Let© VIII., &tev. 71. Celje, četrtek (. juUja 1926. Poštnioa plaćana v gotOBini. Izhaja w torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20-—. Posamezna števiika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredništvo in uprav tti&tvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. 'zrnca ■T-inbljaii Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Razprava o beograjskih koiivencijah. Interpelacija proti poslancu Sušniku. Beograd, 30. junija. Xarod.na skupščina danes nadaljuje razpravo o beograjskih konvencijah. Sprejete so bile takozvane prometne konvencije. Radijalni poslartci so predložili interpelacijo, ki se nanaša na poslovanje bivšega prometnega ministra in kleri-kalnega poslanca prof. Antona Sušni- ka. Interpelacija očita posl. Sušniku, da je kot minister pri naročilih želez-niškiih tračnic v Nemčiji oškodoval državno blagajno za 50 milijonov dinar-I jei: Interpelacija je bila iizročena an-ketnemu odboru v nadaljno prešskavo in proučevanje. • Katastrofalne povođnji. Pustošenja narasle Donave in Drave. Beograd. 30. junija. Iz vseh krajev pr.hajajo poročila o preteči katastrofi, ki grozi vsled povodnji ziasti Banatu in Vojvodini. Pri Somboru je Donava. že podxla nasipe in poplavila okoli 1.000 oralov zemlje. Tuđi Brava silno narašča. Bati se je, da bo vsled katastrofalne povođnji Tetošnja žetev ena najsiabših. Žito radi neprestanoga de- — V Vidinu utonilo okoli 100 oseb. ževja ne more dozoreti. Za jesen je pri-čakovati hude gospodprske krize. V pristaniškem mestu Vidinu je razsajal včeraj strahovit ciklon, ki je porušil več hiš in zahteval mnogo eloveških žrtev. | Okoli 100 oseb je utonilo. Celakupna i škoda znaša približno 60 milijonov dinar j«v. : Strahovita automobilska nesreća pri Cetinju. 10 oseb mrtvih. Beograd, 30. junija. Pri Cetinju se je včeraj dogodila strahovima avto-mobiisfca nesreča. V velikem avtobusu se je vozilo več oseb. Avtobus je zadel v Politika. p SAMO PRI NAS MOGOČE! Naši Nemci so si dovolili, da na* zopet uče nacijonafne strpnosti in one širokogrudne kulturne naeijonalnosti, ki je nemškemu plemenu bila vselej in po-vsod tuja. ljudem pa, ki so med nami nekdaj predstavljali! nemško. raso in nemško kulturo, pa vobče« ne.poznan ' pojem. Povod za ta nauk je dal pred-I'og za nernške napise v kinu, ki je bil I odklonjen. Glasilo celjskih Nemcev in slovenskih odpadnikov je obšimo pisalo o zadevi, seveda samo iz tujskopro-inetn?h vidikov in skrbi. Tukajšnji dopisnik pa razpravlja o te mtudi v gra-ški sTageseost« in meni, da smo pač v Sloveniji nacijonalno šovinistični in da s svojim ponašanjem odbijamo tujce in škodujemo tuiskemu prometu. V to smer z našimi celjskimi nemškkni fjuđ-mi ne borno polemizirali, ugotoviti pa moramo, da naši državljani, četudi nemškega mišljenja, ki nas v inozern-skih listih tako popisujejo. pač pri tem ne msslijo služiti tujskemu prometu in povzdigi naših krajev, v kolikor je ista navezana tuđi na Nemce. Baš v tem se kaže vsa ona hlinjena nemška lojal-nost. ki kar srsi nemškonacijonalne blizini Cetinja v neki kamen in se pre-vrnil v 200 m globok jarek. Deset oseb i je bilo na licu mesta mrtvih. ' prenapihnjenosti in bi zaslužila tak nacijonalni in gospodarski odgovor, da bi prenehala kričati od tukaj v Gradec po stari avstrijski navadi. Slovenci smo sicer hodili v nemško politično solo, pa naša natura je tako mehka, da pššejo o nas naši Nemci v svojih situacijskih poročiJih v Avstrijo, da smo sdas schafsblode. gutmiitige Volk«, kjer Nemcem ni slaho. Ponosa manjka, ti-stega velikega nacijonalnega :n držav-nega. pa bi takih nemških pojavov že daAno več ne bilo. p ZVEZA NARODNIH MANJŠIN V NEMČIJI. v kateri so se združili Po-Ijaki, Lužiški Srbi, LMavci. Danci in ■Friizi. je izročila nedavno nemškemu kanelerju spomenico., v kateri ti narodi zahteva jo. na j bi se zakon javno glasi], da knajo pripadniki narodnih manjšin iste pravice kakor Nemci, da uradi in uradniki ne smejo žaliti pri-padnikov manjšin zaradi rabe njih ma-teriroščine in da društveno življenje manjšin ne sme biti namenoma omeje-no. Zahtevajo tuđi. da se ustanovi po-seben manjšin ski urađ, ki bi se imel baviti s teinjami manjšin. Za 113. člen državne ustave se vlada ni zmenila; sicer se pa ta člen tako nejasno glasi, da ga je oholi Prus rabil ćelo proti tištim. ! v čijih brambo je imel služiti. S pripadniki manjšin so postopali kakor z državljani drugega reda, a proti žalitvam uradov so bile manjšine došlej brez moči. — Nemške, narodne manjšine iaiiajo v slovanskih državah z rožieann postlano., Slovani so pa v Nemčiji in Avstriji brez pravio. P DR. BENEŠ OSTANE. Kakor porcčajo. bo dr. Beneš ostal še naprej zunanjii mitnister. Kriza je rešena s posredovanjem predsednitka republike. Na sejii izvrševalmega odbora češke na-rodno-socjjalistjčne stranke in obeh parlamentarnih kfubov je prišlo do Cetrih spopadov med voditeljima obeh nasprotujočih si skupin Klofačem in Stribernim. Slednji je Benešev na-sprotnik. Največ je zaleglo obvestilo. da je prezident Ma^arvk odltočno izja-viJ. da je vsaka debata o demisiji Be-neša iizključena. To Masarykovo nazi-ranje je bifo vzeto na znanje. Zunanji micister je izjavil, da priznava težaven položaj, stranke, da pa se pokori pred-sednikovi želji in ne poda ostavke. p ŽENITOVANJSKI NACRTI V MUSSOLINIJEVI RODBINI. Kakor se doznava, namerava Mussolinii svojo hčerko Eddo poročid z italijanskim prestolonaslednikom Humbertom. V to svrho se je Mussolini že pogovarjal s svojo hčerka Prestolonasiednik Hum-bert se je do pred kratkim smatral za nasprotnika fašizma; pred štirimi me-seci pa se je spreobrnil in postal sam fašist. Londonski list »Daily Herald« pravi, da italijanski kralj že doleo ni več gospodar v svoji hiši im da je bo-dočnost Savojev popoi'noma odvisna od fašizma. p »MAKEDONSKI DUH,. Na pravoslavni bimkoštni pondeljek so makedonske moške iai žemske organizacije priredile po vsej Bolgarski velike manifestacije, da bi pokazale ^ silni makedonski duh«, kakor so naglašale v svojih proglasili. Dočiim so se te manifestacije vršile povsod1 v provmci. je sofijsko, pemiško in čustendilsko društvo makedonstvujuščih prirediilo ob jug osi. meji pri Bosil.>gradu veliko demonstracijo. Govorniki so naglašali, da niti smrt niti nasilje ne moreta razna-roditi Makedonije. Takim potom seveda ne pridemo do dobrega razmerja. Celjska kronika. c VIDOV DAN V CELJU. Kakor običajno, se je praznoval letošnji Vidov dan tuđi v Celj« dosrtojno in slovesno. Mesto je bilo v zastavah. Med maso zadušnico za viđovdanske žrtve, ki se je brala cb 9. dopoldne v župni cerkvi ob navzočnosti za^topnikov državnih in samoupravnih oblasti, celokupnega ča-stniškega zbora in znatnega števtfa ob-čmstva, je dek) počivalo. Po šolskih mašah so se vršila v vseh šolah viđovdanske slavnos-ti, nakar so prejeli učen-ci letna izpričevala. c REDNI SESTANKI ČLANOV ORG. SDS v mestu Celju se vrše vsako sredo v mali dvorani Celjskega doma. Začetek razprav ob pol devetih. c SESTANEK ČLANOV ORGANIZACIJE SDS ZA CELJE-OKOLI-CO se bo vršil v četrtek 1. julija pri Permozerju v Gaberju. c DVOJE ŠOLSKIH RAZSTAV. Na Vidov dan je priredila drž. šestraz-redna dekliška osnovna šola lepo uspelo razstavo ženskih ročnih del, na drž. deški rneščanski soli pa je bila od ne-delje do torka odprta pestra ter kvalitativno in številčno bogata risarska razstava. Obisk obeh razstav, ki sta uspeli zelo častno, je bil prav povoljen. c CERKVENaKONKURENČNI ODBOR. V nedeljo ob 10. dopoldne se je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata v Celju volitev cerkveno-kon-kurenčnega odbora za celjsko cerkve-no občino. Zadnja volitev se je vršila leta 1914. Volitev je vodil vladni tajnik g. dr. Brunčko. Navzočih je bilo 55 vo-ljlnih u.pravičencev. Izvoljeni so bili sledeči gg.: Dr. Anton Božič in Josip Žumer za mesto Celje, župan. Glinšek in Vinko Kukovec za občino Celje-oko-lica m Ivan Kranjc za občino Velika Pireška. Za predsednika; cerkveno-konkureničnega otlbora je bil izvofjen dosedajiji predsednik g. dr. Božič. c DRŽ. DEŠKA MEŠCANSKA ŠOLA V CELJU je priredila ob zaključku šotekega leta razstavo rifcb, na kojo lahko gleda s ponosom šolsko vodstvo in, mlaidina, stališi pa z zadoeče-njem. Kritično oceno bi mogla podati strokovna roka, mi gledamo na razstavo iz vidika vztraj.nosti in ljubezni za stvar, ker izpričuje veliko delavnost in nepričakovane uspehe individuelne-ga razvoja mladine, ki jo vodijo vešče roke. Čestitamo! c OBČNI ZBOR KLUBA NAPREDNIH SLOV. AKADEMIKOV V CELJU ^e bo vršil v petek 2. juEja ob desetih v dfuštvenem lokalu v Narodnem domu. c KNJIŽNICA NARODNE ČITAL-NICE bode odprta tokrat v četrtek. dne 1. julija in ne v petek kakor običajno. — Knjižničar. c DECA NA MORJE! V četrtek 1. julija ot> 7. uri zvečer se odpelje pod Koliko ljudi je na zemlji. Profesor dr. Albreht Penck. ki predava na berliniski univerzi zemlje-pisje. je na^topif v pruski akademiji znanosti pred izbranim občitnstvom ter je govoril o obljudenosti našega planeta. Poglavito vprašanje. ki ga je raz-motrival, se je glasšlo: Za koliko ljudi je prostora na zemlji? Po njegovi sodbi je na našem planetu mesta za celih 8 milijard ljudi. Če bi izkoristMi vse možnosti, ki nam jih nudi življenje, bi mogli naseliti na vsa-kem kvadratnem kilometru po 53 ljudi. In še vedno se nam bo zdelo, da je na zemu'ji dosti praznine. Profesor pa je računa! tuđi s to možnostjo, ker mu ni ušlo, da 40 odst. kopnega tvori tako ozemlje. na katerem je življenje skoraj 'zključeno: puščave in stepe. Le najibolj rodovitne kraje bi bilo treba naseliti, tako, da bi prišlo 90 prebivakev na kvadiratni kil'ometer. Število ljudi, ki žive danes na zeni-M-. znaša jedva 1 milijardo in 800.000 oseb. To je torei jedva ena, četrtina tega, kar bi zemlja lahko preživela. Ce bi se pa človeštvo množilo še nadalje tako. kakor se množi zadnje st otet je. bi potrebovaM samo par sto let in zemlja bi dosegla maksimalno število ljudi, ki bi jih še mogla prežšveti. V ostalem pa je treba pripomnšti. da je število pre-bivaj'stva v kulturnih deželah že daleč previsoko. Narodi, ki se težko prehra-rjjujejo. so začeli omejevati porode, kar je sicer s stališča narave nesprejemlji-vo. njitm pa vendar prija. Ozemlja, ki bi lahko prehranila mnogo več ljudi, kakor j.ih prežkljajo. so tropični kraji. Primer otoka Jave na mkaže, da prenesejo tropične deže-le zelo gosto obi'judenost. samo žal. da je avtolitono prebivalistvo za toliko ob-Ijudenast nezmožno. belo pleme pa ne prenese težkih kiknatiičniih pogojev v teli krajšh. Vsekakor pa bi morali belo-kožci paziti na to. da se postopoma pri-vadijo na vse zahteve trcpičnih oze-melj. Naseljevati bi se morali najprej v amazonskem ozemlju. na področju Konga, v srednji in južni Ameriti in v južni Afriki. ter bi morali skušati od generacije do generacije premagati ovi-re. ki jim danes branigo vstop v te de-žele. V južni Ameriiki živi n. pr. danes samo 70 milijonov duš. Življens-ki po-goj: pa so takl. da bi. se to števiio lahko poninožil'O in dosegi'o stevilo dveh mi-iijard. Izumiranje evropskih narodov- Glasom statii^tike monakovskega profesor ja Gruberja je padslo število parobrodov tekom zadnjih 30 let pred vojno najfoolj pri Angležih. in sicer za 25 odstotkov. Za Angleži pridejo na vrsto Francozi. Belgijci in Holandci z 19 odstotki. Nemci z 18. Norvežani s 1G. Švedi, Finci in Avstrijci (s Cehi in Madžari) s 14. ter Italijani. Švicarji in Danci z 12 in predvajni Slovani z 1 od-stotkom. Najslabše se godi v tem pogledu Francozoui. V Franciiji je bii'o že prei vojno vec vaši, kjer je prebiivaletvo spkuh izumrlo. Burgundsko ozemlje bo čez 120 let sploh brez prebivalcev. če se bo ta proces degeneriranja nadalje-val. Bertillon je vprašal 445 odličnih Francozov glede potomstva in ugotovil. da so imeli (z ženami jiii je bilo 890) samo 573 otrok. Še večja je vimrlijivost med ajiglo-sašiko raso, ki iroa v svojih rokah iz-med vseh narodov največ zemlje. Ame-ričani so začeli iziumiraiti že pred 50 leti in bijoiogi so izračunali, da po dveh ali treh generacijah vankijev (ameri-ških rojakov") sploh več ne bo. Dr. Gru-ber očita tuđi Nemcem. da se premalo brigajo za potomstvo. Leta 1874. do 1914. je biito v Nemčiji na vsakih 1000 prebivalcev 41.8 (1. 1874.). 38.7 (leta 1884.), 37.2 (1. 1894.). 35.2 (1. 1904.) in 27.6 (1. 1914.) porodov. Da nam bo politični in kulturni pomen teh številk jasen, moramo pri-merjati evrops-ke narode s kistajskim narodom, ki ima že več tisočletno kulturo. Pri Kitajcih število porodov še nikoli ni nazadovalo. Kljub vsem epi-demijam se je število Kirtajcev tekom zadnjih 270 let šestkrat pomnožilo. Število porodov najbrž tuđi v bodoče ne bo padlo, zakaj vsa socidataa in gospodarska organizacija, kakor tuđi vera sili Kitajee k razmnoževanjui Če se ne priipeti kaka katastrofa, bo štel kitajski narod čez 270 let 2.400.000.000 dus. to-rej več. kakor je»zdaj vseh ljudi na zemlji'. Zato pa ostane od sedanjih 400 milijonov Evropejcev čez 270 let komaj še 16 miljjonov, če se bo dosedanje izumiranje nadaljeval'o. Laliko si torej mislimo, kako se bo razvijala svetovna zgodovina. če se številčno razmerje med ! evropsk:-mi narodi jn Kitajci bistveno I ne izpremeni. Razsirjajte „Novo Dobo"! ftmn 2 *0V* POB^ Sitv 71 iiJukuMtoui giv ni iidr. Bojww» i*' utrti i AWfc*uidrovo iu muk Krk Zui da j«< Kolo ju*omor m*t*ir itoralo iu»-kiij iH'onikm radi puiikiiujianja »»r.>-Mori Aatrnili. Nckit(i*ri m> mi d«Ji w pro»loi i. bi h> jili noglo a* ni'-k.ij na uovu priirUniti. Pruta akupina hi od pol mula komvin juttjft. ( KOLO JlliO^LOV. 8C0TCA je |>rej«'lo (hl »vlj*ke IIM*IIH» 0Wffh' IflPU dilMl'M W ^ t4'U*ku |MMM)iillllt4' tuJi |mt() diihiitj*«\ |M>d|M»rt' Hrrnu huih! r I »MAČKI IH>M VCKUl X i»i-Id dm 2.'}. junici *• i«1 vri.il' \ Celju \ kiiibou *ibi U«lj*kotia doma Munoun ubrnii /J»or o-iliU »liko o UviM'tiiJi pripravljali! Lh de-lih. ti, prof. koiuh pa jt1 dodat ie r.i/m zanimiive puliobno*ti o pnih /acelkih dt'lii oa Dijani dom. ki *e«ajo in/.aj dal«- \ dr. lWkaio iu dr. Stiuhvu) dobo. ki Mt pa ontuli v ukt im dniih a IHju*ka kuhinja« Z u*Unovitvijo si-moMojiuftf druMva IMja*ki dimi v IU-Iju je *torjcn ckIIik iloii korak dalji' k iirenikVnju i »'likera i'ilja. za kojim .«o »titnioi ie navi predniai. koj^tni zimi potrebo pa obi-uti dane* v niO manjii mori naie narodno Celje Mi vw iiroku ielj*ko okroijo, ki v Celje kot m»dež prednjih in strukovnih «ol »ravilira. Po volilvah odbora «? jt1 i«ti kon>titniral »ledei-e: preJ.»ednik r. prof. Mravi jak. lijt^ov nametnik tr. ravnatelj Gruden. tajnik g. upravitelj Prekorfcek. btagaj-hik r. kontrolor Vetiguri. v ostali odbor pa kk. dr. božii'. Zorko. dr. Kalati; kot pregledovalra rat-imov kr. dr. Juro Htaiovtv in prof. Jo>. Koiuh. Želimo, da uovo druitvo zai-ne krepko z dolom, di ustvari čiiuprej naši mladini $amo-ttojen dom v Celju. : v IZMEN'JAVA SLOVENSKE MLA- i DINE S ČEŠKO V POtlTMCAH. U- ; IU(\1 prijavfjen« četke mladine bi priilt I u Celje v poitev: 17-Men gkmnazijei' [ iz Hv^rke pod Ho^ivnem na Momv-hkenu 12-leteii grmnazijei' iz Pribranu. 19-leteu jurvt iz Uhergkega Hradiita na Morav«kem Ui 12-leten o«novno§pl-(4i učen«; U Liijotbovic na Vzli. Če-ikem. Kdor bi ielel katerefa iitned njih fprejetii uzi roni h poklati svojta otroka v vuneno, iiaj se do 30. t. m. Hitani pri prof. Oroinu, Zrinj«k««ra ulica ki. 1, ki da potrebna pojasnila o kraju. *tarsih in rodbinskih razmerah teh dečkov. c 2E ZOFET GVETLIĆNI DAN V CELJU. Kakor ^ino že pora ali. piire-ditti CiriUkModovi podružnici celjski v nedeljo. dne 4. julija cvetlični dan v prid lobki družbi Sv. Cirila in Metoda. SMenska jaMiost, ki> je pred vojno vse žrtvovala za to na«o prepoUebno na-rodno-obraiubno dniitvo, je zadnja leta izgubila skoro že ve» čut in >n\\M ea cisto nacijonahio dolžnosl. Noben zagovor ali izgovor na drži: Slovenci »ino bili militi v obranibi. ko je živefa in nariiitala v na^ velika enotna nacijo-nalna volja, ki ^ ni stratila nikakib ovir. Dolino^ti na polju nacijonalnega deta 8o ostale po oMobojernju prav tako velike, in nihče niuia pravice, jih ol-kDanjatL Tuđi v Celju je delo na tem polju zadnja leta le boli životarilo, zato pozdravljamo krepkej«o akcijo CM-po-dTužuLc in njihov cvotfični daii dne 4. juliga. Kdor pa bi bil nevoljen na Ciril-Metodov cvetiićni dan, naj pomisli, koliko za. $plo«nofct ina nj važnih organi-zai-ij nas vsak hip nadleRuje in koliko se vedno brezeItjno zapruvljajuo in tro-fciuno samo v ^vojo hustno osebno za-bavo. c OGLED CELJSKIH ZGODOVIN-SKIH ZNAMENITOSTI. V torek, dne 29. juni ja ob 10. uri dopoklne so pri-speli v Celje člani Umetnostno-zgodo- tevl|l rfob»]o %m »amo pr\ t v**dki JI. Droffenik, ^;^-1 uiutk^a diui>t\.i \ L'iiWi4Hi pod vod -tvom k(Hi«rrrMorJ4 f, dr. Fr, Hlib(>. Fo »pri»J*im im kuMvoru m ti idttii-ki ii tiprvj <«l#d»li Mtt^i mml \m h-pMarii, k>'r je prfdftval g«l«ii ««i pr^Mor (M'oAini. Ntlo •*• k vrti! ofbil uriknrijv na ntro|Mi porntnv diorMt \ uroi j* m »urma tnlnjAv4««a ntolp« \ |{u/.l«Mlovi ulicu. (iikMtk "° oArfiodlli ine-*to |K) uli« ah, ki tvurijo približno tu-iijitiji del nekdanj«VA -tare«a me»ti. (hrlciliili no i>i med druuiin vrnttt t. iui-tikiuu; « /iiK'tti Um Marijino in župnu rrckiM, I'ij W\ pri'liii m> Knulj*1 npnztfi /. /jkt';»tij<> Mur jino cerkve veliko ne-mmuk 11,1 dvoriš ii -liicmi okružna i j-odiina. ki jt1 praviato \alim\» bacilov u kutiui'Jii Hkamdiil i\ \\u Mo. l'opokliu »o napraviL m>#lje izlei mi Mari grad, Zm>ili>\ iu^kt1 /Jiaiiii'tiitt'ot! v u ih« tu in na uradu ji' poj;i«uj<>\al u. dr Htei'e. Ob hl.1T) M. .«i> vrnili i/U'tiiiki /. vlakom v Ijubkjaiin. . ri(nn:M.\(» znonovANJE STANOVANJSKIH NAJKMMKOV. V luiU'ljo. ilnt< -'7 jun i ja »l> \\. dopol-dne M- je u>;lu v i-i^liiviMriJNkUi pro-»turih NiirodiH'ua diMiia dobro obiika-no protestno zborov.mje Ihu^tva ^ta-no\,mj"kiii najtiuiiikov v Olju proti novim linloi'-bam *1ano\anji*ke||[a zaku-ua. t'o ^ovoriii iitušhent^a pifiHH'jeta protestna re.*oiut'ija proti no-\fiim *tanovuuj*kt'iui! zakonu. Her»u-1 ući ja je bila po?! ma ininii>tr!ikenui "\etu in imn:.»ti-t\ii za ^ocijitUio politiko. i ^E8TANEK XAH(*I)N(>-STHO-K(AM: ZVEZE. V torek. dne 29. ju-n ji oli 1 i. (* je \fi-.il v Celjflketn domu !*ej*tanek Narodno-*irloi)ja poleg me* -tiu-rfa magistrata, je dal te dui okuciio popraviti in prepletati svojo hiao, \ katepi jt> n-ast^njen del majrintratnih pi-sarn in del okrajnega ^odiiča. Kakor tHijeiuo. nainerava uiestna občina rt-novirati m&gi*trtitno po«fopje in delo-uia tuđi staro grof i jo. Bilo bi v temivi potrebno. c PKEGLED IX POPIS ŽIVINE. Ukusom odloka komandanta vojnega okrožja Celje i dne 19. maja 1.1. ter zt-deviu* naredbe uiiniMr§iva \oj*ke in mornarice ie bo vrši I pregled in popi* živine ter »prevažnih sred»tev za h<-nike iz tnesta C«lje dne 2. julije 1026 toino ob 7. uri zjutraj na Glaziji ob Ljubljanski veMi. Vs^i tega odloka poziva inertni magistrat \ze v meMu Celju bivaj oče laatnifce konj. mee^ov. bi-volov, tov ornih in drugih vprBŽnih vo-zov. vprege. jahalne opreme, otebnih in tovornih avtotnobilov ter motociklov brez iu & prklopniuii vozmi. ne glede na pristojnost, da privedejo svojo last-nino dne 2. ju Li ja 1020 točno ob po? 7. uri /Zii mi'a-dmo neprimerno«. ta- k«< optjuilk* j* miiui Citati o r**nih fiimiiiii ki jiii UNo pooikud po ktot-ni.iii..mfik. i* pt i\lm tim il prin*- icn Uko |mt«OI t umri na l'tnjit odvetnik in \*'U'|MiM'>.tuik dr. Fruli Jurtela. Komnl je \ TA li'tu fVoji' (b»lte. V'l'. .liirti>|:i j«1 liil vU>wl »tiicegii n«tega kmn. On ji* l>'l nici. Muž |iu Ih «i(ii in ilpjatiju. Svi»j ča* M- J ■ liijmk intu»KO in i^im^iio iidej-•>!\<<\.il ludi na p'ilju |m»i tke. In tako jr bil (IuUii M>to Let e-lil kot (dsetniik leta IKHti. Za narod «\i>.j in nieia An■jnlj«>nj*1 je bil dr. .lur-tela ideaniu y.a\/,«kt. Koliko je bilo m.M'-j.r:>v(»ua ja\nexa in tifir^a detfi! Kdn K imvi'l \-e to ti:i»t«'ti.y Na nai'odno-Ko-cp>Klai>Kun |m4ju je tajni dr. Jurtela \ztrajno in sindreno delvoval. Pri v*ein pa je !<;•! ne«-bieeii nu*. In |m»*(kI in v.-iikd ir je inict odprto roko in «r<'a ni nikoli nikomur zapiraf. ZlaMi je bil velik dobrotu ik d i jakom. Iti koliko jili je bi'lo. ki jiin je on niuoKOx'il itudij in jih |)0»iv:lno *|>jav:l ilo ek^istetire! Zato j)a se tfa »(»i'min.jn \sakdo teh s >>|M>»tova-njeni in hvaleinoNtjo. Z dr. Jurtelo te-Ka v trrol) markantna osebnost. Za njim :^i'edo dobre misli in K»p spotnin. * KHVAV VIDOV DAN V LJUBLJANI. Letoniji Vidov dan. ki je bil v Ljubljani proslavljen i izredno sveč.i-nestjo in v vidnem slavnostneiu razpo-loženju prebivalstva se je proti većem kotua! ni tr itfieen način. V Prešerno-vi ulie; je priš/o radi nevolje nad Itali-jani med policijo in već-jo četo Orjune do pretepa. ki se jf razvil v pravi boj. v katen :n sn kakor v bitki padali streli iu je tekla kri. Na strani policije in na strani Orjunasev je ćela vrsta ranjen-cev. trije teiko ranjeni policijski funk-ci.irnarji ležiio v spi'osiii bolnici. mspodlirske stike. Celje ima »icer lepo urejene mescan^ke fcole. vendar ne bo moglo niti z daleka prevzeti vse te mladine, ki je po»«ala doslej mestan-dko solo v Žalcu. Mi smo o tem vpra&a-nju že svojća« obšimo pisali, danes be-seiinio le suho dejstvo. ki znači mnogo veo je nazadovanje kot odgovorni čini-teUjii mislijo. Zla.sti bodo hudo prizadeti revnejsi »lojK ki nimajo sredstev, da bi pošifjali deco daieć z doma v sole. a RAZSTAVO FOTOGRAFU pri-redi zit dobo cxl 1"), juHja do 15. avgu-sta v Splitu »Primorska zveza za po-speševanje turizma«. Obinkoralci to razstave imajo 50?» popusta na želez-nivi in na ladji. Lejiitimacije se dobe v »Tujsko-prometni pisarni v Celjut. š VELIKO ZBOUOVANJE V SMARTNEM OB PAKI VSEH BIV-.^IH VOJAKOV iz svetovne vojne za mariborsko oblast se bode vršilo dne :>.}. juLija 1920 ob priliki odkritja spo- menika IH \ MtjfUi (»ulIUii žrtva in \* i bivši vojaki, ^ni druAtva brei razlike MtMiik naj v»lcd o^kri)*1 vi'akm1, vimn- j ima Ivr prehnuiic jtivijo nujprej fttevilc* * udeliiencev. du bode vim« pravocaMiio preitkrtiljetio, Posebno nnj pridejo vvi driiMtvu in vsi biv»i uijaki iz s\etovnt> uijue i/, okraja Celje. (irtrnjittriKt ;n Slovenjurad«'. Prijave je p(ii alavna iffralca Mary Philbln in Troo-man Wood. Za mladino dov«i t^no. 4M Za hmdfarj«. V. a«fo SIMtHa> r ANGLEŠKEGA GENERALA PLINKETTA. ki »e je udeležif troii vojji in je iz v»eh treh izsel skoro ne-dotaknjen, je povoail v Londoau avto-mobil do smrti. K tej priliki je imel an-gl««ki notranji mi*ii*4ef jroAor, v kate-mn je med drugim opocoriiv kako vsa-ko leto narašea v Londonu štavilo av-tomobifakih net>rac. Lani w talitevale n. pr. 3300 mUvih in U.0U) ranjencev. r NAJVECJI KABEL NA SVETU, ki se že uradi, bo oni, ki bo šel preko Neu'-Fundlaiida do New-Yorka in bo do& 4(HX) milj. r HLrDO2EST\'ENIKI i'REHA-JAJO H KINU. V zadnjem času so netnnogi člani tuđi pri nas zna ne tu motiovskega liledališča MHT pretopili h kituu. Većinoma ao jih prevzel.i anwri»ka podjetJa. r BOLGAHSKI JUNAKI SE NE UDELEŽE VSESOKOLSKEGA ZLE-TA V PRAGI. Udrfeiba boćarskih Sokolov (»Junakov«) na zletu v Pragi. y biin v&e do »idnjega ća^i si^unia. T dni pa je Ceska obet1 sokolska zahteva-la obnovo pogajanj. Ker Bolgari nio-nij.o. da ne bi mogli sprejeti novih pi>-gojev. so iiklenili, du se ne udeieže ziVta v Pragi. r LI8TF V RUSIJI. Po nradnih poroćiliii sovjetske oblasti je 1. januar- 18. Julija 1928 „Sportni dan"! ittv, 71. —^£2J£A-£2JJL_ Strtnl hojo ima lit polu* terbt dt* nar Ja ti prlhf snl vmH, kdor kupuj« Ctvljt tamo v vtlt-trgovini R. STCRMECKI, C«l)t,lattnlltdtkkkelier tudl Ii4fl«k nafalovtttjllh tu- tu Ino-itntiklh tvor«!«- Ctiw illno milMt molkl ili Itn** likravln« Din \&-, U ttlttlM 15» -. '« boku 115 , nliki li boku 175*-. li Icvrtta »*'-, li mriII 35*»--, li laka 270*-, otroCjl likoilne 30 -. li telctiitt 41 -, il bokia ¥*-, li lika 122*-. Kdor prldt i vlakom, doblnakuputrtmfrnopovrnittv vožnje. Trgovci tngto crne. Ofl«Jte il l*lofb«. ju \W2h v ItiMJi tohajnlo 57tt dnevni-kov « xkupno naklado H,9ftH.u?H iuvo-dov. t. aprila 11)25 f>91 riiieviiikov * 7.MLMHI izvodi Lri I. jun. 1020 MIO diievmkov k 8,281.»*) iavodi. r Hii-LKTNICA BKE#2K:KKOA BUZUlAVA. Ob KMetnii-k. odkar je bil iwlau pm i p«t«fi4 m breoitfno telegra-fiijo nu utuiuiAflM Marronija. no w vi-Mito v Boknfftii velite fllavnonti, katerih ro obranjen oltari, ki je bit postavljen okali leta 2000 pred Kr. r, Z i iiven KO odfcrill ae dvoje vhodov v podKmeljf4e rova. Delo at nadnici je in n-ipeto čatajo novih odkrUij. r Kan, ti |e u uomiijenja ■*••• Mar. V Celevcu ie itata tt dni pred ttdftiki Jftletna bolničarka Krlttint Nepel ii Oteniheftna, ki jt prtd dvtmt meteetma uWlt tvojo 12ittne hUr S'fllnde, da bi |e rtldt itriinlh muk dedltne beletni. Ntoolin mol )t umri v Mamici, a kmalu Ja taCtla tuđi hCtrka katatl, da at noja*! a na njf opatova bokitn. Ntko ne< )o jt ho-Ula bedna mati umoriti i motat) doto strihnine, ki pa na dekltei ni uCinkoval. Natlodntega dnt it d«kit ioptt dobilo epilettiCea napad. Ttdai ga ja mati vitta v atfttie in ft adntala k laki In vffla v vade« —> Dokltca at rt tUdfllt. Na ratpravi |t mati adarovorilt I na vpraltnjt, ali at Ćuti krivo: »Da* | prtaravljtna atm trptti ta tvoje krivdi«. Tada hottla atm rtlitl hćtr prtd itralno fctieanijo, ki jt bila ntoidravljlva.« PefOta je Jt ebtodila na dvt Ittl jttt. r Satuacljmlna Una|dtt aa oJapa. Ltninartdtfci univ. prof. Bltratin Ja lanaltl potfDtn tptrat it titpee« Ici amocoCt attpctm Cicani« vaakege Haka* Ptalti bodo torti Ithko iltpi IMM prtbrali knjigt in tatfMct kakar val a*ru»i. r tka* laaVavtci v aaamiai. luditiptltantkl Miti namaniaja, 4a aa ta Ikof ZadrtvKt odpovtdal tva|tmu mtetu ttr da at |t umaknll v nakl franeilkanakl atmtitan. Kakar mana« Ja voltlkl Ikof Ztdravtct potafiill aaat veliko poiomotti ta tata adkritta madlartkt (alaifikacijika aftrt, pri ka-tari Jt bll tuđi aaudeltftn. PALMA kaučuk peti in podplate je potrebno, da nosite ob vsakem vremenu. •Palma* ni razko&je, ker daje elastično, ugodno hojo ter fe tembolj za vsakepa praktlCnega In Stedljivega Cloveka neoB-hodno potrebna, ker je doatt trajnejla in ceneja kot kola. En poskut Va» bo takoj JrepriCal. Potem ne boste ve2 hoteli noiiti evlje brei «Palme». 21-10 &U GlMbeue Hatiee ▼ Celji la glaatjua jajtfattaa vataj« aiMa generacije Kakor v^tiko Uin titkn *• tuđi U'U>* poluiiltt ki\n »(ilrt^bcnc Maiioet v Va>-Ijii Javt>n nu'un "in^lnMu^ii deiu i.& **r*-fio kuli uro iuin^ KiMiiTacij«1 in ta iui KbiNU>iio-(iim4it(»Htiii vztfojiii |>udfiigi, im katari t^niHlji la Mota. ki i vitrajnim hiMi'tiiHlMfriiii (l«'l ti» prireJilvt1 liizdclk'ito v sto|>-iiji*. ki pneiaciijpjo iHiuHnoMtiiTi mo!<> ii njt1 il« U) \ pu^miioznil) nurviiJi. Z»efi-kttit je pri iihm at> potrebno, da m> nuli ritii iopolneJKi plika ne »amo vtajili ia/.rt"dov (kon«ervaforiJMki' ^opiijtO. iiiarur tuđi zaietiiMki'. Tu je Bifltem. ki temelji na iiMtrumeiUalni itoli kon^trvatorija in to v prvi vrMi kar nv UV klaviirHkc in vijoiinjskf auk>. Ntu'H *uii na !*ebi ni tolikima pu-iiwiin krtkor pa način njega utiarak'. ker itre tu sa htdsvidunlen pouk v naj-oijciu Mmi*tu. l'ook je po»ame2en. to m> pravi, da ima v*ak Kojenec m*. ki h' doloćen le m njegovo lekcijo. Skupnegri iit^truiimniakneva pouka na glnobenili kiUh ni. ker Ko ta naoiin poućevarvja ie tla\ no kot breKu^ppaen odpravili, Kdi-no pt*tje in teorija ae poucujeta v ibo-ru. Klavir-ka in vijoiin^ka aola «ta ri7xlv('i^ni VNaka v 1(1 letnikov in to: v i razrode vttetnfceke priprav^ljalne ftole kot pred«4opnjo k»n«ervatoriJAkUi itu-diji dalje v tri letnike niije in tri tetni-ke viKJe konzerva tori jske stoprtje. l)o javnih nastopov knajo pravko vxi po-jenri. ki »o m prav dobrim u«pehotti pr^delati stim »voje^a letnika. Teh je procentualno mnojto \n vsled tega nwo mogli vsi nnsto|>;ti. ki bi laltko nasto-piiii. Oni, ki nteo redni obi*4ovaVi m-voda ali pa, ki m ućć druf je ittefa in-atrumtiiita, nJao in ne moitjo biti pri-piuk>tii k javnim protKikcIjam fojtu-(f v tega zavoda, ker najn?n iole jt, da pokaže u,^pehe laKtnega de.'a. Vatoo je in ompinbe \ redno — ker so nekateri posameitniki (med drufrimi tuđi Baki dopisnik) bili vsled slabe otijentejerjt* niUtai ii^a nuK'nja — da ne nitMtopajo pri tili produkiijah KoJenci. ki poaoća-jo Ijubljttitfki kon^OTvatorii, ker bi to nas|»rotmttto pri>nciipom, na katerih slon i mia, Hedni gojenci tena uvoda tuđi ne *mejo na»topati izwn solt Gfa-!-k*iif Matice brez itzrecnega dovoljenja uekeljevvfra. Inti ioUki in disciplinarni red najdemo na vseb reenejmh glazbenih w vod ih. Gojenci instrumentalne hole, ki dovreijo i u** peh om 4. razml priipr&v. aole, se »pre^mejo v 'mUki oi-keMer, kjer s« poi'e« poedinega pouka Kintematićno v«ibajo v komorni in sin-fotihki i^ri. V bodoće »e bodo bolj od-rn&l'i im aiiotViejii Rojenci veibali v piakmi naj se |>o-Kveti vsa painja* tiube«wi in pHeta. d< pc^Hiiu' tudi v reprodukciji iiiva. Ker «o n>' vulwi na «rono in duievno v*-gojo nepret-enljiive vrednorti. je r^or-ii;i trditiv tetnbolij upravićena. Ne KPietno pa pozabiti.. da ne zadotitiijc samo dcbrw in solttlrwi iola sa poftppie-vanje !fi napredek flaebefie umetnostne kuJtibre, maine^ igrn pri tem dehi telo vaino utoiroludi kritiika — javna kritika. Vfcofcoll^eca stivaroa in mrof:i kritika ter nje vt*oka vrgoja je činitelj, ki tahfco potnore dvUriuti oivo »loven-nke glazbene produkciije ki reproducije na višku kakrine nam je ireba. Pri tem se ni oairaii na mnenje lajkVa, kor vemo, Votk Roaallja. . . I- - 1-t 2 t-- J------50 - - - ■ Relcher Ivan . - !- 3 1 3. 1 — - - 28 43--------. - - ' " Zany Viktor .... - -- 1 - -;14 -------------59-------------1 Zavodnik Alojtlja --2--41------------------------------------ Uakoitk Jakob . .----------i----------1 -------------------------------------- Rebtrlak Anton . .----------!-:--------------------------------------------------- -Plllh Karl.....- -V |! 1 - 1 - - J----------------------------- t LtbtC rani ....------------t--------------i -!--------j------------- Plellvcnik Ant . . -------------------1--------------! - 241 - |-------------1 RobtkAnt . . . |- -|---------------------------------1-■! - i--------»_ Konfidtatl ....!- - -j- - -| 5 - -1- -!-------------1-------- Skobernt Trle . •.----------- - i| 1-------------------------\------ Bernardl Drago ..---------------2-----------------47-!- -Konttrltkl.....------------------2'-;------------------------------- znam Jealp . . .----------------------'-'-----------1 "»7 80------------------- Skupno. . .------|172O T[40(*4[—|------|453^46B]iO9------------- Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 71. CELJSKA POSOJIE.NICA S Stanje hranilnih olog nad Din 50,000.000—. V lastni palači Narodni dom. Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice In tekoči Stanje glavnice in rezer. Din 4,000.000 — račun fer jih izplačuje točno in nudi za iste najboljše obresiovanje in največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje in prodaja, devize in valute. ------ Podružnica v ŠOŠTANJU na GI-A.V1VEM TRGU. ------ BEL AK & INKPET Celje, Ppešernova vilica, stev. 3 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih ap.»-ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava moderno-higijeničnih kopalnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, centralne kurjave. POPRAVILA centralnih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd.. Tudi'vsa druga v to stroko spadajoča popravila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene konkurentne. Informacije, proračuni in nacrti vedno na razpolago. Zaloga pohištva, Celje, Bl£nijr3 FRANJO VEHOVAR tovarila pohiitva Celje, K*r»nikova ulio« Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tuđi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 24s tapetar Celje, Samostanska uf« se priporoča za izdelov*nje 2irnnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine na zalog i. PLETARNA "jgrik Babin CELJE, Gosposka ul. 24. Priporoča pletarske izdelke vseh vrst, sobne in vrtne garniture. Stoli se samo pri meni opletajo. Hajstapejša zaloga mrtvačkih brst v Celju. Ustanovljena leta 1880. Priporoča svojo veliko zalogo izgotovljenih mehkih in hrastovih krst po najnižjih cenah. Istotam se proda pohištvo za 3 sobe iz mehkega lesa, hrastovo prepleskano (gefla-3 dert) po ceni od 2500 do 3000 Din. 3 Viktor Nasko, Celje, Gosposka ulica 24. Velik zaslužek lahko doseže poleg svojega pokliča vsak uradnik, uradnica, delavec ali kmet itd. po mojem navodilu. Ponudbe ie poslati na upravo lista pod »Informacija« in priložiti znamko za odgovor. 3—1 Inserirajte v „NOVI DOBI"! Dela;, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varćnosl, so predpogoj nravnosti 1 Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. In kreditni zadr. z om. zavezo v Gaber)n pri Celjn Obrestuje hranilne vloge do 60/o-Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. >ay Pr! naložbi zneska po 20 Din se dobi jay nabiralnik na dom. **^| -^M ^PJ Jamstvo za vloge nad 1 miiijon 250.000 Din. Pisama v Celju, Prešcrnova uliea št. 15. Iz malena r**ir *#tkbl Čas je denar! fiomnGsešfia indostrijslia drnž&a Raztegova 7 v Celju Ratlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastnl kunnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagroboe spomenike iz marmorja, granita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam-noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tud! na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblik' Za-htevajte nacrte in proračune. Podružnica v Tr'bo^rljal-i. Iščb se stanovanje obstoječe iz ene ali dveh pra2nih sob. primernih za nastavitev pisarne. Poizve se v upravi Nove Dobe. uMm, (rticeljiki ii iz cseh Intfife nrdiittsv Itktivlji ii UM\i u fti v nesli iiikilicl Franjo 3oif, CELJE, Aleksandrora ni. 4 raoii „V1NARIA" delniška družba vino-gradnikov v Ptuju naznanja žalostno vest, da je preminul njen visokospoštovani ustano-vitelj in član, gospod đr. Fran Jurtela odvetnik in posestnik v Ptuju. Nepozabno nam ostane njegovo visoko* zasluženo delovanje in njegov blag spomin. ' Načelstvo. Piepilarnovaren in javnokor»isten denarni zavod celjskega mesta Mestiia hranilutca celjska Ustanovljena leta 1864. - Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastni palači px>i kolodvoru. Vsihrantlnlčniposlt setzvršu)e)o naiknlanlnele, hitro In točno. Ugodno obresiovanie. Pojasnila tn n»svtli brezplačno, Vrednost rezervnih zakladov nad Hron 25.OOO.OOO'—. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno niocjo. Tiska in izdaja Zvezna tiskarns. — Odgovorni so: za izdajatelja Paval Zabuko&ek | za tiskamo Milan Cetina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju