priče, ki pripovedujejo, da so videle, kako so tudi iz vojašnice prinesli nekaj posod, in jih zanesli v hotel. Je bil pač bencin, s katerim so polili restavracijske in hotelske prostore. Hotel je zagorel kot baklja, a tam spredaj na trgu se je oglasil zadušljiv krik in vik, in ploskali so, kakor da so znoreli. Najhujše in najogab-nejše so bile pri tem ženske: hijene, ki z zobmi reže kopljejo po drobu žrtve, ki se jim je vrgla, pod kremplji drugi divja zver! Kakor je bil gnusen ta prizor na trgu, tako in še tem groznejši so bili tisti trenutki za vse one ljudi, ki so se nahajali v hotelu in drugih prostorih, zlasti zasebnih stanovanjih v Narodnem domu, poleg tujcev, ki sc bili nastanjeni v hotelu, skoraj izključno ženske in otroci. Očividec, ki je bil sam navzoč v hiši do zadnjega trenutka, pripoveduje: "Ker sem mislil, da stvar vendar ni tako huda, sem ostal v Narodnem domu dotlej, da je prihrumela drhal od shoda. Videl sem bombo, ki je eksplodirala v Galattijevi ulici, čakal sem še vedno, dasiravno je kamenje, debelo za otroško glavo, letelo skozi okna v prv« sobo, ali končno se mi je Zdelo le prenevarno, da bi ostal še dalje, in odšel sem v pritličje, da poizkusim, ali bi ,ne bilo mogoče, priti na ulico. Toda to ni šlo. Krogle so žvižgale miimo vrat, da je bil izhod popolnoma izključen. Imel sem .ključ k hišnim vratom, toda kdo bi jih od-Iklepal, ki bi tako dal drhali je ugodno priliko, da vdere v hišo. Odšel sem torej po levih stopnicah navzgor do podstrašja, ker sem našel ženske iz vsega tega krila hiše v najhujšem o-bupu. Tolažil sem jih s tem, da v hišo ne morejo vdreti in da se morda stvar izteče le še razme- j roma dobro. Tedaj pa se je oglasil na oni strani obupen i krik: hotel gori! Videl sem J preko strehe gledališke dvorane, ki se je nahajala v sredi med obema kriloma hiše in je segala samo do drugega nadstropja, kako begajo ljudje po hotelskih stopnicah, ženske jokajoč in kričeč na pomoč, moški s preplašenimi, bledimi obrazi, gor in dol, iz sobe v sobo, po hodnikih, a nikjer izhoda. Hotel je bil poln tujcev, a hotelskih uslužbencev j,e bilo tudi okoli 40. Končno so vendar našli izhod, ko se je dim že močuo začel valiti jiad streho. S »topništva' se namreč odpira okno na dvoranino stekleno streho, ki je kak poldrug meter pod oknom. Skozi to okno so začeli ljudje skakati na streho in potem po nekaki leseni brvi ob kraju strehe, ki se tu dotika zadnjega dela poslopja, v katerem so se nahajale hotelske shrambe, do okna, ki vodi na stopnišče levega krila poslopja z vrati v Galattijevo ulico. Tujci z majhnimi kovčki, ženske z otroci v naročju, hotelski u-službenci kakor so bili na delu, brez suknje, brez pokrivala, vse se je gnetlo po oni brvici na to stran in potem plezalo poldrug meter visoko na okno in potem na stopnišče. Z ljudmi, ki so bile še prej na tej strani, nas je bilo tu na stopnicah kakih 150, raje več ko manj. Na oni strani dim in ogenj, na tej strani ^ok, krik in vik, tam zunaj pa strel z strelom, pok za pokom. Tako groznega prizora, kakor je bil ta, še nisem doživel, dasiravno sem preživel vse vojne strahote. Ženske so silile doli, v vežo, k vratom. Vun, vun, tu se zadušimo! Ali kako naj odprem vrata, ko žvižgajo zunaj krog-lje! Ne! Bilo je, po sreči, med to obupajočo množico nekoliko moških, ki niso izgubili glave, in tako se nam je posrečilo spraviti ženske vsak toliko daleč nazaj v hodnik in na stopnice, da jih ni bilo videti od zunaj. Prepričani smo bili namreč da bi bila takoj priletela bomba v vežo., če bi nas bila druhal zagledala v veži. Morda četrt ure smo čakali tako, a zdelo se mi je, da stojimo tamkaj celo večnost. Najemnik kavarne, Beršič, je v tem odprl vrata, ki vodijo iz kavarne v ta doljni hodnik in nam sporočil, da gori tudi že kavarna. Ogenj je izbruhnil pri blagajni, kako, ni mogoče dognati. Ali so vrgli v kavarno vžigalno bombo, ali pa so polili bancin in -ga užgali. Ogenj v kavarni, komaj par korakov od itak že do skrajnosti obupane, na hodniku in stopnicah stisnjene množice, je seve? da le še bolj pretresal vse. Na kolenih so nas prosile ženske, naj jih vendar izpustimo na ulico. Bilo je treba nastopiti naravnost brezobzirno, da smo jih obvarovali gotove smrti. No, končno pa je vendar prišlo odrešenje. Prišli so gasilci. Ko smo zagledali gasilce na ulici, smo vedeli, da se nam ni več bati krogelj. A bila je druga nevarnost. Tam zunaj je čakala podivjana druhal. Kaj stori ta? Toda odlašati se ni dalo več, kajti iz kavarne je začel že udarjati dim v hodnik. Torej vun! Vrata se odpro in vse plane na ulico. Ostal sem pri vratih s ključem v roki, da zaklenem, če bi bilo treba, da drhal ne vdre v hišo. Prvi, ki sem ga zagledal pred vrati, je bil strojni mehanik Kragher, po mišljenju komunist, a najpo-štenejši človek na svetu. Pomagal je ljudem, da so hitreje odhajali in branil jih je pred napadi drhaii. Zato so ga aretirali tamkaj, češ, da je on metal bombe. Lopovi nesramni! Drhal se je kakor divje zverine vrgla na uboge ljudi, ki so si komaj rešili življenje iz ognja in tolkla s palicami in pestmi po nih. Trgovca Miloniga, ki ima svojo prodajalno j est vin na Vo-jašničnem trgu, so pobili tako, da je nezavesten obležal na ulici in so ga potem prenesli v vojašnico in pozneje v bolnišnico. Napadali so vse, tudi tujce, ki so bili v hotelu in so se tako rešili, in so jim ga trgali rešeno priti j ago iz rok, pri čemur se jim pomagali tudi celo kraljevi stražniki. Nekaj ljudi je bilo tu menda tudi aretiranih, pod pretvezo, češ, da so morda kradli v hotelu. Jaž sem sem ostal zadnji in sem v resnici hotel zakleniti vrata, kar pa mi ie pri vratih stoječi gasilec odsvetoval, češ, morda je še kdo notri. Ne vem, ali je še kdo. prišel iz hiše; vsaj jaz nisem videl nikogar več. Postal sem še nekoli- za uničenje Narodnega doma. kar se je nahajalo v blagajn Ni bila samo drhal, ki je preprečevala gašenje s tem, da je prerezavala cevi, temveč se je zgodil celo tale v nebo kričeč dogodek. Pred poveljnika gasilcev Tie stopil častnik, stotnik — nekateri pravijo, da je bil orožniški, drugi pa, da je pripadal redni vojski — in ukazal poveljniku gasilcev, da se ne sme gasiti. Poveljnik gasilcev mu je odgovoril, da mora vršiti svojo dolžnost, jj&k^f' je stotnik potegnil izza pasa samokres, mu ^ nastavil na prsi in mu zapretil, da ga pri priči ustreli, ako bo dal gasiti. Temu nasilju se je povelnik gasilcev moral udati, in ogenj se je, ne da bi se gasilo, širil z- nevrjet-no naglico. Okrog pol 20. je začelo goreti, a takole okoli 22. je ogenj objel že vse pročelje in dosegel tudi že najvišje, četrto nadstropje in podstrešje. Ker so ravno nanovo barvali vertnice na oknih, je nova, oljnata barva le še pomagala, da se je ogenj razširil tem hitreje. Ker je končno ogenj postajal le prehud in se je bilo bati, da poseže tudi na Narodnega doma se držečo Galattijevo hišo, ki je last mestne občine, -na ravnateljstvo držanvih železnic na eni. na hotel Abbazia in hišo tržaškega grškega bogataša Scaramanga na drugi strani, so vendar pustili gasilcem, da so pričeli gasiti, seveda le toliko, da se obvarujejo omenjene stavbe. Gasili so torej le na obeh skrajnih krilih in zlasti .streho in podstrešje, da ne bi se streha zrušila na dve nadstropji nižjo Galattijevo hišo. a ravnotako tudi. ves inveB "Glasbene Matice", Delavsk podpornega društva in dragocenejše in potrebne stvari iz omenjenih zaselj stanovanj. Ponovna zažiganja Vsakomur, kdor je kolk« poznal stavbo Narodnega m a, je bilo popolnoma neum vo, kako je sploh mogel stati ogenj v posojilniških P1 štorih, ki so imeli betoni tlak, ki je še danes cel in pregorel ter je bila Posojil na vse druge strani zavaro ali z močnimi glavnimi zid' ali pa, kjer so bili ti z>® predrti, z železnimi, v ka: vdelanimi vrati. Tu je o''1 no igral bencin glavno viol Ko je že prednji del PosoJ: ce v torek popolnoma P°£01 sta ostali zadnji dve sobi celi. V sredo se je vse M* dne pomalo kadilo iz oken sob, ali ogenj je izbruhnil j proti večeru. Gledališka^ rana znotraj je zgorela že torek zvečer,' in ker je bil P obokan in je bil le malo podovi mednadstropja, 0: ki je že dogoreval v dvor ni mogel več doseči druS®| nadstropja. In vendar se vnelo prvovzopet Czechovo novanje, preko glavnega in kamnitih stopnic. Zg^j je potem v sredo ono ostalih zasebnih staD0J$ Czechovo, Grižonovo in "m čevo, in ostalo isamo se G« sko podporno društvo m « bena Matica, zopet oboje j no po glavnih zidovih, ji vratih in stopnicah od ze j relih prostorov. In zopet v.» Napeljali so cevi v ravnatelj- i tek zjutraj je začelo m Scaramangajevo hišo na drugi strani in so od tam oblivali skrajni • krili Narodnega doma 'djo drugega' nadstropja. gom .stvo državnih železnic na eni, prvi sobi Delavskega podP*^ „„ ga društva, kjer se je naMS blagajna. Sedaj šele, ko jji-pggfceJi stropi in je N^g večja nevarnost, da s^ pjstili ognju. t#kO;je Že v . nate!jst\! "Produkcija se mora povečati, delo se me^jji deliti in ustvariti se mora monopol," je razlag^, ratu Kozolgavu, ki ga je bil povabil na P^jf posvetovanje v krčmo pri "Izgubljenem sinu • Kozoglav, ti si danes lačen, žejen in nimaš Pr ^ denarja. Ko bi se midva združila, bi pa gotov" ^ jala. Ti imaš pesniško žilo, jaz pa kupčijsko, t] ■ čeden slog, jaz pa imam nastop, ti imaš vost, jaz imam ideje, midva bi lahko izborno 1 J la." Literat Kozoglav je bil samega stradanja ^ vel in upadel in ni bil zmožen slediti Toma!51 (i< razlaganjem, nego je venomer stokal, da se 10 j lajo pajčevine v trebuhu. , Tomaž s^e je odločil po daljšem duševne^ji ,i da posodi Kozoglavu goldinar, ki se bo odti^J prvega skupnega honorarja z obrestmi po Ko se je Kozoglav napasel, je sklenil s Torn8 godbo na skupno pisateljevanje. » > "Pesmi bodo izhajale pod tvojim imerio^jj) \ dejal Tomaž, "povesti in drugi spisi pa P0^ f Kar bo izšlo pod mojim imenom, boš ti hv<1^ $ ; svojim imenom in nasprotno. Jaz ti bom . jf 4 !i, ti boš pisal, jaz pa bom prodajal. Povrh pil v zvezo z gledališkim vodstvom, tla PreV <1 prevajanje iger." .}0: Tako je bil sklenien kontrakt in skupno > jd ' ' " j j« Pr, je začelo še tisti večer s spisovanjem burke kcrarjeve ljubice, ali valčkov čar ločene žene i ^ senskih manevrih barona Trenka janski." dolini 020000000102024853530001020000000201484853482348482348534853485353535323485348232323234848910248535348530000 7 J6 Euclid ave. vogal E. 9th St naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da a^m se preselil iz 4714 ST. clair ave. na kjer vam bom postregel z izvrstnimi mehkimi pijačami, sladoledom, cigarami, cigaretami ,itd. Prijazna postrežba vam je zagotovljena. JOHN PREŠEREN, 6802 ST. clair ave. ŠTv 62 S. D. P. Z. i v nedeljo dne 22. avguste * na Jos. Kastelčevih farmah. \ Kakor Sokol'Čila ptica \ Bod: Slovenka vrla Sokolica. % \ VSPORED; \ 1. Godba pod vodstvom g. F. S. 2. Licitacija debelega koštruna. k 3. Semenj lepih dobitkov. 4. Petcentna vožnja s ponijem. 5. Za mc.=ki spol, nekaj kar pa do; nedelje bodi tajnost. 6; Reklama za'Sokolsko idejo. ' f \ Cenjeno občinstvo je najvljudneje vabljeno, kakor tudi naši sobiHt-je dr. Delavec št, .51 S. D. P- Z. in pa bratje SokoH-. 'Ni ga lepšega življenja nego tam v prosti naravi, proč ocl mastnega šuma, tam se človek počuti čisto prerojenega. *Ne zamudite tega veselja 22. avg. na Kastelčevih farmah. Za vsa ekspertna jedila in pijačo vam jamčijo SLOVENSKE SOKOLICE. ' AVGUST 17th, 1920. 1 ■ Kfflw m wm* m mmmm ■ ŽELITE LI? POSLATI DENAR V STARI KRAJ? POTOVATI V STARI KRAJ? DOBITI DRUŽINO IZ STAREGA KRAJA? Tedaj se obrnite na našo državno banko, katera opravljale bančno posle že zadnjih 35 let z največjim uspehom, in vedno gleda, kako vas najbolje postreže. Denar, poslan preko naše banke, je izplačan v starem kraju najdulje v treh tednih. Za deiiar, poslan v stari kraj na bančne vloge dobite knjižico v najkrajši dobi. Mi zastopamo vse parobrodne črte, in mogoče nam je ukreniti vse zix naše potnike, da jim ni treba biti zakasnjen v New Yorku in jim čakati. Mi preskrbimo našim potnikom vse potrebne potne listine BREZPLAČNO. Opravljamo vse javne notarske P°sle, kot izjave itd. NEUETH DRŽAVNA BANKA prejema denarne vloge na tekoči ali koristonosni račun, in plača najvišje obresti. Pričnite Poslovati z našo banko in postanite neodvisen. In zadovoljni boste. Pridite osebno ali pišite na Nemeth State Bank John Nemeth pres. M E. 22nd St New York, N. Y. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. LAKOMNIK. Spisal Ksaver Meško. (Dalje) "Mazati je treba ,da voz teče" — je mislil v svoji pohlepni, preračunajoči prekanjenosti Simen, dokler je barantal za bajto. In se je kazal ljudomi-lega in dobrotljivega. Ko je imel voz, ga je hotel imeti, se mu je zdelo odveč in prazna, smešna potrata, da bi še ma-zal. Pa ga je kar čez noč mi- je so imeli podnevi dela čez glavo, počitka so bili potrebni ponoči. A istotako in še bolj res je bilo: nihče se ne bi rad zameril bogatinu in mogočnežu. Ce se siromaku in trpinu, kaj to de? Ni vredno, da bi človek z roko zamahnil. Na tihem so pač sočustvovali s starcem, a zaradi Tratarja je ostal marsikdo doma in ni šel molit in kropit. Ni maral preočitno pokazati usmiljenja s Tratarjevo žrtvo. Drugi večer so proti polnoči jnila vsa dobrotljivost in usmi-i odšli vsi molilci. Ostala je sa-ljenost, v enem dnevu so useh-jmo stara Dvornikova Barba. • toHas m celi slovenski naselbini ulju dno sporočam da sem prevzel GOSTILNO od mr. žabkarja na 5419 St. Clair Ave. in vzhodni 55. cesti. kadar ste žejni in želite dobre in domače postrežbe se oglasite pri nas, da se okrepčate. CIRIL KUNSTEL 5411) st. clair ave. vogal 55. ceste. Uspehi v dvajsetih dedi ali se vain pa vrae denar. rdečo kri,mo. stanovitne živce, ž/viiemfa moške In ženske. jsfca,:3''2 slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam |č;,ii jn n.raei in vaše telo mrači, .če ste se že navedite ''rr';i1 l>uniirliiv,i In narko&čua sredstva, potem poškilili;! 't^-Tone, in Sprevideli boste, krko hitro ee bo3te S^ava¥aiuet:a človek.-. I Devet desetin ejovejkih bolezni, kot Stofia^pJe, anazpiju, revmatična bolezni. Klavobol, nevralidja, ^HUil1' slabi tek, neprebav«, vetrovi m kolcanje, zaprtje, ii^losi*11]^ energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, ne- '-'hujii iz pomanjkanja živine moči, redke zvodonelc krvi fe- ®Alc jrvno cirkulacije. Jm''''': .. vsi*Ko delovaje teles« j-.' odvisno od živčne 6ile za svojo jtfa, ! J" delovanje, živčna moc je poglavitna Btvar za želodec, k ]■'''''■ drob, \itripnnje srca in krvno cirkulacijo. Nusa-Tone Jrr Si ',1 .V6J'e&no zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj ? JH; \°J> 17. o.vmero varnih Bestavln, ki vračajo zdravje ter jih1 j^0 najslavnejši zdravnici. — NuBa-Tono je boKat na *>fosforju — ter je brun* krvi in živcem, t Mu. ".-ione proizvaja ziyljenje v jetra, ter ojačuje čreva, da - " a Jedic.e ter izitanjn iz njih strupene se-ov in kolcanja, težkie sape in pokritega B- .-v. in bolezni! Nutra-Tonc daje čudoviti tek, ,J,'^ebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoče spanje. ......I.._______________mM I » tfUdkoriei«, uKodnuca ukur«, uteoden za jemati. Posku&ajte g a. Priporočili Nit? Vsini svojim prijateljem. nj?"^ POPOLNA GARANCIJA—Ceo» Nuga-Tone jo on ($1.00) dolar za steklenico. 90) tablet, p<" ije za pet i z uspenoo HpmilpHmVVPB^Bu, da ne morete izpulim _ P^^fl ^-'mo rL-.iko. Nuga-Tone je na prodaj pri vaih dobrih lekarjih po enaki cer.I r&e 'fc&to- fiflvlja "wSjft,, več vetrov f vei bolečin in "Op oborili kri, uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje C-9* lice in jiifnott v očj. Gradi močne in postavne može, zdr.n-z,]r. kiasuejše ženske. Nusa-Tpnc ne vsebuje omamljivih sredstev, 3. .vfl» katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. tae {^Menico vtehuje devetdeeet 190) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahlto j^t ikatelj, šestmesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev. Jemajte Nuffa-" lili *ftJ»et (20) OJii. če ni:-, te zadovoljni z uspehom, vi r.ite preostanek zaeno s škatljo kg,lll> tukoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — Mi pet ($5.00) dolarjev._ Jemajte Nuffa- eh cm garanciji. h^----ko naročate, sa poslužite tega kupona. ~ °nal laboratory, s. 23, 537 So. Dearbo.-n St., ejucago, 111. —Prosim, dobite priloženo..............za kar mi poiljito. "lc Nuga-'i'une. in itv. ali It. t\ D. Država ALI STE BRALI izjave in zahvale onih, kateri so ozdravili pri meni? Pomislite, da to so bili oni ljudje, kateri so iskali pomoči leta in leta poprej, a jo niso našli. Ako vam bolezen greni življenje-pridite k meni, jaz vam bom še pomagal, ako je se pomoč mogoča. ALBERT IVNIK, D- C., Slovenski zdravnik kiropraktike. 6108 St. Clair Ave., nad Butalovo trgovino. L. E. SIEGELSTEIN ravljcnje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijalitola. I>e ermanent Uld«. Uradne lire v pisarni: oii 0. zjutraj do 4. pojKjl. ou 7. ure nili vsi darovi. Nič več ni prinašal in pošiljal tolklje kakor poprej. Pae so pekli na Trati slej ko prej črni domači kruh in dehtečo belo pogačo, a Creš-nikova teh dobrot nista bila več deležna. Ni prihaja več dekla s trate, da prinese star-! cema vode iz doline, dasi sta j bila zdaj bolj slabotna in nad-ložna, bolj potrebna pomoči ko kdaj poprej. Nič več ni vabil Tratar očeta Petra na požirek črničevca in brinjevca kakor nekdaj. Posušil se je celo vir in potok prijaznih besed, ki je tekel nekdaj tako gladko in bogato — zelo poceni so besede. Zdaj sta slišala le osorne in pikre odgovore in opazke, če sta kdaj omenila Tratarju kako željo, se obzirno in rahlo zaradi tega, onega pritožila, ga proseče ooomnila nekdanjih obljub. Velika noč je šla mimo..... najžalostnejša Velika noč, kar sta jih preživela v dolgem življenju. 2e je jelo poganjati drevje. Popje se je napenjalo od kipe- čih sokov, je pokalo..... Tudi drevje okoli Crešnikovega doma je ozeienelo, se razsvetelo. A ni ozeienelo več upanje starcev,- izpodkopano in izpodseka-nb v koreninah, ni se \razcve-telo več njih umrlo, umorjeno veselje. 1 Prišel je maj. Drevje je cvetelo bujno, da je bilo vsako drevo en sam tfe-lik dehteč cvet; čebele so brnele od drevesa do drevesa, omamljene po preobilnih dob-• vendar se vedno zave- dajoče svojega poklica in svoje dolžnosti so poletevale ,od gostije do gostije; ve3 hrib se je belil kakor s poznim, čudežno -nežnim snegom posut, in vse ozračje nad njim je bilo polno vonja in polno sladkega medu in polno brnenja in petja; v gozdu je pela kukavica pomladansko ljubavno svojo pesem; deklice so trgale cvetje, dečki so navrtavali v logih breze, da je curkoma tekla, ali vsaj v debelih kapljah kapljala iz njih sladka mezga, drevesnega življenja dragoceni sok—-a glej, sredi vsega tega kipe-čega, drhtečega, dehtečega in pojočega mladega življenja, sredi vse pomladanske radosti je legla stara Crešnica, da ne vstane več iz postelje, se nikoli več ne veseli mlade pomladi. Cez nekaj dni je umrla. "Kaj bi še živela, ko pa na vsem božjem svetu ni ničesar več najinega. Še hiša ne! Junija pride v kamrico Juri, čevljar. Saj ga poznaš, Peter: pijanec je in zloben človek. Kako naj živiva z njim, ko pa sva bila vse življenje tako sama zase! Bclje je, da umrjem. Peter, le pridi kmalu za menoj. Kaj hočeš na svetu, ko pa še lastne bajte nimaš več, ne .lastne peči." Tako je govorila za slovo in je lahko in rada umrla. A kaj se je tedaj nenadoma zgodilo s 3tarcem? Sam ne bi mogel povedati. Le to je čutil v srcu, da je zanj izbrisana vsa preteklost, vse lepo in svetlo, kar je bilo v življenju. Bilo mu je, da mu lega te£ak mrak, mrzla, čudno moreča noč na srce in na misli. Medejo in mešajo se 1 mu v tej mrki noči, da ne ve več prav, ne kod, ne kam... Malo ljudi je prišlo zvečer Mnogoletna njena pravica in služba je bila, da je čuvala pri mrličih. Čuvala je sicer slabo. Nalezla se je hruševca in žganja in je zadremala, brž ko se ni imela z nikomer več pogovarjati. Sede na nizkem istol-cu je naslanjala obteženo glavo na klop ob peči in je glasno smrčala. Starcu Petru je bilo ljubo tako. Hotel in moral je biti sam s svojimi mislimi. Zakaj bile so čudne, in ni mogel priti na jasno z njimi. Zapletale so se kakor vsa zmedena šstre-na, zalpetale se bolj in bolj, čim dlje jih je predel in čim bolj se je trudil, da jih lepo uredi. Ne meneč se za spečo Bar-bo, je dolgo stal pred odrom, ves odrevenal, kakor vkovan v tla pred zadnjo posteljo družice in tovarišice v dolgem življenju. Resno, nepremično je strmel v voščeno obličje ženino. Cez dolgo časa je naenkrat resno pokimal, kakor bi pritrjeval važnemu sklepu, ki sta se z ženo dolgo skrivaj menila o njem. Popravil je svečo, odtrgal kar s prsti ogorek s stenja, pokropil rajnico čez resno, pokojno lice in je šel iz sobe počasi, kakor v sanjah. Zunaj je tiho spal svet, tesno zavit v temni plašč noči. Starec je postal na pragu. Trudil se je, da bi prebodel z očmi črno odejo, ki je bilo zavito v njo vse stvarstvo. A razločeval je posameznosti le v največji bližini, 'samo drevesa, boljše zdravilo^za srca, ki se tako težko ločijo od dragega sorodnega srca, mir in samoten pokoj. Vsiljiva tolažba jim pekočo rano le razširi. Zato je pustil Grešnika pri miru. Popoldne je prišel Andreja še nekajkrati na pokopališče — tik pokopališča je stala njegova bajta. In se je čudil, ko je videl žalujočega starca še na tem istem mestu, vsega sključenega in slabotnega, kakor da se že tudi pripravlja na smrt, kakor da že leze in se že pogreza v grob. Ogovoril ga je s prijazno besedo: ''Oče Grešnik, ali ostanete do večera tukaj?" Starec se je zdrznil. Začuden je dvignil glavo in pogledal cer-kvenika s praznim, tujim pogledom, kakor da ga ni videl nikoli doslej in se čudi, kaj ga ogovarja neznan človek. Zamr-mral je kratek, nerazumljiv odgovor in je spet povesil glavo. "Siromak, ves je izgubljen," ga je v mislih pomiloval Andreja in ga ni dalje nadlegoval. Ko je šel zvonit večernico, je našel starca še na istem mestu. Z rokami si je zakrival obraz in sedel na nizki komili povsem nepregiben, kakor bi spal ali bi bil povsem odrevenel. Andreja je odzvonil, zaklenil cerkev in krenil h grobu. "Grešnik, zdaj pa bo res čas, da pojdete domu. Mrači se že, in do doma ne pridete v pol ure, in najsi dobro stopate." Starec je dvignil glavo, po strani pogledal Andreja. Hihitajoče se je nasmejal, a vstal ni. "Počajte, oče, pa vam jaz po-morem pokoncu." Napol dvignil ga je. Starček je mirno pustil. Rekel ni ničesar, le spet se je čudno hihital, kakor majhen otrok, ali vsa otročja brezzoba stara babica. "Tako, sva že pokoncu. Zdaj vas pa malo spremljam, doli do pešpoti. Tam imate bliže .. 1 . A saj komaj stopate. No, čudno ni, ko pa ste ves ;dart presedeli na grobu in niste ničesar jedli. Tukajle imam steklenico žganja, požrite! Sem pravkar kupil pri Marinu, jutri pojdem zarana v gozd na delo. Le še! domaČa služba ameriškega rudeCega križa. Kaj pravzaprav takozvani Home Service (domača služba Ameriškega Rudečega Križa ? Ista je dvojnega značaja. Prvotno je bila ta služba ustanovljena v isvrho oskrbovanja družin onih, ki se nahajajo v ameriški vojski ali mornarici, in je vsebovala različne vr- "Home Service obsega široko in raznovrstno polje," pravi Frederick O. Munroe, generalni . manager Ameriškega Rudečega Križa. "Pomaga družinam, da rešijo j-azna vprašanja, kakor sestavljen je umnega proračuna, nakupovanje, premaganje fi-nancijalne stiske, držanje otrok-v šolah, pomoč pohabljenim 0-trokom, obvdovelim in zapuščenim materam, otrokom, zaostalim v šolskem poduku, in otrokom, ki so se pregrešili proti ste pripomoči. Pazila je na J? „dr,U!i!1\ posta vamf' Pomaga Tj ^dem brez doma in popotnikom., nepisme- pomagala jim v poslih, s katerimi niso bili vajene ukvarjati se same, prinašala jim je novice od strani vojakov in mornarjev in mnogokrat je celo nudila denarno pomoč, kjer niso družine dobivale vojaške podpore (allotments) radi kake zamude. Ko se je vojna končala, se je izkazalo, da je ta panoga delovanja ostala še vedno prezaposlena. Bivši vojaki, kakor tudi oni, ki so ostali v vojski, so bili še vedno v potrebi kake posredovalnice, potom katere bi ostali v zvezi s svojimi družinami, in te-le so se nahajale malone v istih okoliščinah, kakor te^—-nri^T-^i 'imw»i r-v^....,-1. ^ ._.--------... motni soj sv^te*—v Sobi. Dehtele drevesa, da je bila polna mehkega vonja vsa noč. A stala so tiho in nepregibno kakor otrok, ki stoji samoten in zapuščen v ne-pr o dir ni temi in komaj komaj upa dihati, tako ga ' je strah. Dalje doli po hribu ni nesel po-gled. In če bi, kaj bi tudi videl? Glej, saj svet pod težko mračno odejo ne dremlje samo, ne, ves svet leži mrtev pod črnim mrtvaškim prtom, kakor leži notri v sobi Neža mrtva. Globoko je zajel sladke vonjave, ki mu je dela dobro, ko je stopil vanjo iz težkega, za-duhlega zraka v sobi. Stopil je s praga, vrata v vežo je pustil odprta. Počasi je šel okoli hiše. Ogledoval je drevesa, kakor bi jih ne bi lvidel še nikoli, ali kakor bi jih ogledoval,i dobre, drage prijatelje, zadnjikrat in bi se poslavljal od njih, s težkim, ljubečim srcem. Potrkal je na to, na ono. Pobožal je katero po deblu, po trdi skorji, kakor bi mu hotel izkazati posebno ljubav. Zraven je pokimaval zamišljeno in važno, ker vsa glavu in vse bolno srce' sta bila pyina važnih, v težkih misli, ki so se valovile, podile, lovie v nerednem, divjem vrvenju in begu... Drugo iopoldne so Nežo pokopali. Po pogrebu Grešnik ni šel do- stoij ga je podrl gospodar, ko mu. Cemu ?;.Saj doma ni imel. je pianii k oknu. zvečer. Ob nedeljah od I0. do 12. opoldne. v vam poživr zostalo- fcrt" Starec je ubogal kakor pohleven otrok. "Tako, oče, tukaj, glejte, je pešpot. Zdaj že pridete sami, sodim. Hodili ste tukaj že tolikokrat, da je pač tucli ponoči ne boste izgrešili. Lahko noč, oče Grešnik." "Bog daj!" je mrmral starček. In v hipu se je spet zahi-. hital povsem otročje in pritrdil:1 "Ze pridem sam, že pridem." Ne da bi cerkvenika zahvalil za pomoči je počaši odhajal po stezi proti gozdfl. Andreja je zrl za njim, da mu je utonil v noči in v temi. "Menda pa vendar najde domu. Tako čuden je danes. Cisto ga je potrla smrt žene, siromaka. Ni čudo, ko sta tako 'dolgo živela skupaj." Počasi se je vračal gori proti mežnariji. Proti polnoči je udaril hlapec na Trati z vso močjo na vežna vrata, takoj nato je glasno trkal ob okno. "Ogenj! Gori!" "Kje?" — je zavpil v sobi Tratar. Hlapec je slišal vun pred okno, kako je zaškripala postelja, ko je planil gospodar iz nje. "Naša b^jta! Crešnikova!" "Ah!" — je zfcječalo v sobi s polpridušenim glasom ,in hlapec je slišal, kako je zaropotal nem poučevanju (vocational training) mnogih bivših vojakov in naj pomaga poedincem ob povratku v civilno življenje. Vsled uspešnega delovanja Ameriškega Rudečega Križa v tej smeri sta Navy in War Department zaprosila Rudeži Križ, naj tudi za nadalje v mirnem času ostane spona med ljudmi v vojski in mornarici ter njihovimi družinami. Mirovni program za Home Service določa, da more v bodoče vsaka podružnica (Chapter) Ameriškega Rudečega Križa, ako ni na mestu druge primerne organizacije nuditi isto pri-pomoč civilistom, kakoršno ije ; poprej nudila družinam, voja- j kov. Mnoge občine so vsled iz? |-4c kušnje !v ,teni i pogledu tekom j vojne .pripqzna^lq, da bi bilo ^a-j ko koristno^ ako bi se tudi dru- j gim, družinam mogla niiditi ista j pomoč s strani oseb, ki' šo z:ato Vpoklicane. Ta pomoč naj vset-buje denarne podpore, pokojpi-. pe za- rnat^re^f/troška oslpbu. ' pohajanje v šole in sploh-pomoč v vseh slučajih, kjer mnoge družine ne znajo kako si same pomagati. ge čini tel je za dosego boljše vrste koniercij.alnih zab.avišč, za ugodnejše šolske facilitete, ipovspešuje ustanovo potujočih j knjižnic in poljedeijske, kakor tudi domače razstave. Kdorkoli potrebuje pomoč ka-darsibodi, naj se obrne do najbližje podružnice (Chapter) Ameriškega Rudečega Križa. Čuva se najstrožja zaupnost in stori se vse mogoče, da se vsakomur pomore. Dom njegov — ali ni bil zdaj tukaj ob ženi, ki je našla tih, pokojen dom v grobu, ker ga na svetu ni več imela? Ko je šel opoldne cerkvcnik Andreja zvonit, je videl starca sedeti ob svežem grobu ženinem. Mirno ga je pustil tam in ga ni motil. Izkušnje dolgega molit in kropit, lies, hiše so življenja in žalostna njegova bile daleč vsaksebi. Res, ljud- služba so ga izučile, da je naj Ko so prihiteli s Trate čez sedlo hriba in so zagledali gorečo bajto, so videli ob ognju že ljudi. Bili so sosedi z druge rebri hriba. Ti so opazili ogenj prej, nego na Trati. V vsej naglici so bili prihiteli pravkar in so se takoj lotili gašenja. Seve, ggj težko delo, ker ni bilo vode. In Kg hiša je bila že vsa v plamenu, š (Dalje prihodnjič.) 020201000002000100000101010002000202020202000202000101020201020102000000000001020002020102010201010201010101020100000201010000020200 STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" AVGUST 17th, 1920. KAJ NAMERAVAJO? V Belgradu se kujajo različni gospodje ministri in menda drug drugega zalezujejo, če prav presojamo položaj. Eni bi radi imeli vladno krizo drugi se je boje a sptetkarijo oboji in nam navajajo vzroke in razloge za svoje "delovanje". Tako delajo v Belgradu: vsaj mnogo drugega ne izvemo. Nas poleg osebnih ambicij posameznih strank in blokov zanimajo tudi zunanje politična vprašanja. Iz uradnega poročila posnemamo, da pojde general na mirovno konferenco v Pariz. Iz drugega vira pa izvemo, da je ententa sklenila med plesbicitno dobo opustiti demar-kacijsko mejo na Koroškem in s tem odpreti vrata šovinističnemu buržoaznemu nemškemu nacijonalizmu, ki bo preplavil z agitacijo in nasiljem plebiscitno ozemlje. Povsem naravno je, da smo mi za svobodno glasovanje na Koroškem, če že mora biti to glasovanje. Ni nam pa jasno, zakaj se glasovanje izvede na tak način. Ali ne tiči za tem grmom Italija, ki je minuli teden uganjala take bestijalno-sti po svojih šovinistih v Trstu, Pulju in na Reki? Najbrže opravičeno sumnimo, da je Italiji na ljubo ententa priznala to OČE IN SIN. - Črtica. V mraku sta romala po cesti naprej. Molče, kajti naenkrat sta umolknila kot da se je odpri rned obema prepad. Vsakdo si je mislil svoje. Kot vsled nekega jStika z nepoznanim, sta nosila na obrazu presenenčenje, zaničevanje, sovraštvo in porog-ljivost. Stari sivolasi si je mislil: — Kako sme tako govoriti? Ali je njegova duša že tako zastrupljena, da ne spoštuje več očeta? Kako se je moglo zgoditi, da je dal izraza z besedami svoji misli? — To so bile besede, ki so zadele mene, starca, kot surova pijančeva roka. Zakaj obtožbe proti človeku, ki je vedno le ljubil? — Zakaj je bilo treba razbiti ob tej uri ono, kar je bilo največji zaklad v duši? ' Mladi plavoviasi pa si je mislil: • — Kaj hoče od mene? — Ali sem mogoče otrok? Kaj hoče s postavami in stvarmi, ki so danes pozabljene kot stara proro-kovanja? — Jaz sem postal to, kar sem, le iz samega sebe. — Vsega tega starec ne razume Postave? Ali so bile kdaj uve-zahtevo na Koroškem z ozirom ljavljene? In nato: po jarkih na jadransko vprašanje. Itali-'smo jokali, morili, krvaveli, tr-ja bo morala namreč odstopiti peli in kričali. Mi, kaj ve sta- del jadranske obale, morda celo Reko in nekaj povsem slovenskega ozemlja ob sedanji notranjski demarkacijski črti. Ker se pa Italija čuti s tem oškodovana, je izposlovala pri ententi kompenzacijo, ki se prikriva s sklepom entente glede koroške demarkacijske črte, kar znatno rec o tem? Molk je trajal še nadalje. Starec pa ?i je mislil: — Kedaj bo prišel z besedami: oprosti mi, oče? Kdaj mu bom mogel zopet podati roko? Kdaj bom videl pogled njegove zvestobe? Saj je vendar kri moje krvi. Po dolgem molku, VODITELJI ANGLEŠKIH RA-DIKALCEV IN VLADA LE- i NINA IN TROCKI-JA. (Nadaljevanje s 1. strani) Lenin je diktatoričen, miren, nezmožen vsakega strahu ter brez sebičnosti, kot nekaka po-osebeljena teorija. — Njegovo življensko kri predstavlja mate-rijalistično pojmovanje zgodovine. Sličen je profesorju v svoji želji, da se l-azume njegovo teorijo in prav tako besen je kot profesor napram onim, ki ne razumejo ali, ki nočejo razumeti. Dobil sem utis, da zaničuje veliko ljudi in da je intelektualni ar is tokrat. Prvo vprašanje, ki sem mu ga stavil, je bilo, v koliki meri spoznava posebnosti angleških ekonomskih in političnih zadev. Hotel sem izvedeti, če je nasilna revolucija neobhodno potreben pogoj za pridruženje k tretji internacijonali, čeprav nisem hotel staviti tega vprašanja naravnost. Njegov odgovor je bil nezadovoljiv. Priznal je, da je malo prilike za revolucijo v Angliji v sedanjem času in da ni angleški delavec še 'sit parlamentarne vlade. Dal pa je izraza upanju, da bo delavsko ministrstvo dovedlo do zaželjenega cilja. V slučaju, da bi postal Henderson znani angleški delavski voditelj, ministrski predsednik, bi se ne moglo ničesar važnega storiti al; uveljaviti. Lenin je prepričan, da bi se v takem slučaju organizirano delo poslužilo revolucije. Vsledtega želi, da bi pristaši boljševikov v Angliji storili vse, kar je v njih moči, da si zagotove delavsko večino v parlamentu. Ko sem J mu nato namignil, da .je mogoče v. Angliji uspešno izvršiti re-volucijo brez prelivanja krvi, je izjavil, da je tako na z i vanje fantastično. Trocki, katerega komunisti ne smatrajo v nobenem oziru tako visoko stoječim kot Lenina, je napravil name večji utis s stališča osebnosti in iteligen-ce, čeprav ne glede značaja. Premalo pa sem ga spoznal, da! bi dobil kaj več kot površni i utis. Njegova osebnost je mag-; netična. Izgleda dobro ter ima občudovanja vredne goste kodraste lase. Zapazil sem v njem žilo dobrega humorja, dokler mu kdo ni nasprotoval. Mogoče se motim, a dobil sem utis, da je njegova nečimrnost še večja kot njegova ljubezen do moči. To je neke vrste nečimrnosti kot jo .je najti pri igralcih in umetnikih. Prišel pa sem do prepričanja, da je iskren in globoko prepričan komunist, Izvanreden kontrast proti tema dvema pa je Gorki, s katerim sem se malo pogovarjal v Petrogradu . Ležal je v postelji, navidezno umirajoč ter povsem strtega srca. Prosil me je, naj v vsem, kar bom pisal ali rekel glede Rusije, vedno povdarjam, kaj vse je morala Rusija pretrpeti. On podpira vlado, — če bi bil jaz Rus bi jo tudi — ne raditega, ker jo smatra za brez napake, temveč zato, ker je vsaka druga alternativa še slabša. Čutil sem, da goji velikansko ljubezen do ruskega naroda, kateremu je sedanje mučeništvo skoraj neznosno. Prepričan sem, da je on najbolj ljubezni vre- den in najbolj simpatičen človek med vsemi Rusi, kar sem jih videl. Hotel sem izvedeti iz njega še več, a govoril je le težko, kajti pri vsaki drugi besedi ga je prekinil napad kašlja. Vsi ruski izobraženci, s katerimi sem se sestal, in ki so največ trpeli vsled zadnjih preobratov, so dali izraza svoji hvaležnosti- za to, kar je storil Gorki zanje. Materialistično pojmovanje zgodovine je zelo dobro, treba se je ozirati tudi na višje stvari civilizacije. Glasi se, da so boliševiki storili dosti za umetnost, a jaz ne morem reči drugega kot to, da niso storili nič drugega kot ohranili del tega, kar je obstajalo prej. Ko sem vprašal enega njih o tej stvari, je postal nestrpen in rekel: — Mi nimamo časa za novo umetnost in tudi ne časa za novo vero. Gorki je storil vse, kar mu je bilo mogoče, da ohrani pri življenju intelektualno in umetniško življenje Rusije. Sedaj pa umira in vse kaže, da umira ž njim vred tudi umetnost in znanost. . Ne sme se domnevati kot mislijo splošno nasprotniki boljševizma, da bi bilo lahko mogoče ustvariti drugo vlado v Rusiji. Vsakdo, ki se je mudil v zadnjem času v Rusiji, je moral priti do prepričanja, da je obstoječa vlada stalna. Prišlo bo mogoče do notranjih razvojev in Rusija bo postala mogoče bonapartistična vojaška avto-kracija. To pa bi bila izpremem-ba odznotraj, ki bi ne imela nobenega stika z gospodarskim sistemom kot je uveljavljen sedaj. f jf MALI OGLASI HI IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllll!! ilhinilijrlNHHnililllMffnMiiii Illllll lllllllffllllllM^^ IIIUIIllM^ Ako hočete kai kupiti, poslu-j žite se oglaševanja v našem li-jstu. Za par centov, ki jih po-| trosite za oglaševanje še boste zadovoljili. Kupčija bo goto- PEVSKO DRUŠTVO 'JADRAN' zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v Kunčiče-vi dvorani. Uradniki: A. Pra-protnik, predsednik, 17005 Wa terloo Rcl., G. M. Kabay, tajnik in zapisnikar, 1307 E. 167th St. Mike Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th St. Nadzorniki; Frank Kolin, Frank Hajny, Tony Uk-mar. Pevovodja g. Ivanuš. Pevske vaje se vršijo vsako soboto, točno ob 8 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot podporen član. Se uljudno vabite za pristop. NOVA HIŠA NAPRODAJ. Šele štiri leta stara hiša 9 4 družine se proda, 12 sob, k"-pališče zgoraj in spodaj, fornezl garaž, električna razsvetljava-Poizve se na 15003 Sylvia Ave-(zgoraj) Proda se radi odhodi v stari kraj. PRODA SE grocerija, na dobrem prostoru. Kdor si želi napredek, se mu nudi lepa prilika. Več se poizve v našem uredništvu. (194—96.) BOTlCNI ROJAK, ki mi je odnesel očala, je prošen, da mi jih vrne mirnim potom, drugače sem prisiljen objaviti ga v listih in poiskati pravico. Alojz Molko, 1372 East 45th St. V SLOV. DRAM. DR. 'LILIJ* so pristopili sledeči novi člani-Tony Tomaž ič, Rozi Ja^' Frank Sterle« Fanny jantar. Mary Zajjtar, Annie Prejog^ Kristina Prelogar in Frank Ste-gavec. Društvo ima izvanredno sej® dne 19. avgusta, točno ob 8-utl zvečer v navadnih prostorih. tajnik-. ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevralgične in boleči®^ mižicali ho hitro odpravljeno k l,rlffl uporabo 4APAIN-EXPELLERJA^ TVorniška znamka reg. v pat. ur. 7,dr. olajša nacionalistično propa-lko sta šla mimo nekega zidu, gando in terorizem, pa tudi vpliv v prilog Italije, ki želi, da pripade plebiscitno ozemlje Nemški Avstriji. Kakor smo že omenili, hoče imeti Italija kompenzacijo za jadransko ozemlje. Znano nam je, da Italija že od početka re-flektira na našo gorenjsko kotlino, torej najlepši del Slovenije, gozdne zaklade in industrijo, ki je tam precej razvita. Kdor ima nekoliko zdravega ra- zuma, ta bo vedel, stop Gorenjsko I+a 'tei^riM petijalisličen zločin ( v darskim in kulturnim p^iOžajem Slovencev. Nismo šovinisti in 'ne«imperi-jalisti, toda, kdor bi trdil, da se taki načrti strinjajo s samoodločbo narodov, g pospeševanjem eksistenčne in kulturne možnosti o tem bi pač lahko trdili, da je zloben analfabet v teoriji, razvoju in o naravnih pravicah. Pri nas v Sloveniji ga ni človeka, ki bi se zlagal s tako rešitvijo naših severozahodnih meja: bojimo se na, da v tem pogledu, v Belgradu popuščajo. Ni treba vojne, ni treba roži jati z ' bajoneti in puškami, zakaj mnenja smo, da bi tako krivico pač ne mogel sankcionirati niti naj-brezvestneji imperialist, ker se mora vendar bati demokratiz-ma, ki ga je vodila svetovna vojna, Italija ima te načrte in upa z njimi prodreti in s tem si osvojiti našo lepo Gorenjsko in doseči obširneje mejaštvo z Avstrijo, fče pripade plebiscitno ozemlje njej. pa je rekfll sin: To .te mo.i oče. Ozrl se je vanj. Videl je gube na čelu .sklonjena pleča in posušeno postavo. Spomnil se je prejšnjih let, ko je bil starec še mlajši in močnejši. Tedaj pa so že prihajale besede na ustnice sina. Počasi sta šla, kajti izmučena sta bila in prihajala je ara počitka. V srcu jina pa se je zopet vzbudil odpor. Ne, jaz ne bom prvi. On ne oil od; sme čutiti, da sem še otrok. Po- LOKALNE NOVICE — Mr. John Prešeren se je preselil iz 4714 St. Clair ave. in se nastanil na 6802 St. Clair Ave. Rojakom ga toplo priporočamo. Glejte današnji oglas. — Rojakom in trgovcem v Clevelandu in Collinwoodu naznanjamo, da se varujejo pred-nekimi malopridneži, ki menjajo nepravilne čeke med našimi trgovci. Torej bodite previdni, kadar menjate kak ček, da ne bodete imeli sitnosti. — Danes, 17. avgusta se vrši sej£ direktorija S. N. Doma. Pričetek ob 8. uri zvečer. Ni kdo naj ne izostane. stal sem možAtam zunaj. Ka| llc-e od mene ? Zakaj ne go vori? — Zakaj ne govori danes, ko bi mu lahko povedal, kako velika je moja ljubezen, ko bi mu lahko razodel vse, vse svoje grde strasti, svoja veselja in svoje žalosti? Zakaj se ne oglasi sedaj in zakaj ne reče: Razumem. Zakaj ravno danes ne? Sla sta par korakov dalje ter se približala hiši. Obema se je zdelo, kot da potujeta v večnost kot dve vzporedni črti, ki se nikdar ne dotakneta. Starec si je mislil: — Bo že prišel čas, pustiti ga moram pri miru. Mladič pa je rekel sam pri sebi: — Nikdar. Ponosen sem in nikdar ne bom govoril žnjim. Sovražil ga bom, če ne bo hotel govoriti. Pri tem pa 'se je vedno bolj bližal starcu, ki je hil njegov oče, in dočim je na umeten način podpihoval svoje sovraštvo, je čutil v sebi nagnenje, da pade predenj in da mu poljubi nogo. Medtem pa ko je starec, vedno bolj trdovratno molčal ter se zdel vsak trenutek bolj osamljenim, je govorila njegova duša blagoslov nad glavo svojega sina. Oba sta molčala. Prišla sta do hiše ter še ločila brez pozdrava in molče. PREMOŽENJE NAD $400.000.00. i Vložite denar po ! pri Slovenskem Stavbinskem & Posojilnem Društvu 6313 ŠT. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah. SOBA S ODDA za enega dekleta. Poizve se v uradu Enakopravnosti. 194—96 RAD BI SOBO s prostim uho-dom in brez oprave in sicer od 70. ceste naprej proti vzhodu. Zglasiti se jo v našem upravni-štvu. 194—98. ČEDNA SOBA se odda za eno dekle. Zglasite se na 1269 F. 59th cesta. 194—95 ANGLEŠKO - SLOVENSKI BESEDNJAK. Tiskovna Drmastoa We American-Jugoslav Printing & Pub. Co. 6118 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. Dol4tbr!Ki?tiJ :jje: prt dijak vodil večerno šolo za angleščino in poučeval rojake v Cl'evelapdu. Izkušnja mu je pokazala, kako naj v svojem besednjaku označi izgovarjavo angleških besed, da jo bo.do Slovenci umeli in lahko rabili. Delal je na besednjaku več let, da bi bil kolikor mogoče popoln in obenem pripraven za ljudske uporabo. Ce se zanimate za ameriški jezik, vam bo besednjak velika pomoč. Cena knjigi .je, pet dolarjev. Ta denar se vam bo tisočkrat obrestoval, če boste rabili knjigo. Naročite besednjak na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Istotam lahko naročite Zor-manove pesmi, ki bodo vš^č zlasti mlajšim rojakom in pa nežnemu spolu. Cena je $1.25. Obe knjigi z enim naročilom dobite za $6. Knjigo lahko kupite pri uredništvu Enakopravnosti. ŠOLA. Ker ima vsako sredo in soboto pevsko društvo svoje vaje v Collinwoodu, moramo preložiti šolo od srede in. sobote na torek in petek od 7 do 9. ure na večer. V Clevelandu pa bo šola vsako sredo in soboto od 7 do 9. ure v Slovenski Narodni Čitalnici, na Glass Ave. Začetek takoj. J. T. VOLK. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6118 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND, OHIO. Tel. Central 3596 W Gramofonsk e Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 5805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. Glejte, da dobite pristnogfl-slaving* več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO tvorniško^P^ THE W—K DRUG CO- St. Clair, vogal Addison Edina slovenska lekarna v Clevelandu. - '-i ŠiliM-:- V JOHN KOMIN, Lekarnar. (M.W ||iil!ii]H!IiiI(iilliil(lilll MLAD FANT, katerega V