leto vi. st. 5 glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita velenje
imeli bomo svoj gasopis »ŠALEŠKI RUDAR«
Začenjamo z novim informativnim glasilom velenjske občine, z glasilom, ki naj bi čim uspeleje in popolneje zajemalo problematiko naše občine, naših krajevnih skupnosti, naših delovnih organizacij in društev. Glasilo naj bi našim občanom to problematiko približalo in jim dalo možnost, da ob svojih problemih in ob problemih drugih povedo svoja mnenja in dajo predloge.
Rast in uspehi našega samoupravnega mehanizma vse bolj zahtevajo dobro in urejeno informativno službo. Oblike neposredne demokracije so vse bolj odvisne od tega, da stvari, o katerih razpravljamo in o katerih odločamo, čim bolj izčrpno poznamo. Da ob stvareh, ki težijo ožjo skupnost občanov, spoznamo tudi tisto, kar teži občane drugod. Samo takrat lahko ocenimo v celoti, kakšne so možnosti za njihovo rešitev. Da tako naše uspehe kot naše težave obravnavamo čim bolj odkrito in odprto, da se s tem ko navajamo svoje dejavnosti, uspehe in težave seznanjamo med seboj kot ljudje.
Današnja številka je izšla sicer še pod staro obliko »Rudarja«, ki je kot glasilo rudniškega kolektiva že ustvaril pravo tradicijo domašega krajevnega tiska, saj je s svojo vsebino posegal pogosto in obširno tudi v problematiko zunaj podjetja, zlasti Velenja. Vendar skušamo že s to številko zajeti vsaj okvirno nekaj tiste vsebine, ki jo želimo v novem občinskem glasilu. 1. maja pa bo izšla nova številka v novem večjem formatu že kot glasilo občinskega odbora SZDL. Upamo, da bo potem vsakih 14 dni redno prihajal ta časopis na domove vseh velenjskih občanov.
Lotevamo se nedvomno odgovorne in pomembne naloge. Od mnogih činiteljev bo odvisno, ali bo z novim glasilom res zadovoljeno željam občanov, izraženimi
na zborih občanov, da bi imeli v občini svoj časopis. Željam po glasilu, ki govori neposredno o naših lastnih problemih in ljudeh, o naših krajih, tudi tistih, ki so morda manjši ali bolj oddaljeni, o vseh naših kolektivih in njihoverh življenju. Gotovo pa bo to odvisno od vseh bralcev, od njihovega aktivnega spremljanja časopisa in njegove vsebine in sporočanja svojih misli, kritik in mnenj uredništvu. Zlasti pa bo to odvisno oa široko zasnovane in aktivne dopisniške mreže. Če hočemo, da bodo vsi kraji naše občine in vsi kolektivi našli v časopisu svoje probleme, bomo morali aktivno sodelovati pri zbiranju in posredovanju informacij. Zaenkrat pri novem občinskem časopisu ne moremo postaviti večje število profesionalnih novinarjev. Istočasno pa mora postati ta časopis tribuna vseh naših občanov, v katero bomo neposredno, s pismom, član-
t
<»
) \
\ \
)
i }
)
i» <»
}
<»
(»
(» <»
Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Velenje je na zadnji seji ustanovil lastno glasilo, ki bo izhajalo vsakih štirinajst dni. Časopis se bo imenoval »Šaleški rudar«. Poleg tega, da bo »Šaleški rudar« seznanjal bralce z dogodki v občini, bodo tudi delovne organizacije informirale, na posebnih straneh časopisa, svoje člane o vsem kar je pri njih novega.
Na seji so izvolili člane uredniškega odbora in izdajateljskega sveta.
Za glavnega in odgovornega urednika so imenovali Ljubana Naraksa. Ostali člani uredniškega odbora so še: Maruša Dolejši, Ivan Fijavž (tehnični urednik), Franjo Kljun, Franc Lesnik, Milan Šterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek in Rudi Zevart.
kom ali posredno z opozorilom organiziranim dopisnikom, navajali naša mnenja in hotenja.
Posebna odgovornost odpade pri tem na kolektive. Novo informativno glasilo velenjske občine naj bi istočasno zagotovilo vsem proizvajalcem informiranje o problemih svojih kolektivov. Za to so naše delovne organizacije zainteresirane. Da pa bo to informiranje — doslej je bilo v naši občini razvito le v nekaterih večjih delovnih organizacijah, pa še to razen v Rudniku lignita precej poredko in neredno — res uspešno, moramo v časopis pisati in mu tako nuditi tiste snovi, ki jih hočemo potem tudi čitati.
Zato vsi občani sprejmimo novo občinsko glasilo z geslom: vsi smo njegovi bralci, vsi smo njegovi dopisniki!
Predsednik občinskega odbora SZDL FRANC PR1STOVŠEK
Člani izdajateljskega sveta so: Milan Šterban, sekretar obč. odbora SZDL; Avgust Jeriha, Rudnik lignita Velenje; Rudi Bajec, Elektrarna Šoštanj; Polde Jamnik, Galanterija Šoštanj; Alojz Mrzel, Vegrad Velenje; Djordje Piano, LIK Šoštanj; Drago Meh, Zdravilišče Topolšica; Janez Miklavčič, TGO »Gorenje« Velenje; Peter Krapež, Občinska skupščina Velenje; Jože Veber, občinski komite ZMS; Božo Vračko, Rudarski šolski center Velenje; Stipe Krist, Energo-kemični kombinat Velenje; Podlesnik Anica, osnovna šola Velenje; Majda Koren, Kmetijsko gospodarstvo Velenje in Ljuban Naraks, Šaleški rudar Velenje.
\
) )
(
t }
*
t
\
V }
\
)
1» 1»
Izvolili smo odbornike občinske skupščine
Za nami je del razgibanega obdobja predvolilnih priprav. Izvolili smo odbornike občinske skupščine, katerim je potekel dveletni mandat. S tem smo izpolnili polovico naše državljanske dolžnosti. Dne 18. aprila pa bomo ponovno odšli na volišča in dokončno izvolili poslance za republiški in zvezni zbor.
Nedavne volitve so v naši občini potekale v slavnostnem in delovnem vzdušju. Večina
OBČANI:
VSI NA VOLITVE!
Dne 18. aprila bomo ponovno stopili na volišča. Izvolili bomo poslanca v Zvezni zbor skupščine SFRJ in Republiški zbor skupščine SR Slovenije.
Poslanca, katera bomo volili, sta bila izbrana na prvi seji novoizvoljene občinske skupščine. V Zvezni zbor bomo volili Antona B o 1 e t a. Volivci volilne enote 15 Velenje pa bodo volili v Republiški zbor tudi Huberta M r a v 1 j a k a.
Tovariši in tovarišice!
Visoka volilna udeležbe na volitvah za občinske odbornike, je ponovno dokazala našo visoko politično zavest in privrženost načelom socializma in samoupravljanja. Ker hočemo soodločati, zato je sedaj naša državljanska dolžnost, da dokončno izberemo iz vrst kandidatov naša poslanca.
OBČANI VELENJSKE OBČINE!
Pokažimo v nedeljo, dne 18. aprila našo zavest in politično zrelost pri odločanju o najvažnejših družbenih vprašanjih, ki jih bodo po naših željah in naših naročilih uresničevali izvoljeni poslancu
volivcev je volilo že v jutranjih urah. Na nekaterih voliščih so v prvih popoldanskih urah čakali le še na posamezne volivce. Prihajali pa so tudi oni, ki letos niso volili. Hoteli so se dokončno prepričati, če res volijo šele čez dve leti.
Kljub temu, da volitvam nismo dali poseben maniieslativen značaj, je bila na njih velika udeležba. Tako je na volitvah odbornikov v zbor delovnih skupnosti glasovalo
90,9 odstotkov volilnih upravičencev iz delovnih kolektivov in 98,8 odstotkov iz kmetijske podskupine. Zelo dobra je bila tudi udeležba na nedeljskih volitvah, kjer je za volitve odbornikov v občinski zbor glasovalo 93,76 odstotkov volilnih upravičencev.
V	Z BOR DELOVNIH SKUPNOSTI občinske skupščine Velenje so bili izvoljeni kan- < didati: Maruša NAVERSNIK (Galanterija Šoštanj), Oskar PISTOR in Ivanka BABIC (TGO »Gorenje« Velenje), Franc SEVČNI-KAR (gostinstvo in banka), Herman GRVD-NIK (LIK šoštanj), Viktor ZAGER (promet), Slane SKVARC (RLV — gradbeni obrat), Da-niel VERBOVŠEK in Anton ŽEVART (RLV — jama vzhod), Ivo RAHTEN (RLV — zu-. nanji obral), Ivan KROPL (trgovina), Vid VRTACN1K (Vegrad Velenje),' Jože LEVC (Kmetijsko gdspodarstvo Velenje), Alojz ZAVOLOVŠEK (Prosvela Velenje), Angela VUTKOVlC (Prosveta Šoštanj), Diago TRATNIK (Zdravstvo), Mile TOPOLOVEC (občinska skupščina, sodišče).
Izvedene so bile nadomestne volitve enega odbornika v Tovarni usnja Šoštanj, kjer so volivci izvolili Leona MADROI^JIČA za odbornika v zbor delovnih skupnosti.
V	OBČINSKI ZBOR občinske skupščine Velenje so bili izvoljeni kandidati: Jože ME-LANŠEK (Bele vode), Maks LOMŠEK (Druž-mirje), Ivan HUDEJ (Lokovica), Stane ŠROT (Pesje), Alojz GLAVNIK (Podkraj pri Velenju), Rudoli MEŠIC (Šentllorjan pri Šoštanju), Mirko KRALJ (Šentilj), Milan KOPU-ŠAR (Šmartno ob Paki I), Franc GREBENŠEK (Šoštanj I), Franjo NAGODE (Šoštanj III), Franc MRZEL (Šoštanj V), Jože TEKAVC (Topolšica II), Valči ZOHAR (Velenje II), Marija BLAGOTINŠEK (Velenje IV), Albin AMON (Velenje VI), Ivan DEBELAK (Velenje VIII), Viktor ŠINKOVEC (Velenje X) in Vinko KOPIN (Zavodnja).
Volišče
20-letnica osvoboditve in zmage socialistične revolucije
Zborovanje samoupravljalcev Slovenije
V Ljubljani bo 8. maja zborovanje samoupravljalcev iz Slovenije. Zborovanje bo podčrtalo osnovne pridobitve naše revolucije. Posvečeno bo predvsem sedanjim problemom samoupravljanja. Na velikem zborovanju samoupravljalcev bodo obravnavali pereča vprašanja nadaljnje utrditve samoupravnega sistema. Prikazali bodo tudi perspektive pri utrjevanju samoupravljanja, ki jih odpira proces popolnega uveljavljanja naše nove ustave.
Iz velenjske občine se bo zborovanja samoupravljalcev udeležilo 98 delegatov. Občinski odbor SZDL je določil naslednje število delegatov za posamezne delovne organizacije:
Rudnik lignita Velenje in rudarski šolski center (28 delegatov), EKK Velenje (1 delegat), TE Šoštanj (4 delegati), Galanterija Šoštanj (2 delegata), LIK Šoštanj (2 delegata), TGO »Gorenje« Velenje (9 delegatov), Toper Šoštanj (1 delegat), Tovarna usnja Šoštanj (6 delegatov), Vegrad in Projektivni biro Velenje (5 delegatov), PTT Velenje in šoštanj (1 delegat), Kmetijska zadruga Šoštanj (3 delegate), Kmetijsko gospodarstvo Salek (1 delegat), Vodna skupnost Šoštanj (1 delgat), Chrom-metal Velenje (1 delegat), Čevljarstvo in servisni center Velenje (1 delegat), Mizarstvo Velenje (1 delgat), Gumir-nica Velenje (1 delegat), Gostinska podjetja
Paka, Kajuhov dom, Sloga, Pod gradom (2 delegata), »Oljka« Šmartno ob Paki in Kle-parstvo-vodovod Šoštanj (2 delegata), Komunalno obrtni center Velenje (2 delgata), Trgovska podjetja — Bazen, Merkur, Zarja, Velma, Veletrg, Vino (3 delegate), Bolnica Topolšica (2 delegata), Komunalna in Narodna banka (1 delegat), komunalni zavod za socialno zavarovanje in dom počitka Ša-lek (1 delegat), Občinska skupščina in sodišče (2 delegata), Sanatorij Ravne, Lekarna Velenje in Šoštanj (1 delegat), Zdravstveni dom Velenje (2 delegata), Nadzorništvo proge Šoštanj in Velenje ter sekcija Šoštanj (2 delegata), I. in II. šola Velenje (2 delegata), I. in II. šola Soštnaj in šola Šmartno ob Paki (2 delegata).
Na zborovanju samoupravljalcev bo govoril predsednik Zvezne skupščine tovariš Edvard Kardelj.
Seja skupščine občine Velenje
Na seji obeh zborov skupščine občine Velenje, ki je bila 25. marca, so sprejeli občinski družbeni plan in proračun za letos. Odborniki so z vso odgovornostjo še enkrat pretresli postavke, ki jih vsebuje predlog plana in proračuna. Temeljito so pregledali možnost realizacije tistih predlogov in pripomb, ki so jih dali občani na zborih volivcev.
Z razpravo odbornikov je bila zaključena vsestranska široka obravnava o predlogu občinskega družbenega načrta in proračuna. Predlog so to leto res vsestransko predelali, saj je na zborih volivcev sodelovalo preko 5.000 občanov velenjske občine. Posebna izdaja časopisa »Rudar«, kjer je skupščina v celoti objavila predlog načrta in proračuna, je brez dvoma pripomogla, da so lahko občani živo sodelovali na obravnavah.
Doseženi gospodarski uspehi in z njimi porajajoči se problemi nakazujejo delovnim organizacijam in občinski skupnosti nove naloge. Družbeni načrt podrobno razčlenjuje kaj bo potrebno urediti, da bomo lahko izpolnili družbeni načrt in povečali narodni dohodek. Lansko leto smo imeli v občini 523,4 tisoč din narodnega dohodka. Letošnji načrt predvideva povečanje za 31,9 odstotka. Sredstva delovnih organizacij bodo hitreje naraščala, če bodo te angažirale več lastnih sredstev tam, kjer je sedaj vlagala širša družbena skupnost. Kolektivi v velenjski občini bodo zato morali stalno večati delovno storilnost, skrbeti za ekonomičnost poslovanja, usmerjati svojo proizvodnjo v izvoz in obnavljati ter modernizirati proizvodna sredstva.
Investicijska vlaganja bodo letos trikrat večja od sedanjih. Povečana vlaganja so opravičljiva, ker bomo gradili energo-ke-mični kombinat, šolski rudnik in začeli pripravljati gradnjo jaška ter termoelektrarne B v Šoštanju.
Občinski družbeni načrt predvideva intenzivno odpravljanje problemov na področju šolstva, otroškega varstva in komunalne dejavnosti. Predvsem je odvisno od samih gospodarskih organizacij, v kolikšni meri bomo lahko rešili te probleme. Zahteve občanov so precejšnje predvsem na področju komunalne ureditve. Zato morajo občani vedeti kakšne so njihove potrebe, ko v delovnih organizacijah nastopajo kot upravljalci — proizvajalci pri razporejanju sredstev. Zahteve moramo prilagoditi materialnim pogojem. Družbeni plan predvideva, da bomo morali sami v celoti ustvariti potrebna sredstva. Zato bomo morali podrediti tudi krajevne interese širšim in skupnim potrebam v občini.
Na seji občinske skupščine so ugotovili,
IZVOLI SO NOVEGA
PREDSEDNICA IN PODPREDSEDNIKA Skupščine občine Velenje
Na prvi seji novoizvoljene občinske skupščine so za predsednika izvolili ANTONA MOČILNIKA in za podpredsednika PETRA KRAPEZA.
Anton Močilnik je rojen 1927. leta v Mežici. Izhaja iz delavske družine in je po poklicu rudarski tehnik. Do leta 1960 je bil zaposlen pri rudniku lignita Velenje. Po tem času pa je bil ves čas podpredsednik občinske skupščine Velenje.
Peter Krapež, rojen 1935. leta v Celju. Je gozdarski inženir, zaposlen pri GG Nazarje.
. Od leta 1963 dalje je odbornik občinskega" zbora skupščine občine Velenje. Aktivno dela tudi kot družbeno politični, delavec.
da pripombe občanov na predlog družbenega načrta zadevajo predvsem manjše krajevne
probleme. Največ predlogov in mnenj spada v pristojnost svetov in upravnih odborov posameznih skladov. Ker tako ni bilo konkretnih predlogov za spremembo občinskega družbenega plana, so odborniki obeh zborov osvojili v celoti osnutek načrta. Sprejeli so tudi letošnji občinski proračun z nekaterimi popravki. Izvlečki tega proračuna so objavljeni v posebnem sestavku.
Odborniki so na seji sprejeli tudi naslednje odloke: odlok o določitvi vrednostnih razredov za odmero prispevkov od osebnega dohodka od gozdov; odlok o določitvi varstvenega pasa za zavarovanje virov javnih vodovodov; odlok o ureditvi javne razsvetljave, razsvetljave izložb, svetlobnih napisov in reklam; odlok o vzdrževanju in koriščenju gozdnih poti; odlok o dopolnitvi odloka o kontroli cen za storitve in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o gradbenih delih za katera ni potrebno dovoljenje za graditev.
SESTAL SE JE RUDNIŠKI ODBOR SINDIKALNE ORGANIZACIJE
Na prvi seji novoizvoljenega rudniškega odbora sindikalne organizacije, so izvolili za predsednika tega organa tovariša Antona' ROMIHA iz sindikalne podružnice klasirnice ' in jamski izvoz. Podpredsednika sta Anton) ZEVART in Dane VERBOVŠEK, oba iz jame zahod. Tajnik rudniškega odbora je Jože KUMER iz gradbenega obrata, blagajniške
KRATKE NOVICE
Zavod za zaposlovanje delavcev Velenje je priredil v Mozirju in Velenju razstavo o poklicih. Namen razstave je bil, da bi vzpodbudila otroke k čimprejšnjemu razmišljanju o svojem bodočem poklicu. Razstava je bila dobro pripravljena. Na njej so tudi vrteli filme o gradbeništvu, gostinstvu in turizmu ter drugih dejavnostih.
Občinski odbor zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Velenju organizira v družbenih centrih Topolšica, Šmartno ob Paki, Šentilj, Paka pri Velenju in Pesje ciklus petih predavanj. Predavanja bodo spremljali s filmi. Zajemala pa bodo naslednje teme: zaključki VIII. kongresa ZKJ, kaj moraš vedeti o raku, nuklearna energija v miroljubne namene, mladina ter vzgojna iztirjenost in kako se je začelo življenje na zemlji.
Trgovsko podjetje »Velma« je priredilo v okviru delavske univerze informativni seminar. Člani te delovne organizacije so na seminarju poglobljeno razpravljali o gospodarstvu, turizmu in vlogi trgovske mreže v velenjski občini. Pogovorili so se tudi o odnosu prodajalca do potrošnika. Poleg tega pa so poslušali še jezikovne pogovore. Vsi slušatelji so bili s seminarjem zelo zadovoljni. Zato je priporočljivo, da podobne seminarje organizirajo tudi druge trgovske delovne organizacije.
Pred dnevi je končal s poukom drugi oddelek večerne politične šole v letošnji izobraževalni sezoni. Pouk je redno obiskovalo 17 slušateljev iz raznih osnovnih organizacij ZKS. Pred tem oddelkom pa so zaključili večerno politično šolo komunisti iz rudnika lignita Velenje.
posle pa bo vodila Elica OŠTIR. Za predsednika nadzornega odbora so izvolili Srečka GODEČA iz sindikalne podružnice splošna .uprava.
i Člani rudniškega odbora so sklenili, da bodo na podlagi sklepov letne skupščine sestavili program dela. Njihov delovni načrt bo sestavljen tako, da bo predvsem vzklajeval delo vseh desetih sindikalnih podružnic v podjetju. Zadolžili bodo člane rudniškega odbora za posamezne aktivnosti. Ti pa bodo pritegnili k sodelovanju še ostale člane sindikata.
Ker je nedavna letna skupščina opozorila na pomanjkljivosti pri delu izvršnih odborov sindikalnih podružnic, zato nameravajo člani rudniškega odbora posvetiti vso skrb delu teh podružnic. Smatrajo, da morajo sindikalni organi pri ekonomskih enotah samostojno in sproti reševati vsa ekono.nsko-proizvodnja vprašanja, ki tu nastajajo.
Po končanih občnih zborih sindikalnih podružnic so se sestali tudi izvršni odbori in izvolili predsednike.
V jami vzhod je bil za predsednika ponovno izvoljen Maks KRAJNC. Člani izvršnega odbora jame zahod so izvolili za predsednika Antona BLAJA. V klasirnici so izbrali Adolfa PETKA. Na gradbenem obratu je predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice Alojz MRZEL, v obratu EFE Stanko PETAUER. Predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice na zunanjem obratu je Desimir JAKELJ in v elektrostroj-nem obratu Franc PEČEČNIK. Člani avto-parka so izbrali za predsednika Ferda GRMIČA. V rudarskem šolskem centru je predsednik sindikalne podružnice Janez ŠUŠTER-ŠIČ. V splošni upravi pa Teodor JELEN.
Uredništvo »Šaleškega rudlarja« vab: k sodelovanju stalne in občasne dopisnike. Objavljene prispevke bomo hanorirali.
Stalne dopisnike vabimo, da se zglasijo v uredništvu, zaradi podrobnega dogovora.

volitve v republiški in zvezni zbor bodo
18. APRILA
Po ustavnih načelih se poslanci vseh skupščin od občinske do zvezne volijo za štiri leta s lem, da se vsako leto izvoli polovica novih poslancev: Prav zaradi tega načela je moral polovici članov naših skupščinskih teles, ki so bili izvoljeni na prvih volitvah po uveljavitvi ustave lela 1963, prenehati mandat že spomladi letošnjega leta. Volitve polovice odbornikov občinskih skupščin so bile opravljene že v mesecu marcu to je 26. 3. v zbor delovnih skupnosti, 28. 3. pa v občinski zbor in v podskupini kmetijstva zbora delovnih skupnosti.
Zvezna skupščina ima pet zborov in to Zvezni zbor ter 4 zbore delovnih skupnosti in to Gospodarski zbor, Brosvetno-kulturni zbor, Socialno-zdravstveni zbor in Organiza-cijsko-politični zbor. Vsak izmed teh zborov šteje po 120 poslancev, tako da je v letošnji pomladi prenehal mandat skupno 300 poslancem. Med tistimi poslanci, ki jim je prenehal mandat, so tudi vsi poslanci, ki so bili izvoljeni v naši 62. volilni enoti, ki obsega območje občin Celje, Mozirje, Slovenske Konjice, Žalec in Velenje. V sami objavi volitev, v kateri se na zborih volivcev določajo kandidati, so bili za poslanske kandidate določeni:
za Zvezni zbor BOLE Tone, podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice in član CK ZKJ;
za Gospodarski zbor TURNŠEK Jože, prodajni referent v Tovarni emajlirane posode v Celju in BREMEC Radoslav, vodja računovodstva Tovarne tehtnic v Celju;
v Prosvetno-kulturni zbor JARH Magda, predsednica Šolskega centra za blagovni promet v Celju;	f
v Socialno-zdravstveni zbor STOJANO-VlC Zofka, vodja kadrovske službe Okrajne skupščine v Celju in VERDELJ Ivan, zdravnik V bolnici Celje;
za Organizacijsko-politični zbor pa OC-VIRK Franc iz Železarne Štore in BANDlC Jerko, gradbeni tehnik pri podjetju Ingrad Celje.
Tudi polovici poslancev Skupščine SR Slovenije bo preneha! mandat po dveh letih. Skupno bo prenehal mandat 60 poslancem Republiškega zbora in po 35 poslancem v vsakem zboru delovnih skupnosti Republiške skupščine. Izmed poslancev, ki so bili pred dvemi leti izvoljeni v naši občini, preneha mandat poslancu Republiškega zbora, ki je bil izvoljen v volilni enoti št. 15 Velenje 2. Ta volilna enota obsega območje matičnega okoliša Velenje z izjemo naselij Pesje in Podgorje. Prav tako preneha mandat poslancema, ki sta bila izvoljena v Socialno-zdrav-stveni zbor in Organizacijsko-politični zbori naše republiške skupščine. Volilni enoti zajj] volitve poslancev v ta zbora pa obsegata ustrezne delovne1 organizacije na območju celotne občine. Na zborih volivcev je bil za poslanskega kandidata v Republiški zbor določen Hubert MRAVLJAK, predsednik delavskega sveta Rudnika lignita Velenje. Zbori delovnih ljudi na področju zdravstva in socialnega varstva pa so določili za svojega poslanskega kandidata Ivana CESTNIKA, ravnatelja Bolnice za TBC Topolšica, za poslanska kandidata v Organizacijsko-poli-tični zbor sta bila določena Ludvik MALI, diplomirani rudarski inženir iz Velenja in FIŠER Mimica, rudarski tehnik iz Velenja.
Poslanci v zbore delovnih skupnosti se po predpisih o volitvah poslancev volijo na posreden način. Ti poslanci se volijo na sejah občinskih skupščin izmed kandidatov, ki so jih določili delovni ljudje na svojih zborih. Vse občinske skupščine v državi so imele zaradi tega dne 4. aprila 1965 svoje pive seje. Prej navedene občinske skupščine, ki tvorijo eno volilno enoto za volitve
poslancev v Republiško skupščino so za poslance izvolile:
TURNŠEK Joža za poslanca Gospodarskega zbora,
JARH Magdo za poslanko Kulturno-pro-svetnega zbora,
STOJANOVlC Zofijo za poslanko Social-no-zdravstvenega zbora in
OCVIRK Franca za poslanca Organizacij-sko-političnega zbora.
Velenjska občinska skupščina pa je izvolila CESTNIK Ivana za poslanca Socialno-zdravstvenega zbora in MALI Ludvika za poslanca Organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije.
Volitve poslancev v Zvezni in Republiški zbor so po volilnih predpisih posredne in neposredne. Posredno volijo te poslance občinske skupščine na svojih sejah. Neposredno pa volivci sami na voliščih. V občinski skupščini so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili najmanj tretjno glasov vseh odbornikov občinske skupščine. Na neposrednih vo-
litvah pa tisti izmed na občinski seji izvoljenih kandidatov, ki so prejeli predpisano večino glasov. Na volitvah v občinski skupščini je bil za poslanskega kandidata za Republiški zbor izvoljen MRAVLJAK Hubert, za poslanskega kandidata za Zvezni zbor pa BOLE Tone.
Neposredne volitve za ta dva zbora bodo v nedeljo, 18. aprila 1965. Na območju celotne občine bodo volili volivci poprej navedenega kandidata za Zvezni zbor. Na območju volilne enote 15 pa tudi v občinski skupščini izvoljena kandidata za Republiški zbor.
Občinska volilna komisija je za te volitve določila ista volišča kot so bila pred dvema letoma.
Za vse dosedanje volitve v naši občini je značilna visoka udeležba volivcev na volitvah. Tudi letos pričakujemo, da bodo naši občani s polnoštevilno udeležbo na volitvah dne 18. aprila 1965 ponovno dokazali svojo visoko socialistično zavest. Prav zaradi tega pozivamo vse volivce, da bi svojo državljansko dolžnost tega dne opravili že v zgodnjih jutranjih urah.
Potrebe in želje so večje kot razpoložljiva sredstva
Zbora občinske skupščine sta poleg družbenega plana sprejela tudi letošnji občinski proračun.
Ko je skupščina občine Velenje ugotovila, da potrebe in želje po proračunskih sredstvih znatno presegajo planirane dohodke, je sprejela smernice za sestavo proračuna. V smernicah je bilo predvideno, da so morali posamezni koristniki občinskih proračunskih sredstev pripraviti delovne načrte.
Zahtevki proračunskih sredstev so bili v primerjavi na lansko proračunsko potrošnjo , večji za 75 odstotkov. Od letošnjih predvidenih dohodkov so bili zahtevani proračunski izdatki večji kar za 200 milijonov. Potrebe in želje so bile večje kot razpoložljiva sredstva. Vemo pa, da je višina dohodkov proračuna odvisna od ekonomske moči družbeno-politične skupnosti.
Na podlagi delovnih programov izdelan predlog proračuna smo z vsemi postavkami dohodkov in izdatkov objavili v naši posebni izdaji »Rudarja«. Na zborih volivcev so občani predlagali določene spremembe. Svet za finance in družbeni plan je pripombe in predloge občanov ponovno obravnaval in osvojene dopolnitve predložil občinski skupščini. Na skupni seji obeh zborov so odborniki sprejeli občinski proračun s predlaganimi spremembami in dopolnitvami.
Občina Velenje ima po proračunu 1 milijardo 171,043.000 din dohodkov. Na posamezne dejavnosti odpade:
60,866.000 5,18
—	delo državnih
organov in sodišča	214,179.000 18,28
—	delo krajev, skupnosti	7,200.000 0,65
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
—	anuitete za negospodarske investicije	180,436.000 15,40
—	gospodarski posegi	42,442.000 3,62
—	rezervni sklad	11,620.000 0,93
—	obveznosti iz
preteklega leta	3,200.000 0,28
—	nerazporejena sredstva 10,000.000 0,85
— dejavnost šol	495,512.000	42,32
— kulturno-prosvetna		
dejavnost	43,849.000	3,75
— socialno skrbstvo	57,239.000	4,90
— zdravstveno varstvo	26,700.000	2,29
— komunalna dejavnost	17,800.000	1,53
Naročite se na
Šaleški rudar'
Prvega maja bo izšla prva številka časopisa »šaleški rudar«. V občinskem glasilu bomo skušali napisati za vsakega bralca nekaj zanimivega. Zato upamo, da bodo občani Velenjske občine z veseljem sprejeli naš časopis in postali njegovi bralci in redni naročniki.
Naročila za časopis »Šaleški rudar« pošljite na naslov: »Šaleški rudar« uredništvo — Velenje, Titov trg št. 2.
Cena posamezne številke je 30 din. Letna naročnina 700 dinarjev, polletna 350 dinarjev.	✓
NAROČITE SE NA »ŠALEŠKI RUDAR« IN POSTANITE NJEGOVI REDNI BRALCI.
Po skupščini počitniške zveze Jugoslavije
20. in 21. marca letos je bila v dvorani občinske skupščine v Velenju VII. redna skupščina Počitniške zveze Jugoslavije. Na skupščini so bili generalni sekretar Turistične zveze Jugoslavije Dušan Marič, podpredsednik glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec-Ziga, Miljenko Zrelac — član sekretariata CK ZMJ, sekretar Turistične zveze Bosne in Hercegovine Žarko Milakovič, sekretar Turistične zveze Slovenije Boris Mateje, podpredsednik skupščine občine Velenje Tone Močilnik, predsednik obč. odbora SZDL Velenje Franc Pristovšek in drugi.
Pred 100 delegati iz vseh delov države in številnimi opazovalci, je predsednik Počitniške zveze Jugoslavije Tomisiav Niševič posebej podčrtal vlogo ferijalnih organizacij in aktivistov pri nadaljnjem razvoju turizma v naši državi. Neobhodno se čuti potreba, da mladi ljudje dajo določen prispevek k
zvezi in skupščini občine za prisrčen sprejem in gostoljubje. Skratka za vse, kar je bilo storjenega, da je bila to ena od najbolje pripravljenih, vsebinsko najbogatejša in najbolj obiskana skupščina. Izraze hvaležnosti pa so sprejela naša predstavništva tudi v pismeni obliki.
Plapolale so modre zastave naših ferijalcev
splošnim prizadevanjem, da se jugoslovanski turizem dvigne na višji nivo.
Počitniška zveza združuje v svojih vrstah v glavnem mladino. Zategadelj je najbolj zainteresirana za vzpon turizma. V tej smeri se kaže potreba, da skupno s turističnimi društvi in zvezami dela na bogatenju turističnih vrednot komune. Razvija naj takšne dejavnosti, ki so zanimive za domačega in t-ujega turista. V mislih imamo prireditve z zabavnimi atrakcijami, olepševanje naših mest, usposabljanje kadrov za delo v turizmu ter druge dejavnosti, ki aktivno pospešujejo turizem.
Na skupščini so delegati razpravljali o krepitvi materialne baze organizacije in nadaljnjem investiranju v mladinski turizem. Razvoj mladinskega turizma terja načrtnejše reševanje, resnejša, tehtnejša in ekonomsko čim bolj utemeljena prizadevanja. Čuti se potreba po združevanju sredstev.
Pred zaključkom skupščine so delegati in predsedstvo izrazili hvaležnost občanom komune, turističnim društvom, Socialistični
Ob tej priložnosti ne smemo mimo dejstva, da so izbrali Velenje kot organizatorja VII. redne skupščine Počitniške zveze Jugoslavije za požrtvovalno delo velenjskih ferijal-cev. Vsi vemo, da so naši lerijalci storili mnogo na področju razširitve materialne baze. Z lepo urejenim domom se lahko ponašamo, saj igra pomembno vlogo pri razvoju turizma v Šaleški dolini.
Prepričani smo, da bo to vlogo lahko opravljal še naprej.	Gustl Tanšek
ZAHVALA
Lansko leto sem zbolel in bil težko operiran. Ko sem bil v bolnici sem bil prijetno presenečen, ko so me obiskali tovariši iz kolektiva. Z obiskom in darili so dokazali, da niso pozabili name. Prisrčno se zahvaljujem upravi rudnika in rudniškemu odbora sindikalne organizacije za obisk in pozornost1.
Ivan Marin — kapelnik Velenje, Šaleška 18 a
SKLEPI
redne skupščine sindikalne organizacije Rudnika lignita Velenje
Na skupščini rudniške sindikalne organizacije so delegati sprejeli sklep, da naj zaključke objavimo v našem glasilu. Komisija za sklepe je izdelala sklepe na podlagi poročila, referata in razprave. V današnji številki »Rudarja« jih v celoti objavljamo.
—	Sindikalna organizacija mora stalno mobilizirati vse napredne sile kolektiva pni reševanju vsakodnevnih problemov proizvodnje, produktivnosti, delitve dohodka in nadaljne decentralizacije delavskega samoupravljanja.
Zato bo ravno naloga rudniške sindikalne organizacije, da aktivira preko svojih oblik dela vsakega posameznega člana kolektiva na njegovem delovnem mestu in v okviru obračunske in ekonomske enote, za realizacijo postavljenih nalog letnega družbenega plana.
—	Sindikalna organizacija mora biti neposredno informirana o vsakokratnem gospodarskem stanju rudnika in njegovi perspektivi.
—	Če želiijio v letu 1965. zagotoviti nadaljnjo skladno rast osebnfh dohodkov, v skladu s porastom produktivnosti in življenjskimi stroški in če hočemo doseči predvidene sklade rudnika, bo morala sipdikalna organizacija intenzivno delati skozi vse leto na uresničitvi postavk družbenega plana.
—	Uveljavljanje samoupravljanja ne more biti stimulativno le z vzpodbudno delitvijo osebnih dohodkov, marveč tudi z neposrednim, čeprav v procesu razvoja postopno uresničenim razpolaganjem in gospodarjenjem s sredstvi za enostavno in razširjena reprodukcijo, amortizacijo, investicijskim vzdrževanjem in investicijami. Vsi ti smotri so bili uresničeni s samostojnim internim obračunom ugotavljanja in delitve dohodka po ekonomskih enotah.
Te cilje bomo krepili še bolj, ko bomo čedalje več pristojnosti v obračunu in razpolaganju s sredstvi prenašali neposredno na proizvajalce v obračunskih enotah. Izvršni odbori sindikalnih podružnic morajo delati na tem, da bo načelo1 delitve dohodka p» delu postalo vse večje gibalo pri nadaljnji rasti prduktivnosti, znižanju stroškov in čim večjemu ustvarjanju čistega dohodka in s tem osebnih dohodkov.
—	Obveščanje članov kolektiva je smatrati kot nujni pogoj za nadaljnjo razvijanje samoupravljanja. Sindikalna organizacija mora gledati, da bo informiranje odvisno od interesa in želje proizvajalcev in da bod» dobljene informacije učinkovito uporabljene.
—	Strokovnemu in družbeno-ekonomske-mu izobraževanju bo morala posvetit^ sindikalna organizacija več siStematičnega«dela. Organizirati bo treba razne tečaje, seminarje in oddelke politične šole, v katerih bod# člani kolektiva dobili večje sposobnosti zardelo v neposredni proizvodnji in prganih upravljanja.
—	Nenehno bo potrebno obravnavati in sproti odpravljati pomanjkljivosti v pogledu pogojev dela, primerne rekreacije in s tej« v zvezi zmanjševati izostanke z dela zaradi boleznin in nezgod.
(Nadaljevanje na 7. strani)
OBČNI ZBOR OBČINSKE GASILSKE ZVEZE VELENJE
Dne 27. marca 1965 je bil redni letni občni zbor Občinske gasilske zveze Velenje v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Udeležili so se ga delegati iz 12 terenskih in dveh industrijskih gasilskih društev. Poleg delegatov so se občnega zbora udeležili še zastopnik Gasilske zveze Slovenije generalni sekretar Kolenc Venčeslav, podpredsednik občinske skupščine Velenje Močilnik Tone, načelnik oddelka za notranje zadeve občinske skupščine Brglez Slavko in zastopnik občinskega odbora RK Hudoletnik Tomo.
Poročilo o upravnem in organizacijskem delovanju občinske gasilske zveze in društev je podal predsednik Miloš Volk. Poročilo o preventivnem in represivnem delovanju društev za požarno varnost je podal komandir Bolha Rudi. Poročilo o finančnem poslovanju pa Geršak Franc.
Iz poročil je- bilo razvidno, da je v gasilskih društvih včlanjeno 561 članov, 60 članic, 52 mladincev in 90 pionirjev. V preteklem letu so opravili 523 raznih suhih, mokrih, dnevnih in nočnih vaj. Sodelovali so pri 14 požarih. Imeli 205 sej, sestankov in predavanj za vzgojo kadrov. Opravili so 5566 piostovoljnih delovnih ur pri gradnji in popravilu gasilskih domov, orodja in opreme v vrednosti 1,085.400 dinarjev. Vsa društva so sodelovala na občinskem tekmovanju pionirjev in mladine v Velenju. Pionirji in mladinci so se udeležili tudi okrajnega- tekmovanja v Dobrni in Štorah. Članice in člani so sodelovali na občinskem tekmovanju in ocenjevanju 7. junija v Šoštanju in proslavili 100-letnico Jugoslovanskega gasilstva ter 85-letnico obstoja in delovanja gasilskega društva Šoštanj. Ta proslava je bila združena z okrajnim tekmovanjem industrijskih gasilskih društev v Šoštanju.
Člani so tekmovali na okrajnem tekmovanju v Šentjurju, članice iz društev Šmartno ob Paki in Škal pa so tekmovale na okrajnem tekmovanju v Brežicah in dosegle v vseh tekmovalnih disciplinah dobre uspehe. Ugotovili so tudi, da so zelo dobro uspele gasilske proslave v Šoštanju. Ob tej priliki je gasilsko društvo Šoštanj prejelo od delovne skupnosti Elektrarne Šoštanj motorno brizgalno »SORA«. Društvo Šmartno ob Paki je prejelo nov gasilski avtomobil Combi — Gasilec 1000 ob priliki proslave občinskega praznika. Poleg teh proslav so bile razne piireditve, ki so jih priredila društva Ga-berke, Pesje in Bevče v počastitev dneva žena 8. marca.
Lansko leto je bilo zelo razgibano delo za povečanje požarne varnosti. Preventivno so pregledali vse objekte, kurilne naprave, strelovode in dimovode. Poleg skrbi za požarno varnost v občini, so društva Velenje, Šoštanj in Topolščica sodelovala tudi v reševalni akciji ob poplavi v Celju.
V poročilih je bilo ugotovljeno, da so sklepi in resolucija V. Kongresa slovenskih gasilcev bili osnova za delo občinske gasilske zveze in njenih društev, ki so dosegli pomembne uspehe na področju požarnega varstva materialnih sredstev pred škodljivimi posledicami ognja in pomoči v katastrofah ni nesrečah. Kljub nezadostnim materialnim sredstvam in pomanjkanju finančnih sredstev za izboljšavo in modernizacijo gasilske in reševalne službe, so bili doseženi vidni uspehi pri gašenju pažara v Elektrarn; Šoštanj, pri reševanju ob poplavi v Celju, Velenju, Pesju -in Družmirju ter v ostalih požarnih akcijah.
Za usposabljanje kadra je občinska gasilska zveza organizirala posvetovanja častnikov, podčastnikov, strojnikov, referentov za mladino in saniteto in tečaje za izprašane gasilce. Enako so se inštruirali društveni tajniki in blagajniki za pravilno vodenje društvene administracije,, poslovnih knjig in finančnega poslovanja. Društva na terenu so obisko-
vali funkcionarji zveze in jim nudili vso pomoč pri njihovem delu. Društva so organizirala tudi poučne izlete in ekskurzije, da. bi izpopolnila znanje za požarno varnost.
Na občnem zboru je bil sprejefstatut občinske gasilske zveze. Plan dela obsega naloge občinske gasilske zveze in društev, da bi se vključilo v gostinstvo čim več mladine,
žena in pionirjev. Predvsem tistih, ki nikjer drugje ne delujejo. Organizirali bodo gasilske trojke po vsem terenu, predvsem v zaselkih, kjer jih še ni.
Na občnem zboru so izvolili za-komandirja odreda Petretič Eg.idija. Po poročilih se je razvila živahna razprava. Podpredsednik Skupščine občine Velenje Močilnik Tone, je pohvalil prizadevnost in dosežene uspehe na področju požarne varnosti. Potrebno bo, da se v smislu 7-letnega plana razvoja gasilske službe uresniči plan modernizacije in opreme gasilstva, ki bo zahteval tudi nov gasilski dom in nekaj poklicnih in polpoklic-nih gasilcev.	Miloš Volk
Razstava del Jouana Kratohuila
V delavskem klubu je odprta razstava del znanega beograjskega likovnega umetnika Jovana Kratohvila. Kipar Kratohvil je končal akademijo za likovno umetnost v Beogradu in posebni tečaj v razredu profesorja Sretana Stojanoviča. Izdelal je spomenik padlim borcem Mačve in Srema na Majevici in spomenik žrtvam fašizma v Zemunu. Je izredni profesor na akademiji za likovno umetnost v Beogradu.
Poleg samostojnih razstav v Beogradu, je
Kratohvil razstavljal svoja dela na skupinskih razstavah v Parizu, Novem Sadu, Zagrebu, Pragi, Bratislavi, Torinu, Milanu, Moskvi, Kijevu, Leningradu, Tokiu, Ljubljani, Slovenj Gradcu, Sao Paolu, Helsinkih in drugod. Za razstavljena dela je prejel nagrado za kiparstvo na II. oktobrskem salonu v Beogradu (1961) in III. nagrado za kiparstvo na IV. sredozemskem bienalu V Aleksandriji.
V Velenju razstavlja Jovan Kratohvil abstraktne kovinske skulpture.
' Stran 6 — RUDAR — št. 5
Jovan Kratohvil ob razstavljeni skulpturi
Sklad samopomoči sportwdogodki
Mnogo naših članov ne ve kdaj lahko dobijo pomoč iz sklada samopomoči. Ker smo pravilnik o koriščenju sklada samopomoči že v celoti objavili v našem glasilu, zato seznanjamo člane kolektiva RL Velenje danes samo z osnovnimi določili.
Sklad samopomoči pri rudniškem odboru sindikalne organizacije smo ustanovili z namenom, da nudimo prizadetim članom in njihovim ožjim svojcem občasno denarno pomoč. Sredstva sklada se formirajo s prispevkom v znesku 100 dinarjev na mesec. Plačevanje je prostovoljno. Kdor ne plačuje mesečnega prispevka ne dobi nobene pomoči iz tega sklada. Član sklada ne more zahtevati povrnitev vplačanega zneska.
Če je član dalj časa odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, dobi po dveh mesecih občasno pomoč v znesku od 3.000 do 8.000 ■dinarjev. Višino zneska pomoči določijo izvršni odbori sindikalnih podružnic.
Svojci umrlega člana dobijo tudi pogrebnino v znesku 25.003 dinarjev. Če je vzrok smrti nezgoda pri delu, znaša pogrebnina 50.000 dinar j ev. Član dobi pogrebnino tudi za smrt ožjih svojcev (zakonskega druga in otroka), če jih je vzdrževal neposredno pred smrtjo. Pogrebnina za otroka do 7. leta starosti je 10.000 dinarjev. Nad 7 leta starega otroka ali zakonskega druga pa je pogrebnina 15.000 dinarjev.
Svojci člana, ki se je smrtno ponesreči! pri deiu, dobijo za nepreskrbljene člane mesečno pomoč v znesku 5.090 dinarjev. -To pomoč dobijo do uveljavitve pokojnine, do ustrezne zaposlitve ali morebitne ponovne sklenitve zakonske zveze. Vendar te dajatve ne morejo dobivati svojci dlje od 6 mesecev.
Otroci člana, ki sa je pri delu smrtno ponesrečil; dobijo §talno mesečno pomoč 5.000 dinarjev, do izpolnjenega 15. leta starosti.
Pomoč v znesku 6.000 dinarjev dobijo tudi člani.,' ki gredo na klimatsko ali termalno
Sklepi redne skupščine sindikalne organizacije Rudnika lignita Velenje
(Nadaljevanje s 5. strani)
Da bo izboljšana zdravstvena zaščita naših rudarjev, bo potrebno pospešiti letovanje v počitniškem domu Fiesa. Članom kolektiva bodo morali sindikalni odbori prikazati koristnost letovanja tudi v izven sezonskih mesecih.
—	Problem delovne sile, s katerim je tesno povezano izpolnjevanje proizvodnih nalog, mora imeti v ukTepih sindikalne organizacije prioritetni značaj. y
—	Stanovanjskemu problemu, kot najvažnejšemu faktorju za ustalitev delovne sile, mora sindikat posvetiti vso pozornost. Ob zadovoljivih gospodarskih rezultatih ie potrebno izločiti kar največ sredstev za ureditev stanovanjskega vprašanja.
—	Vso skrb je potrebno posvetiti tudi varnosti dela, delovnim pogojem, medsebojnim odnosom in delovni disciplini. ~
—	Problemu skrajšanega delovnega časa, ki ga rešujemo že več let pa ga zaradi objektivnih težav še nismo rešili, moramo v letu 1965 dati takšen poudarek, da bo le-ta pripeljal do uresničitve.
—	Vse interne samoupravne predpise je potrebno takoj vskladiti s statutom delovne organizacije in jih dosledno upoštevati v vsakodnevni praksi, ker je to važen izhod za še hitrejšo afirmacijo neposrednih proizvajalcev v samoupravnem sistemu.
zdravljenje, pod pogojem, da ostanejo na zdravljenju najmanj 28 dn,r.
Pravico do pomoči iz sklada samopomoči pridobimo po 6. mesecu članstva v sindikatu RL Velenje, če od vsega začetka redno plačujemo določen prispevek. Izgubimo pa jo, ko prenehamo -plačevati ta prispevek.
Pišejo nani prebivalci
Celjske ceste
Uredništvo našega lista je prejelo od prebivalcev Celjske ceste v Velenju dopis, v katerem se pritožujejo nad .njeno neurejenostjo.
Takole pišejo:
»Celjska cesta je ena najdaljših' ob kateri prebiva okoli 1000 prebiyalcev. Cestišče ceste je skrajno neurejeno in zapuščeno. Menimo, da krivdo za prekomerno uničenje ceste nosi komunalni organ, ki ni v zimskem času preusmeril promet s težkimi vozili po drugi ulici, ki je za to usposobljena.
Po celjski cesti se odv.ija ves avtobusni in turistični promet. V starem Velenju je avtobusna postaja. Potniki, ki pridejo prvič V Velenje so razočarani nad nesnago in umazanijo tega dela Velenja.«
Prebivalci Celjske ceste so se glede neurejenosti pritožili na občinsko skupščino Velenje. V pritožbi želimo imeti odgovor, ki ga naj pristojni organ občinske skupščine objavi v glasilu »Šaleški rudar«.
Razglas
Po 165. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) in 6. točke navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavljamo, da so bili na območju Skupščine občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti:
1.	kolek 'državne takse v znesku din 1.000
2.	gotovina din 20.000.—
3.	otroška očala z etuijem
Prosimo lastnika zgoraj navedenih predmetov, da jih dvigne pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku enega leta po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last splošnega ljudskega premoženja.
Iz pisarne ONZ SOb Velenje
PREKLIC IZGUBLJENIH IZPLAČILNIH KARTONČKOV
Zamuda Luka Borovnik Kari Krajnc Kari
mat. št. 7 mat. št. 316 mat. št. 533
DOPISUJTE V NAŠE NOVO
GLASILO
»ŠALEŠKI RUDAR«
NOGOMET
SLAB START VELENJSKIH NOGOMETAŠEV
V nadaljevanju prvenstva II. slovenske lige — vzhod, je Rudar v 10. kolu na domačem igrišču igral z moštvom Drave iz Ptuja. Tekma je bila odigrana neodločeno 0:0. To pa je za ekipo, ki zavzema vodilno mesto v tem tekmovanju in je najresnejši kandidat za osvajanje prvenstva, nedvomno spodrsljaj, ki ga bo težko popraviti (v prvem srečanju v Ptuju je zmagal Rudar s 5:0!). Da domačini niso zmagali, gre predvsem na račun napadalcev, ki v zaključnih akcijah tudi iz najugodnejših situacij niso znali spraviti žoge v mrežo. Sicer pa so bili boljši od nasprotnika, ki se je v glavnem branil, kar nam pove tudi razmerje v kotih 15:2 za domače.
Tekmi je prisostvovalo okoli 500 gledalcev.
Za Rudarja pa so igrali: Devic, Koren, Ku-ret, Tomšič, Vladosavljevič, Rednak, Goje-vič, Bizjak, Kujan (Kovač), Topčič, Slatinšek.
REZULTATI 10. KOLA:
Rudar : Drava 0:0, Olimp : Kovinar 1:2, Fužinar : Nafta 1:1, Grafičar : Slov. Konjice 0:2, Papirnica : Maribor B 3:3.
LESTVICA:
Rudar	10	7	2	1	33:6	15
Kovinar	10	7	1	2	34:13	15
Fužinar	10	6	2	2	30:18	14
Nafta	10	3	4	3	16:15	10
Konjice	10	5	0	5	19:27	10
Drava	10	3	2	5	15:27	8
Grafičar	10	3	1	6	17:22	7
Papirničar	9	2	1	6	17:22	7
Olimp	10	2	0	8	14:35	4
(V lestvici bor B, ki igra
niso upoštevane tekme Mari-izven konkurence)
ROKOMET
NELJUB DOGODEK
Na prvenstveni rokometni tekmi štajerske cone med domačim Rudarjem in ekipo iz Griž, je prišlo do neljubega incidenta. Deset minut pred koncem tekme, pri rezultatu 21:17 za goste, je sodnik Plahuta iz Celja hotel izključiti domačega vratarja. To njegovo odločitev pa domači igralci niso mogli športno prenesti ter so fizično obračunali s sodnikom. To je povzročilo splošen pretep na igrišču, ker so posredovali tudi gledalci. Prisotni funkcionarji so kmalu napravili red, vendar se tekma ni mogla več nadaljevati. Sodnika so morali odpeljati v slačilnico. Da je do pretepa prišlo, je bil delnok riv sodnik, ki ni bil v stanju avtoritativno voditi srečanje. Vendar to ne opravičuje nešportni izpad igralcev. Krivico nosi tudi odbor kluba, ki ni poskrbel za rediteljsko službo na igrišču. Z večjo prisebnostjo bi posamezni funkcionarji kluba lahko preprečili pretep, če bi pravočasno odstranili z igrišča prenapete igralce in gledalce.
Da se v bodoče take stvari ne bodo več ponavljale, bo potrebno v klubih posvetiti večjo pozornost na vzgojo ljudi. Šport naj ne bo samemu sebi namen, temveč vzgojno sredstvo, ki navaja mlade ljudi na pošteno igro. Ne zmagovati za vsako ceno. Zmaga naj vselej boljši! Poraz pa je treba športno prenesti.
IZ POROČILA KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE RLV ZA 1964. LETO
L ŠTEVILČNO STANJE
Kljub dejstvu, da smo že večkrat občutili primanjkljaj delavcev (ali vsaj primanjkljaj kandidatov za delo pri nas), lahko ugotovimo, da je bil naš povprečni stalež v letu 1064 večji od staleža v prejšnjem letu.
Povprečno številčno stanje ljudi v naši delovni organizaciji je bilo namreč v letu 1964 naslednje:
Tabela 1. 1.: Povprečno številčno stanje za leto 1964
Obrat
Povpr. število zaposl. delavci namešč.
Skupaj
Jama vzhod	1550	84	1634
Jama zahod	540	42	582
Klasirnica	173	11	184
Elektrostrojni	167	18	185
Zunanji	249	14	263
Avtopark	54	3	57
Direkcija	—	144	144
Gradbeni	461	28	489
EFE	54	5	59
RLV skupaj:	3.248	349	3597
Leta 1964 je bilo torej v naši delovni organizaciji zaposlenih povprečno 3597 ljudi (skozi vse leto). Povprečna razlika v primeri s prejšnjim letom (1963) je + 356 ali povečanje za okroglo 11 %.
Nameščencev je bilo zaposlenih povprečno 349, kar predstavlja 9,7 % od celotnega povprečnega staleža. Torej smo imeli v tem letu sorazmerno manj nameščencev, kajti v letu 1963 jih je bilo 10,1 %.
Ob nadaljnji primerjavi s prejšnjima dvema letoma se pokažejo naslednje spremembe v zadnjih treh letih:
Tabela 1. 2./a: Celotni povprečni stalež v letih 1962, 1963 in 1964
Obrat
Povpr. število zaposl. (del. + namešč.)
	1962	1963	1964
Jama vzhod	1455	1521	1634
Jama zahod	457	530	582
Klasirnica	159	182	184
Elektrostrojni	154	171	185
Zunanji	247	238	263
Avtopark	47	52	57
Direkcija	151	140	144
-Gradbeni	238	341	489
EFE	62	66	59
RLV skupaj:	2970	3241	3597
Zaposlenih Indeksi staležev
VJUIdl	leta 1962	1962	1963	1964
Jama vzhod	1455	100	104	112
Jama zahod	457,	100	116	127
Klasirnica	159	100	114	116
Elektrostrojni	154	100	111	120
Zunanji	247	100	96	106
Avtopark	47	100	111	121
Direkcija	151	100	93	95
Gradbeni	238	100	143	205
EFE	62	100	106	95
RLV skupaj:	2970	100	109	121
Kot kaže tabela, smo imeli v letu 1964 v povprečju za 21 % večji stalež kot leta 1962.
Največ se je povečal stalež gradbenega obrata, sledi pa mu jama zahod.
Stalež sta v zadnjih dveh letih zmanjšali le direkcija in EFE.
Tabela 1. 2./b: Stalež delavcev v letih 1962, 1963, 1964
navan je seveda stalež brez gradbenega obrata in brez EFE obiata. Primerjava za tri leta je pokazala naslednjo sliko:
Leto
>u
a
ra
S!
IT >N —i
P- tu c
-*	-a
° Z 3
«
'a -a
o _
. > 5
■-'S 1 O S,
	<3 ..
	cn GJ
o	D -O
biCr	
o C	.S o. tn
	as"
Z	rtf o N
Obrat
Povpr. štev. zaposl. delavcev 1962 1963 1964
Jama vzhod
Jama zahod
Klasirnica
Elektrostrojni
Zunanji
Avtopark
Direkcija
Gradbeni
EFE
1962
1963
1964
2670 2834 3049
2,356.406 ton 2,886.500 ton 2,911.500 ton
882,5 t/zaposl 1018,5 t/zaposl 954,9 t/zaposl
Proizvodnja na enega zaposlenega je torej v letu 1964 nekoliko upadla.
Zaradi preglednosti prikazujemo isto tabelo z indeksnimi vrednostmi. Za osnovo je vzeto leto 1962:
Iz primerjave vidimo, da je precej bolj poraslo povprečno število zaposlenih delav, cev, kot pa povprečno število zaposlenih nameščencev.
Kar se tiče nameščencev, je najbolj povečal njihov stalež gradbeni obrat (zadnje leto za 7 ljudi), sledita pa jama vzhod in jama zahod (zadnje leto povečali stalež nameščencev za 5 ljudi — vsak obrat). Pri drugih obratih spremembe skorajda niso omembe vredne.
Stalež delavcev so pa najbolj povečali gradbeni obrat (zadnje leto za 141 delavcev), jama vzhod (zadnje leto za 108 delavcev) in jama zahod (zadnje leto za 47 delavcev). Na drugih obratih so bila povečanja minimalna.
Ko obravnavamo stalež zaposlenih, je za-niraivo, primerjati pc^prečne letne s-taleže rudnika z letno pr^rž^eSlTj^lignita. Obrav-
IjsSsitja tr\
J/
»Rudar«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor: Štefan ing. Zagoričnik, Rudi Kotnik, Ljubo. Naraks, Ivan Fece, Jože Tekavecr — Glavni urednik: Jože Tekavec — Izhaja dvakrat mesečno — Tiska CP »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din.