TRST, petek 18. aprila 1958 Leto XIV. . Št. 93 (3938) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. fr, II. nad. — TELEFON 93-881 IN 94-838 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 28 — Tel NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 1* — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 141., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: založništvo višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banici v Ljubljani 60-KB- - - Prvi razgovor Thompsona z Protiatomsko zborovanje v_______________________ Gromiko in Thompson sta govorila o pripravah za konferenco najvišjih - Obrambni ministri NATO in Eisenhoiver pa govorijo o nadaljevanju atomskega oboroževanja Gromikom Hamburgu Moskva, 17. — Ameriško poslaništvo v Moskvi jav-da se je ameriški poslanik Thompson na vabilo sovjetskega zunanjega ministrstva zglasil pri Gromiku °b 18. uri. še prej se je sestal z angleškim in francoskim veleposlanikom. Thompsonov razgovor v zunanjem ministrstvu je trajal 40 minut. Ko je zapustil hinanje ministrstvo, je Thompson izjavil, da se je raztovarjal z Gromikom. Ko so ga vprašali, ali bo Ph razgovorih med veleposlaniki navzoč tudi Gromi-*o, je Thompson odgovoril: je nase mnenje.» Ni pa hotel povedati, ali je dobil °d Gromi k a odgovor na vče-^jšnje zahodno sporočilo. . ^Sencija Tass je nocoj po-'ruila,_ da je Gromiko sprejel dieriškega poslanika Thomp °na in da sta govorila o vpra-“*njih, ki so v zvezi s pripra-atni konference najvišjih. Ni anano, ali je Gromiko sprejel at*l angleškega veleposlanika. Agencije so javljale, da se bo “dt ta zglasil zvečer v zuna-nl«n ministrstvu. , ™.edtem ko se v Mcskvi zalajajo prvi stiki, ki naj bi ui uvod v poznejše plodnej-p sodelovanje, pa poročajo iz ia^nZa 0 sklepih, ki poudar-lj'°> da se mora Zahod še dajo oboroževati. To je poudar-tudi predsednik Eisenho-»ilu u- svojem govoru na kožen-' - Sa je priredilo zdru-0-,e časnikarskih ravnateljev Jasen in odločen odgovor dal VSe sPletke NATO pa je W° nes prebivalstvo Ham-s rSa. Pred občinsko palačo di ^k’ z^ra*° okoli 130.000 lju- Ptoti so odločno protestirali Bttna načrtu vlade, da opremi )*ia z atomskim orož- dfo6S Promet v mestnem sre-ljenU,ie bil 45 minut ustavne 'j so vse ulice polnili •monstrantov. Predstavil s'ndikatov, ki je govoril d9 °mni množici, je poudaril, tl b°do sindikati proglasili ^testne stavke, če bo bonn-jejj v*ada vztrajala pri svo-žitv. sklepu o atomski oboro-Hin't.Se pred zborovanjem je V ,.Zlca okoli 100.000 ljudi šla jPOvorki po mestnih ulicah, cjjbtestno zborovanje je skli-oc'aldemokratski župan ^ burga Max Brauer. Jcoru fašistični elementi Pr fr ameriški pritisk fr v svojo korist, n«. *u7e tudi atentat konzulat v Al-2° s namreč, da bo- freto -fr kampanjo uspeli ':°»t Se večjo nepopustlji-SeJroJi Tuniziji in Al-,0*h0 ' voda Burgiba je od-Ožaril, da se bo spet n a OZN, če se bo ltkla',>ca kriza preveč za-tJkn na konferenci 80 se včeraj spora-^4pb„° skupni akciji za nfe borbe Alžircev. ^•ra vojska je e *asedla mesto Pa-Jta’ JeT je bil sedež glav-ltMI n,ta upornikov. Zu-jnister Subandrio je btfr fn bo v°jna konča-U^frlnu a!f pa najpozneje $'■ <*a 4- Dejal je h VeliJ v začetku krize b,?°t>n* nevarnost nove v**re H^°jne, ker so ne-, ' 4q v/*ave kazale name-Qi°r- Z nJ1,6 vmešavale v ta i°*ločno in razumno t °nezijske vlade pa 'Riu a nevarnost odstra- Indonezijska vojska zasedla Padang DJAKARTA. 17. — Indonezijski radio je sporočil, da so se oddelki pehote, mornarice in letalstva izkrcali na Sumatri v bližini Padanga. Izkrcanje se je začelo danes zjutraj pod zaščito indonezijskega letalstva. Okoli 9 zjutraj pa so se v bližini Padanga spustili padalci, ki so najprej zasedli letališče v Tabingu ter so skupno z oddelki pehote in mornarice, ki so se izkrcali blizu Padanga kmalu zatem zasedli mesto Padang, ki je bilo v ro/kah upornikov. U-porniki s0 nudili šibak odpor in so se dezorganizirano umaknili. V Padangu je bil glavni štab upornikov na Srednji Sumatri. Indonezijski zunanji minister Subandrio je včeraj v Tokiu izjavil, da bo državljanska vojna v Indoneziji morda zaključena konec tega teklna ali pa v začetku prihodnjega tedna. Dodal je. da bo Vojaškim operacijam sledila politična rešitev, na podlagi katere ni izključeno, da bo dr. Hatta dobil uradne funkcije. Kar se tiče tujega vmešavanja v državljansko vojno, je Subandrio izjavil, da ni dokazov o ameriški pomoči u-pornikom. Dokazano pa je bilo, da je orožje, ki so ga s (iimiiiimiiiiMimmimiimiiiiiimiiiiiiiHiiriiimimMiiimiHiiiiiittiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiurtiiin padali spustili upornikom, prišlo s Formoze. Dalje je Subandrio izjavil, da uporniki sploh nimaio možnosti uspeha, razen če ne pride do tuje intervencije. Toda v tem primeru bi nastala nevarnost svetovne vojne. »Venidar pa, je pripomni minister, je možnost tujega vmešavanja sedaj mnogo bolj nerealna kakor v začetku.« razgovorih je bil kancler A-denauer gost na kosilu zunanjega ministra Selwyna Dloyda. Adenauer in Mac Millan sta danes govorila o odnosih med Vzhodom in Zahodom in o konferenci najvišjih. V poučenih krogih trdijo, da skuša Adenauer dobiti angleški pristanek, naj bi se na dnevni red morebitne konference najvišjih vključilo tudi vprašanje nemške združitve. Drugo vprašanje pa je področje svobodne izmenjave. Britanski ministri želijo posredovanje Adenauerja v sporu med Anglijo in državami skupnega tržišča, posebno pa s Francijo. W ASHINGTON, 17. — »Fe-deral Reserve Board« je škleni 1 znižati uradno obrestno mero od 2(25 odstotka na 1,75 odstotka. Tunizija se bo spet obrnila na OZN če se bo francoska kriza zavlekla Zahtevala bo umik francoskih čet iz vse Severne Afrike - Neuspeh dobrih uslug je Tuniziji samo koristil ■ Atentat pred ameriškim konzulatom v Alziru - Fašistični elementi v Franciji izkoriščajo nastalo zmedo PARIZ, 17. — Francoska desnica — od poujadistov do nekaterih »zmernih« in socialnih republikancev — je začela široko kampanjo za povratek generala De Gaullea na oblast. Nekateri politiki, med katerimi sta bivši rezident v Alžiru Soustelle in bivši predsednik vlade Edgar Faure, so bolj ali manj odkrito poudarjali kandidaturo generala, ki so jo takoj podprli številni listi. Vsi ti zagovarjajo tizvenparlamentarno rešitev« krize. Toda general De Gaulle ni do sedaj odprl ust. Politični opazovalci poudarjajo, da kampanja nima možnosti uspeha. Prevladuje mnenje, da se Coty pred ponedeljkom ne bo odločil, komu naj poveri nalogo za sestavo vlade, ker se bodo v nedeljo začele kantonalne volitve. Politični opazovalci poudarjajo, da bo po rešitvi krize vsekakor potrebno temeljito spremeniti afriško politiko. Tunizijski predsednik Burgiba je danes po radiu izjavil, da se bo Tunizija spet obrnie la na Varnostni svet, če bo francoska vladna kriza dolgo trajala. Pripomnil je, da bo neuspeh dobrih uslug Tuniziji Adenaucrjevi razgovori v Londonu LONDON. 17.. — Kancler Adenauer in predsednik britanske vlade Mac Millan sta danes nadaljevala razgovore ob navzočnost; nemškega zunanjega ministra von Brenta-na in ministra za gospodarstvo Erharda. Po današnjih •mm mm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiii n milimi iiiitiiuimaillliilii n imun ................ Gronchi, Leone in Merzagora proti izključitvi^KP! Nova faza v razpravljanju o odnosih med KP1 in PSI svetu preudarnost Tunizije. Izjavil, je, da bo čakal en teden. Po tem roku bo Tunizija ponovila svoj protest v Varnostnem svetu OŽIN v zvezi z bombardiranjem vasi Bakiet. Dodal je, da bo Tunizija zahtevala pred Varnostnim svetom OZN, naj se francoske čete umaknejo ne samo iz Tunizije, pač pa tudi iz vse Severne Afrike. Tunizija bo poudarila, da je Francija izvršila oborožen napad ng tuniško ozemlje, in bo zahtevala, naj se o tem razpravlja na podlagi mednarodnega prava. Dalje je tuniški predsednik poudaril, da je francoska ko- Laburisti v so sijajno Londonu zmagali Za Mac Millana se vedno bolj bliža trenutek odločitve: vztrajati na vladi ali podati ostavko LONDON, 17. — Pri uprav- no kakih 150 sedežev. Lahko nih volitvah so v Londonu ‘ dobili laburisti 101 sedež Konservativci pa 25 sedežev. Laburisti so pridobili 27 sedežev, medtem ko so jih konservativci prav toliko izgubili. V prejšnjem svetu je bilo 74 laburistov in 52 konservativcev. Take zmage pri volitvah zu svet londonske grofije niso laburisti dosegli, odkar grofija obstaja, to je od 1. 1889. Razen tega pa s0 laburisti zmagali v londonski predmestni grofiji Midcllesexu; tu so imeli konservativci večino s 13 sedeži, sedaj pa so ostali s 7 sedeži v manjšini. Volitve so bile v 62 grofijah in laburisti trdijo, da so v vseh pridobili 201 sedež, medtem ko trdijo konservativci, da se je število laburističnih sedežev povečalo samo za 144. Vsekakor pa so laburisti dosegli neizpodbitne zmage v bolj obljudenih predelih dežele, tako n. pr. v Lancashiru na severu ter v Comarthen-shiru v Walesu, kjer so imeli prej večino konservativci. Sploh je zmaga laburistov toliko bolj pomembna, če se u-pošteva. da so v večini grofij, kjer so laburisti zmagali, dobili 1. 1953 večino konservativci. Gotovo je prišel čas, ko bo moral Mac Millan le premisliti, ali naj vztraja na vladi ali pa naj raje da ostavko. Nekateri mislijo, da bi laburisti, če bi sedaj bile parlamentarne volitve, dobili veči- da to ni čist0 točno, vsekakor pa daje vladi misliti, koliko je umestno v tako neugodnem času zanjo razpisati volitve. Nekateri v vladnih krogih so za to, da se počaka ugodnejši trenutek, drugi pa trde, da je v takih razmerah težko vladati. Popularnost konservativne vlade je upadla in Mac Millan se ne bo mogel več' dolgo časa pcmišljati. «»---- Mohamedova posvetovanja RABAT, 17. — Maroški kralj Mohamed je danes začel posvetovanja za rešitev vladne krize. Predsednik vlade Si Bekkai je včeraj govoril po radiu in dejal, da je pobudo za ostavko dal on in ne ministri stranke Istiklal. Izjavil je, da je bil mnenja, da ni mogel ostati na vladi .ker je podpisal resolucijo proti vladni večini. Danes popoldne je prišel v prestolnico južnega Maroka, Tarfajo, polk maroških čet, potem ko so se španske čete u-makntle. Kralj Mohamed je v svojem sinočnjem govoru pozval maroško ljudstvo, naj izreče solidarnost z Alžirci, ki se borijo za svobodo in neodvisnost. Dodal je, da Maroko dela sporazumno s Tunizijo in Alži-rom za osvoboditev in združitev Severne Afrike. (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Predsednik poslanske zbornice Leone je obiskal danes predsednika vlade Zolija v zvezi s protestom KFI zarad; diskriminacije pri radio - televizijski volilni propagandi. Leone je zagovarjal stališče proti diskriminaciji in prepričevali Zolija, naj se premisli. Govori se, da je tudi Gronchi spodbujal Merzagoro in Leoneja, naj bi nagovorila Zolija, da umakne prepoved udeležbe KPI. Ni še znano, ali je bilo Leonejevo posredovanje uspešno. Govorj se le, da je organizacijski tajnik Krščanske demokracije liuraor izdelal medtem nov načrt, na podlagi ka-terega naj bi polovico časa določenega za propagando izkoristila Krščanska demokracija, druga polovica na nai bi bila razdeljena med ostale stranke. Nekaj več o dokončnem sklepu se bo vedelo po nocojšnjem sestanku vodstva KD. Na današnji seji glavnih voditeljev KPI, so sklenili,, da bo v jutrišnji številki »Unita« objavil članek prav Amendo-la, ki je s svojo ostro kritiko sprožil na zasedanju nacionalnega sveta KPi vso polemiko o odnosih s PSI. Vendar pa v članku ne gre za zanikanje Amendolovih kritik, temveč bolj za spremembo oblike kot pa vsebine. Amen-dola piše med drugim-. »Vprašanje odnosov med komunisti in socialisti ne more biti postavljeno ob stran med sedanjo volilno kampanjo, kajti samo odločna in jasna vsebina enotnosti lahko omogoči, da postane demokratična al-1 ternativa konkretna in uresničljiva in tako vlije v delovne množice zaupanje v možnost, da se s pomočjo glasovanja •jpremeni politično vodstvo države. Zaradi tega — in ne zaradi revežnih volilnih računov — je potrebno pravočasno odstraniti zaskrbljenost in dvoumnost ter ponovno potrditi moč potrebe po politični enotnosti delavskega razreda v skupni borbi prot; skupnemu sovražniku, ki je Krščanska demokracija. To pa z naše strani ne pomeni, da predlagamo povratek te alt one posebne organizacijske oblike akoijalke enotnosti. Pomeni pa. da je za nas akcijska enotnost komunistov -in socialistov bistveni pogoj za borbo proti demokristjanske-mu monopolu in za uresničenje nove politične in parlamentarne večine.« Dalje trdi Amendola, da nobena stranka ne more zahtevati, da bo sama zmagala bitko za demokratično alternativo pri čemer pa poudarja, da je nujna borba proti antikomunizmu, kajti ni dovolj »ne imeti nič skupnega z antikomunizmom«. Amendola poudarja, da je potrebna borba proti antikomunizmu, odkrita borba ob vsakem njegovem pojavu in ne zaradi tega, ker slabi KPI, ki je dovolj velika, da se zna braniti, temveč zaradi tega, ker antikomunizem ovira združevanje tistih sil, ki lahko #še enkrat — če so združene — držijo vrata odprta političnemu in socialnemu napredku« v Italiji. Org. tajnik KPI zahteva slednjič, da se vprašanje odnosov razčisti, ker je prišlo v zadnjem letu do nevarne oddaljitve med KPI in PSI in do razlik ne samo glede ideoloških vprašanj in vprašanj mednarodnega delavskega gibanja, temveč tudi glede vprašanj notranje politične borbe in sicer ravno v zvezi v funkciji odnosov s Krščansko demokracijo in sredinskim buržoaznim blokom. Jutrišnji ((Avantin že odgovarja Amenuoli. Politična e-notnost delavskega razreda v red razdeljen v dve stranki, pomeni frontizem, to je formulo. ki bi danes koristila načrtom konservativnih sil. A-mendoia pa pravi, da ne gre za .o, temveč za akcijsko enotnost v borbi proti KD. Toda t0 že vsebujejo dejanja, tolmačenja z besedami pa niso potrebna. Isto velja za antikomunizem, proti kateremu se je PSI vedno borila. Po XX. kongresu KP ZSSR pa do madžarskih dogodkov bi bili morali komunisti poglobiti diskusijo in razmišljal o tragičnem izkustvu, da bi se izognili o-samljenosti. Toda ne more se reči, da so komunisti prispevali k diskusiji in sprejeli del odgovornosti. Niti VIII. kongres KPI. niti njeni poznejši sklepi niso koristili bitki proti antikomunizmu glede katere imajo socialisti «karte v redu«, kar zadeva obrambo vsega delavskega razreda. Tudi Pajetta se je danes o-glasil in dejal, da KPI ne postavlja pred PSI nobenega organizacijskega vprašanja »front«. KPI hoče le poznati točno stališče o vpx-ašanju e-notnosti delavskega razreda. Kaže torej, da se bo polemika spremenila v tovariško diskusijo >n se v ?e) obliki nadaljevala. Današnji Nennijev govor v Cataniji lahko prav tako uvrstimo v tako, novo obliko razpravljanja o odnosih med KPI in PSI. «Eno samo dolžnost imajo ljudske in demokratične sile: dolžnost do slednega napadanja, čeprav diferenciranega, proti jezu konservativnih interesov«. Danes je govoril tudi Fan-fani na kongresu neposrednih obdelovalcev. Povedal ni nič ci izkrcevala tovor. zelo koristil, ker bo dokazal j x0nialistična politika nevarnost ne samo za Tunizijo, pač pa tudi za ves zahodni svet. Dodal je, da nima nobenega na mena napraviti kakršen koli sovražni korak proti Franciji: »Spoštovanje, ki ga osebno imamo do predsednika Cotyja, nam ne dopušča, da bi spravili Francijo v zadrego. Toda če bo kriza trajala en mesec in tudi več, ne verjamem, da bomo lahko čakali.« Dejal je da tuniška vlada ni določila nobenega datuma za predložitev svojega protesta Varnost nemu svetu. Mnenja pa je, da se bo to lahko zgodilo v približno enem tednu. Burgiba je dodal, da je Tunizija s svojo željo pogajati se glede Bizerte in letalskih oporišč v Tuniziji dokazala svojo dobro voljo, medtem ko obnašanje francoskih poslancev ni dvignilo francoskih akcij v svetu Izjavil je nato, da bo neuspeh dobrih uslug konec koncev koristil interesom Tunizije, ker bo dokazal svetu razsodnost Tunizije in skrajnost Francozov. »Eden od pozitiv nih rezultatov tega neuspeha je dodal Burgiba, bo, da »svobodni svet« ne bo več pustil Tunizije same nasproti Franciji. Ta neuspeh bo tudi dokazal, v kolikšni meri alžir sko vprašanje obremenjuje odnose med Francijo in Sever no Afriko.« Predsednik je poudaril, da je Tunizija vedno pripravljena sodelovati s Fran cijo, toda to je mogoče samo na podlagi enakopravnosti. Da se to doseže, pa bo potrebno čakati, da se Francija reši svoje kolonialistične miselnosti, s katero je še vedno obremenjena Na koncu svojega govora je Burgiba pozval tuniško ljudstvo, naj ostane mirno in naj zaupa v politiko vlade. Pri pomnil je, da v položaju ni nobene kritičnosti, ker je pra vica na strani Tunizije, ki se bo iz sedanje krize srečno izmotala. Burgiba je tpdi zanikal trditve nekaterih francoskih po litikov, da je pretekli teden prišlo do novih incidentov med francoskimi in tuniškimi četami. Pripomnil je, da od dneva bombardiranja Sakieta 8. februarja ni bilo drugih incidentov. novega — v svojih običajnih pozivih, naj tudi kmetje glasujejo za Krščansko demokracijo. Politični tednik «11 Pun-to» pa je objavil Tambronije-ve odgovore na razna aktualna vprašanja. Ti odgovori so propagandno - volilnega značaja, pri čemer pa precej čudno zveni izjava notranjega ministra, da je vladna demo-kristjanska stranka »vedno pribita na križ«. A. P. V Južni Afriki tretja zmaga rasistov JOHANNESBURG, 17. — Nacionalistična stranka dosedanjega ministrskega predsednika Strijdoma si je pri volitvah v Južni Afriki zagotovila večino. Tako je ta stranka na oblasti že tretjo parlamentarno dobo, kar se je to pot dogodilo prvič kaki stranki v zgodovini države Južne Afrike. Nacionalisti so dobili 103 sedeže, Združena stranka pa 53. Doslej so imeli prvi 96 sede žev, drugi pa 52, laburisti 4 in neodvisni 4. Tako bo imela še naprej proste roke poli tika absolutne rasne ločitve, ki je tu poznana pod imenom »Apartheid«. Požar na « REKA, 17. — Po informacijah jugoslovanske Lini/ske plovbe so danes zjutraj pogasili požar, ki je včeraj izbruhnil na jugoslovanski ladji ((Slovenija« ki je v Casablan- Tuniška vlada je danes objavila poročilo, ki pravi, da je od 3. do 13. aprila pribežalo iz Alžira v Tunizijo 175 Ižirskih družin, ki štejejo skupno 700 oseb. Poročilo dodaja, da so večino teh beguncev francoske oblasti mučile. Vsekakor se pričakuje da bo kriza dolga, ker dva dni posvetovanj ne zadostujeta za razčiščevanje sedanjega ozračja. Vrhu vsega pa se je pojavil val protestov proti Arne-iki, kar uokazuje tudi današnji atentat proti ameriškemu konzulatu v Alžiru. Pred vhod ameriškega konzulata je bil namreč postavljen peklenski stroj, ki je eksplodiral, kn je snažilka odprla vrata. Snažilka je bila hudo ranjena in so jo odpeljali v bolnišnico. Združenje fašističnih francoskih bivših bojevnikov in študentov pa je zagrozilo s protiamenškimi demonstracijami «zaradi anglo ameriškega vmešavanja v severnoafriške zadeve Francije«. V Costantini pa je danes neki Alžirec vrgel bombo proti nekemu francosikemu padalcu. ki je bil takoj ubit. Ranjenih je bilo drugih 5 oseb. Atentator je zbežal. Zvečer pa je bilo v Costantini ubitih drugih 5 oseb pri eksploziji bombe, ki jo je vrgel neznanec. Glasilo alžirske narodnoosvobodilne fronte »Ej Mou djahid« pravi, da narodnoosvobodilna fronta ne bo nikoli sperjala volitev v Alžiru niti pod mednarodnim nadzor stvom. dokler ne bo alžirsko ozemlje v celoti osvobojeno. List poudarja, da so volitve zadeva, ki se tiče izključno Alžircev. Vsi glavni komentarji pa riškega tiska so danes posvečeni vladni krizi. Francoska ((fronta za narodno akcijo«, v kateri so vključeni desničarski bivši bojevniki in študent- minulimi . Kralj Baldovin je včeraj olvoril svetovno razstavo Namen razstave je ustvariti atmosfero sodelovanja in miru Razstava, ki bo trajala sest mesecev, je doslej največja tovrstna prireditev - Belgijci računajo, da si jo bo ogledalo 35 milijonov oseb BRUSELJ, 17. — Danes dopoldne je belgijski kralj Baldovin slovesno otvoril svetovno tazstavo, ki je prva razstava take vrste po vojni. Obenem ie pa tudi največja od vseh, kar jih je doslej bilo. Predvsem je drugačna od prejšnjih razstav: na tej razstavi niso samo raastavljeni proizvodi z.a gospodarsko izmenjavo, ki lahko dvignejo pomembnost in ugled te ali one države razstavljavke, pač pa hoče svetovna razstava V Bruslju predstaviti sliko sedanje pa tudi bodoče civilizacije; urejena je po geslu: znanost v službi človečanstva: pri tem je še zlasti mišljena atomska znanost. V Belgiji a° dal' današnji slavnostni otvoritvi svetovne razstave tudi na zunaj važnost, tako da je bil današnji dan nekak državni praznik: šole in uradi so bili zaprti, središče mesta pa razsvetljeno. Že od 8.30 so bili vhodi na prostor razstavišča, ki se nahaja več kilometrov iz centra Bruslja blizu kraljevega posestva Laeken. odprti za občinstvo. Četrt ure pred deseto je prispel kralj ter kraljevska družina, ki so jih sprejeli člani vlade ter predsednika poslanske zbornice in senata, nakar je sprevod šel skozi špalir množice Prava slovesnost otvoritve pa je bila v velikem _____________________________ . avditoriju razstave, kjer so bili državi, kjer je delavski raz- že zbrani diplomatski pred- stavniki, komisarji evropskih ustanov, ki imajo svoj sedež v Bruslju ter častni odbor visokih osebnosti. Kralj Baldovin se je v svojem govoru predvsem toplo zahvalil oiganizatorjem iz vseh držav, ki so postavili «te paviljone, v katerih je združeno vse. kar ima njihovo narodno življenje najbolj originalnega, najbolj pomembnega pa tudi najbolj človeškega«. »Človeštvo, je nadaljeval kralj, je stopilo v novo obdobje svoje zgodovine. Bolj kakor kdaj koli je civilizacija odvisna od znanosti. Sile, o katerih si pred četrt stoletja nihče ne bi upal predsiavljati njihove moči, so postavljene na razpolago ljudi. Toda pred nami se odpirata dve poti: pot, ki vodi k tekmi v oboroževanju, ki je vedn0 bolj nevarna in ki grozi, da se proti človeštvu »proste odkritja genija njegovih znanstvenikov in pa pot tekmovanja, ki bi moralo pripomoči — in naj bodo razlike socialnih, političnih in duhovnih pojmovanj kakršne koli — k sporazumevanju, ki je edino sposobno voditi k pravemu miru.« »Namen te razstave je, je nadaljeval kralj Baldovin, u-stvariti to atmosfero sodelovanja in miru. Vse velesile Zahoda in Vzhoda, vsi narodi, vsa plemena so veličastno zastopana. Vsi tisti, ki bodo obiskali razstavo v Bruslju, naj se vrnejo v svoje dežele pre- nega vmešavanja v francoske zadeve«. Pismo pravi, da je Eisenhowerjeva poslanica Gail-lardu privedla francosko vlado do tega, da je sprejela tuniške predloge »pod ameriškim pritiskom«. «Parisien Libere« napada tuniško vlado in pravi, da bi bil #Burgiba manj drzen, če ne bi čutil podpore iz Londona in Washingtona». Progresistični ((Liberation« pravi, da je »nujno, da se tiste stranke, ki so se izrekle za rešitev alžirskega vprašanja s pogajanji in ki sestavljajo realno večino v skupščini, zbližajo in se sporazumejo za pripravo skupnega minimalnega programa«. »Humanite« poudarja, da »večina poslancev, ki so glasovali proti vladi, pripadajo levičarskim strankam in skupinam: komunistični stranki, progresistični skupini, radikalni stranki, UDSR«. Nato dodaja. da »njih glas izraža sovražnost vpdno širših plasti prebivalstva proti kolonialistični vojni, ki uničuje Alžir ter hkrati uničuje in izolira našo domovino. Izbira je med nadaljevanjem vojne in iskanjem mirne rešitve«. Angleški tisk je mnenja, da je sedanja francoska kriza ena najresnejših in da ogroža atlantsko zavezništvo. Konservativni «Daily Mail« trdi. da neuspeh dobrih uslug pomeni «novo zmago Hruščeva v borbi za svet«, in dodaja: ((Hruščev je odnesel več ko eno zmago, potem ko je Suez pokazal neenotnost Zahoda.« Liberalni «News Chroničle« poudarja, da francoska kriza ni samo vprašanje preosnove vlade, pač pa gre za krizn v zaupanju do vsega parlamentarnega režima. List dodaja: «Tudi najboljši prijatelji Francije ne morejo -dopustiti, (ja bi alžirska vojna bila izključno francoska zadeva. Nevarnost je, da je. pa je danes objavila od-1 ta vojna usmeri vso javno prto pismo Eisenhowerju, s mnenje Azije in Afrike prst; katerim ga obtožuje «nedopust-1 Zahodu.« iiiiitmiiitiiiniiiiiiiiiiMtiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiimiiniiHiiiiiimiHiiiiiiimiiiitiiniiinttiiiittitiiiitfti Konferenca v Akri Skupna akcija v podporo pričani. da se pripravlja nov humanizem iznad starih civ lizacij, toda ne da bi kaj uničil od vrednot, ki so jih nakopičile te civilizacije v stoletjih. Prepričani pa naj bodo tudi, da se bc. ta humanizem realiziral samo v slogi. Tehnika ni dovolj za ustvaritev civilizacije. Ce naj bo tehnika element napredka, zahteva tudi sporedm razvoj naših moralnih koncepcij, nase volje da se skupaj konstruktivno trudimo.« Najprej pa je govoril ministrski predsednik Van Acker. za njim pa ministčr za gospodarstvo Molz. Nadalje so govorki vladni generalni komisar za razstavo Moens de Fer-nig. bruseljski župan Lucien Coo-remans ter švicarski gene. ralni komisar de Savis. P0 otvoritvenih govorih je sprevod odšel iz avditorija in med vzklikanjem množice le kralj prižgal plamen sredi glavnega t.ga na razstavi, kar je pomenilo, da je razstava otvorjena. Istočasno je s pritiskom na gumb spravil v pogon velik kompleks vodometov. Na nebu je 50 letal napravilo črko B, druga letala pa so sestavila državno zastavo. V zrak je biio spuščenih tudi 20.000 balončkov raznih barv. Razstava bo odprta 6 mesecev. Belgijci računajo, da si j0 bo ogledalo 35 milijonov oseb. AKRA, 17. — Na tajni seji konference afriških neodvisnih držav so delegati danes poslušali poročilo treh predstavnikov alžirske narodnoosvobodilne fronte. Današnji dan razgovorov je bil namreč posvečen alžirskemu vprašanju v okviru prve točke dnevnega reda, ki se tiče splošne politike afriških neodvisnih držav v odnosu do še neodvisnih dežel. Poleg tega je danes govoril tudi predsednik zveze prebivalstva francoskega Kameruna Felix Moumie, ki je med drugim poudarjal potrebo združitve francoskega in britanskega Kameruna. Po današnji seji so izročili tisku izjavo, v kateri se poudarja, da so razpravljali o nekaterih predlogih za rešitev alžirskega vprašanja in da je bil dosežen splošen sporazum o potrebni akciji. Izjava pravi dalje, da je politični odbor konference dobil nalogo, de. pripravi načrt resolucije o Alžiru ter ga predloži konferenci. Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte Jazid je danes na tiskovni konferenci govoril o temeljih politike alžirske narodnoosvobodilne fronte. »Čeprav je internacionalizacija alžirskega vprašanja že sedaj neoporečno dejstvo, je izjavil Jazid, bi osvobodilna fronta rajši iskala neposredno s Francijo sporazum, ki bi se lahko pripravil v okviru maroško-tuniških dobrih uslug. Kar se tiče položaja Francozov v Alžiru, predlaga osvobodilna fronta, naj ti, po priznanju alžirske neodvisnosti, sprejmejo alžirsko državljanstvo. S tem bi dobili enake pravice kakor alžirski državljani. Drugače pa naj dobijo položaj francoskih priseljencev v Alžiru, kakršnega uživajo Francozi v Tuniziji. Jazid je zatem obžaloval, da ameriško posojilo Franciji spodbuja francosko kolonialistično vojno, ter je poudaril, da osvobodilna fronta z zadovoljstvom sledi »nedavnemu in posrečenemu razvoju ameriške politike glede severnoafriških vprašanj«. Osvobodilna fronta bi spodbujala sleherni ameriški pritisk, ki bi Francijo prisilil, da uvede bolj realistično politiko. Jazid je dalje izjavil, da Tunizija ne dobavlja orožja osvo bodilni fronti ter je izrekel željo, naj bi udeleženci kor-ference nudili osvobodilni fronti svojo materialno in moralno pomoč. Konferenca je dobila od številnih osebnosti brzojavke .t voščili za uspeh. Med drugi mi so Dulles, Maocetung 11 Vorošilov. Vorošilov izreka prepričanje, da bo dosedani uspeh nekaterih držav v boi-bi za neodvisnost zgled vsem afriškim deželam. Bebler o atomski oborožitvi Bundeswehra J ugoslov ansko-avstri jska pogajanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. -— Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler piše v ((Mednarodni politiki«, da je sklep zahodnonemškega parlamenta o atomski oboroži-tv Bun-deswelira popolnoma v starem stilu, t. j. v stilu rožljanja z orožjem in zastraševanja. Bebler z obžalovanjem poudai> ja, da se dve zahodni atomski sili' nista pridružil; sklepu Sovjetske zveze o ukinitvi jedrskih poizkusov, ugotavlja pa, da se je to vprašanje vendarle premaknilo z mrtve točke. Bebler dalje u-gotavlja, da argumenti, k; se navajajo pri zavračanju sovjetskega predloga, niso prepričljivi. «Se manj pa je utemeljeno stališče Francije, ki ge ni a-tomska sila. Njena želja, da postane »enakopravna« z o-stalimi trem; atomskimi velesilami, ni v skladu z razvojem evropskega in svetovnega javnega mnenja«, ugotavlja Bebler. »Pozitiven prispevek in dober odgovor tistim, ki se zavzemajo za »enakopravnost« o oboroževanju, poudarja Bebler, dajejo tiste manjše evropske države, ki formalno in dejansko ne dovoljujejo, da bi na njihovem ozemlju postavili raketna ie-strelišča. Na žalost, pripominja Bebler, naša soseda Italija ni med njimi. Pri reagiranju na to dejstvo, zaključuje Bebler, Jugoslavija torej ni ravnala samo v svojem interesu in v obrambo svojih pravic, temveč v interesu vse mednarodne skupnosti.« Danes dopoldne sta se v Beogradu sestala novoizvoljena zvezni svet jn svet proizvajalcev. Na prvi seri zveznega sveta je predsedoval najstarejsi poslanec dr. Ivan Ribar. Oba sveta se bosta ponovno sestala jutri popoldne. Na dnevnem redu je verifikacija mandatov. Pod pred. *Lei,1*t,VOm glavnega tajnika SADLJ se je danes v Beogradu sestalo predsedstvo zveznega odbora, ki je razpravljalo o sestavi organov novoizvoljene zvezne skupščine. Avstrijsko-jugoslovanska mešana komisija, ki je v marcu začela proučevati aktualna vprašanja med obema državama nadaljuje svoje delo v Beogradu. Danes je imela svojo prvo sejo. Jugoslovansko delegacijo vodi veleposlanik Dušan Kveder, avstrijsko pa šef političnega oddelka avstrijskega zunanjega ministrstva He igri eri«. b. B, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11.8, najuvižja 8,9, zračni tlak 1010, se dviga, veter 19 km vzhodnik, vlaga 66 odst., nebo pooblačeno, padavin* 4.7 mm, morje rahlo razgibano 10 stopinj. Vreme danes: Oblačno, Tržaški dnevnik Danes, PETEK, IS. aprila Apolonij, Mirt Sonce vzide ob 5.16 in zatone 18.54, Dolžina dneva 13.38. Luna vzide ob 450 in zatone ob 18.at. Jutri, SOBOTA, 19. aprila Ema, Jelka Zaradi slabega vremena Volilna propaganda slrank se še ni prav razmahnila Prvo. zborovanje PSI v tržaški okolici in številna zborovanja KPI Vreme še vedno ni naklonjeno strankam, ki so začele prirejati volilna zborovanja na prostem. Tudi včeraj je bilo nekaj volilnih zborovanj. Komunistični govorniki so govorili na raznih krajih v mestu, v Skednju in v Grljanu. PSI pa je imela sinodi ob 20. urj svoje prvo zborovanje v okolici na Opčinah. Govorila sta kandidata dr. Pmcherle itn Stane Bidovec. Dr, rincherle je dejal, da ni slučaj, da PSI eačenja svojo volilno kampanjo v tržaški okolici prav na Opčinah, kjer so fašisti ustrelili pet Slovencev antifašistov in kjer so nemški nacisti ustrelili 71 slo- venskih in italijanskih antifašistov. Stane Bidovec pa je govoril o volilnem programu socialistične stranke, ki se zavzema za gospodarski, so- cialni in kulturni razvoj tržaškega prebivalstva ter jamči Slovencem spoštovanje njihovih narodnostnih pravic na vseh področjih javnega življenja . Medtem ko se volilna kampanja strank ni še povsem razmahnila, nadaljujejo občinski uslužbenci z razdeljevanjem volilnih potrdil volilnim upravičencem. Razdeljevanje poteka v popolnem redu. Obenem pa so začeli razdeljevati volilna potrdila tudi v vojašnicah in bolnišnicah. Občina pa je že dobila volilna potrdila iz drugih mest, ki jih bo razdelila volivcem, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča. Hkrati pa je tudi tržaški volilni urad odposlal volilna potrdila Tržačanov, kj začasno bivajo v drugih občinah ali pa so se izselili iz Trsta. Kot sporočajo, bo Krščanska demokracija otvorila svojo volilno kampanjo v nedeljo v Miljah Govoril bo nosilec liste KD v tržaškem volilnem okrožju prof. Sciolis. Do nedelje pa bodo demokristjani razlagali na strankinih skupščinah svoj še vedno tajni volilni program. Volilna zborovanja P S I Ob 18. uri Trg Vittorio Ve-,neto (Giorgio Pugbesi), ob 19.30 v Zgoniku (Stane Bidovec). KPI Ob 11. uri Ul. Timeus - vo gai Drevored XX. septembra ob 18, Trg Rosario (Defetri). Ul. Molino v Vapore (Juraga). Barkovlje pri kopališču Excei-sior (Muslin), ob 19. Strada del Friuli Bajdovci (Tonel in Jelka Gerbec), ob 19.30 Sv. Ana - Stara istrska cesta (Zec- spora glede dr. Zidariča Agencija AMBA poroča, da se je vprašanje dr. Borisa Zidariča, ki so ga italijanske policijske obmejne oblasti pred nedavnim zavrnile na meji, ko je prihajal v Trst, čeprav j* imel reden vizum za vstop v Pred zaostritvijo sindikalnega spora? Sindikata Acegata sporočila oblastem rezultate referenduma Pogajanja z upravno komisijo se morajo pričeti pred 30. aprilom Včeraj sta oba sindikata A-cegata sporočila uradne rezultate referenduma, s katerim jima je večina delavcev in uslužbencev dala popolno pooblastilo za sindikalno akcijo, upravni komisiji podjetja, vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari, prefekturnemu komisarju na občini in uradu za delo. Sindikata sta tudi ponovno zaprosila dr. Pglama-ro, da bi čimprej sprejel njune zastopnike na razgovor. Na podlagi referenduma b°" ata sindikata najprej zahtevala od upravne komisije odgovor na njuno spomenico, ki sta jo poslala komisiji 2. a-prila. Najkasneje do 30. aprila se morajo namreč aačeti pogajanja glede vsebine čl. 1 sporazuma z dne 18. maja 1957, ki se tiče zapadlosti povezave krajevne pogodbe z vsedržavno pogodbo električnih delavcev v odnosu na morebitne mezdne izboljšave. Sin- dikata tudi pričakujeta odgovor glede »sindikalnega pre-mirja», sklenjenega z omenjenim sporazumom, ki mora veljati dve leti. Do 30. aprila se mora razčistiti zadeva, po tem roku pa bosta imela sindikata proste roke in bosta na podlagi rezultatov referenduma začela s primerno sindikalno akcijo. Seveda bi v tem primeru zopet prišlo do zaostritve spora in do morebitnih stavk, kar bi zelo neugodno vplivalo na prebivalstvo, ki še ni pozabilo nevšečnosti in težav, ki jih je povzročilo lanskoletno dolgotrajno stavkovno gibanje. Kazen tega pa je treba tudi upoštevati, da so se medtem zvišale tarife Acegata. zaradi česar bi bilo nezadovoljstvo njegovih potrošnikov še toliko hujše. Zato bi moralo vodstvo Acegata vsekakor' upoštevati zahteve sin dikatov in se držati domenje. nega roka. lih italijanskega veleposlaništva v Beogradu so policijske oblasti omenjeni ukrep preklicale. ANSA pravi, da so jugoslovanski odgovorni krogi sprejeli vest z zadovoljstvom ter da poudarjajo, kako se je to vprašanje lahko ugodno rešilo v ozračju dobrih odnosov, ki jih hoče Jugoslavija ohraniti z Italijo. Zato menijo, da je na prihodnjem tržaškem velesejmu uradna udeležba Jugoslavije zagotovljena, saj skrbi za to udeležbo ravno tajnik trgovinske zbornice Slovenije dr. Zidarič. Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje je objavilo razglas o pravilih za prošnje za odkup stanovanj INA-Casa po članih 15 ustanovljenih zadrug v občinah tržaške pokrajine. chini), ob 20. Podlonjer (Ber-1 Italijo, razčistilo. Po pojasni-petič), Ul. Prato (Burlo in * ’ ’ : Gombač), Greta (Calabria), Boršt (Lovrvha), ob 20.30 Kon-tovel (šiškovič, Serna), ob 17. Rocol - gostilna Juriševič (Po- gassi). __________ , Opozorilo volivcem Občinski volilni urad poziva vse meščane, ki so po 15. oktobru 1957 menjali bivališče ter niso tega sporočili ana-grafskemu uradu, naj takoj sporočijo temu uradu v Ul. Diaz 25 svoj novi naslov. Meščani pa, ki ugotovijo morebitne napake na prejetih volilnih potrdilih, se lahko o-brnejo na ta urad, da jim napake popravi. «» -— Krajevni uslužbenci zahtevajo plačilo zaostankov Krajevna sekcija sindikata uslužbencev krajevnih ustanov je poslala glavnemu tajništvu tržaške pokrajine pismo, v katerem ugotavlja, da so pomožni pokrajinski uslužben ci zelo nezadovoljni, ker jim niso izplačali zaostalih prejemkov, ki jim pritičejo po popolnem poenotenju plač. Nezadovoljstvo uslužbencev je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da so jim že večkrat zagotovili, da jim bodo zaostanke čimprej izplačati. Stavkovno gibanje v podjetju SALDA V jiodjetju SALDA se nadaljuje protestna akcija, ker ravnateljstvo še ni popustilo. Delavci so zopet zapustili delo včeiaj ob 16.30 in se bodo vrnili v tovarno danes ob 8. uri. V Ul. Zonta nadaljujejo z razdeljevanjem denarja, ki so ga zbrali za časa stavke v CRDA in Tržaškem arzenalu. Protest PSI Tržaška federacija PSI nam je sporočila, da je protestirala pri generalnem vladnem komisarju proti vabilu, ki ga je poslal vladni komisariat prof. Nicoli Pende, naj pride v Trst proslavit »Svetovni dan zdravstva«, PSI pravi, da je bilo ime prof. Pende leta 1938 na seznamu podpisnikov tako imenovanega »rasnega manifesta«, ki je bil začetek proti-židovske kampanje, katera je v Italiji povzročila strahotna uničenja. Res je, pravi PSI, da je prof. Pende po razpadu fašizma trdil, da mu je bil tedaj podpis izsiljen in izjavil celo, da je obsodil rasno doktrino. V resnici pa hoče prof. Pende s temi svojimi izjavami preslepiti javnost. V njegovih spisih je prof. Pende poveličeval fašistični rasizem ter hvalil Mussolinija in njegov «genij«. Tržaška federacija PSI pravi, da ne bi imela nič proti, če bi prišel tak človek v Trst govorit na volilna zborovanja svojih starih in novih kolegov. Protestira pa proti dejstvu, da ga je uradno povabil v Trst generalni vladni komisariat, z namenom da zastopa v našem mestu italijansko znanost in univerzalno kulturo, ker je prof. Pende žalil znanost in kulturo in ker je rasizem povzročil v Trstu preveč žrtev. Zanimivo stališče lista «Avanti» Bo preživel volitve načrt avto ceste Benetlie-Trst? Polemike okrog načrta utemeljujejo bojazen, da gre za običajno zagotovilo, kot jih toliko roji pred volitvami V sredo je objavil socialistični list »Avanti« zanimiv dopis iz Benetk, v katerem ugotavlja, da je med tolikimi varljivimi načrti, ki so prišli na dan pred volitvami tudi eden, ki je dolgo ležal v predalih rimskih uradov in, ki ima stvarne možnosti, da ga uresničijo. V tem izjemnem položaju je načrt avtomobilske ceste Benetke - Trst, glede katerega je ministrski svet predložil in parlament že o-dobril poseben zakon, ki predvideva izdatek 45 milijard lir, od katerih naj bi porabili za cesto 6 milijard lir. List točno pripominja, da gre za sedaj za milijarde, ki so le na papirju, zato da bi vsaj delno pomirili Furlane in Tržačane, katere so dolga leta pustili brez pomoči. Vendar pa je tudi ta ukrep pomemben. Na prvi pogled je kazalo, da gre za star; načrt tivtostrade Benetke - Mestre. - iiiiimiiiiiHiiiiMimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiii V ladjedelnicah in bodo 29. aprila volili notranje komisije V Tržaškem arzenalu bodo zaradi nepripravljenosti Delavske zbornice CISL volitve odložili V obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu se nadaljujejo priprave za bližnje volitve notranjih komisij. V ta namen je Zveza kovinarjev FIOM napravila v vseh obratih referendum, da bi spoznala želje in predloge delavcev. Včeraj je FIOM preštela glasove referenduma v Tovarni strojev. Delavci so predlagali 28 imen za volitve notranje komisije, izmed katerih bo sindikat izbral 20 kandidatov za svojo listo. Delavci Tovarne strojev izrekli svoje želje in zahteve, pa so z referendumom tudi V glavnem zahtevajo čimprejšnje uveljavljanje zadnjega sporazuma, ki ga je treba popraviti v nekaterih podrobnostih. Nadalje zahtevajo izboljšanje menze, akordov in periodične poviške za, delavce. Razen tega zahtevajo obnovitev naprav, prostor za parkiranje motociklov, izboljšanje higienskih naprav, spoštovanje pogodb in zakonov o urniku dela, prazniškega počitka in neobveznost nadurnega dela. Pripraviti se morajo načrti za redno delo, da se ladjedelnice izognejo krizi. Izboljšati se morajo odnosi med delovodji in delavci ter med delavci in ravnateljstvom; prenehati se morajo diskriminacije, normalizirati se mora prehod iz ene kategorije v drugo in vprašanje mezdnih izboljšanj za zasluge. Delavci zahtevajo tudi plačilo prvih treh dni bolezenskega dopusta ter uvedbo dopolnilnega pokojninskega sklada. Končno naj podjetje najame nove vajence in stalno zaposli delavce zunanjih podjetij in delavce, ki delajo na določen rok. Iz referenduma je tudi razvidno, da je večina delavcev za enotno delovanje notranjih komisij, v interesu vseh. Sedaj štejejo glasovnice referenduma v ladjedelnicah Sv. Roka in Sv. Marka. Zdi se, da bodo volitve v vseh obratih CRDA 29. aprila, kajti svoj čas sta se sindikata že sporazumela, da morajo biti te volitve najkasneje do 30. aprila. V Tržaškem arzenalu so najprej določili, da bodo volitve notranje komisije 24. aprila, sedaj pa trdi Delavska zbornica CISL, dg še ni pripravljena ter bodo morali zato volitve odfožiti. Medtem pa je notrgnja komisija Tovgrne strojey nadaljevala z ravnateljstvom pogajanja za apliciranje zadnjega sporazuma, sklenjenega v Rimu, in sicer določb, ki se tičejo nezdrgvih in nevarnih del. Predstavniki ravnateljstva sp si pridržali pravieo, proučiti predloge delavskih zastopnikov in so obljubili, da bodo igdelali načrt, )p fa bodo prgd- delku 29-letnega Aleksandra Vodopivca iz Doline št. 101, ki se je med vožnjo z vespo po cesti, ki pelje mimo Dpmja do njegovega doma, ponesrečil; Vodopivec je privozil do bivše opekarne, kjer je prišlo do 'trčenja med njegovo vespo in naproti vozečim fiatom 1100, s katerim je Serafino Bongiovanni iz Ul. Donadoni zavijal na levo. da bi se u-stavil ob gostilni, kamor je hotel po cigarete. Vodopivcu so ugotovili številne odrgnine, udarce in rane po raznih delih telesa, vendar ni nobena nevarna. Med telovadbo se je ranil v oko Na videz nedolžna telovadna vaja je povzročila 21-let-nemu študentu Eziu Lostuz-ziju iz Scale Sante nevarno poškodbo na levem očesu, zaradi česar so zdravniki mnenja, da bo fant oslepel na ranjenem očesu. ložili v prihodnjih dneh v diskusijo članom notranjih komisij. ^___0. Vpisovanje otrok v počitniške kolonije Pokrajinski sindikat tfsluž-bencev krajevnih ustanov CG IL sporoča, da organizira u-stanova INADEL tudi letos za otroke uslužbencev poletne počitniške kolonije, v katere bodo sprejemali otroke, rojene med Iti. junijem 1946 in 15. junijem 1952. Prijave sprejemajo sindikalne sekcije in sindikalni zaupniki. Za informacije in za prevzem potrebnih obrazcev se prizadeti lahko obrnejo na sindikat v Ul. Zonta 2. Z vespo v fiat 1100 S prognozo okrevanj^ v 10 dneh so včeraj proti večeru pridržali na opazovalnem od- llllllllllllllllllllllllllllIHIIIIimiHlllllllllllllllIHOllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIItllHIinillMIUlllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllillllHIIIIII Iz sodnih dvoran Trst, glede katerega so se številne osebnosti trudile že od 1. 1951 dalje in katerim so se napori posrečili v zvezi š sedanjimi volitvami. Načrt se nanaša na točno določeno cesto, ki naj b; po najkrajši trasi povezovala Mestre s Trstom in začetka se je to zdelo, da bo vse potekalo normalno, odnosno so se že pojavljali glasovi, kd*! b°* do svečano pričeli z gradnjo. Stvari pa so se zapletle, ko je v beneškem listu «Gazzettino» objavil ing. Miozzi, znani avtor načrta Benetke - Muen-chen dve različni trasi. Ta načrt se bistveno razlikuje od prvotnega in predvideva, da bi bila cesta znatno daljša ter da bj povezovala tudi dve večji središči, ki bi drugače ostale ob strani. Ing. Miozzi utemeljuje svoj načrt, Češ da bi po prvotnem morali zgraditi dalji; odsek ceste po močvirnem zemljišču in da bi znatno približali to avto-strado avtostradi Benetke -Muenchen, kar bi seveda o-mogočilo združitev obeh. S tržaške strani so prisili polemični odgovori, ki poudarjajo, da gre le za krajši odsek, ki bi šel po močvirju in k; obtožujejo Benečane, da jim je mnogo bolj pri srcu avtostra-da Benetke - Muenchen kot Benetke - Trst. V odgovor na te trditve, se ponovno iz Benetk čuje odkriti glas, da so te milijarde čista volilna propaganda in da Benetk sploh ne zanimajo. Iz tega «družinskega» prepira (ne pozabimo, da tako v Trstu kot v Benetkah vedrijo in oblačijo demokristjani) torej dokaj jasno sledi, da gre v bistvu le za volilni manever, odnosno kljub zakonskemu blagoslovu le za obljubo. Omenjeni list zaključuje, da tudi v Benetkah ne manjka resnih glasov in da določeni krogi priznavajo, da bi bila najugodnejša trasa, ki bi predvsem povezovala Trst z Benetkami in da bi po tem načrtu bilo treba graditi čez močvirje samo 15 km te ceste. Nesreči na delu Kurjaču Viktorju Miklavcu iz Ul. Koštalunga ni bilo treba po nezgodi iti daleč; iz kurilnice splošne bolnišnice je stopil najprej v sprejemni in od tu na okulistični oddelek. Včeraj ob IS. uri j« bil v Trttv pogreb malega dekletca Fanke Sirotič, ki je v torek popoldne umrla v plamenih goreče barake v begunskem taaboriiču v Križu. Zn bel m mrtvaškim vozom z malo krito so JU »jeni svojci, ded, babica in tete ter skupina znancev in sotrpinov prizadete družine. Mati tragično umrlega otroka se ni mogtu udeležiti pogreba, ker se mo ra zaradi živčnega pretresa še zdraviti v bolnišnici Mesec dni zapora možu Ki ni dajal ženi alimentov Sedel ho osem mesecev, ker je v pijanosti vdrl v trgovino - Ni se držal predpisov policijskega nadzorstva Sele avgusta lani se je 36-letna Dionisa Becci iz Ul. Bat-tisti zavedla, da ni bilo njenega 43-letnega moža Ermanna Varina že 12 let na spregled. Mož je aprila 1945. leta zapustil zakonski krov in se odselil. Njegova žena se je nepričakovano spomnila da bi ga lahko ovadila in tako je javila policijskim organom, da ni ves čas odsotnosti pošiljal denarne pomoči ne zanjo ne za sina Antonia, ki se je rodil 1942. leta, kot je določevala razsodba tržaškega sodišča. S preiskavo so Varina na|li v Vicenzi in ker so zahtevali od njega opravičilo, je mož izppvedal, da se je že 1944. leta preselil v Benetke (kjer je bil zaposlen pri nekem bančnem zavodu), kamor mu žena ni hoteli* slediti- Vseeno ia ji j« mesečno pošljal 8.000 ir vse do 1956. leta, ko je izvedel, da je sina dala v zavod občinske podporne u-sUnove. ztgto je prekinil po, moč ženi, za sina pa je plačeval oskrbnino zavodu. V Benetke je njegova žena pošiljala pisma njegovim nadrejenim, s čimer ga je prisilila, da je zapustil delo in se potepal po Venetu v iskanju bornega zaslužka. Njegovo finančno stanje ni bilo rožnato, vse dokler si ni našel stalnega dela. Zanimivo je, da so Varina v nekem policijskem poročilu opisal kot poštenega moža, ki se ne «peča s politiko« in ki ima majhno hišo z mehanično delavnico za popravilo kmetijskih strojev. Sicer, je \ arin pojasnil med razpravo, se je aprila 1945. lgta vrnil v Trst, a je moral zbežati, ker ga je žena prijavila partizanskemu poveljstvu. V naše mesto se ni mogel vrniti, ker ga je posebno porotno sodišče obsodilo 1946. leta na 8 let zapora zaradi kolabora-cionizma. Zena, je še dodal obtpženec, ni bila potrebna njegove pomoči, ker je delala pri Amerikancih. O razporoki je še končno pripomnil Varin, pa ne obstaja ne razsodba ne kakršenkoli akt, ki bi njemu določeval pošiljanje denarne pomoči ženi. Seveda je tudi njegova žena pripomnila svoje; predvsem je poudarila, da ga ni ona prijavila partizanom, pač pa so ga ti prišli iskat v stunova-nje. Ze 1944. leta je zahtevala ločitev, ker je moža zasačila v prijetnem razgovoru z neko žensko med jadranjem po Tržaškem zalivu. Sodnik je uvidel, da Vrnina ni mogoče soditi na podlagi obtožnice, ki ga je obtoževala, da je družino zanemarjal od 1945. leta. Zato je spremenil prvotno obtožbo, češ da denarne pomoči ni dajal ne ženi ne otroku od 1956. leta dalje in ga je zato obsodil le na mesec dni zapora in na 8.000 lir globe. * * * 38-letni Eugenio Paoletti je nepoboljšljiv prijatelj vinske kapljice, ki ga je spravila pred sodnike skoraj tolikokrat, kolikor ima let na ra; menih. Nobena obsodba ga ni spametovala in verjetno tudi zadnja, na 4 mesece in 15 dni pripora, ga ne bo spravila na pravo pot. Papletti j* prišel pred sodnika, ker je aprila letos v pijanosti nadlegoval ljudi v taverni «Stern» s čimer je vzbudil ogorčenje gostov in tudi policijskih agentov, ki so ga spravili na varno, kjer se je pošteno »treznil. * * # g. aprila zvečer je močno vinjeni Claudio Leonardi iz Ul. Gozzi hodil po Ul. S. Spi-ridione, ko mu je padla v glavo neumna ideja. S kosom železa, ki ga je našel na tleh, je razbil žabico na vratih trgovine «Casa del fabbricante«, last Goffreda Joria. Vstopiti pa ni mogel, ker so imela vrata še drugo ključavnico, katere pa ni bilo lahko odpreti. Jezen zaradi ponesrečenega poskusa tatvine, s katerim si je hotel spraviti v žep nekaj denarja, je nadaljeval pot, dokler ni obstal pred velikim izložbenim oknom trgovine s čevlji. Tu je žabico vrgel v šipo in ker je bila luknja premajhna, je z nogo silovito brcnil in si s tem odprl pot v notranjost. Mož se ni za; nimal za čevlje; zaželel si je denarja in je zato brskal po predalih, dokler ni našel denarnice s 50 avstrijskimi šilingi, ki jih je lastnica trgovine Adelma Morbideili por. Polinich pustila pri blagajni. Denarnico je Leonardi spravil v žep in ker se je medtem nabralo pred trgovino precej radovednežev, je mislil, da ie najbolje, če nemudoma odide. Daleč pa ni prišel, ker ga je neki karabinjer ustavil in ga odpeljal na poveljstvo. Ce se mu je tatvina izplačala ali ne, bo vedel Leonardi sam; po našem mnenju šilingi niso vredni 8 mesecev in 10 dni zapora ter 7.000 lir globe. * * # Policijski organi so pred leti vodili preiskavo, da bi od- krili tatove, ki so vlomili v kino Ariston in v neko gostilno. Osumiti niso mogli ni-kogar in agenti so bili stalno na preži v upanju, da se bodo tatovi sami izdali. Istočasno so seveda zasliševali že zna. ne tatove. Neka patrulja je okoli polnoči opazila v ljudskem vrtu v Ul. R. Gessi njim že znana Egidia Strohmayerja iz Ul. D’Alviano in Itala Pr tanija. Strohmayer je bil pod policijskim nadzorstvom in zaradi tega bi se moral zglasiti na policiji, kadarkoli bi ga poklicali. Zato so mu agenti naročili, da bi se, vedno seveda v družbi s Pitanijem, zglasil čez dva dni pri njih in medtem ko se je Pitani ob določeni uri javil, se je Stroh-mayer požvižgal na ukaz in se sploh ni prikazal. S tem je sprožil prijavo sodišču zaradi kršitve predpisov o policijskem nadzorstvu in seveda obsodbo na 3 mesece pripora. Sicer je Strohmayer vložil priziv, a z njim sod niki niso imeli usmiljenja, ker ga pač ne zasluži in so mu prvotno razsodbo v celoti potrdili. Nezgoda se je možu pripetila okoli 7. ure zjutraj med kurjenjem peči. Iznenada ga je plamen oplazil po obrazu in Miklavec se je s presen ljiyim krikom zgrudil na tla. Videl ni ničesar in prav to ter neznosne bolečine so ga prisilile, da je nemudoma za prosil za zdravniško pomoč. Upajo, da Miklavec ne bo izgubil vida, vseeno se bo mo. ral zdraviti j-n ostati pod stal. no nego zdravnikov približne mesec dni. Po natančnem zdravniškem pregledu bo šele znana doba okrevanja 59-letnega Tuge-nija Sarda iz Šentjakobske u-lice, ki se je ponesrečil med delom v tovarni »Dilfi« v ža-veljskem industrijskem pristanišču. Sa-rdu so zdravniki ugo. tovili udarec na lopatici in če bo diagnoza potrdila prvotno mnenje, mu bo zadostovalo 8 do 10 dn; zdravljenja. Ce pa bi bila tudi kakšna kostna poškodba, kar ni izključeno, tedaj se bo okrevanje zavle klo za 30 dni. Saido, ki se je pripeljal v bolnišnico z zasebnim avtom, je povedal, da je nadzoroval žaganje deske z električno žago. Nepričakovano pa je de! deske odletel izpod ostrega rezila i.» mu priletel v rame. Tri žrtve nerodnih padcev Predvčerajšnjim popoldne se je Alfonso Bartoli iz Ul. Mazzini namenil v bolnišnico. On sicer ni potreboval pomoči, ker se je čutil popolno-n,i zdravega in čilega, hotel pa je obiskati sorodnika, ki se je zdravil na II. kirurškem oddelku. Sorodnika je sicer videl, a se mu je pritoževal nad bolečinami v gležnju desne roke in je izrazil strah, da se bo moral tudi on zadržati v bolnišnici. Preden je prišel k njemu je namreč Padel v vež; glavnega vhoda. Vseeno pa je upal, da ne bo nič hudega 111 doma si je hotel odpraviti otekline z obkladki. Odpravil pa ni ničesar in včeraj mu' ni preostalo drugega, kot zateči se v bolnišnico. tokrat ne več k sorodniku, pač pa na ortopedski oddelek, kjer so ga zaradi zloma zapestja sprejeli s pro-gnozo okrevanja v tednu dni. Včeraj zjutraj je zdrsnil in tudi nerodno padel na gladkih tleh osnovr“ šole v Ul. P Veronese tudi 10 let star Da rio Ga-ndusio iz Ul. sv. Marka, k; je zaradi bolečin pretočil precej solz. Mati ga je morala odpeljati v bolnišnico, kjer je izvedela, da poškodba na otrokovi levi nogi ni prav njč nevarna, za-radi česar so ga odslovili in mu priporočili le nekaj dni počitka. Žrtev nerodnega padca je predvčerajšnjim postala tud* 52-letna Emilija Foraus por. Kosjančič iz Frebeneg; št. 43 ki je šele včeraj sklenila iti k zdravnikom. Hotela je iz-edeti, kaj ji povzroča boleči ne v prsnem košu in ker zdravniki niso mogli najti diagnoze, so jo iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku. Menijo pa, da niso izključene kostne poškodbe na rebrih, zaradi česar je mol no, da se bo morala ženska zdraviti približno dva tedna Kocjančičeva je povedala da je med delom n„ vrtu za hišo padla z višjega na 2 metra nižji predel. «»------- (krithhi k poročila) Razstava osnutkov za scenografije v občinski galeriji Včeraj je bila v občinski galeriji otvorjena I. pokrajinska razstava scenografije ter obenem retrospektivna razstava Enrica Prampolinija. Organizator te zanimive razstave je Univerzitetni gledališki center, ki zasluži pohvalo za lepo pobudo. Poleg številnih scenskih osnutkov, od katerih mnogi niso bili nikoli realizirani, je tudi več osnutkov našega slikarja Jožeta Cesarja, po katerih so bile napravljene scene v SNG. Razstavljena je tudi maketa Iva Kuferzina za WiIderjevo «Naše mesto«. Nadalje smo nekatere scene, katerih osnutki so na razstavi, videli v Novem gledališču (Ma-scherini, Predonzani, Janesich) in drugod. Posebej pa so razstavljeni osnutki scen in ko stumov Enrica Prampolinija ki je umrl pred dvema letoma v Rimu. Razstava ostane odprta do 28. aprila. «»—_ V Ljubljani lep uspeh mlade tržaške pianistke V torek je v okviru koncertnega večera študentov srednje glasbene šole v Ljubljani nastopila v veliki filharmonični dvorani kot gost tudi Tatjana Uršičeva, gojenka šole Glasbene Matice v Trstu. Mlada pianistka je nastopila s prvim stavkom Haydnovega klavirskega koncerta ob spremljavi orkestra srednje glasbene šole v Ljubljani, ki ga vodi prof. Šušteršič. S svojim nastopom je pokazala temeljito tehnično pripravljenost in lepo muzikalno podajanje ter je žela toplo in živahno odobravanje številnega občinstva. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 ® 5.00-8.00 Pisan glasbeni spor«* 05 Glasbeni album; 9.00 ski roman — Vladimir Babuia. ((Planet treh sonc« - I-I našega arhiva zabavne 10.10 Dopoldanski koncert sov-slične glasbe; 11.00 Pesmi mP““ raznih narodov; 11.30 Za -doia žene; 11.40 Igra trio Dorka J* benneta; 12.00 Tri rapsodije. Kmetijski nasveti; 12.40 godci igrajo poskočne viže; 'J-Od arije do arije; 14.05 R»**“ šola za nižjo stopnjo; 15.«« svetovne književnosti — KU • Svatba 16.00 Koncert ob 17.10 Glasbena čajanka; 18JW ‘‘ naših kolektivov; 18.30 O V nedeljo 20. aprila ob 9. uri bo na sedežu trgovinske zbornice na Borznem trgu 14 občni zbor članov konsuro-ne zadruge železničarjev. Slovenci ! Prosvetno društvo »Valentin Vodniku iz Doline vas vabi na KONCERT ki bo v dvorani na stadionu »Prvi maj» v nedeljo 29. t. ni. ob 20.30 ob priliki proslave Valentina Vodnika. Sodelujejo: pevski zbor, tamburaški zbor, veseli trio (dolinski Avsenik), duet Dario in Darko, dva recitatorja. HIHIIHIHHHHIIt lili II Hilli HIIIHIHIIHIIHHHHHHIIIIHIIHHIHIHHIHHIHHIHHHIUHHIHHHMHHI OD VČERAJ DO DANES ( IJIDIHtKA IMtOMVKTA ) Prosvetno društvo «Valeutin Vodniku iz Doline priredi v soboto ob 20.30 v Prosvetnem domu proslavo Valentina Vodnika. Sodelovali bodo pevski zbor, tamburaški zbor, «veseli trio» in duet Dario in Darko. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. aprila se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 8 oseb, poroka je bila 1. POROČILA STA SE: sluga Ric. cardo Groppazzi in gospodinja Teresa Poropat, UMRLI SO: 69-le-tni Vineenzo Spinelli, 55-letni Bruno Crlvigllo, HI IIIII11 lili IIII lf III lllll II lllll III IHIIIIIIIIt llllllll Valute Milan Hun | Zlati funt - - 6 000,— 6.200,— Marengo 4.65U.—- 4.850 — Dolar . . 622 — 626,— 1 Frank franc. 129.— 133 — Frank Švicar 144.— 146.— Sterling , . . 1.710.— 1.750.— ; Dinar , , , 83,— H«.— šiling . . . 23.75 24.25 Zlato .... 707.— 709.— Zah, n. marka 147.— 149.—' SNG v TRSTU Danes 18. t. m. v Piranu ob 11. uri »Srebrna lilija« ob 15. uri ((Srebrna lilija« ob 20. uri «Naše mesto« JHt A D I O PETEK, 18. aprila 1958 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvgzno — drobiž od vsepovsod in... Življenja in usode: «Robert Stroud ali ornitolog v jetniški celici«; 12.10 Za vsakogar nekaj 12.45 V svetu kulture; 12.55 Veliki orkester «Telefu-nken»; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Koncert violinista Renata Giangrandij-a — . pri klavirju Arletta Eg-gman; 18.25 Dunajski motivi; igra orkester »Im perial«; 18.40 Slovens-ki motivi 19.00 Godalni orkester Amtorose 19.15 Utrinki iz znanosti in teh. nike; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Nemška operna glasba; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu: 21.15 Velika dela slav nih mojstrov; 21.45 Franco Russo s svojim ansamblom; 22.00 Dante A-lighieri; Božanska komedija Pekel; 22.15 Trio Los Panchos 22.30 Skladbe Franza Liszta; 23.00 Orkester BiUy May. TRST I. 11.30 Operna glasba; 14.30 »Tretja stran«; 18.00 Stari in novi jazz; 18.55 Franco Russo svojim ansamblom; 19.25 Koncert dueta Ferretti - Arcangeli; 21.00 Simfonični koncert. KOPER 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL 7.15 Glasba za dobro juitro; 8.00- 12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasvet »Prehod na zeleno krmljenje« 13.45 Popoldanske melodije; 14.30 Gospodarska oddaja: »Pomenek z delegati za kongres ZKJ«; 14.40 Popularne skladbe F. Liszta, P. I. Čajkovskega, F. Kreis-lerja, M. De Falle in J. Hellmesbergerja; 15.25 Domači pevci In ansambli pred mikrofonom: Veseli trio iz Doline pri Trstu; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Od melodije do melodije; 18.10 G, Donizetti; »Don Pasquale», 2. dej.; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Woody Herman in njegov orkester. in narodne pesmi poje zbor ((Svoboda« Laško; 18.50 žinski pogovori; 20.00 Mali k ceri zabavnega orkestra r Ljubljana; 20.15 Tedenski z ,. n-je-poli-tični pregled; 20.30 Arcangela Corel lija. TELEVIZIJA 11.00-12.15 Oddaja z ga mednarodnega velesejma- ■ Spored za otroke: 18.30 18.45 Zenska oddaja; 19.30 Pj*1 IV- 20.30 Poročila: 20.50 «C> selHo«; 21.00 Ladislav Busi ?*«"• • »Ferika«, komedija v 3 dej. ( OtEDALlSČA^ VERDI ... V soboto ob 21. uri bo stmiP nični koncert orkestra , ške filharmonije pon , stvom Francesca Manne J in s sodelovanjem pta111 Marthe Argerich. Na SP_ du so skladbe P°rr.inaln«ar-kofjeva. Wagnerja in ja. Danes se prične Prl A;, dališki blagajni Pr0 vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri Hofmannslahl: «Sleherm* • Abonma L. tjjCD -m VI 40: »Mdf «Z3k<>? in •• CZ Exce.sior. 15.00, 18.20, 21.40. na reki K*vai», W. • gj. Guinness, Havvkins. Tecnn. nem.iscope. . .,iadi Fenice. 15.00, 18.20, 21.40: «M levi«, Marlon Brando, M. Dean Martin. Cinemasc. Nazionale. 16.00: «Izredne “ A,, divščine Picchierelia in V šev», Filmska nsanica ,a, Supercinema. 16.00: #Sajo M. Brando in M. Taka. mascope. Tech. Filodrammatico. 15.00: puške«, F. M. Murray VVeldon, Revija »Mati nwL 30: Grattacielo. 13.30, 17 30, «■ ,. «Deset božjih zapovedi«. j-g| odrasli 500 lir, otroci W 300 lir- „ <* Arcobaleno. 16.00: Za, Aurora. 16.00: »Trapez 2'vu d«. R. Hudson, D. Malone, K’ml*da Garibaldi. 16.00: «S|SS!- K»f' cesarica«, R, Schneider, leinz Bohm. , ..-aineč*’ Impero, 16.00; «Nežni J. Levvis, c' Ideale. 16.00: »Prvi aflaI g» Vlila, E. Van-icek, M. *• p.ello in Cairlo Dappor™-Italia. 16.00: »Počitnice , lschia«, 1. Corey, M. ° pj*« Moderno. 16.00; «Kralj jfl p. Yorku», Charles Cha-pm* Addams. , ..ivaf*?' S. Marco. 16.00: »Vitezi w VI' H. Lamarr, T. Morgan, tale. n k. Lh' Savona. 16.00: »Izziv na ^jjteh ral«, K. Douglas, B. L« Technicolor. „ „ Viale. 16.00: «Nočni Pf*1 Teči’1’' Stevvart in A. Mu-rpny. _ Cinemasc. Vltt. Veneto. 15.30: ‘“^zza-areni«, Totč, Isa Barz v ri «0ojaz*n arzi Bclvedere. 15.30: «Bi»* ' delta Plata«. . aetekt' Marconi. 16.00: »Čudni nvVood-Alec Guinness, J. Maasimo. 16.00: »El Tozzl, P. Cressoy ‘n ir„ Novo cin«. 16.00; ‘NaI , IH nutek«, M. Mastroiaoni Ralli, „ „-lDuU»> Orteon. 16.00: «08/15 Hasse In J. Fuchsberg At»n Radio. 16.00: »Dvoboj n c Jur tiku«, R. Mitohum m gervs. (" MAM ooi^L JJO PODI IZ FURNIRJA P" f kv. m - se prodaNl® Gambini 3. 173-letna Francesca De Caneva vd. Deponte, 69-letmi Rudolf Fer. luga, 84-letni Placido Tringalll 75-ietna Rosa Keiter vd. Zvvita. liovich, 79-letni Glovarmi Schwel tze-r, 1 leto stara Franca Sirotich. NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu INAM . Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorslno 9; Vernari, Trg Val- maura 10; Vielmettl, Borzni trg. M K ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage in ljubljene Karle se za izraženo sožalje in sočustvovanje ter tolažilne besede in vsem onim, ki So na kakršen koli način počastili njen spomin in jo spremili na njeni zadnji poli, prisrčno zahvaljuje žalujoč^ družina GRGIČ Trst, 18.4.1958 ARGO GOVEJA JUMA 60 ARGO GOBOVA JUMA 60 ^ ARGO FIŽOLOVA JUHA 40 ^ ARGO GRAHOVA JURA 40 ^ ARGO, ta N* bom pisal o zgodovini, Sli ne bom pisal o tem, kdo M lastnik parka, niti o tem, kaj je hotel z njim storiti ta ali oni kralj. Celo ni-1 to. kdaj so park odpnlj tuji »irakemu občinstvu in so se na določenem mestu te lepe zelene površine začeli zbirati govorniki. e bom vam pisal niti, ka-•®ri gospodje so tako radi °d jahali, da bi se pobaha-■ s svojimi plemenitimi ko-niti kateri zadnji angle-1 vladar je šel tod mimo 1 vsem svojim pompoznim' spremstvom. Pisal vam bom • to, kar sem sam videl. In videl ko sem pobožne ljudi, ka-Pojejo, videl sem Irce, , ° se med seboj ujedajo n Angleže, ki sicer skušajo Ostati hladni in dostojni, kar '■■P pa vedno ne uspe .'fvi vtis: Koliko je tu Ir-'ev! Mladi in stari, molčeči ln sgovorni, miroljubni in ognjeviti se tu sestajajo, da 1 Peli, da bi se prepirali, * “i obrani okoli svoje za-s ave zabavljali čez Anglijo, 1 da jim vse jemlje, niče-*®f Pa ne da. Domiselni so n imajo smisel za šalo za Psradoks (kaj ni bil Irec tuji Oskar Wilde) in oni za-evajo svoje pravice, pripravljeni so zahtevati, da *mejo živeti tako. kot se Jim zdi najb0ije Angležem Pravijo, naj jih puste pri lru, ker da niso Londonu Prav ničesar dolžni, pač pa a je Albion, ponosni Albion ^lsti. ki je njim dolžan, celo a je Ircem mnogo dolžan. Angleži pa menijo, da ni Se tako, da so dolgovi obo-estranski. m da so dolžniki ^8 obeh straneh. In kakšni t°, ** dolgovi? Koliko se je . “Obveznosti« nabralo? To aj povedo dolžniki in upni-k!.*ami. Angleži pravijo pri-“Itino takole: Vi, irci, ste dobri, ko e za vaš račun, ko pa je ^arobe, se radi umaknete, bi hoteli biti nesramni, 1 rekli, da ste podobni pod-anam na ladjah. Takšni ste .'1 včeraj, takšni ste danes tudi jutri boste takšni, če °°J>otrebno. p" Zakaj niste pokazali zob n|tlerju? Doklej bo ža vas mislil ‘ttski papež? Ce nas nimate radi, kaj ■ pri nas? Vse, kar imate dobrega, de^ansko dobili od nas, K 0 Pa, kar pri vas ni prav, !i sami krivi, df'' Mi tu pri nas nimamo imamo pa svobodo, de Pa.’ pr' vaS' nimate niti ijarja niti svobode. t pravijo Angleži Ir- ci .. v Hvde parku. Toda Ir-■** jim ... ne ostanejo dolžni: 't>d, ■™i smo siromašni, res dpu . '®ato, ker ne jemljemo b0 Vi ste pa bili nekoč ■0 . ker ste naropali mno- Jdjega. ^ s,e prišli k nam, za-tudi mi prišli k vam. *0da i Vas rade v°lje gremo, v; , tedaj, če greste tudi °a nas. zase Veselili se bdmo sami ša ' n® 73 vas. Spoštujte na-tako kot spoštu-mi vaSo oitha jii smo 'meli može in *tev ' -h'smo P3 imeli sred- »iste ' pa ste imeli denar, Ps v; Pa imeli duha. Danes ti dll.n'mate niti denarja ni-kot - a' ^i? Duha imamo icSa i- Denarja? Kdor ne-ti i^-a, ne more tega ni- Nek' * * * PfičevaiPridirnC;, ^neSa edineca bro- ^ zaman mi od- „ edinega bro-v *u» 1 hilo moje delo fet.nevslie: Spet pridi' ,^dje j * Več pridigarjev. iUkMlhe voi.b imenovane ib >ti X?' PPi«io. Verni V"', d« »'UžI ki *br>Ošenm?(,e kot verniki, l^li^b °hlpk:ih, z zna-«/°*etii Spkt in verstev, lokava5! P^teanti, ki jih j^Hov 10. * svežnjem ča-6ekH kalerih je viden nabožne petimi. Utrujeni so, rosen je jim je prilezlo že do kosti in tako siromašni niso potrebni nikomur, sebi pa so odveč, posebno ko so tako zaposleni, da prihajajo sem vsak večer k petju, da pridigajo drug drugemu, da molijo zase in za druge in da uče moliti tudi druge. Ne iščejo pravice, nimajo radi žolčnih prepirov, niti niso bogati v svojem besednem zakladu. Imel sem vtis, da prosjačijo. Toda ne denar, prosjačijo zaupanje, prosjačijo malo dobre volje od nas, ki hodimo tod s povsem drugimi nameni. — Pojte z nami, — prosijo, — molite z nami, mislite le malo tako kot mislimo mi, kajti mi vam ne moremo obljubljati denarja niti boljšega stanovanja niti novega pohištva ne, še manj letno rento, ki je ne boste nikoli imeli. Za začetek ni dosti, je pa že preveč. * ** Nekj črnec z Bermudskih otokov, mlad študent z zvenečim glasom. Zdi se, da bo vsak trenutek zapel. Govori in govori in spet govori o slabi upravi, ki da vlada tam, od koder je prišel, o tem, kaiko on — črnec — malo pomeni tako tu, v Londonu, kot tam daleč, doma. — Moj oče, — pravi, — ni siromak in vendar moj denar ni isti, kot njihov denar, kot vaš denar. Neka vrata se zame nikoli ne odpirajo, v določeno družbo ne bom mogel nikoli. Nekje me bodo kvečjemu prenašali, redkokje me bodo povabili. Z vami je pa vse drugače, nihče ne bo užaljen, če mu boste rekli dober dan. Ti belci, tu, vam v besedah obljubljajo vse. Obljubljajo vam rešitev duše in vam obljubljajo toliko svobode, da že ne veste, kam z njo. Obljubljajo vam vsega, od tega pa ne boste niti siti niti bolj pametni. Toda poskusite stopiti v lokal, posebno v boljši lokal, v lokal, ki ni' ne njihov ne naš, in tam bom jaz obupno, ' porazno odveč. Bom kot neka vrinjena, na silo zrasla reč, za katero so vsi prepričani, da bi je ne bilo treba, da bi bilo bolje, če bi je sploh ne bilo. Ne bodo vas izgnali, ne, toda brez besed vam bodo povedali, kaj čutijo. # * * Cas teče, poslušalcev je vedno mahj. Vedno manj pa je tudi pridigarjev. Edinole turisti Je vedno vztrajajo. Turisti namreč ne smejo ni-čgsar izgubiti, ker so vsako zanimivost drago plačali. Ro-senje je že zdavnaj minilo in večer je postal veder. Ko tako hodim po Hyde parku in usmerjam korake v mesto, razmišljam o mnogih naših ljudeh, ki so prav tako kot jaz prišli sem kot turisti ali tod živeli in delali. Jalove meditacije. Vprav tu, v tem parku je nekoč vadit mladi Bernhard Shaw, mlad človek, ki je nosil v sebi mnogo, ki pa je moral samega sebe ohrabriti, da bi svojo vsebino pogumno povedal. V tem parku so se nekoč vršili tudi dvoboji, toda tudi ti so že preteklost. Danes se tod vrše le besedni dvoboji in sem prihajajo ljudje zato, ker nimajo kam drugam Prihajajo sem poslušat ali zato, da jili kdo drug posluša. Prihajajo sem gledat ali zato, da jih drugi gledajo. Da pozabijo ono, česar nimajo in mislijo o tem, kar bj mogli imeti, skratka, prihajajo sem zato, da bi si u-stvarili novo iluzijo in se otresli ene skrbi. S. V. Kdaj se bo Letos so napovedovalci vremena v škripcih. 2e nekaj dni se obeta lepše vreme, pride pa dež. Se v večjih težavah je gospodinja, ki se je pošteno oprla nad pralno desko, ne more pa perila posušiti in v takih mestnih dvoriščih, kjer se perilo suši, se med sušenjem med enim in drugim dežjem tako umaže, da je spet za v čeber. Toda po dežju pride sonce in čas bi že bil.-, GOSPODARSKI -ČUDEŽ* ZAČENJA USIHATI? Nemci se boje zunanjega odmeva Konkurenčnost je v nevarnosti - pravijo strokovnjaki Se vedno živi generacija Nemcev, ki je doživela gospo, darsko krizo, ki je njihovo deželo močno omajale po prvi svetovni vojni. Zaradi tega je povprečni Nemec zelo oprezen ob vsaikem tudi najmanjšem znaku, ki bi mogel pokvariti sedanje ravnotežje. Zato je starejši Nemec oprezen tudi do sedanjega (ne že preteklega?) «gospodarskega čudeža«. To se opaža v vsakdanjem razgovoru, na raznih zborovanjih in tudi v vsakdanjem družinskem življenju. Čeprav med Nemci čedalje bolj prevladuje menica, to se pravi, čeprav se vedno več blaga kupuje na obroke — kot povsod v svetu — Nemci vendarle delajo za manjše potrebščine icproračun rentabilnosti«. Družinski proračun je strogo načrten,.povsod se šte-di in hranilna knjižica je vedno pri roki, kajti nihče ne ve, IVnillinilllllMIIIIlilllllllllllllllHIIMIUMUtUlllllllllllllllllllllNIMIIIIHIIIIIIIHfKItIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ^BUSINESS WEEK> JE TO OCENIL KOT «NEVERJETNO» Veliki medcelinski izstrelki se na poti usmerjajo po zvezdah Trije drobni križci iz dveh nitk drže «stik» med izstrelkom in zvezdami: elektronski računski stroj pa opravi ostalo - To pa je možno le ponoči ali ob jasnem nebu Z izstrelitvijo prvega sovjetskega umetnega satelita se je pred ZDA — kot glavnega tekmeca Sovjetske zveze žal v oboroževalni tekmi — postavilo vprašanje prestiža m «obrambe pred napadom«, kajti z izstrelitvijo satelita je bilo jasno, da ima Sovjetska zveza zares svoj medcelinski balistični izstrelek. Nervoza ameriških politikov za čim- prejšnjo dosego «ravnotežja», je privedla najprej do blamaže v Cape Canaveralu, nato tudi do «delnega uspeha«, kajti tako menijo sami Američani, ki pravijo, da je razlika v teži satelita odločilna in da je Sovjetska zveza še vedno pred ZDA. Ne glede na to, kdo je prvi, kdo drugi, bomo skušali prikazati medcelinski balistični izstrelek z drugega vidika, in sicer kako ta izstrelek »potuje«, kdo ga na poti «vodi«. Ker gre za vojaško zadevo, je to tajnost, vendar ne taka tajnost, da bi se kaj ne zvedelo, posebno ne, ker posebno Zahod skuša vsak svoj u-speh čimprej objaviti, saj vsaka novost . že s samo objavo vsaj delno služi svojemu namenu, ker nekoliko »prestraši« tekmeca. Ameriški časopis «Business Week» je pred kratkim v nekem svojem poročilu govoril prav o ((potovanju« velikih raket in^o metodi «avtonavigacije» vedikih daljnometnih balističnih izstrelkov. Predvsem moramo postaviti meje. V to vrsto izstrelkov spadajo le izstrelki z dometom od 2500 do nad 8000 km. Za manjše izstrelke to ne velja, ker jih na njihovi kratki poti vodijo radijski sistemi, ki ne pridejo v poštev za «dolga potovanja« velikih izstrelkov. Kako pa potujejo veliki medcelinski izstrelki? Inženirji so za te izstrelke iznašli nove metode; ki omogočajo samostojno »navigacijo«. Te metode ali bolje naprave so nekaj svojevrstnega in nekaj tako popolnega, da si jih povprečen človek more komaj zamisliti. S pomočjo teh naprav, ki so vgrajene v samih izstrelkih, balistični izstrelek ves čas svoje poti točno »ve«, kje se nahaja, v kateri smeri se premika, s kakšno brzino gre in podobno. To mu istočasno omogoča, da se ves čas poleta drži smeri, ki nosu na neko zunanjo oporno točko sproti ugotavljati, s kalkišno brzino leti. Kako more torej ta (linercialni sistem« voditi svoj izstrelek k njegovemu cilju? To doseže s stalnim beleženjem in merjenjem ntoadnih sunkov in udarcev, do katerih prihaja, kadarkoli se menja njegova brzina. Seveda ne gre tu za menjavanje brzin kot pri motorju, toda izredno delikatne in popolne merilne naprave beležijo pospešenje brzine ;n silo ter trajanje vsakega sunka in vse te podatke sproti «sporočajo» elektron- mu je bila določena, preden skemu računskemu stroju iiiHiiiiMiMiiMiniiliiHiiHHiiiHiiitiiiiimiiiiimliHlimiiiiiiiiilimiMiimiimiiiiiiitiiiimuiiiiii POMENEK 0 JEZIKU Sprejme se ga Sliši se novico SLABO: Prispevke se sprejema vsaik dan... Sprejema se nove naročnike. Vsak dan se sliši kako novico. DOBRO: Prispevki se sprejemajo vsak dan... Sprejemajo se novi naročniki. Vsak dan se sliši kaka novica. KAJZ’CO IMAM, PA JE PODRTA, Z BEKAMI ZVEZANA, S KOLI PODPRTA 5»^ it % v so ga izstrelili To se zdi močno zapleteno, vendar pa je relativno lahke doseči, da izstrelek «ve« za smeri svojega poleta, oziroma za smeri, po katerih so ga poslali. Osnovna naprava za to je skupina naprav, ki ji pravijo giroskop. Značilno premikanje giro-Skopa, katerega os Ostaja vedno v isti smeri, daje projektilu nespremenljivo «bazo», s katero se more vzporejati smer njegovega letenja. Posebne naprave, ki so prav tako vgrajene v izstrelku, pa na osnovi podatkov v zvezi z omenjeno »bazo« vračajo izstrelek v njemu naprej določeno smer, če bi po naključju nekoliko zašel. Ko so A-meričani pred meseci y zraku razstrelili raketo, ki je nosila satelit, je odpovedala raketa in tedaj je bila naprava, o kateri govorimo, brez moči, kajti »odgovornost« girosko-pov in vseh teh naprav »odgovarja« le, če vse ostalo pravilno deluje. Toda kaiko izstrelek »ve« za svojo smer, alj bolje za to, kje se v vsakem trenutku nahaja? Kaiko more vse to povezovati s svojo »navigacijo«? Raketa oziroma izstrelek se ravna po dveh sistemih, in sicer po zvezdah in temu pravijo »stelarna navigacija«, in drugič po »istemu »inercialne navigacije«. Pri sistemu »stelarne navigacije« se izstrelek ravna po zvezdah prav tako, kot se ravnajo ljudje-navigatorji v letalu. V tem sistemu se trije križci izdelani iz dveh niti (dve nitki, postavljeni v pravokotnem položaju druga na drugo) še pred izstrelitvijo projektila polože v medsebojnem odnosu v smeri treh esvezd. Po izstrelitvi elektronske oči >n električni motorji drže te tri križce neprestano usmerjene proti tem trem zvezdam. In v tem položaju izstrelek prodira skozi prostor z neverjetno naglico. Samo ob sebi je jasno, da s tem menjuje svoj položaj, In ta položaj ((beležijo« križci s položajem zveizd in elektronske naprave sproti »računajo«. To, kar se *di tako enostavno, da je skoraj neverjetno, je najbolj točen sistem navigacije izstrelka. Ker se izstrelek v prvem delu svojega poleta nahaja v zemeljski atmosferi, je možno ta sistem uporabiti le ponoči ali pa ob izredno jasnem nebu. To pa pomeni za stratega veliko pomanjkljivost in zato se je pojavil še drugi sistem — »sistem inervialne navigacije«. Ves mehanizem v tem sistemu pa nima nobene zveze z zunanjim svetom. Mehanizem, ki je v tem primeru zaprt v izstrelku, ne more »opazovati«, kje se nahaja, niti v od- ki iz- je prav tako vgrajen strelku. In ta elektronski računski stroj «ve», da je začel delovati v stanju mirovanja, to se pravi, ko se izstrelek še ni premikal in izkoriščajoč ta podatek kot izhodiščno točko, elektronski računski stroj more v vsakem trenutku izračunati brzino, ki jo je raketg dosegla v času, ki je minil od začetka poleta. Iz brzine in iz časa, ki je od izstrelitve do tega trenutka potekel, pa izračuna točno lokacijo izstrelka. Da pa bi računski stroj mp-gel svojo nalogo izvesti z zaželeno in potrebno točnostjo, mora biti sistem ((inercialne navigacije« absolutno popoln. To pa ni vse. Vsa ta naprava mora zavzemati čim manjši prostor, ki pa ima še to slabo plat, da se nahaja med vrhom ali konico projektila, ki je zaradi zračnega trenja razžarjena in med rezervoarjem utekočinjenega plina, katerega temperatura znaša nad 100 stopinj pod ničlo. Vse to se zdi skoraj neverjetno. Istega mnenja je tudi časopis «Business Week», ki pravi, da sta oba sistema malone neverjetna. Toda ta ((neverjetnost« ni nič drugega kot poudarek izredne popolnosti sodobne tehnike. Vojna mornarica na morske pse Južnoafriška mornarica je napovedala vojno ■ morskim psom ob natalskih obalah. Tam so morski psi nedavno požrli dva 'kopalca, pet pa so jih hudo poškodovali,- Sovražnosti je začela mornariška fregata, ki je vrgla štiri podvodne mine in z njimi ubila enajst morskih psov. kaj bi se moglo zgoditi jutri. Velik del nemškega gospodarstva je usmerjen na izvoz. Celotni .promet zapadnonem-ške industrije za lansko leto je znašal 199 milijard DM. Od tega je šlo 30,4 milijarde v inozemstvo, kar je izredno visok odstotek. Prvi pojavi- upadanja investicijskega poleta v svetu, recesija v ZDA, zmanjšanje cen surovinam in kupne moži dežel izvoznic surovin: vse to je izzvalo najprej diskusije, nato tudi zaskrbljenost. V časopisih so se pojavili članki in priporočila o protekcionizmu gospodarstva, o zmanjšanju uvoza in podobno. Toda ali so že vidne posledice vsega tega? Januar in februar sta prinesla izvozni prebitek 427 milijonov DM, to se pravi mnogo več kot lansko leto. To pa še ne pomeni, da bi se posledine ne mogle čutiti pozneje. Za seclaj velja, da je industrija pokazala izredno konkurenčno sposobnost, kajti v svetovnem tržišču so težkoče že opazne. Tudi lansko leto je kazalo stalno naraščanje izvoza, posebno v ladjedelništvu, avtomobilski industriji, rudarstvu, kemični industriji itd. Industrijska proizvodnja je bila vse lansko leto in prve letošnje mesece stalno na vi^ soki ravni. Do sprememb je prišlo le tu in tam, in v manjši meri. Ce lanskoletno industrijsko proizvodnjo primerja, mo s proizvodnjo iz leta 1936, vidimo, da se je dvignila za 222 odst. Toda če lanskoletno proizvodnjo primerjamo s proizvodnjo iz leta 1956, vidimo, da se je relativno povečanje zmanjšalo. Splošno velja, da se zadnja leta to sicer neprestano večanje vendarle iz leta v leto krči. To je po mnenju zapadnonemških gospodarstvenikov normalen pojav ali celo stabilizacija, k-i nujno sledi nenaravno veliki ekspanziji prvih povojnih let. Zato to ne sme zbujati zaskrbljenosti. Vodilni krogi zapadnonem-šikega gospodarstva očitajo določenim krogom težnjo po skrajšanju delovnega časa in po vedno večji udobnosti. Lansko leto so v številnih panogah gospodarstva uresničili davno željo po krajšem delovnem tedniku in v Zapadni Nemčiji je že zares malo industrijskih panog, kjer suibota ni- več delovni dan. Ne smemo pa misliti, da so te delovne ure poklonjene. To se je krepko nadoknadilo. Celotno število delovnih ur se je sicer zmanjšalo za 2.7 odst., produk. tivnost dela posameznega delavca pa se je močno povečala. Najbolj zanimive podatke, ki pravzaprav kažejo najboljšo sliko notranjega tržišča, nudi industrija potresnega blaga. V celoti se je proizvodnja povečala za 5,6 odst., največ pa se je povečala proizvodnja usnjarske industrije in industrije umetnih tkanin. Proizvodnja tekstila se je povečala za 8 odst. in ta proizvodnja gre v glavnem le na do- mače tržišče. Poznavalci predvojnega nemškega gospodarstva pravijo, da so največje spremembe v potrošnji tkanin in obleke nasploh povzročile ženske. Čeprav so Nemike še vedno zelo skromne v primerjavi z ženskami drugih evropskih dežel, so začele posvečati veliko pozornost svoji zunanjosti, svojim oblekam in obutvi. Mnogo tkanin porabi sedaj tudi nemško stanovanje. Avtomobilska industrija, ki jo v lanskem letu v mnogih deželah zabeležila upadanje proizvodnje, je v Nemčiji pokazala 5 odstotn. povečanje. Močno se je povečala tudi I ske prihaja do izraza tudi hladilnik. Kljub vsemu temu stalnemu naraščanju pa kaže, da j» življenjski indeks ostal nespremenjen. Pri tem so se cene prehrambnega blaga sicer ne. koliko znižale, povišala pa se je cena industrijskega blaga. Vsi ti podatki govore, da uživa zapadnonemško gospodarstvo določeno trdnost, To je splošno mnenje. Toda Nemci, ki so bili navajeni na velik polet ne gledajo na to preveč veselo. Čeprav še niso močno zaskrbljeni, niso povsem mirni. Vedeti je namreč treba, da proizvodnjg hlad-lnikov m te-i jg Nemčija v marcu zabele-levizijskih sprejemnikov. I žila 1,100.000 brezposelnih, kar Tudi proizvodnja prehrambe-j je za 400.000 več kot v istem ne industrije gre navzgor, pač času lani. Pravijo, da gre te v skladu s povečanjem potroš- bolj na račun gradbene de- nje. V primerjavi s predvojnimi leti porabi Nemec danes za 3 odst. več. V tem ima precej besede konservna industri. ja. Zenske so danes mnogo več zaposlene kot pred vojno in zato pridejo komserve bolj v rabo. V enem letu se je potrošnja konservirane hrane povečala za 16 odst. V zvez' s čedalje večjo zaposlitvijo žen- javnostl in da bo nova sezona to delovno silo absorbirala. Toda oprezni Nemec se s tem ne more potolažiti: njihovo gospodarstvo je za sedaj res trdno, toda stanje svetovnega gospodarstva ga opozarja, da bi se vpliv od zunaj mogel prenesti tudi k njemu domov, kajti Nemčija je vezana na svetovno tržišče. Lepo dekle stiska k sebi veli ko kačo. In ni tu nič ponarejenega: prižema k sebi pravo in živo kačo. Gre za brazilsko plesalko Najah Karamuru, ki nastopa v nekem nočnem lokalu v New Yorku in njen partner je vprav ta dva metra dolga kača. Nekega večera ji je neki tat kačo ukradel skupno s košem, kamor jo je po svoji točki spravljala. Ko pa je opazil, kaj je ukradel, je vse skupaj pustil kar sredi ceste. Neki stražnik, ki je kačo s košem našel na cesti, Jo je takoj prinesel »srečni« lastnici """...... um........iiimiiimiiiiiii...i..........i............................... i FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Bruseljski «atomium» na znamkah Dve zmamki sta proslavili ustanovitev nove Združene arabske republike (UAR). V Egiptu so izdali dve znamki pokončne oblike, epo za trankovno pošto (nominala 10 mills), drugo za letalsko pošto (15 mills) ki prikazujeta shematično povezavo med E-giptom in Sirijo. Na znamkah je viden datum 1. 2. 1958, dan ustanovitve nove države. Znam. ke imajo naziv «United A-rab Republic — Egypt» v angletščini in arabščini. Slične znamke so izdali tudi v Siriji, Drugo znamko z nazivom «UAR-Egypt» so posvetili prvemu af rišk o-a z i jsike m u ofta-mološikemu kongresu. Prav talko v Egiptu s0 že izdali novo znamko običajne fran-kovne serije z novim državnim nazivom. Isto znamko za 3 mills so že pretiskali za potrebe civilne uprave na področju Gaze. Pretisk se glasi «Palestine» v angleščini in arabščini. Tudi v Siriji so Že izdali znamke z novim državnim nazivom. Pričakujejo, da bodo v prihod- njih mesecih dotiekane enotne znamke za celotno novo državo, čeprav so nekateri mnenja, da bo ostala diferenciacija na področju poštnih znamk. *** Zbiralcem tematike se o-beta novo področje zbiranja. Ze v navado je prišlo, da razne države izdajajo ob priliki kakega mednarodnega kongresa ali prireditve znamke v isti namen. Sedaj je Belgija otvorila serijo znamk posvečenih svetovni razstavi v Bruslju. Dve belgijski znamki (2.50 in 5 fran. kov) nam prikazujeta grb prireditve in znani Ato-mium. Belgija je sicer že la-nj izdala nekaj propagandnih znamk. Med letom pa bo ta država izdala nadaljnjih šest znamk z doplačilom. Madžarska poštna uprava bo izdala posebno znamko posvečeno bruseljski razstavi. Verjetno bode novo znamko izdali ob priliki o-tvoritve nove letalske proge Budimpešta-Bruselj. V madžarskem paviljonu na razstavi bodo prodajali vse madžarske znamke, ki so izšle od leta 1945 do danes. Portugalska je s svoje strani že izdala dve znamki (1 in 3.30 escudos , eno znamko pa je izdal Luxemburg (2.50 franka) z vinjeto, ki prikazuje luksemburški 'paviljon. Dve znamki pa je izdala republika San Marino. Pričakovati je seveda, da bodo podobno med letom napravile še številne druge države * * # Kar se športnega področja tiče, lahko omenimo danes pet znamk, ki so jih izdali na Ceškoslova-kem in kj so, kot po navadi, zelo lično in okusno izdelane. Ena znamka je posvečena umetnemu drsanju (evropsko prvenstvo v Bratislavi), ena kanujske-mu šiportu (državno prvenstvo v Pragi), ena odbojki (evropsko prvenstvo v Pragi), četrta padalskemu špo r-tu (državno prvenstvo v Pragi) in zadnja nogometu (svetovno prvenstvo v Stock. holmu). Zelo lepe znamke s športnimi motivi je izdala italijanska poštna uprava v Somaliji. Znamke prinašajo vi" njete posvečene teku na kratke proge, nogometu, metu diska, motociklizmu, sabljanju, teku na dolge proge, lokostrelstvu, kolesarstvu, boksu in košarki. Skoda, da sama italijanska uprava ne izda sličnih znamk, ker je njihova izdelava zares okus-na. V Urugvaju so izdali dve znamki, posvečeni 14. južnoameriškemu prvenstvu v plavanju. ** * Kneževina Monako črpa mnogo dragocenih deviz iz prodaje svojih številhih znamk. Z nominalo 100 frankov je bila izdana znamka, ki prikazuje Grace Kelly s hčerko Karolino, druga znamka z isto nominalo je posvečena stoletnici viteškega reda sv. Karla, tretja pa 27. avtomobilskemu ralleyu Montecarla. Trinajst znamk pa so posvetili »toletnici božje poti v Lurdu. Sest znamk, posvečenih stoletnici lurdske bošje poti, so izdali tudi v Vatikanu. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3, do 20. 4.) Uspeh bo sicer malenkosten, toda otresli se boste nevšečnosti, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Težkoče prekašajo vaše moči. Kljub temu vaša prizadevnost ne bo zaman DVOJČKA (od 21. 5 do 20. 6.) Iskali vas bodo, toda le zato, da bi vam bili v napoto in breme. Ponavljamo, izberite drugo pot RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Svoje načrte nekoliko »krčit«, to bo pomagalo vam in drugim. LEV (od 23. ", do 22. 8.) Pospešite si naklonjenost, ki ste je potrebni. Dobri obeti tudi kar se srčnih zadev tiče. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nikoli ni prepozno, če pokažete dovolj drznosti in vztrajnosti. Zmaga je zagotovljena, TEHTNICA (od 33. ». do 22 10.) Napnite vse sile in tuji naklepi proti vam se bodo razblinili ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Nepavadna vesela zgodba se vgm obeta. Razveselili boste sebe in bližnje STRELEC (od 22. 11. do' 21. 12.) Izogibajte se neke »tarej. še osebe, posebno pa ne nasedajte njenim nasvetom, KOZOROG (od 22. 12. do 20, 1.) Čustvene zadeve kažejo dobro, ne bodite pa vsiljivi ker bi pokvarili VODNAR (od 21,'l. do 19. 2.) Ne odlašajte na jutri To drži. toda ne drži da je vai ptijgtelj iskren. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Ce si hočete pridobiti veljav«, ne kažite se preveč lahkoverni m ne bodite zanesenjak. Prejeli smo — žtim ti rekel, da bom pr vi »Zena danns«, april 1858. Izda. ja Zveza ženskih družit«« Jugoslavije — Uredništvo: Beograd, Ul. Moše Pijada 29. I «11 punto dellu settimana», le. to III., štev. 15. Redakcija: Rim, via del Babuino 85 i^ Milan, Corso Venezia 28 tnorlško-beneški dnevnik Ob robu nedeljskega nagrajevanja zaslužnih kmetovalcev Potrebni so resni ukrepi oblasti za razvoj kmetijstva po slovenskih vaseh Od vladnih ukrepov v korist goriškega kmetijstva, slovenski kmetje nimajo sorazmernih koristi Na nedeljskem nagrajevanju kmetovalcev, ki so z raznimi zboljšavami povečali kmetijsko proizvodnjo, zlasti pa povečali hektarski donos koruze, je imel predsednik pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva dr. Marsano zanimivo poročilo, iz katerega smo naslednji dan objavili nekatere zelo važne številke, ki kažejo, kaiko se je razvila mehanizacija v kmetijstvu na Goriškem in v vseh bolj razvitih delih zlasti severne Italije, V tem poročilu pa smo zasledili tudi nekatere stvari, ki s stališča splošnega razvoja kmetijstva morda nisc tako nevšečne, ki pa se pokažejo v popolnoma drugačni luči, če jih primerjamo s stanjem kmetijstva po slovenskih kra jih. V mislih imamo tisti odstavek iz predsednikovega poročila, ki se nanaša na vladne ukrepe predvsem finančne prirode, ki so bili storjeni za kmetijstvo naše pokrajine v zadnjem petletju. V tem poročilu se navaja cela vrsta javnih melioracijskih del, kot na primer v Fossalonu, Boscatu, na otoku Morosini, Brancolu, Lise rtu, za katerega se sedaj obljub lja okoli 600 milijonov lir. Drugo veliko delo, ki je nedvomno zelo koristno, ker bo zajamčilo vsakodnevni kruh številnim družinam, je gradnja sistema namakalnih kanalov na področju Gradiške in Krmina. Temu sistemu bodo v kratkem dodali nov kanal, ki bo zajemal vodo v bližini mosta 9, avgusta. Za to delo, kj je nadvse koristno, so pred časom določili veliko vsoto, ki je všteta v tisto milijardo. ki je bila pred kratkim obljubljena za nekatera javna dela na Goriškem. Vlada je dalje prispevala izdatne vsote na podlagi sledečih zakonov: po zakonu štev. 31 od L julija 1946 je izplačala okoli 80 milijonov lir za zboljšanje zemljišč (računajo, da je bilo opravljenega dela za okoli 150 milijonov lir), zakon št. 949 od 25. julija 1952: do konca 1957 je bilo najetih 530 milijonov lir posojil za nakup kmetijskih strojev in delno Za popravilo poslopij, zakon 989 od 16. oktobra 1954 predvideva državni prispevek za nakup izbranega semena. Na podlagi tega zakona je kmetijsko nadzor-ništvo sprejelo v zadnjem letu 7598 prošenj, na podlagi katerih je bilo izdanega raznega semena za nad 17 milijonov lir. Ce pregledamo vse te zakone in izdatne vsote, ki so jih prejeli pod različnimi pogoji kmetovalci naše pokrajine, moramo priznati, da ni malo. Drugo vprašanje pa je, kaj ■MaitiiiiiiiiittlHfiiiiiiiiiiiiinniiiimiiiiiiiHim Volitve notranje v IGLEA komisije V četrtek 17. aprila so bile volitve notranje komisije v podjetju IGLEA v Gorici, ki so dale sledeče rezultate, (med oklepaji rezultati 'vi 1, 1956): Volilo 81 volivcev (91) CISL 45 volivcev (37) CGIL 22 volivcev (30) UIL 14 volivcev (18) Notranja komisija bo sestavljena iz treh odbornikov: uradniki en sedež (CISL), delavci dva sedeža (CGIL in CISL). so od tega dobili slovenski kmetje. Nedvomno so bili v večjem številu deležni državnega prispevka za nakup izbranega semena, toda to bi bilo malo, tudi če bi vseh 17 milijonov odpadlo na slovenske kmete iz Gorice in njene neposredne okolice. Zal nimamo pri rokah podatkov, da bi lahko sodili, koliko slovenskih kmetovalcev in v kolikšni meri so bili ti kmetovalci deležni u-godnosti zgoraj omenjenih zakonov. Takoj pa lahko rečemo, da nimajo nobene neposredne koristi od tistih ogromnih vsot, ki so se potrošile in se še trošijo (in ki so v splošnem interesu neobhodno potrebne) za gradnjo namakalnih kanalov in za izsuševanje močvirij. Prav tako naši kmetje niso bili deležni ugodnosti številnih zakonpv morda prav zato, ker o teh zakonih niso bili v zadostni meri poučeni. Za naše kmetovalce bi bil potreben ali poseben zakon, ki bi upošteval specifične geografske pogoje (kras, hriibovi-tost terena), v katerih ni mogoče toliko ustvariti kot v ravnini, da bi se odpravila zaostalost v kmetijski veji goriškega gospodarstva, ali pa naj kmetijski organi ob pomoči drugih ustanov podvza-mejo konkretne akcije, ki naj dvignejo kmetijstvo teh krajev iz zaostalosti in povečajo njegovo nizko proizvodnost. Zelo cenimo uradno priznanje, ki je bilo podano ob tej priliki, pridnosti in požrtvovalnosti kraškega in briškega kmeta; cenili pa bi ga toliko bolj, če bi bilo to dejanje v.i politiki dejstev v korist našega kmetijstva, kj preživlja res hude čase. Le na nekatere stvari ( izredno slabo stanje kolonskih hiš) je opozoril sam dr. Marsano, toda to je samo del obsežnega vprašanja, ki je splošno znano in ki je bil poleg tega predmet kritičnih ocen na zborovanjih levičarskih strank (predvsem KPI) in Delavske zbornice. Samo takrat, ko bodo odgovorni krogi spoznali, da spadata tudi Kras in Brda ter vmesna polja v sklop goriškega kmetijstva in ko bodo posvetil) primerno pozornost kmetijstvu teh krajev, samo takrat, pravimo, bo slovenski kmet, bolj kot doslej prispeval s svojimi pridnimi roka- mi k tako zaželenemu dvigu goriškega kmetijstva. #»----- Danes Goldonijevi «1 rusteghi» Danes zvečer bo v dvorani Ginmastice nastopila dramska skupina Cesca Baseggia z Goldonijevo komedijo «1 ruste-ghi». Nastopajo poleg Baseggia igralci Elsa Vazzoler, Gi-,no Cavalieri, Luisa Baseggio, Giorgio Gusso, Carlo Miche-luzzi, Margherita Segiin in še nekaj drugih. DEŽURNA*'LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani e Alba-nese, Korzo Italia 35, tel. 2443 n Kolesarska dirka neodvisnih po Siciliji Druga zmaga Mi lesi ja v etapi Catania-Ragusa V splošni klasifikaciji še vedno vodi Azzini in moštvo «S. Pellegrino RAGUSA 17. — V tretji etapi kolesarske dirke neodvisnih po Siciliji Catania - Ragusa (101 km) je zmagal član moštva «S. Pellegrino« Milesi, ki je etapo prevozil v času 2.56’26” s povprečno h-trostjo 37 150 km na uro. V splošni klasifikaciji se vedno vedi Azzini (S. Pellegrino) pred klubskima tovarišema Milesijem in Tinazzijem. Na startu v Catamji se je danes zbralo samo še 44 »dirkačev, ker ie bil Avellino, ki je včeraj prispel na cilj po maksimalnem času, izključen, V začetku je dirka potekala brez posebnih dogodkov in do začetka vzpona na Franco-fronte so vse kolesarji privozili v skupini. Pobeg Pell;-grimja, kateremu se. je pridružil tudi Pettinati, pa je sprožil reakcijo članov moštva «S. Pellegrino«, ki so takoj prešli v protinapad in potegni li za seboj še druge, tako da so bili v vodilni skupini Ti-nazzi. Milesi, Bui, Pellegrini, Catalano, Azzini, Franceschini, DalFAgata, Gimmi, La Cioppa, Gabelli. Pettinati in De Ga-speri, ki so pod vodstvom Az- •iiHmiiMtiimitmtiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiittiiimiiimiiitiniiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiittiiiiinuimiiiiiimiiiiiiiuiiHiiiiimtiitiimiiiiiiMiiiiffi Burna razprava na goriški sodniji Že od nekdaj velja Izrek: «Ta mladi naj stannjejo zase Žalostna zgodba dekleta, ki je šlo na možev dom k tašči . .. » Včeraj zjutraj so na goriški sodniji obravnavali enega izmed tolikih družinskih sporov, ki pa je bil takrat, kot je prišlo na dan na sodni obravnavi, zel0 resen. Pred približno letom dni se je 32-letm Silvan Kocjančič, bivajoč v Podgori, Ul. Attimis 21. poročil z 32-leino Danico Cavdek iz Sovodenj, kjer je bivala v Ul. Favetti 12. Kocjančič je ženo pripeljal na svoj dom v prehodna točka od stare k no- j Podgoro, kjer je bivala nje- imiHHiiiHUiiimiHiiiiiHuiHiiMiniHnmiiiiimmiiimiiii.iMiiHiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiimiim' Sklepi gradbene komisije Palači ESS0 na -Travniku prizidajo ir ono nadstropje Pod predsedstvom župana dr, Bernardisa se je sestala občinska gradbena komisija, ki je odobrila sledeče predložene načrte; Gottard Oscar — zunanje in notranje spremembe v trgovini na Korzu Italia št. 6; Baselli Camillo — dvig stanovanjske hiše za ene nadstropje in gradnja skladišča V Ul. Mattioli 13; Seapin Michele — razširitev stanovanjske hiše v Ul. Regg. Piemonte Reale 6; S. r. 1. — La CE. GO. — gradnja industrijskega objekta v Ul. degli Scoli, parcela 713/1; Bisiani Guido — gradnja stanovanjske hiše v Ul. Gra-bieio; Borghes Maria — razširitev stanovanjske hiše v Ul. An-•droma de. Pozzo 6; S.p.a. IMCA — gradnja garaže v Ul. Garibaldi 6; Cumari Luigi — gradnja stanovanjske hiše v Gradi-šfcuti; Dorini Luigi — razširitev stanovanjske hiše pri Usarjih; Donati Steno — gradnja 16-stanovanjske hiše v Ul. Ran-daccio; Pokrajinska uprava — gradnja 9-stanovanjske hiše v U‘l. V Veneto; Perinzig Michele — v glavnem odobren načrt za obnovo stanovanjskega poslopja v Ul. Balilla 8; Cugalotto Munto in Silvio — dvig stanovanjske hiše v Ul. Fatebenefratelli 4 za eno nadstropje; Ambrosio Ferruccio — gradnja delavnice za obdelovanje marmorja na Tržaški cesti; Rivol Angelo — gradnja sta. novanjske hiše s shrambo v Ul, Udine; Morassi Mario — gradnja skladišča za mazilna olja in tekoča goriva v Ul, Garza-rolli; Primosig Basilio — gradnja garaže in skladišča v Ul. G. Cascino 11; Z nekaterimi spremembami, priporočili in pogoji je komisija odobrila še sledeče predloge; Ing. Martini Natale — dvig palače ESS'0 za eno nadstrop. je in gradnja nekega visokega poslopja v Ul. Cžberdan; Makuc Ernesto — razširitev stanovanjske hiše in zasebne garaže v Ul. Parini; Zei Giuseppe — gradnja stanovanjske hiše v Drevoredu XX. septembra; Marcaglia Elena — gradnja zasebne garaže v Ul. Manzo-ni 32; Lanterna d’oro — namestitev markacij na gradu; Finy Livia — preureditev podstrešja v stanovanje v Ul. Garzarolli 3; SAFOG — DNA Casa — gradnja dveh stanovanjskih poslopij z 12 stanovanji na vogalu Ul. Caprin, Ul. Ciconi. gova mati Terezija Kocjančič in nekateri njegovi ožji sorodniki. Prisotnost več ljudi v isti hiši ni mogla seveda biti [v 'korist družinskemu miru med mladima zakoncema in zato so se kmalu pričeli prepiri, ki niso obetali nič dobrega. Zdi se, kot je prišlo na dan na razpravi, da sta se mlada nevesta in tašča večkrat spoprijeli z neljubimi besedami. Prepir je pr-šel do vrhunca v decembru 1957 in v januarju 1958. Silvan Kocjančič je bil verjetno pol precejšnjim vplivom matere, ki je včeraj na razpravi dokazala, da se ne boji niti sodnika, in se je strinjal s tem, kar je tašča očitala nevesti. Mlada nevesta se je zaradi tega zatekla k svojim staršem v Sovodje in se po nekaj dneh vrnila, toda mož je ni hotel pustiti v sobo. Na razpravi so prišle včeraj na dan razne razprtije glede ključev in raznih očitkov; zdi se, da Silvan Kocjančič noče priznan za svo jega otroka, ki ga pričakuje njegova žena. Za stvar so se ob priliki zanimali tudi orožniki iz Podgore in Sovodenj, misleč, da je vsega kriva Silvanova mati, so mu našli drugo delo in ločeno stanovanje, toda mladi mož je raje poslušal staro mater. Stvar pa m ostala med šti rimi zidomi hiše ali v arhivih orožnikov, zanjo J e izvedela cela vas, in kar je nai-hujše* prišlo je do takega spora, da je Silvan tožil ženo, ker je zapustila domači krov, Danica pa moža, ker se ni obnašal, kot bi se moral obnašati zakonski mož in ker j? ni nudil zadostne preskrbe. Številno občinstvo, sestavljeno iz znancev obtožencev in istočasno tožiteljev, je z za- nimanjem sledilo najprej zasliševanju, nato pa govorom tožilca odv. Kezicha, Silvanovega branilca odv. Paglille in Daničinevega branilca odv. Sfiligoja. Sodnik dr. Fabiani je oprostil Danico Cavdek, ker stvar ni kazniva, obsodil pa Silvana Kocjančiča na 11.000 lir kazni in 40 dni zapora pogojno, in na plačilo 30.000 lir stroškov civilni stranki. Kino v Gorici. CORSO. Pričetek predstav ob 15.30. 18.20 in 21.30; »Grešniki iz Peytona», Lana Turner in Hope Lange, cinemascope v barvah. Mladoletnim vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «Kralj ringa«, filmana zgodovina najbolj znanih boksarskih dvobojev VITTORIA. 17.15: «Nasmeh poletne noči«, švedski film z Ull0 Jacobson. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Totč>, Vit-torio in zdravnica«, Toto, Vittorio De Sica in Abbe Lane. MODERNO. 17.00: «Oddelek tristotih sedme divizije«. Kino v Tržiču EXCELSIOR. 16.00: »Pal Joej«. Frank Sinatra, Kim Novak in Rita Hayworth. AZZURRO. 17.30: «Grehi Play-tona«. Lana Turner. PRINCIPE. 17.30: «Osvobo1i-tev Jeruzalema«, Fr. Rabah S. Košema, cinemaseope, technicolor. SOŽALJE Vse napredne slovenske žene v Italiji izrekajo g. Marn' Bogatajevi ob izgubi njenega moža najgloblje sožalje. V nedeljo 20. aprila bo SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE iz Trsta gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici z igro v treh dejanjih Wilsderja Thorntona NAŠE MESTO Predstavi bosta ob 16.15 in 20. uri. Vstopnice, ki so v prodaji na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš, so po 300, 200, stojišča 150 lir, dijaška stojišča 100 lir. zinija diktirali hiter tempo, zaradi katerega so ostali dir kači, med katerimi so bili skoraj vsi člani moštva «Faema», precej zaostali in imeli pri kraju Vizzini že 1T0” zaostanka. Položaj v vodilni skupini se ni spremenil vse do Ibla. Zaostal je le Pellegrini. Na začetku zadnjega vzpona je i-mela vodilna skupina skoraj 2’ naskoka pred glavnino, toda v bližini cilja je na zadnji strmini le prišlo do razčlembe. Prvi je zaostal Švicar De Gaspen, za njim pa Gabelli in Franceschini. medtem ko je Catalano vlekel ostale kolikor je mogel, kar se mu je v odločilni fazi tudi maščevalo. V zadnjem kilometru je namreč štirim dirkačem uspelo uiti za kakih 50 m in privoziti na cilj v sprintu v katerem se je za malenkost uveljavil Milesi pred Švicarjem Gimmijem. Z zaostankom niti pol minute je privozil Azzini, ki je taiko ohranil majico prvega v splošni klasifikaciji: Vrstni red na cilju: 1. Milesi (S. Peilegrino) 2.56’26” s p. h. 35,150 km na uro, 2. Gimmi jšv.), 3. Tinazzi, 4. Bui, vsi s časom zmagovalca. 5. Ca-talano 2.56’37”, 5. La Cioppa, 7. Pettinati, 8. DalTAgata, 9. Azzini 2.56’42”, 10. Gabelli, 11. Franceschini 2.56’49”, 12. De Ga,speri 2.51’50”, 13. Benedetti 2.58T7”, 14. Zuffolato, 15. Pellegrini 2.58'25” in z njegovim časom še Menini. Metra, Tez-za, Masocto. Mazzacurati in Moresi. Splošni vrstni red po 3. eta pi: 1. Azzini (S. Pellegrino) 12.00T1”, 2. Milesi (S.P.) 12.02’ in 05’’ 3. Tinazzi (S.P ) 12.02 in 05”, 4 Catalano (Glrarder.-go) 12.02’33”, 5. La Cioppa 12.04’43”, 6. Metra 12.04’51”, 7. Fini 12.07T9” 8. Pecoraro 12.07 in 40”, 9. Pettinati 12.13’31” Sledijo Da'.l’Agata, Bui, Pez-za, Gimmi, Franceschini. Menini. Giusti. Masocco Pelledri-in in drugi. KOLESARSTVO 8 etap kolesarske dirke po Švici ZUERICH, 17. — Švicarska kolesarska zveza je objavila načrt letošnje kolesarske dirke po Švici. Celotna proga v skupni dolžini 1530 km je razdeljena v 8 etap, trikrat pa bo proga povedla dirkače tudi v inozemstvo in sicer v prvi etapi v Avstrijo, v šesti v Italijo in v osmi v Lich-tenstein Vrstni red etap je naslednji; 11. junija: Zuerich - Bre- gemz 174 km, 12. jun.: Bre-genz - Rheinfelden 233 km, 13. jun.: Rheinfelden - So- lothurn 80 km (individualno na kronometer), 14. jun.: So-lothurn - Bern 234 km, 15. jun.: Bern - Sierre 210 km, 16, jun.; Sierre - Locarno 186' km, 17. jun.; Locarno - Kloster 200 km, 18. jun.; Klosters -■ Zuerich 211 km. Za gorsko nagrado bodo veljali naslednji vzponi: Stoos (1. etapa 974 m), Saalhoehe (2. etapa 741 m), St. Coix (4. etapa 1092 km), Mosses (5. etapa 1445 m), Simplon (6. etapa 2005 m), San Bernardino (7. etapa 2036 m , Hulf-tegg (8. etapa 935 m). Kolesarski dvoboj Italija - Francija MILAN, 17. — V petek 25. bet, Anquetil Darrigade in morda Rivier in Hassenfor-der, Italijo pa Terrussi, Mes-sina, Faggin, De Rossi 'n Do-menicali. Dvoboj bo obsegal naslednje discipline: hitrost- no vožnjo. 1000 m z letečim startom, zasledovalno vožnjo, individualno vožnjo na točke in vožnjo za motorji. V nedeljo pa bo tekmovanje v hitrostni vožnji in v vožnji za motorji. V prvi bodo nastopili Francoza Rousseau in Gai-gnard ter Italijani Maspes, Oriani, Pinarello in Sacchi, dirke za motorji pa se bodo udeležili svetovni prvak Belgijec Paepe, Francoza Godeau m Boher ter Italijana Pizzali in Fabris. ATLETIKA Krivonosov 66,48 v metu kladiva HELSINKI, 17. — Bivši svetovni prvak v metu kladiva Rus Krivonosov, je v soboto na mitingu v Naltsjiku vrgel kladivo 68,48 m daleč. Na nekem drugem mitingu pa je atlet Algim Balčiušnika dosegel z daljavo 54,44 m najboljši letošnji rezultat v SZ v metu diska. c Zlati pokal vzpenjač na Matterhorn» Wagnerberger in Leitner zmagovalca v veleslalomu Favorit Schranz je padel - Med Italijani najboljši Milianti CERVINIA, 17. — Danes je bilo v Cervinii pod Matter-hornom mednarodno smučarsko tekmovanje v veleslalomu za ((Trofejo Furggen«, ki se bo jutri nadaljevalo s tekmovanjem v smuku za podelitev ((Zlatega pokala vzpenjač na Matterhorn«. Tekmovanja se udeležuje 48 tekmovalcev, med katerimi 6 Nemcev, 8 Avstrijcev, med katerimi tudi zmagovalec Kandaharja 1957-58 Karl Schranz, 5 Švicarjev, 6 Francozov, 4 Jugoslovani in 19 Italijanov, med katerimi Bruno Alberti. Paride Milianti. Lino Zucchini, Bruno Bur-rini, Otto Gluck, Dino Pom-panin in Piero Viotto. Pogoji za tekmovanje so bili odlični. Proti pričakovanju sta z enakim časom zmagala Nemca Fritz Wagnerberger in Ludwig Leitner s časom 2’32”6, favorit Schranz pa se je zaradi padca na pol proge u-vrstil šele na 5. mesto. Do trenutka ko je padel, je imel daleč najboljši čas med vsemi tekmovalci. Bruno Alberti in Francoz Duvillard, ki sta se uvrstila na 7. oz. 10. mesto, sta bila naknadno diskvalificirana, ker sta izpustila vratca. Vrstni red: 1. Wagnerberger (Nem.) in Leitner (Nem.) 2’ 32”6, 3. Gramshammer (Avst.) 2’33”6, 4. Milianti (t.) 2’33”6, 5. Schranz (Avst.) 2’33”8 in Pompanin (It.) 2’33”8, 7. Wal-ter (Šv.) 2’37”3, 8. Zulian (It.) 2’37”6, 9. Burrini (It.) in Schluneger (Šv.) 2’37”8, U. Gruenelder (Šv.) 2’37”9, 12. Siorpaes (It.) 2’38”2, 13. David (It.). Startati bi moral tudi Zeno Colo, vendar pa je FISI sporočila orgonizatorjem, da je Colo diskvalificiran in da ne sme tekmovati brez izrecnega dovoljenja FISI. Zaradi tega je Cold skupno z Avstrijcem Spissom izvedel le otvoritveni spust in dosegel čas 2’38”, medtem ko je Spiss porabil za progo 2’34”. TENIS Samo Merlo v četrtfinalu turnirja v Sanremu SANREMO, 17. — Tudi tretji dan mednarodnega teniškega turnirja v Sanremu ni potekel brez presenečenj. Tako je izpadel Francoz Haillet, katerega je premagal mnogo starejši pa tudi bolj izkušeni Poljak Skonecky. Od Italijanov je ostal v konkurenci samo še Merlo, potem ko so bili danes izločeni še Maggi, Drisal-di in Fachini. Rezultati: Posamezniki: Segal (J.Afr.) - Contreras (Meh.) 6:3, 3:6, 6:4. Llamas (Meh.) -Maggi (It.) 6:3, 6:3, Merlo (It.) - Pirro (It.) 6:1, 6:1, Nie.-sen (Dan.) - Jancso (Madž.) 6:2, 1:6, 6:2, Garrit0 (Kuba)-Drisaldi (It.) 6:0. 8:6, Skone-Oky (Polj.) - Haillet (Fr.) 6:1, 7:5, Davidson (Šved.) - Fachini (It.) 6:1, 6:4, Lundquist (Šved.) - Reid (Avstral.) Zenske: Helljer (Av„str^;'k Troccole (ZDA) 7:6, S:3, W ler (Avstrai.) - Ybarra (M«w 7:5. 6:2, Lazzarino (K.) * ^ (ZDA) odstop, Rejs (Meh.) Bellani (It.) 6:0. 6:1. Moške dvojice: Contrerae Llamas (Meh.) - Faduni-MagS‘ (It.) 6:3. 6:2, Segal (J-Merlo (It.) - Dnsaldi-Casln (It.) 6:2, 6:2. Contreras-Uaff« (Meh.) - Skonecky (/<«:' Limonier (It.) 6:0. 6:4 Garrd« (Kuba)-Jancso (Madz.) -gi-Fachini (It.) 3:6, 10:8. KOŠARKA Simmenthal - Honved 80:72 (41:36) MILAN, 17 - V zadnja« srečanju v okviru troboja _ pokal evropskih košarka1rs»™ prvakov je nocoj Simmentna* premagal Honveda iz ^ pešte z 80:72 (41:36). Tekma J* bila izredno razburljiva in , peta in le proti koncu » Italijani lahko zagotovili z go, ki jim je skupno s vedom omogočila vstop trtfinale pokala. NOGOMET zapustil Matt Busby .11 bolnišnico Matt MUENCHEN. 17. — " y Busby, trener »Mancheste niteda«, je danes zapustil ^ nišnico, v kateri ie bil februarja, ko je bil s - ,ev z ostalimi člani moštva * . letalske nesreče. Busby, * bil dalj časa v smrtni ne nosti zaradi zadobljenin ^ je izjavil, da je bila ves , se je »Manchester Un kvalificiral v finale ga pokala«. zanj ž““0Vpa-zdravilo in da so R>r jv,g, redili res izreden P° ^ Busby je izrekel uPan]e’avo bo lahko vodil svoje mos že za finalno srečanje za kal, ki bo v Wembleyu. Puskas se namerava naseliti v Italiji Milan, n. — Na nje, če bo v pr-iHodnJt . .f metni sezoni igral v Ita‘J ’ je Ferenc Puskas izjavil, o ^ zaprosil za politični azil ^ liji in da čaka saui° s riobe potek diskvalifikacije*®^ gV FIFA, ki se konča konec gusta. Puskas je tudi P čan, da mju bo madziai* nog. zveza izdala . tujih MIIIIIIIHIlllMIIMIIMIimimilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMMIIIIIIIIIIIItlllllltlHtlMIItltlllMItlllllllllt Nogometno prvenstvo rezerv Padova B-TriestinaB 3:0 Vsi goli doseženi v prvem polčasu - Attilli in Merkuza najboljša pri Triestini PADOVA, 17. — V tekmi za prvenstvo rezerv je danes B moštvo Padove premagalo B moštvo Triestine s 3:0. Strelci: v 8’ Meftti, v 38 Boscolo, v 41’ Galtarossa. Padova: Bolognesi; Nicolč, Prigrolato; Pison (Nicole), Tommasin, Hočevar, Galtarossa, Menti, Bona, Scalabrin, Boscolo (Dalla Pietra). Triestina: Marzuttini; Bonet-ti, Costelli; De Minia (Geppa). Merkuza. Rocco; Forti, Tulis-si. Gherbaz Attilli, Broziati. Proti Padovi, ki je bila o-aprila bo na dirkališču Vigo-, krepljena z nekaterimi člani relli v Milanu kolesarski dvo- prvega moštva, se enajstori boj Italija - Francija. Franc- I ca Triestine ni mogla uvelja-jo bodo zastopali Louison Bo- viti, čeprav je igrala z veli- ko prizadevnostjo. Domačini, ki so začeli v zelo hitrem tempu, so dosegli prvi gol že v 8’ po Mentiju, ki je spretno izkoristil kombinacijo med Bo-no, Pisonom in Boscolom. Tržačani so reagirali, vendar pa niso mogli prebiti zanesljivo •obrambe domačinov. V 38’ je Boscolo po akciji Bona -Scalabrin s preciznim in o-strim strelom presenetil Mar-zuttinija. 5’ kasneje je Boscolo idealn0 zaposlil Galtaros-so, ki je brez težav realiziral. Drugi polčas je potekel v terenski premoči Tržačanov, vendar pa se rezultat ni menjal. Pri Triestini sta bila naj boljša Attilli in Merkuza. pri Padovi pa Boscolo in Menti. da bn lahko igral na j9. igriščih. Puskas je dalje -j« vil, da je dobil doslej n jo ponudbo od Real M»o da pa bo ostal v so mu že ponudili aIlS ren. Inter, Torino, Roma. * -jaj. tina, Milan in Juventus. ugodnejša je bila ponudD od milanskih enajstoric. Francozi pobegle Alžirce PARIZ, 17. — Fra.n^o AJ’ gomttna zveza )e . ^V/fkloub' zircev Zitounija in .aids’ ja vključila med 40 j,« tov za reprezentanco. veo- nastopila na svetovnem v stvu. igralca Sbrogim nesl-gers) in Dcmbecka (K «»------------------- Ronchi - Železničar kj. RONKE, 17. — P°vratntekm» jateljska nogometna ge* med domačo enajstoric -^jce. lezničarjem iz Nove ki je bila danes pnP01^.^^ 18. uri na občinskem je nu v Ul. Duca d Aosta, ol. končala z neodločenim tatom 1:1. Aq Ro0' Zvečer je vodstvo aostot,) chi priredilo sV°Ilirl.:prn z onstran meje spre)eID društvenem sedežu. ^ " Odgovorni ur*d”l!‘o . STANISLAV - T Tiska Tiskarski zavod A* /"VLADIMIR BARTOL' 53. ALAMUT Kot pešci so se prav tako izkazali kakor kot konjeniki. Stotnik je naskrivaj ošinil velikega daija. Videl je, da se je tiho smehljal. Na vrsto so prišle posamezne bojne veščine. Postavili so v primerni razdalji tarče in začeli streljati vanje z loki. Ibn Ta-hir in Sulejman sta od desetih strelov zgrešila samo po enega. Drugi so le malo zaostajali za njima. Za tem so se pomerili v metanju kopja. Kakor so bili spočetka spričo velikega daiija vsi kakor na trnju in so molče izpolnjevali povelja, so se ob njegovem zadovoljnem prikimavanju polagoma sprostili in se razgreli. Začeli so se zbadati in izpodbadati. Vsakdo bi se bil rad posebej izkazal in dal od sebe najboljše, kar je zmogel. Jusuf je s svojim silnim zamahom vse posekal. Sulejman se ni hotel vdati. Bil je ves zaripel od napora. «še marsikaterega junca boš moral pospraviti,« se mu je rogal Jusuf. Sulejman je stisnil ustnice, zavihtel kopje in vzel nalet okrog svoje osi. Orožje je švisnilo skozi zrak. Toda Jusufa ni nadkrilil. Nasprotno, Jusuf je v prihodnjem metu prekosil aamega sebe. »Jako dobro,« ga je pohvalil Abu Ali. V sabljanju pa ni bil nihče kos Sulejmanu. Merili so M po dva in dva in kdor je bil premagan, je od nadaljnjega tekmovanja izpadel. Ibn Tahir je nadvladal Obeido in Ibn Vakasa. Potem pa je podlegel silnemu Jusufovemu navalu. Sulejman je zapovrstjo izrinil vse svoje tekmece. Naposled se je moral meriti še z Jusufom. Skril se je za ščit, toda njegove oči, ki so gledale iznad njega, so se posmehovale nasprotniku. »Zdaj se izkaži, če si junak,« ga je izzival. «Nikar se prezgodaj ne veseli, skokonoga kobilica,« ga je zavrnil Jusuf. »Pri metanju kopja se nisi posebno izkazal.« Pomerila sta se. Jusuf je vedel, da je njegova prednost v teži, zato je takoj z vso silo navalil na svojega tekmeca. Toda Sulejman se je na svojih dolgih krakih mogočno razkoračil in se napadom spretno izmikal s kretnjami svojega života, ne da bi se prestopil. Iznenada je z lažnim zamahom preslepil nasprotnika, da je nastavil ščit na napačno stran. Nakar ga je s prikupno kretnjo udaril čez prsni oklep. Učenci in poglavarji so se zasmejali. Jusuf je prhnil od jeze. »še enkrat, če te je kaj!« je vzkliknil. «Zdaj me ne boš več preslepil.« Minučeher je hotel poseči mednje, toda Abu Ali mu je namignil, naj ju pusti. Vnovič sta križala sablji. Jusuf je navalil kakor pobesnel bik in začel mahati po Sulejmanovem ščitu. Sulejman se mu je izza njega smejal. Stal je razčeperjen v dolgem koraku in spretno menjaval svoje težišče. Nenadoma se je nagnil daleč naprej in sunil Jusufa izpod njegovega ščita naravnost v prsi. Žel je glasno odobravanje. Abu Ali se je dvignil, vzel najbližjemu ščit in sabljo iz rok in pozval Sulejmana, naj se pomeri z njim. Vseh oči so se obrnile vanju. Abu Ali je bil starec in nihče mu ne bi pripisal, da se je še zmožen boriti. Sulejman je v zadregi pogledal stotnika. »Izpolni ukaz,« je dejal ta. Sulejman je oklevajoč zavzel svoje mesto. «Nikar naj te ne moti, če me vidiš brez oklepa, moj dečko,« je dejal dobrohotno veliki dai. «Preizkusil bi rad, če sem še kaj v vaji. Utegnilo mi bo priti nemara še prav» Zamahnil je proti Sulejmanovemu ščitu, da bi izzval tekmeca. Toda Sulejman očitno ni vedel, kaj naj stori. «čemu oklevaš? Udari vendar!« se je razjezil veliki dai. Sulejman se je pripravil za napad. Toda še preden se je prav zavedel, mu je odletela sablja iz roke. Izpod nasprotnikove halje se je bil izprožil komolec, katerega zglob je bil debel za otroško glavo. šepet začudenja je šel skozi vrste. Abu Ali se je hudomušno smehljal. «Ali bi se poizkusila še enkrat?« je vprašal. Zdaj se je Sulejman resno pripravil. Dvignil je ščit do oči in izza njega pozorno motril svojega nevarnega tekmeca. Spoprijela sta se. Abu Ali je nekaj časa vešče odbijal napade. Potem je sam silovito navalil. Sulejman se mu je začel umikati, hoteč ga preslepiti s svojimi zvijačami. Toda starec je bil na vse pripravljen. Naposled je nepričakovano zamahnil in Sulejmanu je vdrugič odletelo orožje iz roke. Abu Ali je z zadovoljnim nasmehom vrnil sabljo in ščit. «Dober borec boš, Sulejman moj,« je dejal, »ko boš imel pol stotine bitk in boi e v za sabo, kot jih imam jaz.« Pomahal je z roko Mucuferju v znamenje, da je z uspehom zadovoljen. Nato se je obrnil k učencem, ki so stali v dveh strumnih vrstah, in jim rekel: »Zdaj boste pokazali, kako ste napredovali v trdnosti volje. Abdul Malik, vaš učitelj, je na poti in namesto njega vas bom jaz preizkusil,« - Stopil je prednje, jih hladno premeril z očmi in ukazal: «Pridržite dih!« S pogledom se je sprehajal od obraza do obraza. Videl je, kako so ucenoi postajali zaripli, kako so jim nabrekale žile na vratu in sencih in kako so jim polagoma izstopa t Iznenada se je prvi prekopicnil. Stopil je tik obenj !'!* j j« zanimanjem opazoval. Ko je videl, da je spet zadin > zadovoljno prikimal. j« Drug za drugim so se zvračali učenci na tla. Abu pogledal dai je in stotnika in porogljivo pripomnil: «Zares! Kakor hruške v jeseni.« -n jftD Naposled so ostali samo še trije: Jusuf, Sulejman ^fil Tahir. Veliki dai je stopil tik do njih in jim pozorno nosnice in usta. »Ne, ne dihajo,« je dejal tiho. n-cnU T Tedaj se je Jusuf zazibal. Najprej je lahno k kolenih, potem je trdo telebnil na tla. Zadihal je, in debelo pogledal okrog sebe. .j gU' Nenadoma, kakor izpodžagano drevo, se je zrU lejman. M1 Ibn Tahir je vztrajal še nekaj trenutkov. Abu Minučeher sta se priznavajoče spogledala. Končno se on zamajal in se prevrnil. y.0 )e že je Abu Ali hotel dati ukaz za prihodnjo vaj®> prijezdil v divjem diru sčl z gradu in ga pozval, jaije',a takoj k vrhovnemu poglavarju. Z izpiti da bo 119 popoldne v šolskem poslopju. . Veliki dai je velel zajahati konje in se nato PrV1 skozi sotesko. Kmalu potem, ko so bili zjutraj učenci odjahali * ^js^ je stražar vrhu stolpa opazil, da obletava tuj g°lob 8° sto11’ Obvestil je upravnika golobov slčv, ki Je prihitel z napetim lokom. Toda živalca se je bila medtem JA' jplel* in se je dala krotko prijeti. Okrog ene izmed nožlC.' vfh^’ ovit svilen omot. Upravnik golobnjakov Je stekel san°v nega poglavarstva in predal goloba enemu izmed » telesnih stražarjev, tie