SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., xa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedem
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: eelo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., sa 6etrt leta 3 gld., za jeden meeec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vtč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (i n s e r a t e) »sprejema upravništvo ln ekspedlclja t ,,katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telef o n - štev. 74.
TO.
V Ljubljani, v torek 4. aprila 1899.
Letnilt XXVII.
Slovenci in Hrvatje.
»Hrvatska Domovina« je objavila obširno zgodovinsko razpravo, v kateri dokazuje, da so slovenske pokrajine Štajerska, Kranjska in Koroška vkupni in nerazdeljivi del kraljevine Hrvatske, da so razni vladarji pripoznavali vkupnost hrvatskega in slovenskega ozemlja, dokler se je bilo tem zemljam vzajemno braniti nasproti raznim sovražnikom, katerih vladarji niso mogli ali marali po svoji lastni moči odganjati.
Povod k tej razpravi je dala hrvatsko-sloven-ska skupščina lansko jesen na Trsatu.
Omenjeni list piše v svojem vvodu med drugim : »Divide et impera« (razdeli ter vladaj), to tuje načelo zadalo je težko in krvavo rano hrvatskemu telesu. Težo tega načela skusili so Hrvatje, in potem tudi njihova veja Slovenci, kateri so se nastanili po Koroški, Kranjski in Štajerski. Dandanes zdihujejo ti trpini pod tem jarmom. Pre dani na milost in nemilost Nemcem in Italijanom, narodom, kateri se niso v ničem pokazali, da so vsaj po nekod prijazni upravičenim zahtevam teh mučenikov.
Trsatska skupščina ostala je v spominu vsakega Hrvata. Tem povodom se hočemo potruditi, prinesti po mogočnosti razloge za vkupni temelj in delo Hrvatov s Slovenci t. j. kakšno pravico imajo Slovenci, da zahtevajo zjedinjenje s Hrvatsko in da se postavijo na temelj hrvatskega drž. prava.«
Potem dokazuje, da so imeli Slovenci že v začetku 7. stoletja svojo pokrajino na Koroškem, takozvano Ziljsko dolino, kjer se bori slovenščina trinajst stoletij s švabščino. Dokazano pa je, da so Hrvatje kmalu zasedli Panonijo in Ilirik, kjer so bivali zajedno z bratskim narodom slovenskim. Ta naroda pa nista prišla v omenjene pokrajine kot posilnika ali ubežnika tujega jarma, nego ju je povabil cesar Heraklij, da zapuščene in nekul-
tivirane pokrajine obljudita in napravijta rodno zemljo. Kakšna drznost je tedaj naših Nemcev in Italijanov, ako nas smatrajo za tuje pleme, dasi baš o njih smemo mi kaj tacega z vso pravico trditi.
V 7. stoletju nastale so v starem Noriku tri Blovenske pokrajine: Kranjska, Koroška in Istra. Narodi teh pokrajin so se borili v devetem stoletju združeni s Hrvati zoper Franke. Vzhodni in južni del Kranjske spadal je k hrvatski državi po svoji politični meji, dočim je segal po etnografski meji hrvatski in slovenski živelj zajedno daleč na iztok.
Leta 822. vzdignil se je Ljudevit sisečki zoper Franke ter potegnil Istro, Kranjsko in Spodnje Štajersko v svojo oblast. Slovenci od Drave do Soče so se mu z veseljem podvrgli. Ker je bil pa premagan, padli so Hrvatje in Slovenci zopet pod jarem Frankov ter bili medsebojno ločeni.
Hrvatje so se pozneje pod svojim banom Trpimirom osvobodili Frankov ter dobili svoje kraljestvo, katero je obsegalo tudi po večini Slovence.
Doba miru in bratske svobode pa ni dolgo trajala. Prišli so Mažari. Leta 915 obrani hrvatski ban Tomislav Slovence v bitki pri Ljubljani.
Ne da se dvomiti, da je užival slovenski narod obrambo domačih hrvatskih kraljev. Slovenci so pripoznali hrvatskega kralja za svojega gospodarja. Hrvatsko kraljestvo se je razprostiralo od Kotora do Koroške, pod katero se je prištevala tudi današnja Kranjska in Štajerska z jedne strani, a z druge strani pa dežele do Donave.
Leta 1490 potrdi kralj Vladislav Hrvatom vse pravice kraljestva ter obeča in so zaveže, da bo branil gotove trdnjave in gradove na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem proti Maksimilijanu avstrijskemu — dokaz, da so imeli hrvatski vladarji
pravico, da, dolžnost, se zavztmati tudi za slo venske pokrajine.
Cesto so prihajali poglavarji slovenskih pokrajin, osobito iz Štajerske, na Hrvatsko, da so se tam pogovorili o zajedni organizaciji.
Kako so smatrali na Hrvatskem zadeve slovenskih dežel za svoje lastne, kaže dejstvo, da je hrvatski sabor leta 1620 imenoval štajerskega glavarja Gallera zaradi zaslug za Štajersko pravim udom Hrvatske.
Ko je padel v mohački bitki hrvatski kralj, postala je Hrvatska svobodna, da si izbere drugega kralja. Izbrala si je samostalno Ferdinanda, ki je bil češki kralj ter vojvoda Štajerske, Kranjske in Koroške. Taisti Ferdinand pa je tudi svečano obljubil, da bode varoval državno pravo, privilegije in svoboščine kraljevine Hrvatske zajedno s sosednimi deželami.
Za časa turških navalov rotili so avstrijski vladarji sami Hrvate in Slovence, naj delujejo zajedno, češ, sicer si bodo osvojili Turki Štajersko, Koroško, Kranjsko in Istro ter sploh vse, kar je hrvatsko kraljestvo in kar se zove Hrvatska.
Tako je pisal cesar Ferdinand hrvatskim in slovenskim stanovom, imenoval tri kraljestva, namreč ogersko, češko in hrvatsko, a k hrvatskemu je prišteval izrecno tudi omenjene tri slovenske pokrajine.
Ko so sprejeli Hrvatje pragmatično sankcijo od Karola VI., ko je hotel ta spraviti svojo hčer Marijo Terezijo na prestol, omenjal je v dekretu, da le oni zamore biti vladar — kralj Hrvatske, ki poseduje razven Hrvatske tudi Štajersko, Kranjsko in Koroško.
List zaključuje: »Upanje in čas je, da zahtevajo narodi svoje. Sreča, veličina, slava in bodočnost vsakega naroda zavisi od njega. Dovolj je varala tuja roka nas brate, dovolj je prelite krvi za tujca, vzdramimo se in zahtevajmo svoje, pravice! Zjedinimo in složimo se, pretrgajmo vse
LISTEK.
Slutnja srca.
Ruski spisala V. Curikova. — Preložil I. M.
(Dalje.)
Zvona vabilo k govornici se razlega in svečenik, osiveli starček, že hiti v cerkev.
Ž njim hitela je Agrafena do cerkvene veže, ž njim v cerkev.
Tam nekoliko moli, pozdravi svečenika in prosi, da opravi mrtvaško opravilo za njenim možem.
Svečenik se pomišlja rekoč: Morebiti je pa le živ tvoj starik?
Ne, dragi, on ne živi več — srce moje sluti, da je umrl.
Svečenik motri starko in se zamisli . . .
No, pa posle službe božje opravim smrtni spomin.
In pošla sta, on pred oltar, Agrafena pa tja v kotiček pod cerkveno okno. Narod so je zbral, zornica se je pričela in po zornici služba božja.
Agrafena stoji vsa potrta in iz prsij vzdirajo se globoki vzdihi. Narod se pokloni še križu potem pa se razide na vse strani proti domu.
Cerkev je malo ne prazna. Svečenik sname rizo*) raz sebe in ide pod pevski oder, kjer že leži kos platna in dva grivnika na vrhu.
Agrafena čaka, da se opravi obredni spomin za dušo umrlega.
Pričela se je paniluda (t. j. obred za umrlim); starka se klanja in klanja ter z robcem solze otira.
Končano. Vsi so pošli iz cerkve, ostala jc sama Agrafena. Pred cerkveno vežjo postaja, postaja in premišlja. Ide, a ne domov, ampak na pokopališče, da se pokloni gomilam moževih roditeljev.
Dolgo je iskala starka gomil. Moj Bog, dolgo je že tega, kar so jih tu zagrebli! Grob je že zdavna poteptan in križi so tudi segnili. Konečno je našla mesto. Vrba, ki jo je zasadila ob grobu tasta kot šibko vejico, še stoji, a je že močno drevo. Košata je in vesna jo je nakitila s žoltim cvetom.
•) MaSni plaSč..;
Vse tiho je na pokopališču, le bučele brenče, obletavajo vrbo in se trudijo za hrano.
Agrafena pade na kolena ob grobu, se klanja in z glavo dotika zemlje.
Vetrcc lahno giblje vrbine veje, visoko na nebu bego oblaki, a tam za cerkveno ograjo trepeta nad zaoranim poljem vrana, ki se dviga od segrete zemlje.
Agrafena se slednjič dvigne s zemlje in pla-kaje govori: »Eh, starček, moj starček! Brez tebe daleč od Tebe sem živela svojo dobo. Daj pokoj Gespod tvojemu prahu v tuji strani.«
Otrla si je solze in šla potolažena domov : kar je mogla, vse je storila za moža.
Široko se je razprostrlo zvezdno nebo v višavah nad bivališči jetnikov. Sveža noč z lahkim mrazcem se čuti v okrožju.
Jetnik, starček Dimitrij, bil je uporen, Zato so ga za kazen ločili v jedno lopo.
Z jutra že sedi bolan in klavem tu brez hrane.
Dimitriju je danes strašno, osobito proti večeru. Vse telo je razboleno notri do kostij. Srce
umetne vezi, katere nas ločijo ter zatečimo se vsi pod obrambo svetega in rešilnega načela: Bog i Hrvati!«
Politični pregled.
V L j ubij a ni, 4. aprila.
Češki listi o položaju. V svojih velikonočnih člankih razmotrivajo češki listi kajpada to, kar je voditeljem češkega naroda najbolj pri srcu, namreč definitivna rešitev narodnostnega in državno-pravnega vprašanja v deželah češke krone in zagotovitev notranjega miru v Avstriji sploh. Sodba o teh najvažnejih vprašanjih je seveda zelo različna, toda v tem so jedini vsi krogi, da splošno slovanske zahteve v Avstriji ne bodo rešene še tako kmalu. V »Lidovih Novinah« zagovarja posl. dr. Stransky politiko Mladočehov proti napadom češko radikalne stranke, ter izjavlja, da si niti baron Gautsch. niti grof Thun nista upala, preklicati in odpraviti tega, kar je ukrenil grof Ba-deni. To je aktivum mladočeške politike. Politika grofa Thuna se dr. Stranskemu ne zdi umestna. Grof Thun, pravi ta mož, ni politik, ako še dosedaj ni uvidel, da s sedanjim državnim zborom ni mogoče delati; ako pa je dospel do tega prepričanja, tedaj bi se bil moral podvizati za novo legislativo; tega pa dosedaj še ni storil. Tudi z najnovejimi konferencami, ki jih želi grof Thun, ta poslanec ni zadovoljen, ker ne pričakuje od njih prav nikega vspeha.
Vvedba nemškega kot državnega jezika. Češki in poljski listi se minule dni obširno pečajo z znano izjavo princa Lichtensteina v nižje-avstrijskem deželnem zboru glede nemščine kot državnega jezika. Poljski list »Przeglad« piše mej drugim: Pred nekaj dnevi je posl. Wolf trdil popolno isto na nekem nemškem »volkstagu«. Kar se nas tiče, bi ne smatrali ravno za tako grozno nesrečo vvedbo nemškega državnega jezika pri osrednjih oblastvih, pri armadi, v držav, zboru in delegacijah, toda le tedaj, ako bi se s tem potrdilom obstoječih razmer mogel kupiti povratek normalnih razmer v monarhiji. V tem slučaji bi cena ne bila previsoka. Zgoditi bi se pa to ne moglo potom naredeb, marveč jedino le potom mejsebojnih koncesij posamnih narodov. Pri tem in vsakem jednakem slučaju se pa mora vlada ozirati na gotove zgodovinske, zemljepisne in narodne razmere v posamnih kronovinah, in potem šele izvesti svoj načrt.
Prepovedan nemško-radikalni shod. Konečno so tudi v Avstriji dospeli do tega prepričanja, da treba raznim \Volfovcem in Schone-rerjevcem pristriči nekoliko peroti, da se ne dvignejo ravno previsoko. Sicer so prišli do tega precej pozno na veliko škodo državi sami in njenemu redu, toda dospeli so le. Za jutrišnji dan bil je namreč v Karlovih varih napovedan shod nemško-nacijonalnih kričačev, na katerem bi bil moral govoriti drugi vodja te klike, K. H. Wolf. Oblastvo pa je shod prepovedalo z motivacijo, da bi pretila nevarnost javnemu redu. Vlada naj bi le več-
bije in zopet zastaja, težko mu je in nekaka slutnja se polašča njegovega srca.
Jutri ni delavnik, ampak Velikonočni praznik. Dimitrij pričakuje ves čas, da pridejo ponj in ga popeljejo nazaj v bivališče.
Noč je nastopila, a nikogar ni po Dimitrija. Vidno je, da so pozabili nanj.
Dimitriju pojemajo sile. Glavo skloni na peščena tla in sen, težak sen mu šine v glavo, da stoka in hropi. Temota, prodirajoča celo v zaprte oči, pričarala je nad staro, sivo glavo, sanjsko prikazen.
Zdi se mu, da vidi pomladansko polje v domači strani. On orje in plug globoko reže v mehko zemljo. Iz odrezanih črnih Zemljinih plastij dviga se sveži puh. Prsi dihajo mu svobodno. Radostno in voljno robota na polju širokem. Orje Dimitrij in misli: Zdaj pa zdaj pride Agrafena in prinese obed.
Komaj da je mislil, že začuje razlegajočo se pesem. »Mladacka! Da, to je ona; že ide in poje gredoč.«
Srce mu bije glasneje, a pesem razlega se vse gromče in glasneje, pesem dobro znana: »Vrabelj moj, vrabiček, Vrabelj prosti ptiček . . .«
(Konec sledi.)
krat posegla vmes ter na ta način vsaj nekoliko omejila cerkvi, državi in slovanskim narodom po-sebe skrajno nevarno počenjanje nemško-nacijo-nalnih elementov.
Italija in tro»ve»a. Nekateri trozvezi prijazni krogi izražajo opetovano željo, naj bi se te varuhinje svetovnega miru vedno tesneje oklepali in s tem zvezo samo kot tako še bolj utrdili. Vidi ne jim toraj, da ta vez ni več posebno trdna, in hočejo ji menda pomagati na noge. Takih mi-slij je bržkone tudi italijanska vlada, kar kažejo njeni najnovejši čini. Na severno, to je na itali janBko-avstrijsko mejo odposlala je te dni komisijo častnikov generalnega štaba, da izgotove tam priprave za nove utrdbe. Pred vsem, pravijo, treba zavarovati pontebsko železnično progo. Na ta način se pač ne utrjuje zveza mej Italijo in našo državo, in čuditi se le moramo, da naš zunanji urad more mirno gledati tako počenjanje sprija-teljene države.
Mirovna konferenca in Vatikan. Res čudno je, da so razna javna glasila, v prvi vrsti seveda židovsko liberalna, skoro v vsaki številki pečajo s povabilom vatikanskega zastopnika na mirovno konferenco v Haagu. Ti krogi zanimajo se, reči smemo z vso gotovostjo, mnogo bolj za to zadevo, nego v Vatikanu samem. Dunajska Židinja ve sedaj poročati iz najzanesljivejega vira, da dopošlje ruska vlada v najkrajšem času pismo, v katerem mu naznanja, da povabila ne more dobiti, ker so povabljene le države, ki vzdržujejo stalne armade. To bo naznanila ruska vlada kar najprijazneje in izrazila ob jednem papežu svoje najtopleje priznanje za njegovo delo na polju svetovnega miru. Odgovor bo najbrže res samo tak, toda vatikanski krogi niso na konečno odločitev prav nič radovedni.
Samoaško vprašanje. Angleški krogi v domovini ohranili so, kot smo že omenili, po polno mirno kri povodom zadnjega ljutega bom-bardovanja mesta Apia. Razni vladni listi pišejo le, da je iskreno obžalovati dogodek, posebno še radi tega, ker se je pripetila nezgoda nekaterim Angležem in Amerikanom, izjavljajo pa, da ne bode nikakor kalil prijateljskih razmer mej tremi velesilami. »Times« pravi skoro v istem Bmislu, ko piše: Novica, da je ubitih na otokih Samoa tudi nekaj Angležev, je bolestna, toda voljni smo, storiti vse, da se čim preje pojasni položaj. Soditi se pa nikakor ne sme, da bi bilo mej nazori imenovanih treh vlad kako večje nasprotje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. aprila.
(Obljubljena procesija) zaradi potresa se je veličastno vršila na veliko nedeljo popoldne. Ljudstva iz Ljubljane in okolice vdeležilo se je ne-brojno. Sprevodi posameznih ljubljanskih župnij so bili silno dolgi, vse množice vernega naroda pa so se zbrale na trgu sv. Jakoba, kjer so bile pete litanije M. B. in pa molitve, da nas Bog milostno varuje šibe potresa. Sprevod z Najsvetejšim je vodil presvetli knez in škof z obilnim sveče-niškim spremstvom. Pogled na trg sv. Jakoba, ki je bil poln zbranega naroda, je moral očarati vsa kogar ter ga vspodbuditi, da se tudi on pridruži družini in prosi Boga, da odvrne od Ljubljano nesrečo potresa, ki je tako hude rane prizadela našemu mestu.
(Občni zbor društva za krščansko umetnost) bode, kakor smo že povedali, prihodnji četrtek ob 10. uri dopoldne v dvorani duhovnega semenišča (Ž. nadstr.).
(Osebne vesti.) Deželnega sodišča svetnik v Novem Mestu, gospod T. Ei n s p i el er, je premeščen v Ljubljano. Imenovani so: Tajnik deželnega sodišča v Ljubljani g. V. Gandini svetnikom v Novem Mestu, državnega pravdnika namestnik g. dr. T r a v n e r v Ljubljani svetnikom deželnega sodišča, deželnega sodišča svetnik v Ljubljani K. Ekl državnim pravdnikom v Celju, sodni pristav vitez Luschan državnega pravdnika namestnikom v Ljubljani, avskultant dr. Flerin sodnijskim pristavom v Senožečah. — Poštni nadinžener J. Scarpa v Trstu je šel v pokoj; stavbeni pristav G. Ste dry je premeščen iz Ljubljane v Trst, A. Mojstrovic iz Pazina v Ljubljano in J. Stolfa iz Trsta v Pazin.
(Občinski svet ljubljanski) ima jutri popoludne ob 5. uri v mestni dvorani redno sejo, v
kateri se bode razpravljalo mej drugim o poročilih mestn. magistrata glede napolnitve ledenice v mestn. klavnici ter o napravi kanala od Mesarskih ulic po Poljanski cesti in Delavskih ulicah; nadalje o poročilih personalno - pravnega odseka v zadevi potrditve odbora gasilnega društva, o izvolitvi dveh zastopnikov v glavni odbor za obdelovanje barja in o nekaterih prizivih. Konečno slede nekatera poročila v stavbinskih zadevah ter poročilo o oddaji službe tržnega nadzornika.
(Vspored vseslovenske delavske slavnosti) v naknadno proslavo petdesetletnega vladanja Njegovega Vel. cesarja Frančiška Jožefa I. v soboto, dne 27. maja in v nedeljo, dne 28. maja 1899. Vspored: V soboto, dne 27. maja: bakljada in serenada. Ob 8. uri zvečer zbero se udeležniki pred »Katoliškim Domom«, odkoder odkorakajo z lampijoni in godbo na čelu po Gosposki ulici, mimo »Zvezde«, po Šelenburgovih ulicah na Dunajsko cesto pred stanovanje blagorodne gospe Pollakove. Od tu odkorakajo v istem redu mimo južnega kolodvora po Resljevi cesti, Kopitarjevih ulicah, Vodnikovem trgu, pred škofijo, pred palačo presv. knezoškofa. — Večer na čast došlim gostom. »Slovenska krščansko socijalna zveza« priredi po končani bakljadi in serenadi večer na čast došlim gostom s sodelovanjem pevskih društev in godb. V nedeljo, dne 28. maja: Slavnost blagoslovljena zastave »Slovenske krščansko - soci-jalne zveze« Ob 8. uri zjutraj zbero se društva pred »Katoliškim Domom«, odkoder odkorakajo po Bregu, Cojzovi, Emonski cesti, Vegovi ulici z godbo na čelu pred nunsko cerkev. Pred nunsko cerkvijo ima presvetli gospod knezoškof Anton Bonaventura Jeglič cerkveni govor, potem presvetli blagoslovi zastavo. Po blagoslovljenju zastave se vrši zabijanje žebljev in potem daruje knezoškof sv. mašo. — Zborovanje. I. Slavnostno zborovanje: a) Pozdravi: Poslanci V. skupine; b) Izjava udanosti in pokorščine cesarskemu jubi-larju. II. Ustanovitev krščansko - socijalne zveze. III. Sklepanje o resolucijah: 1. Načela; 2. Politične razmere; 3. a) Gospodarska organizacija, b) Delavsko varstvo, 4. Tiaek; delavski zaklad. — Velika ljudska veselica. Vspored: Prolog, zložil g. dr. Jan. Ev. Krek. Slavnostni govor. Petje raznih pevskih društev, godbe in tamburaški zbori, delavski orkestri.
(Glasba.) Venček Mariji. 15 napevov za Marijino družbo in 7 napevov za tretji red sv. Frančiška Serafinskega, zložil P. Angelik Hribar O. M. je ravno zdaj na svitlo prišlo. Cena partituri 70 kr. Vsak glas posebej 15 kr. Po pošti 3 kr. več. Dobi se pri skladatelju v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Toplo priporočamo.
(Za razširjenje volilne pravice v mestni zbor ljubljanski) vršila sta se včeraj v Ljubljani kar dva shoda. Prvi shod se je vršil v gostilniških prostorih g. Možine na Radeckega cesti ob 10. uri dopoludne. Poleg delavcev udeležilo se je tega shoda tudi dokaj volilcev šentpeterskega predmestja. Poročilo g. Moškerca o delavskih zahtevah za razširjenje volilne pravice se je opetovano odobravalo, čuli so se pa izrazi najostrej šega ogorčenja, ko je poročevalec omenjal, kako sta Hribar in Tavčar nekoč pekla »poseben krompir« in se v deželnem zboru ogrevala za pravice delavcev, sedaj pa se je v njihovem klubu na ljubljanskem magistratu sklenilo, delavcem nikakor ne dati volilne pravice, ženskam jo pa vzeti! — Peticija na občinski svet je bila soglasno vsprejeta. — Gosp. Gostinčar je kritikoval mestno gospodarstvo, v prvi vrsti nepopolne električne naprave, in tudi ožigosal sklep kluba obč. sveta, da se volilna pravica še omeji. Pri občinskih volitvah je dolžnost zavednih davkoplačevalcev potegovati se za take može, ki se bodo zavezali, razširjati volilno pravico, ne pa jo omejevati. Dolžnosti imamo, hočemo tudi pravice! Ljubi so bili napredni gospodi delavci, dokler so posameznim korifejam na narodnih slavnostih kričali samo »Živijo!«, ko so pa spoznali, da se nočejo delavci poniževati, da zahtevajo svojih pravic, pričeli so jih p s o v a t i. »Narod« nas psuje z osli, obrne naj psovko nase in pravo bo zadel. (Odobravanje.) Mestni zbor, ki noče poznati ljudskih zahtev in pravic, ni mogoč. Neha naj se klečeplaztvo, ki je za može nečastno. Govornik omenja zadnjega sramotno pičlo obiskanega zaupnega shoda magistra-tove stranke, na katerem so bili kandidatom III. razreda proglašeni: Mally, Prosenc, Turk
•in T o b t i. Ko bo zaupniki zahtevali širši shod vseh voliloev, dejal jim je dr. Tavčar, da »e •mora to voliti, kar je postavila zbrana peščica, ker na večjem shodu bi se preveč zabavljalo, koliko so na magistratu zapravili. Tisti, ki dobro gospodari, se ničesar ne boji, slab gospodar ima pa slabo vest. Volilci, bodite na straži! Proč z zaspanostjo, na dan z življenjem! Vsi navzoči so pritrjevali govorniku. Shod je imel velik vspeh. — Popoludne ob '/,5. uri se je vršil shod v Trnovem v Dorerjevi gostilni z istim vsporedom. Tudi tu so bili prostori natlačeno polni in se je peticija vsprejela soglasno. Socijalni demokratje so včeraj prinesli na dan tudi škofov konvikt, a navzoči so jiin tako krepko odgovorili, da so moral prenehati s svojimi psovkami. Značilna je bila na tem shodu, — na katerem so socijalni demokratje hoteli agitovati za svojega kandidata Ž e -leznikarja — izjava nekega občeznanega pristaša narodne stranke (imena ne povemo, ker bi mu utegnila napredna gospoda po liberalno kruh snesti.) Mož je z najkrepkejšimi izrazi iu med splošnim'odobravanjem obsodil »način, s katerim si hoče pomagati pri občinskih volitvah ljubljanskih narodna stranka, ki v ta namen sprejema med svoje vrste nazaj može a la Prosenc in Jožef Turk,ki so transfuge.ki nimajo nobenih nače 1.« — Shodi se bodo nadaljevali.
(Za pravdo in srce,) Sinočna druga izvan-redna predstava te žaloigre je bila povprečno mnogo boljša, nego prva. Pred vsem je pohvaliti tokrat gdč. Slavčevo in g. Danila. Prva je bila res pravo, najivno dekletce, tako, kakoršno si predstavljamo Katarino. Igralka je čutila, kar je igrala. Isto je reči gospodu Danilu. Tako mojstersko ga še nismo videli že dolgo igrati. O njem se more isto povdariti, da je čutil, kar je igral. Gospod Lovšin pa, dasi dobro pogodi posamezne prizore, vendar splošno preveč deklamuje; več naravnosti v igranju in manj afektacije! Gospa Danilova je bila kakor zadnjič prava Barbara. Gosp. Verovšek je bil dobro razpoložen in je zato bolje igral nego zadnjič. Krasen je bil divji prizor koncem tretjega dejanja, ko pridrvi Lokvanec (g. Verovšek) s četo v grad, v sobo. Vreden je slikarja. Gosp. Orehek pa ni bil sinoči razpoložen, igral je manj dobro nego zadnjič. Gospod Inemann je bil kakor zadnjič slepec Grajan. — A ona četa ustajnikov! Pesnik ni mislil te čete v žaloigri kot v zabavo gledalcem. Tu pa je prava smešnost na odru. Tudi ne vemo, kako misli intendanca, ali je naše deželno gledišče v prvi vrsti za nekatere gospode lahkoživce ali za ljudstvo. Zadnjič smo grajali, da je bila vloga kmeta Obrča v rokah gospodične Nigrinove. Sinoči pa je bil v četi še drug »fantič«, ki je celo s sopranom vriskal, da je občinstvo se smejalo. S tem se občinstvo le moti, pri naših gospodih lahkoživcih je to seveda pikantno ! A mi se vnovič izjavljamo proti temu, ker to škoduje vtisku drame, kajti je nenaravno in zo-perno. — Kakor je videti, igrajo naši igralci to slovensko dramo z veseljem in navdušenjem. Gledišče je bilo srednje obiskano, kar je umljivo radi dneva. Ploskalo se je še z večjo vnemo, ker vtis igre je bil velik. Torej jeseni, upamo, da se občinstvu zopet večkrat poda ta vžitek.
(Iz Mengša.) Povsodi je kaj novega in starega, kaj ne g. urednik! Pri nas tudi. Vsaka občina ima Btari ali novi občinski odbor, naša ima celo oba, starega in novega ob jednem. Kako to? Starega imamo, da vanj verujemo, da še životari, da ga letošnji pust ni do cela pobodel, da bo pomladi užival regrat in salato, ter si polomnene kosti zacelil še enkrat s kako pritožbo na naj-zadnjo instanco v Kurjo vas. Novi obč. odbor pa imamo, da vanj upamo, da bode o svojem času začel delovati. Pa kedaj bo to ? Te skrivnosti ne ve živa duša, niti najbolj zviti državni paragrafi. Tega ni vedela niti ona imenitna gospa cigančica, ki je pred nekaj dnevi pri nas in v okolici dobila mnogo piruhov po 10 kr. od fantičev in de-kličev, od možičkov in ženic, katerim je pripovedovala njih preteklost in prihodnjost samo za 20 vinarjev. Če poznate, g. urednik, kako tako prerokinjo, ki bi vsaj toliko vedela, bodo li naše obč. volitve z dne o. sušca 1898. 1. oziroma obč. odbor in svet z dne 4. maja 1898 sploh kedaj potrjen in odobren, prosim izročite jej v mojem imenu za ta »nepozabni čin ljubavi in uljudnosti« 20 vinarjev za piruhe. Toda šalo na Btran! Resno
vprašanje. Kaj je to: Dva župana, občina pa tri dni vdova? Odgovor: Mengeš. Starega župana je obsodilo kamniško sodišče tri dni »v ričet« oziroma v »kašo doma« po 5 gld. na dan. — Novemu županu pa ne dajo dekreta, čeravno so nam prikimali vsi paragrafi, ko smo ga jednoglaeno volili. Vse to za pirube.
(Umrl) je v Ribnem pri Bledu po kratki bolezni za kapjo Martin F e r j a n , po domače Krč-mar, ki je bil skoraj po vsem Kranjskem dobro znan kot ljudski zdravnik. In v istini je ta samouk z domačimi zdravili ozdravil marsikaterega, nad katerim so bili zdravniki že obupali. Njegov pogreb je bil včeraj popoludne.
(V Kranju) si je gasilno društvo ustanovilo godbo, ki šteje 28 mož. V soboto je med vstajenjem prvič igrala pod vodstvom kapelnika Skfi-vaneka.
(Vzdigovauje zakladov.) Iz Idrije 3. aprila. Za piruhe prejel je v idrijski okolici vsega spoštovanja vreden gospod iz Madrida pismo, v katerem mu piše brez podpisa slepar, da mu hoče razkriti skrivnost, po kateri bo prišel do prt moženja. V nemški pisanem pismu piše : Vi imate vzdigniti iz nekega denarnega zavoda 40.000 luntov ster-lingov. V Vaši okolici zakopano je 2,000.000 frankov, zakopal sem jih pri svojem begu. To svoto bi vzdignili lahko Vi in Vam obljubujem 25% nagrade. Daljne podatke in obris, kje da denar leži, Vam bom poslal, ako mi pošljete denar, da rešim obris in druge listine, z naslednjo brzojavko : »Manuel Braga Lista Telegrafos — Madrid — Spanien.« Svojega imena za sedaj ne morem navesti, ker se nahajam v ječi in tudi ne vem za gotovo, ako prejmete moje pismo. — Kakor se govori, prejelo je več boljših posestnikov jed-naka pisma in pričakuje se, da Be nihče ne bo vsedel na te limanice. Razvidno je, da ima slepar svoje pomočnike tudi na Kranjskem, kateri podajajo svojemu »šefu« v Madrid imena boljših posestnikov. Policija ima gotovo dober nos ; morebiti se ji posreči zaslediti te sleparje in zatreti to zalego.
(Mesečni pregled) Minoli mesec sušeč je bil sprva mil in prijazen, toda v drugi manjši polovici oduren in mrzel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj — P2 stopinj, ob dveh popoludne 81 stopinj, ob devetih zvečer 3 6 stopinj, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 3-5 stopinj, za 0-2 stopinj pod normalom. — Opazovanja na tlakomcru dado 736 3 mm. kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0 3 mm. nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 8, padavina znaša 992 mm., med temi 90 mm. snega.
(Mariborska gimnazija) je v teku jednega tedna izgubila dva nadepolna dijaka. V petek, 24. sušca t. 1. je umrl na pljučnici marljivi osmošolec P e -ter Bohanec, rojen v župniji Sv. Križa na murskem polju. Kot risar je bil umetnik v pravem pomenu; b svojo izvanredno nadarjenostjo v tem oziru bi bil gotovo dosegel velike vspehe. V 23. letu njegove starosti, ravno pred zrelostnim izpitom, ga je pokosila neizprosna smrt, v neizmerno žalost njegovih starišev, gg. profesorjev in součencev. — Teden dni pozneje pa je po kratki bolezni vsled prehlajenja umrl tretješolec, Frančišek Bezjak, v 15. letu. Bil je doma pri sv. Urbanu poleg Ptuja, nečak vlč. g. župnika Irgl, edini sin vrlih kmečkih starišev. Bil je odličen dijak, vsled velike marljivosti in vsled prelepega obnašanja vse hvale vreden. Zato pa za njim globoko žalujejo ne samo potrti stariši, temveč ž njimi tudi oba zavoda, c. kr. gimnazija in dijaško semenišče, kojih marljivi učenec je bil dragi pokojnik.
(Finančni minister dr. Kaizl) se je v petek zvečer v spremstvu sek. načelnika barona Jor-kascha in dvornega svetnika Hočevarja pripeljal v Split. V soboto je vsprejemal razne dostojanstvenike. Odpeljal se je dalje v Dubrovnik.
(Občinske volitve v Rovinju.) Rovinjska občina je med največjimi v Istri. V odboru sta bili dve stranki: liberalna gosposka in kmetska ali katoliška. V narodnem oziru Bta obe italijanski, a kmetska, ki je v zadnjem odboru imela večino, je hotela štediti z občinskim imetjem. Toda vsled splelek lažiliberalne gospode in raznih zaščitnikov v Poreču in Trstu je bil obč. zastop razpuščen. Skoro pol leta je vodil upravo odbor, BOBtavljen iz liberalnih gospodov. Ta odbor je sostavil tudi
novi volilni zapisnik, na podlagi katerega je liberalna gospoda zmagala v vseh treh razredih. Na čelu kmetske stranke stoji domači duhovnik g. B. Maluša, kateri je ustanovil v Rovinju konsumno društvo, da bi kmete varoval mogočnih pijavk. Vsled tega so liberalni listi napadali duhovnika in njegovo ljudsko stranko ter z vsemi sredstvi delali za zmago liberalne gospode.
(V Višnjanu) bo nedavno izvoljeni italijanski občinski odborniki prvega razreda odložili mandate, videč, da ne morejo samovoljno vladati proti hrvatski večini Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni hrvatski kandidatje in tako v višnjan-skem občinskem odboru ni nobenega italijanaša.
(Starine hrvatskega velikaša,) pokojnega grota Nugenta so se minoli teden na javni dražbi v Bo-siljevu prodajale. Mnogo lepih starinskih predmetov je nakupil ravnatelj zagrebškega muzeja. Dobro bi bilo, da bi domačini kupili tudi lepo posestvo Bosiljevo.
(Obesil) se je 30. m. m. zvečer v občinskem zaporu v Kranju neki A. Hecht iz Nemčije, katerega je bil mestni redar zaprl zaradi beračenja.
*
* *
(Avstrijski neodrešenci v Rimu) so si ustanovili podporno društvo pod naslovom »Trieste e Trento«. To društvo je imelo te dni občni zbor, na katerem so izrekli prijateljem v Trstu in Kopru zahvalo za doposlano jim denarno pomoč. V novi odbor so bili mej drugimi izvoljeni tudi sledeči potomci starih Rimljanov: Načinovic, Bačič, Ro-dica, Popovič in Dobrila.
(Kitajske ječe) Vsled lakote se na Kitajskem v severnih pokrajinah roparji jako množč. Kitajska vlada pa nima posebnih skrbij s temi ljudmi. Roparje zvežejo z verigami v ječah ter jim dajejo vsak dan le košček kruha in vode. Naravno, da jetniki večinoma lakote pomro. Kakor trdi neki angleški list, je minolo leto od svečana do vinotoka umrlo samo v štirih ječah do 300 jetnikov. To je za Kitajce menda najboljše sredstvo, b katerim hočejo zatreti roparstvo.
Društva.
(Konservativno obrtno društvo v Ljubljani) vabi k občnemu zboru, kateri bode v sredo, dne 5. aprila ob pol 8. uri zvečer v rokodelskem domu, Komenskega ulice št. 10. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Volitev odbora. 5. Ali je mogoča organizacija produktivnega obrtništva s trgovci ? 5. Raznoterosti. — Ker je zadni ča-i, da se pričnejo obrtniki krepkeje gibati, želeti je obile udeležbe !
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca marca leta 1899 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko : 863 strank 316.723 gld. 23 kr., 669 strank pa vzdignilo 310.890 gld. 69 kr. V prvem četrtletju dovolilo se je 180 prosilcem posojil na zemljišča v znesku i 30.290 gld.
(Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu marcu 1899 je 146 strank uložilo 30.394 gld. 54 kr., 127 strank' uzdignilo 11.668 gld. 57 kr., 36 strankam se je izplačalo posojil 21.405 gld. Stanje ulog 627.218 gld. 36 kr., denarni promet 106.890 gld. 86 •/, kr.
(Ormoška posojilnica) je imela v preteklih treh mesecih dohodkov 75.953 gld. 35 kr., izdatkov pa 72.592 gld. 63 kr., toraj gotovine 3360 gld. 72 kr. in splošnega prometa 148.545 gld. 98 kr.; posojil se je dalo 37.558 gld., vrnilo pa 37.220 gld. 61 kr.; novih vlog je 14.776 gld. 39 kr., izplačanih pa je 9478 gld. 49 kr.
(Vabilo) k veselici, katero priredi pevsko društvo »Ratitovec« vzajemno z bralnim društvom v Selcih v nedeljo dne 9. aprila 1899 v šolskih prostorih. Začetek ob 5. uri popoludne. — Vstopnina : Sedež I. vrste 40 kr., II. vrste 30 kr., navadni prostor 20 kr. — čisti dohodek je namenjen za društveno zastavo. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
(Pos o j i 1 n i ca n a Slatini.) Na zadnjem občnem zboru so bili izvoljeni gg. : Franc Korošec, nadžupnik, načelnikom; F. Ogrizek, trgovec in posestnik, Martin Debelak, Blaž Perkovič in Matej Košak, odborniki; v nadzorstvo pa kape-lana Fran Višnar in Josip Trafenik.
(Delavskega podpornegadruštva) v Celju novoizvoljeni odbor je sledeči: Ivan Re-bek, predsednik, Iv. Krančič, podpredsednik, M. Zabukošek, tajnik, M. Terček, blagajnik. Dr. J. Dečko, J. Omladič, M. Stojan, G. Govedič, J. Soško, odborniki. A. Koderman, J. Belak, J. Leon, F. Se-ničar namestniki. Ivan Likar, L. Lah, J. Kosem, računski preglednik. — Našla se je v nedeljo po občnem zboru v »Narodnem domu« v Celju denarnica in nekaj denarjev; čigava je, naj se oglasi pri društv. tajniku delavsk. podpornega društva v Celju, da jo nazaj dobi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Aroo, 4. aprila. Nadvojvoda Ernst je po noči umrl. Pri popolni zavesti prejel je nadvojvoda včeraj zakrament sv. poslednjega olja in pa papežev blagoslov.
Dunaj, 4. aprila. Grof Thun je bil v soboto pri cesarju, potem se je odpeljal v Prago, kjer se je posvetoval s cesarskim namestnikom, deželnim maršalom, knezom Karlom Schwarzenbergom in Schonbornom. — Danes zjutraj se je zopet pripeljal na Dunaj.
Solnograd, 4. aprila. V mrtvašnici občinskega pokopališča je umoril neznan zločinec dvanajstletno dekle.
Praga, 4. aprila. Ministerski predsednik grof Thun je došel včeraj na obisk svoje matere ter je tekom dneva obiskal namestnika grofa Coudenhove. višjega deželnega maršala, kneza Schwarzenberga in grofa Schonborna. Sinoči se je vrnil na Dunaj.
Leyov, 4. aprila. Novoosnovani odbor gališke hranilnice je izvolil svojim predsednikom poslanca dr. Pientaka.
Budimpešta, 4. aprila. Minula dva praznika napovedan je bil tu socijalistični kongres. Vdeležilo so ga je 217 delegatov iz 95 krajev. Takoj pričetkom zborovanja, ko se je šlo za odobritev poslanstva delegata Pollaka, so se pojavili tako burni prizori, da Pollak ni mogel priti do besede in je policijski zastopnik razpustil shod.
Rim, 4. aprila. Papež v velikonočnih praznikih ni opravil sv. maše, bil pa je pri maši navzoč.
Petrograd. 4. aprila. Dijaki so večinoma vsi prosili za v,--prejem na vseučilišče. Kakih 1800 jih ne bodo več vsprejeli, mej temi nobenega Žida.
Carigrad, 4. aprila. Polkovnik Tevfik, ki je imel nalog izročiti črnogorskemu knezu Nikiti sultanov dar, obstoječ iz ladije „Tim-sah", se je včeraj povrnil iz Cetinja ter so ga takoj prijeli. Vršila se je pri njem hišna preiskava.
Atene, 4. aprila. Skupno ministerstvo je vlož lo ostavko, katero je kralj tudi vsprejel.
Foulard-svila 65 kr.
do gld. 3*35 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14'65 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
166	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih- 12—3 2
Umrli
30.	marca. Alojzij Simec, posestnik, 75 let, Lončarska steza 6, plučnica po influenci. — Leopold Heinz, strugarja sin. l'j leta, Mestni trg 10. hydrocephalus chron.
31.	marca. Mihael Cugel. steklarja sin, 17 mesecev, Karlovska cesta 6. jetika. — Eliza pl Cavallar, zasebnica,
72	let, Wolfove ulice 1, ostarelost — Ana Malli, zasebnica,
73	let, Sv. Petra cesta 8, bronchitis po influenci. — Silvester Silvestrini, delavec, 80 let, Sv. Petra cesta 50, ostarelost.
V bolnišnici:
30. marca Marjeta Lesar, kajžarja žena, 65 let, eryse-pelas pneumonia. — Jakob Pavlič, žagar, 48 let, plučnica.
Meteorologifino poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
0 rt O	Cm op.v isvanja	Stanje barometra v nun	Temperatura po Celzija	Votrovi	Nt.bt	<«"2 o J • •po« * ■ t «« v .
1| 9. zvečer		739-6	4-9	sl. jug | ja=no;		00
J 7 zjutraj 2 coool		739 8 737 9	32 180	si. mg m. jtah.	jasno del. oblač.	
2| 9 zvečer		737-8 | 7 8 | sr. jzati. | lasno				0.0
3	7. ijutraj 2. uopol	738 5 V86 4	6-2 19-0	sl svzh. sr. jug.	oblačno jasno	
3| 9 zvečer		736 2	128	sl. jiah.	oblačno	0-2
.1 7. zjutraj | 2. popol.		736-4 737-2	7-2 9-8	sl. svzb. sl. sever	megla dež	
8rednja temperatura nedelje 8 0". normale: 7-1°. Srednja temperatura ponedeljka 12 7°, normale: 7-3°.
Tržne cene v Ljubljani
dn6 1. aprila.
PSenica, m. st.
Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, bktl. . Grah, . . Fižol, m. stot . Maslo, igr. Mast,
Speh svei, „
gl.	kr.		gi.M	
10	20	Špeh povojen, kgr. .	—	70
8	60	Surovo maslo, „ .	i	10
7	60	Jajce, jedno . . .	—	8i
6	60	Mleko, liter .	—	7
8	_	Goveje meso, kgr.	—	60
9	60	Telečje	—	64!
5	50	Svinjsko „ „ .	—	62
2	40	Koštrunovo , „ .	—	40
13	_	Piščanec ....	—	60,
10	—	Golob......	—	22
11	60	Seno, m.stot. . .	i	78.
1	10	Slama, , r . . .	i	78|
—	76	Drva trda, 4 kub. m.	7	—
—	65	„ mehka, 4 n „	4	60i
Zalivala.
341 1-1
Za toliko dokazov sožalja, došlih jej povodom smrti matere, odnosno tašče in stare matere, gospe
Neže Grige roj. Kroglove
izreka najtoplejšo zahvalo
rodbina Hribarjeva.
V Ljubljani, dne 2. aprila 1899.
t
340 1-1
Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je umrl dnč 3. t. m. v Woiishofnu na Bavarskem po dolgotrajni, mučni bolezni, prev den s svetotajstvi za umirajoče, naš nepozabni, ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
cand. iur. Ivan Zupan
v 24. letu svoje starosti, in bo pogreb istotam dne 5. t. m.
Predragega ranjkega priporočamo v molitev in blag spomin!
Dunaj, dnč 3. aprila 1899
Žalujoči ostali.
312 14
Vožnje karte
ln
tovorni listi
KO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost 7
Novi Jork in Filadelfijo.
aBS* Koncesijonovanu od visoke e. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje:
Ked.	M* 1 ■■ i
Dunaj IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	317 25-2
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 29.
TfnrnitlrJ Je izvrslno sredstvo za Učenje sobnih LttlJJlilUV tal. Ist0 odstranja ln preprodaje lepljlvost Učenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila po povzetju. 228 1 12-2

Svoji k svojim!

Najstareji češki renomirani veliki zavod.
Ces. iu kralj.	dvorni založnik
Josip Meikudla
v Jablonem ob Orlici
liiš. št. 86 na Čeikem
priporoča:
mučno blago, pluvljule, dal-mutlke, vela, nebesa, Šolske ln društvene zastave, baudera, altarne preproge , pregrinjala, albe, rokete, mon-štrance, kellhe, pucilikute, cibo-rlje , svečnike, oltarne svetilke, kadilnice, Skopil-nlke , cerkvene lestence, teh. dovršene križeve pote, oltarne podobe najboljših akad. mojstrov itd. itd. — izdelane izredno okusno po cerkvenih predpisih. dragocene, trpežne in po zelo nizkih cenah. Za dokaz solidne in točne postrežbe je mnogo tisoč častnih priporočilnih priznanj ter obstanek zavoda od leta 1810.
Zahtevajte velike ilu-strovaue eenike, proračune, vzorce in gotove predmete v izbero franko.
Monštranca renesančna
iz bronca, vsa vognju pozlačena, 130 gl. vsa iz čistega srebra, težka, v ognju pozlačena..... 390 gl.
Naslov za dopise
vselej doslovno popoln.
301 8 4 Naslov za brzojavke:
Dvorno založništvo — Jablonem ob Orlici.
^H5H5HSHSH5H5H5ESHS5SHHa5HSdSiiSHS^
priporoča raznovrstne
npv vizitnice
nI	po nizki ceni.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč
do dnč po 4l/a%. Poštno - hranllnične položnice na razpolago.
13 ii li ti j 8 k a borz
a.
Dne 4. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Avstrijska kronska renta 4n/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°,'„.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
ŽO mark............
20 frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 gld. 90 kr.		
100	>	70 .
120	»	20 »
1C0	»	75 .
119	»	65 »
97	»	10 »
924	»	- »
369	»	63 .
120	>	50 »
59	»	02 V
11	»	79 »
9	»	66 .
44	>	30 »
5	>	67 >
Dne 1. aprila.
4°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 6°|0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem-kred. banke 4°/0 P rijoritetne obveznice državue železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
>	» južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic4°/0
171 gld. 60		
157	>	75
194	>	75
98	»	70
130	»	_
108	>	75
112	»	—
98	»	26
98	>	—
216	»	25
1.8	»	80
124	i	60
99	»	50
Nakup in prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Mfinjarnična dalniska družba
„JKE E M C U 18"
I., Wollzeil810 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Kreditne srečke, 100 gld......199	gld	—	kr.
4% srečke dunav. parubr. družbe, 100 gld.	172	»	—	•
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	25	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......—	>	__»
Salmove srečke, 40 gld........85	»	75	»
St. Geiidis srečke, 40 gld.......85	»	—	»
VValdsteinove srečke, 20 gld......60	»	__»
Ljubljanske srečke.........24	»	__»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	lf-5	»	—	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3390	>	—	»
Akcije tržaškega Lloyd». 500 gld. .	470	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	62	»	—	»
Splošna avstrijska stavbiuska družba . .	106	»	—	»
Montanska družba avstr. plan..........246	'»	75	»
Trboveljska premogat-ska družba, 70 gld. .	194	»	— »
Papirnih rubljev 100 ................127	>	37 »
JSJt Pojasnila "JtJS v vseli gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti akjf II u 1 o ■>. o 111 h glavni c. TMK