1994- v#Ì KRONIKA èM^ časopis za slovensko krajevno zgodovino -2/42 Judita Šega, Zdravstvene in higienske raz- mere v Ljubljani (1885-1910). Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1993 (Gradivo in razprave 12), 133 strani. Zgodovinski arhiv Ljubljana je konec leta 1993 predstavil dve publikaciji, ki sta nastali ob uporabi gradiva, ki ga hrani omenjeni arhiv. Obe uvrščamo v področje zgodovine vsakdanjega življenja. Judita Šega v svoji knjigi predstavlja del zgo- dovine, ki je za razvoj zelo pomemben. To sta zdravje in higiena kot element zdravja. Razprava je omejena na mesto Ljubljana in delno na njena predmestja. V obravnavanem času je število prebivalcev zalo naraslo, s tem pa so se težave povezane z organizacijo zdravstva in higiene še dodatno povečale. Pomembna prelomnica za razvoj Ljubljane je bil velikonočni potres leta 1895. Že pred potresom so pričeh v Ljubljani graditi novo bolnišnico na Zaloški cesti. Zaradi potresa so pohiteli z zaključnimi deli in konec leta 1895 vselili prve bolnike. Bolnišnico so pre- dali v uporabo 8 mesecev prej, kot so načrtovali. Novoodprta deželna bolnica je bila najpo- membnejši dogodek v zdravstvenem smislu. Zgrajena je bila v paviljonskem stilu s poseb- nimi oddelki za posamezne bolezni. Poleg izboljševanja razmer v bolnici, je prišlo ob prelomu stoletja tudi do posegov v preven- tivno zdravstvo (cepljenje..) in pomoč ponesre- čencem. Leta 1900 je mesto dobilo reševalno postajo. Za pomoč ponesrečencem in bolnim je bil namenjen reševahii voz, ki ga je spremljal zdravnik. Danes bolnike in ponesrečence preva- žamo z avtomobili in helikopterji, pred uvedbo voza pa so v Ljubljani uporabljali tudi samo- i kolnice, če drugega ni bilo pri roki. Udobje po- i nesrečenca, ki si je zlomil npr. nogo, in so ga peljali na samokolnici, je bilo zagotovo veliko. j Za zdravje meščanov so poleg zdravnikov v | bolnišnici in privatnih bolnikov skrbeli še usluž- benci mestnega fizikata. Ti so slcrbeli tudi za higienske razmere, saj sta bila med njimi tudi živinozdravnik in konjač, lei je slabel za od- stranjevanje mrhovine. Leta 1909 je Ljubljana dobila mestnega šol- skega zdravnika, ki je nadzoroval razmere in priporočal rešitve. Učenci so dobili svoje šolske zdravstvene liste. Ob rojstvu pa so za otroka in porodnico poskrbele babice. Te so v določenem času lahko imele sobe za porodnice na svojih domovih. Ves čas pa so morale voditi evidenco o porodih. Ljubljančani so v omenjenih letih umirali tudi za nalezljivimi boleznimi. Knjiga prinaša nekaj podatkov o teh boleznih in o njihovih posledicah v Ljubljani. Zdravje je povezano s higieno. Zato nam knjiga prinaša tudi zanimive podatke s tega pod- ročja. Med drugim so se proti boleznim borili tudi z razkuževanjem stanovanjskih prostorov. V ta namen je mesto 1. 1902 kupilo poseben aparat. Mesto je prvi moderen vodovod dobilo šele leta 1890. Pred tem so se z vodo oskrbovali iz raz- ličnih vodnjakov, ki pa so bili pogosto zelo ne- primerno vzdrževani. Pogosto se je zgodilo, da je vanj pronicala gnojnica ali druge odpadne vode. V urejanje higienskih razmer je sodilo tudi urejanje kanalizacije. Pred uvedbo podzemnih odtokov za odpadne vode in fekalije je v mestu pogosto smrdelo po gnojnici ali imiazani vodi. Smrdelo pa je tudi po smeteh, saj je sistem po- biranja smeti poznega datuma. Ljubljana je ime- la leta 1904 le štiri vozove za odvoz smeti. Judita Šega je zbrala veliko zanimivih podat- kov, s katerimi je njena knjiga postala zanimiva ne le za bralce, ki jih zgodovina še posebej zanima, pač pa je privlačna za vsakogar. V to sem se prepričal tudi sam, saj sem knjigo ponu- dil v branje nekaterim, ki jim zgodovina ni kakšna posebna zabava. Kasneje pa sem lay igo težko dobil nazaj, da bi napisal pričujoče poro- čilo. Knjiga je namreč potovala iz rok v roke in vsi so se ob branju strašno zabavali, muzali in zgražali. Možnosti za to je več kot dovolj, kar pa je samo odlika knjige. Če vas danes boli zob, imate težave, ker ne morete priti pri zobozdravniku dovolj hitro na vrsto. Včasih pa vam je zobe na črno lahko po- pravil kar zobotehnik, ki za to ni imel dovo- \ Ijenja. Ali veste kakšne težave je imelo mesto s • pokopališčem pri Sv. Krištofu, kjer so pokopa- : vali v grobove, kjer trupla še niso strohnela? i Predmet zdravstvene obdelave so bile tudi pros- titutke. Vi se danes vsak večer oprhate v svoji kopalnici, včasih pa si se moral iti oprhat v javno kopališče. Med vašim prhanjem pa je lah-ko vašega psa, ki se je strgal z vrvice in ni imel nagobčnika in pasje značke, konjač ulovil in ga v skladu s predpisi ugonobil. Konjač pa je skrbel tudi za odvoz druge mrhovine, npr. konj, kar pa je včasih počel bolj z levo roko in ni upošteval pritožb meščanov in določil o načinu odvoza. Meščani so se namreč pritoževali, da je npr. ob odvozu poginulih konj telo živali ležalo raz- 79 1994- v#i KRONIKA ^ časopis za slovensko krajevno zgodovino -2/42 galjeno na vozu, iz gobca in nosa pa je po ulici tekla kri. Obilo užitkov ob branju! Bojan Balkovec 80