TEDNIK
LETO Ul, št. 35  PTUJ, 2. SEPTEMBER 1999  CENA 130 tolarjev
TATEDEN/TAoTEDEN
Priieiek
leta prehmnh
186.368 slovenskih osnovnošolcev, 106.500 srednješolcev in
30.000 pedagoških delavcev je 1. septembra prestopilo šolski
prag. Letošnje leto je v šolstvu pomembna prelomnica. Zamen-
jali smo šolskega ministra. Kako bo to vplivalo na delovanje in
uspešnost šolskega sistema? Dr. Pavel Zgaga je tisti, ki bo v
bodoče odgovoren - kriv ali pa zaslužen. Pred 130 leti je bilo na
področju današnje Slovenije uvedeno obvezno osnovnošolsko
izobraževanje. Letos pričenjamo novo reformo. Na 42 slovens-
kih šolah bo pričela delovati nova devetletna osnovna šola.
Leta 2003 se bo to zgodilo v celotnem osnovnošolskem sistemu.
Kako bo potekalo življenje na slovenskih šolah v bodoče? Kaj
to pomeni za učitelje? Ali bodo moji otroci občutili spremembe
v šolskem sistemu na pozitiven način, se sprašujejo starši.
Učenci in dijaki pa si želijo vsi brez izjeme, da bi jim minilo to
šolsko leto čim bolj prijetno. Uspešno? Odgovor na vprašanje ni
ocena. Osnovnošolsko izobraževanje zapusti vsak otrok s po-
potnico za življenje. Kaj bi raje naložili otroku v malho, ki jo
bo nosil s sabo napoti odraščanja? Veliko, veliko znanja, infor-
macij z različnih področij? Se prehitro skrivnostno izginejo.
Toda kaj vse se dogaja v otroških dušah pri vzponu na to goro,
ki izpuhti, ko se nam zdi, da smo jo osvojili! Obstaja tudi druga
možnost. Kateri starš si ne želi, da bi bil njegov otrok v življen-
\ju predvsem srečen in zadovoljen? Zdaj in kasneje, ko bo odras-
tel. Za razvoj zdrave osebnosti, samostojnega, samozavestnega
človeka, ki si sam kroji svojo usodo in pri tem živi v simbiozi z
okoljem ter v tolerantnosti drugačnosti, so pomembne vzgojne
vsebine. Pedagogi, otroški psihologi, psihiatri in drugi, ki se
ukvarjajo z razvojem osebnosti, opozarjajo, daje v naših šolah
premalo vzgojnih vsebin. Na žalost neuspešno. Le čevlje sodi
naj kopitar? Primerneje bi bilo: politika nad vse. Prav žalostno
je bilo gledati različne okrogle mize, ko so zagovorniki zdrave-
ga otrokovega razvoja poskušali razložiti tistim storilnostno na-
ravnanim, da bodo posledice dolgoročne. Praviloma neuspešno.
Sicer pa samomore delajo odrasli in samo tu in tam kak otrok.
Da nas je Slovencev vedno manj, pa so prav tako krivi odrasli,
to se otrok ne tiče. Še tako sposoben in dobronameren učitelj ali
profesor je postavljen pred dejstvo, da mora svoje delo podrediti
doseganju ciljev, ki so jih pre- \. » —     .
dpisali tisti, ki pravijo, da o M(h QC\     \ f\j^
[ šolstvu ne odloča politika. *       ^
Pred začetkom šolskega leta je potrebno nakupiti to in ono
Foto: Martin Ozmec
2
AKTUALNO
Četrtek, 2. september 1999 - TEDNIK
PTUJ / NADZORNI SVET GIZ POETOVlO VIVAT
SE ŠE NI ODLOČIL
Nobeden od štirih francfi-
datov ni dobil podpore
Nadzorni svet gospodarskega interesnega združenja Poetoviovivat je prejšnji četrteiina-
daljcval v torek zvečer prekinjeno scjo<> na kateri naj bi imenovali novega direktorja. I\a
razpis so se s svojim videnjem razvoja združenja in turizma v Ptuju odzvali štirje kandidati,
ki so izpolnjevali razpisne pogoje in so se članom nadzornega sveta tudi podrobneje pred-
stavili. Kot je po četrtkovi seji povedal predsednik nadzornega sveta Ervin Hojkcr, so se vsi
člani zavedali velike odgovornosti, ki jim jo je nalagala izbira novega direktorja, zato so
svoje delo vzeli zelo resno. Kljub dokaj podrobni in bogati razpravi pa se je pokazalo, da
nobeden od četverice prijavljenih ni dobil potrebne večine oziroma podpore, kar pomeni,
da nikogar niso izbrali za direktorja GIZ.
Ob tem so člani nadzornega sveta zahtevali,
da se najpozneje db novembra ustanovi lokalna
turistična organizacija, pripravijo vsi akti,
opravi razpis in imenuje direktor LTO. Lokal-
na turistična organizacija naj se ustanovi tudi
samo za mestno občino Ptuj, čeprav je potreb-
no k sodelovanju povabiti vse nove občine na
Ptujskem, vendar pa v nobenem primeru ne
morejo biti druge občine razvojna cokla Ptuju.
Branka Brumna, dosedanjega direktorja GIZ,
so imenovali za vršilca dolžnosti do ustanovit-
ve lokalne turistične organizacije, vendar naj-
več za šest mesecev. Sprejeli so tudi sklep, da se
do naslednje seje nadzornega sveta pripravijo
pravila delovanja v. d. direktorja in nadzorne-
ga sveta, prav tako pa tudi pregled finančnega
poslovanja ob prisotnosti podjetja Simam in
dosedanjih priprav na ustanovitev lokalne tu-
ristične organizacije. Prav tako se mora opravi-
ti sklic skupščine, ki bo med drugim sprejela
tudi nove akte, in imenovanje delovnih tels
oziroma komisij, da bi se sklepi četrtkove seje
nadzornega sveta lažje realizirali. Pripraviti pa
je potrebno tudi poročilo o dosedanjih pripra-
vah na jubilejno, 40. ptujsko kurentovanje.
MG
TEDENSKI KOMENTAR IZ lURIKE - BORZNOPOSREDNISKE HISE
s delnUaml PID
Minuli teden je minil brez
večjih nepričakovanih pretre-
sov na Ljubljanski borzi vred-
nostnih papirjev. Zakaj ne-
pričakovanih? Kapitalski trg je
že zadnje tri tedne v znamenju
počasne, a vztrajne rasti, pravo
trgovalno vzdušje pa poteka na
prostem trgu pri trgovanju s pi-
dovskimi delnicami. To se ver-
jetno kaže tudi v večjem zau-
panju investitorjev, da se
odločajo za še večje naložbe v
vrednostne papirje, s katerimi
si ustvarijo donosnejši portfelj.
Na trgih A in B je bilo najbolj
zanimivo trgovanje z delnicami
trgovskih in farmacevtskih
družb, investitorji in borzni
posredniki pa so daleč največ
prometa ustvarili na prostem
trgu, kjer so bile v ospredju
predvsem delnice polnih pidov.
Čeprav je bil promet na urad-
nem borznem trgu manjši kot
na prostem, se je slovenski
borzni indeks v tem tednu
dvignil za slaba 2,5 odstotka
glede na teden poprej in je ko-
nec tedna znašal 1.912 indeks-
nih točk.
Javna objava Merkurja o na-
meravanem prevzemu celjske
Kovinotehne je poskrbela za
živahnejše trgovanje z delnica-
mi slednje; njen enotni tečaj
redne delnice se je dvignil za
4,24 odstotka glede na minuli
teden na 959 tolarjev, tečaj
prednostne pa za 1,2 odstotka
in je znašal 930 tolarjev. Ti
tečaji se gibljejo okoli cene, ki
jo Merkur ocenjuje kot realno
za nakup. Ta znaša 930 tolarjev.
Če bo prišlo do združitve, bi
delež novega podjetja v skupini
veleprodajnih trgovskih podje-
tij znašal 38 odstotkov, v proda-
ji na drobno pa bi imelo okoli
23-odstotni delež.
Dokaj hitra rast tečajev delnic
Mercatorja v zadnjih dveh ted-
nih se je nekoliko umirila,
enotni tečaj delnic pa se giblje
pri 11.200 tolarjih. Močno je
porasel tudi enotni tečaj delni-
ce Leka serije A, in sicer za 6,3
odstotka v primerjavi s
prejšnjim tednom, po dolgem
času prebil mejo 40.000 tolarjev
in se oblikoval pri 41.280 tolar-
jev za delnico. Porast je posledi-
ca pričakovanja polletnih rezul-
tatov poslovanja te farmacevt-
ske družbe. Visoko rast je dose-
gla tudi delnica Krke pri višjih
28.990 tolarjev, kar je za 3,3 od-
stotka več kot pred enim ted-
nom. Prav tako se je tečaj
povečal tudi delnicam Dela na
15.500 tolarjev in Emone obale
Koper na 2.280 tolarjev. Lepo
rast pa je dosegla tudi delnica
živilskega podjetja Kolinska,
saj se je njena vrednost dvignila
za 5,14 odstotka glede na
prejšnji teden, in sicer na 2.190
tolarjev.
Visok promet na prostem trgu
se je nadaljeval tudi v tem ted-
nu, saj je v petek znašal dobro
milijardo tolarjev. Tako velik
obseg prometa je bil ustvarjen s
trgovanjem delnic poob-
laščenih investicijskih družb,
le-to pa je pripomoglo k rekord-
ni višini PIX-a, ki je presegel
mejo 1.400 in je konec tedna
znašal 1.426 indeksnih točk.
Začetek naglega dviga so
povzročili posli z delnicami
Nacionalne finančne družbe 1,
katerih enotni tečaj je bil nekaj
pod 90 tolarjev in bi lahko po
nekaterih napovedih verjetno
počasi dosegel 100 tolarjev za
delnico. Po številu prometa jim
sledijo delnice Triglav steber 1
pri visokih 93 tolarjev za delni-
co. Zlata moneta 1 pri 69 tolarj-
ih in Zvon 1 pri vrednosti 67
tolarjev. Rast enotnih tečajev je
bilo zaznati tudi pri poob-
laščenih investicijskih
družbah, ki še niso uspela za-
menjati vseh certifikatov za re-
alno premoženje. Tu naj ome-
nimo predvsem delnice Infond
zlat. Kompas sklad in delnice
pooblaščene investicijske
družbe Maxima.
Pričakovati je, da se bo rast
tečajev delnic nekoliko umirila,
vendar je ta napoved lahko tudi
tvegana v tem smislu, ko lahko
en posel s svežnjem vrednost-
nih papirjev povzroči dvig ozi-
rom padec tečaja neke delnice.
Vendar je potrebno dodati, da
je med borznimi posredniki še
vedno čutiti optimizem glede
pozitivenega trenda rasti na
borzi, kar bi se moralo pokazati
tudi pri trgovanju v prvih sep-
tembrskih dneh.
Blaž Seražin,
Ilirika BPH, d.d.
RAZPIS
O finančnih intervencijah za razvoj kme-
tijstva v letu 1999
1. VSEBINA RAZPISA
S tem razpisom se dodeljujejo nepovratna
sredstva v obliki regresov in podpor, ki jih
občina Gorišnica namenja iz proračuna za
pospeševanje tekoče pridelave in investicij-
sko razvojne dejavnosti kmetijstva v občini
Gorišnica.
II. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV
SREDSTEV
1.ZELENJADARSTV0 REGRESIRANJE
SADIK ALI SEMEN
Za uveljavitev regresa mora biti najmanjša
površina, na kateri se bodo proizvajale
povrtnine, naslednja:
-kumare 0,10 ha
- čebula 0,30 ha
- rdeča pesa 0,50 ha
-paprika 0,15 ha
- zelje 0,30 ha
- rani krompir    0,50 ha
- korenček       0,30 ha
- solata 0,10 ha (enkratno sajenje)
- ostale vrtnine   0,10 ha
Zahtevku za regres mora biti priložen:
- račun
- certifikat o kakovosti materiala
- pozitivno mnenje Kmetijske svetovalne
službe
Regresirajo se samo sadike, proizvedene
od 01. 11. 1998 do 30. 09. 1999 pri proiz-
vajalcih, ki so vpisani v register proizvajal-
cev semen in sadik Republike Slovenije.
Sadike morajo biti proizvedene pod stro-
kovnim nadzorom Kmetijskega inštituta
Slovenije, Kmetijskega zavoda Maribor ali
Inštituta za hmeljarstvo Žalec.
Zahtevke vlagajo fizične osebe.
Višina:
- regresira se nabava sadik ali semena v
višini 3.000.000,00 SIT in to za vse po-
polne zahtevke v enakem odstotku.
2. VINOGRADNIŠTVO REGRESIRANJE
NABAVE TRSNIH CEPLJENK
Do regresa so upravičeni le vinogradniki,
ki obnavljajo in imajo najmanj 0,30 ha vino-
grada ter so vpisani v register proizvajal-
cev grozdja in vina pri Upravni enoti.
Regresirajo se trsne cepljenke, nabavlje-
ne od 01. 11.1 998 do 30. 09. 1999.
Zahtevku mora biti predložen:
- račun
- certifikat o kakovosti materiala
- pozitivno mnenje Kmetijske svetovalne
službe
Regresirajo se samo cepljenke iz trsnic v
Sloveniji oziroma uvožene pod strokovnim
nadzorom KIS, VAŠ, BTF.
Zahtevke vlagajo fizične osebe.
Višina:
- regresira se do 20 % od nabavne cene
oziroma do višine razpoložljivih sred-
stev v skupnem znesku 2.000.000,00
SIT.
3. ŽIVINOREJA REGRESIRANJE UMET-
NEGA OSEMENJEVANJA TELIC IN KRAV
Regres pripada rejcem za osemenitev teli-
ce in krave.
Regresira se umetno osemenjevanje te-
lic in krav od 01. 11. 1998 do 30. 09.
1999.
Zahtevku je potrebno priložiti:
- evidenco o osemenitvah
- račun
Višina:
- do 100 % od cene umetne osemenitve
do višine razpoložljivih sredstev v skup-
nem znesku 2.300.000,00 SIT.
4. PRAŠIČEREJA REGRESIRANJE NA-
BAVE PLEMENSKIH MLADIC IN MER-
JASCEV
Regresirajo se živali, nabavljene na registri-
ranih razmnoževalnih farmah ali vzrejnih
središčih v Republiki Sloveniji.
Regresira se:
- najmanj pet ali več plemenskih mladic,
ki so lahko sukcesivno nabavljene
- najmanj eden in več nabavljenih ple-
menskih merjascev, nabavljenih od 01.
11. 1998 do 30. 09. 1999.
Zahtevku je potrebno priložiti:
- potrdilo o poreklu živali
- račun
- mnenje Kmetijsko svetovalne službe
Zahtevke vlagajo fizične osebe.
Višina:
- regresira se nabava plemenskih živali
do 50 % nabavne vrednosti do višine raz-
položljivih sredstev v višini 1.000.000,00
SIT.
5. PODPORA ZDRAVSTVENI PREVENTI-
VI V ČEBELARSTVU - ZDRAVILA
Zahtevke vlagajo čebelarska društva.
Regresira se zdravljenje čebel od 01.
II. 1998 do 30. 09. 1999.
Zahtevku je potrebno priložiti
- program zdravstvenega varstva
- račun
- seznam koristnikov
Višina:
- predvidena sredstva za zdravstveno
varstvo znašajo 300.000,00 SIT.
6. PODPORA MALIH MELIORACIJ
Podpira se usposobitev kmetijskih zemljišč
in s tem zagotavljanje povečanje ekono-
mičnosti in produktivnosti kmetijstva. Pred-
nost pri izvajanju malih melioracij bodo
imeli lastniki zemljišč z večjo lastno ude-
ležbo. Minimalna udeležba lastnikov je v
višini 40 % predračunske vrednosti.
Regresira se izvajanje malih melioracij
od 01. 11. 1998 do 30. 09. 1999.
Zahtevku je potrebno priložiti:
- program usposobitve kmetijskih
zemljišč,
- soglasja lastnikov zemljišč,
- odločbo o priglasitvi del in
- minimalno tehnično dokumentacijo.
Višina razpoložljivih sredstev:
3.200.000,00 SIT.
7. SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE
KMETOV IN GOSPODINJ
Regresira se svetovanje in izobraževan-
je od 01. 11. 1998 do 30. 09. 1999.
Zahtevke vlaga organizator s priložitvijo:
- računa
- programa predavanja
- seznam udeležencev
Za predavanja in tečaje se pokrivajo
stroški predavateljev, za strokovne ekskur-
zije po programu se pokrivajo stroški pre-
vozov.
Višina:
- predvidena sredstva za podporo izo-
braževanja kmetov in gospodinj znašajo
1.000.000,00 SIT.
8. PRAŠIČEREJA ZDRAVSTVENA PRE-
VENTIVA ŽIVALI
Preventivno zdravstveno varstvo pred no-
tranjimi in zunanjimi paraziti.
Regresira se preventivno zdravstveno
varstvo od 01. 11. 1998 do 30. 09.1999.
Zahtevke vlagajo fizične osebe kmetje z
10 in več plemenskimi svinjami.
Zahtevku je potrebno priložiti:
- potrdilo o opravljenem preventivnem
cepljenju plemenice od veterinarske
službe.
Višina: Razpoložljiva sredstva znašajo
500.000,00 SIT
- podpora znaša do 50% vrednosti veteri-
narskih uslug
9. PODPORA PREZENTACIJAM KAKO-
VOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV
NA ZAHTEVNEJŠIH TRGIH
Podpira se prezentacija kakovostnih kmetij-
skih proizvodov v obliki pokrivanja
stroškov najemnine za razstavni prostor
od 01.11. 1998 do 30. 09. 1999. Pred-
nost pri dodelitvi sredstev ima skupen nas-
top več proizvajalcev.
Zahtevku je potrebno priložiti:
- projekt prezentacije in
- račun za najemnino razstavnega pros-
tora.
Višina:
- do 50 % stroškov najemnine za razstav-
ni prostor. Predvidena sredstva za pod-
poro prezentacijam kakovosti kmetijskih
proizvodov na zahtevnejših trgih
znašajo 500.000,00 SIT. H
III. ODOBRITEV SREDSTEV
Prosilci vložijo zahtevke s potrebnimi prilo-
gami do 30. 09. 1999 na Občinski urad
občine Gorišnica, Gorišnica 54, 2272
Gorišnica.
O upravičenosti zahtevkov in dodelitvi sred-
stev odloča Občinski urad občine
Gorišnica.
Svojo odločitev o dodelitvi oziroma razpo-
reditvi sredstev Občinski urad sporoči pro-
silcem v roku 30 dni po poteku razpisnega
roka.
Številka: 002-03-33/99
Datum: 30.08.1999
Župan občine Gorišnica:
Slavko VISENJAK, s r
TEDNIK je naslednik Ptujske-
ga tednika oziroma Našega
dela, ki ga je ustanovil Okraj-
ni odbor OF Ptuj leta 1948. Iz-
daja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo; Jože Šnnigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tetinični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
-B 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
•s (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.890 tolarjev, za tujino
13.780 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7.
točko 25. člena Zakona o
davku na dodano vrednost,
Uradni list 23. 12. 1998. št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si.
E-pošta:
nabiralnik Siradio-tednik. si
tednik S)amis.net
if^DNIK - Četrtek, 2. september 1999
3
POKOČJMO, KOMENTIRAMO
Izvedeli smo
NOVO MERCATORJEVO
NAKUPOVfllNO SREDIŠČE
Poslovni sistem Mercator bo danes, 26. avgusta, v Šiški
v Ljubliani, kier ie nekoč stala tovarna dekorativnih
tkanin, odprl novo nakupovalno središče. Gre za 4,5-mi-
lijardno investiciio, ki obsega 31 tisoč kvadratnih metrov,
od katerih bo slaba polovica namenjena prodajnim
površinam. Poleg velikega Mercatorjevega hipermarketa
bo v Mercatorjevem centru Ljubljana svoje storitve ponu-
jalo še 29 drugih trgovin in lokalov, od samopostrežne
restavracije in frizerja do vrtnega centra, parfumerije,
športne trgovine, banke in še marsikaj. V hipermarketu
Mercator bo kupcem na voljo več kot 30 tisoč živilskih in
neživilskih izdelkov, plačevali pa bodo lahko na 22 bla-
gajniških mestih. Po ocenah naj bi obseg prodaje dose-
gel okoli šest milijard tolarjev letno.
Nfl PTUJSKI TV
Ta konec tedna bo na ptujski kabelski TV znova oddaja,
ki jo je pripravil Tinček Ivanuša. Ogledali si boste pris-
pevke: Perutnina Ptuj - nosilec kakovosti 1999, Uspešna
predstavitev PP na 37. mednarodnem kmetijsko-živilskem
sejmu v Gornji Radgoni, Humanitarna akcija Novčič za
sončni jutri. Razstava slik akademskega slikarja Iva
Prančiča na ptujskem gradu, Tv galerija. Padla je pn/a
klopa celovečerca Barabe! režiserja Mirana Zupaniča,
Lukarski praznik v Domovi, Kako pripravimo kitajsko
hrano, Stojan Auer pripravlja presenečenje, Koncert rus-
kega državnega simfoničnega orkestra iz Moskve in
Srečanje motoristov no Ptuju.
MG
Izvedeli smo
eORIŠNICA/ZASEDAL JE OBČINSKI SVET
podžupan je Jožef Klim
I občini Gorišnica se je sredi minulega tedna ponovno sestal
tamkajšnji občinsld svet. Svetniki so razpravljali o pre-
moženjski bilanci občine, potrdili predlog sklepa delitvene
bilance, osrednja tema tokratne seje pa je bila razprava o
predlogu za podžupana občine.
Župan Slavko Visenjak je za
»džupana predlagal Jožefa
iClinca, svetnika iz Cirkulan, ki
e bil v prejšnjem mandatu že
Jodpredsednik občinskega sve-
a, s predlogom pa so se po ne-
roliko daljši razpravi strinjali
udi člani sveta. Podžupan
ibčine Gorišnica je tako po
lobrem pol letu ugibanj postal
ložef Kline, bicer pa so
?orišniški svetniki na krajši av-
gustovski seji prisluhnili še de-
lovnim poročilom, ki so jih za
prvo polletje pripravili
predsedniki odborov in komisij,
niso pa sprejeli končne
odločitve glede ustanovitve lo-
kalne turistične organizacije in
turističnega območja. Menili so
namreč, da naj še pred končno
odločitvijo mnenje o ustanovit-
vi podajo obrtniki in pri tem
zavzamejo svoje stališče.
TM
Pft^RI SE ...
'•• Da se je slovenska vlada z
i9puna vrnila na preračunljivo
^azen način: z novimi, višjimi
•" Da načrtovana inflacija na
^^^i ravni zaradi tega in DDV
ogrožena. Vlada zagotavlja,
^ zagotovo bo! (Inflacija nam-
■•• Da xo zavezanci postregli s
^imi DDV podatki. Dobro, da
^^Je ta čas ohladilo, sicer bi lah-
kdo zakuhal.
"' t^A se je Gornja Radgona
^p\''mci:'.hi v pravo romarsko
ire<;Lo. Kako tudi ne, ko se je tam
vsak dan prikazoval Smrkolj,
enkrat celo Podobnik in Kučan.
... DA dve stranki, ki napovedu-
jeta skorajšnjo poroko,
pripravljata vsaka svojo fešto.
Ena bo imela dekliščino, druga
fantovščino.
... DA se mnogi bojijo, da po slo-
venski tradiciji tudi iz tega zako-
na ne bo kaj prida otrok.
... DA se bo tako ponudila pri-
ložnost za združitev slovenskega
podeželja. Če ne bodo pohiteli,
ne bo več kaj združevati.
... DA bo slovenska zelena meja
s sedanjo podporo države postala
pričakovano učinkovita: ilega-
len prehod skozi grmovje in trnje
ne bo mogoč.
... DA so slovenski otroci in
šolarji končno dobili potrditev o
svojem velikem pomenu za
državo -19 % DDV.
... DA je letos menda krompirja
bolj malo in da je temu kriva
stroka. Zakaj pa je naredila pa-
metne kmete!
HAJDINA/ z 8. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Podpora varianti Kidričevo
Svetniki občine Hajdina so se v ponedeljek sestali na 8. seji.
Osrednja točka obsežnega dnevnega reda (razpravljali so o 14|
točkah) Je bil sprejem sklepa o trasi avtoceste Fram - Hajdinal
(Tržeč).
Podprli so priključek avtoceste v Framu, raed tremi variantami
(Brunšvik, Marjeta in Kidričevo), ki jih jim je v presojo poslalo
ministrstvo za okolje in prostor, pa so se odločili za varianto
Kidričevo, pri čemer pa so predlagali korekturo končnega priklju-
čka na sedanjo krapinsko cesto po uskladitvi z občino Hajdina ozi^f
roma lokalno skupnostjo. Ta varianta se usklajeno navezuje na hit-
ro cesto Hajdina - Ormož. V občini Hajdina odločno nasprotujejo
obkanalski varianti, ki pa jo podpirajo občina Maribor in bližnje
občine. Od 14 svetnikov se jih je za to varianto odločilo.trinajst,
eden pa se je vzdržal. Milan Brodnjak se je namreč zavzel za to, da
bi bilo križišče drugje, ne pa v neposredni bližini pokopališča.     |
S sprejemom sklepa o izbiri variante se je mudilo tudi zato, ker je
danes v Račah-Framu razprava na to temo, ki sta jo sklicala mi-
nistrstvo za okolje in prostor ter urad za prostorsko planiranje Re-
publike Slovenije. Ker se je bo udeležil tudi hajdinski župan Ra-|
doslav Simonič, je potreboval pooblastilo za pogajanja. Potrebno
je povedati, da so se v občini Hajdina na sprejem takšnega sklepal
temeljito pripravljali. Pred tem so izvedli razpravo na kolegiju|
župana m v razširjeni sestavi na odboru za komunalno infrastruk-
turo, kjer so bili navzoči tudi predstavniki posameznih naselij, ki
niso člani odbora. Pri odločitvi o varianti in predhodnih razpra-
vah je sodeloval tudi predstojnik skupne občinske uprave občin
Stanislav Napast.
V občini Hajdina so prepričani, da je v.^rianta Kidričevo za njih
najboljša (vključno z upoštevanjem okoljevarstvene obremenitve),
čeprav so po njihovem mnenju vse tri slabe.
Že letos bo nova občina Hajdina imela svoj občinski praznik. S
sklepom, ki so ga sprejeli na ponedeljekovi seji, bo datum
občinskega praznika v novembru v soboto pred Martinovo nedel-
jo. Sprejeli pa so tudi predlog pravil o imenovanju kletarja.
Odprto gostišče Pri štrku
Po dveh letih mirovanja je nekdanje gostišče Pri Ernestu te dni spet zaživelo
v novi podobi in pod novim imenom. Peter Starki iz Ptuja, sicer lastnik priljubl-
jenega "piknik ranča" Zrno ob ribniku v Velovleku, je v petek, 20. avgusta, slo-
vesno odprl gostišče Pri štrku.
Za to, da je bilo na dan odprtja gostom prijetneje, so poskrbeli Petrovi prija-
telji, člani ansambla Karavans, povabljence in naključne obiskovalce pa so
pogostili s pečenim odojkom in dobrim domačim vinom.
V gostišču so na novo zaposlili štiri osebe - dva kuharja in dve natakarici,
lastnik Peter Starki pa se trudi, da je vsega dovolj in da so gostje s ponujenim
zadovoljni. Dnevno imajo na voljo tople malice in kosila ter jedi po naročilu,
ob nedeljah pripravljajo nedeljska kosila, organizirajo pa tudi različne zabave
ter proslave družinskih in drugih jubilejev. Za svoje goste imajo v treh med se-
boj ločljivih prostorih na voljo 124 sedežev: 42 v jedilnici, 29 v lokalu, 53 pa
na pokriti terasi. Po potrebi in po dogovoru lahko najamete enega, dva ali vse
prostore.
Posebnost ponudbe je živa glasba, ki jo svojim gostom ponujajo ob sobotnih
popoldnevih in večerih, Peter pa obljublja tudi presenečenja. (-0M)
Ob odprtju gostišča so goste prijetno presenetili člani
ansambla Karavans. Foto: M. Ozmec
PTUJ / TRETJA SKUPŠČINA DELNIŠKE DRUŽBE PERUTNINA
Dobrih dvesto miliionovza dSvidende
Delničarji Perutnine Ptuj, ki so se zbrali v petek, 27. avgusta,
na svoji tretji skupščini, so zadovoljni s poslovnimi rezultati
podjetja. Nekaj več kot 1350 delavcev Perutnine Ptuj je nam-
reč v preteklem poslovnem letu ustvarilo za dobrih 15 mili-
jard tolarjev prihodkov, uprava pa je s tolikšnim obsegom
poslovanja gospodarila tako, da je ob koncu poslovnega leta
ostalo skoraj 547 milijonov tolarjev čistega dobička.
Tak rezultat je Perutnina Ptuj
ustvarila kljub izjemno inten-
zivnemu razvojnemu in investi-
cijskemu ciklusu, pa tudi naku-
pu pomembnega lastniškega
deleža podjetja Pivka Neverke.
Družba se namreč intenzivno
pripravlja na pogoje poslovanja,
ki bodo nastopili s priključitvijo
Slovenije Evropski uniji, kar bo
poleg prednosti prineslo tudi
bolj izpostavljeno konkurenco
tako evropskih kot svetovnih
pridelovalcev perutninskega
mesa in mesnih izdelkov. Ob
poslovnih potezah, ki bodo Pe-
rutnini Ptuj zagotovile konku-
renčne prednosti družbe,
vodstvo najbolj izpostavlja sis-
tem izgradnje zaupanja pot-
rošnikov v kakovost in mnoge
druge prednosti vzreje perutni-
ne in predelave perutninskega
mesa po standardih kakovosti,
ki so v Perutnini Ptuj bistveno
višji od tistih, ki jih predpisuje
zakonodaja. "Posledica tega so
tudi številna priznanja za kako-
vost mesa in izdelkov Perutnine
Ptuj, ki smo jih dobili v
zadnjem poslovnem letu," je
delničarjem med drugim
poročal dr. Roman Glaser,
predsednik uprave in generalni
direktor Perutnine Ptuj.
Delničarji so se odločili, da si
za dividende razdelijo dobrih
200 milijonov tolarjev oziroma
48 tolarjev bruto na delnico,
glavnino dobička pa pustijo še
nerazporejenega za zagotavljan-
je nadaljnje stabilnosti in
uspešnosti poslovanja Perutni-
ne Ptuj. Dividende bodo izp-
lačane do konca letošnjega
poslovnega leta.
PERUTNINA NA
RADGONSKEM
SEJMU
Perutnina je letos že drugič
nosilec kakovosti - naziv, ki ga
je dosegla z odličnimi ocenami
na ocenjevanju mesnih izdelkov
v okviru letošnjega 37. kme-
tijsko-živilskega sejma. Sredi
prejšnjega tedna je Perutnina v
Gornji Radgoni pripravila tra-
dicionalno novinarsko konfe-
renco, kjer so njeni najvišji
predstavniki predstavili uspehe
in načrte podjetja. Kot je pove-
dal dr. Roman Glaser, je
vodstvo družbe v strategiji za
leto 1999 predvidevalo že drugo
osvojitev naziva nosilca kako-
vosti, kar je bil velik izziv teh-
nologom v proizvodnji, a so z
bogatimi izkušnjami in dobro
zastavljeno vizijo predelave ta
cilj uspeli doseči. Perutnina
vseskozi skrbi za tehnološko,
tehnično in gradbeno obnovo. V
letu 1998 so obnovili informa-
cijski sistem, pridobili standard
kakovosti ISO 9001 in zgradili
gastronomski center v središču
Ptuja. Letošnje leto bo po bese-
da dr. Glaser j a gospodarsko ne-
koliko težje, saj se tudi v perut-
ninarstvu kaže kriza ruskega
trga. Meso in izdelki, ki so bili
načrtovani za to tržišče, so
povzročili poplavo tega blaga na
evropskem trgu in cene mesa in
mesnih izdelkov so padle tudi
do 50 odstotkov. Poslovanje Pe-
rutnine je v prvih sedmih mese-
cih potekalo po zastavljenem
načrtu, dobiček pa je zaradi
omenjenih dejstev pričakovano
nekoliko nižji. Kljub temu bo
Pertunina tudi v letošnjem letu
vložila v posodobitev približno
1,8 milijarde tolarjev. Njihova
dolgoročnejša vizija je maksi-
malna usmeritev v predelavo in
zagotavljanje svojega mesta na
evropskem    trgu,    kjer    se
povečuje poraba perutninskega
mesa in izdelkov.
Članica uprave Perutnine Ptuj
Nada Krajnc je povedala, da je
tržišče zelo dobro sprejelo pale-
to njihovih novih proizvodov.
Perutnina ima v slovenski poiz-
vodnji vsega mesa 20-odstotni
in pri proizvodnji mesnih izdel-
kov 40-odstotni delež. Pri
piščanjčem mesu je njihov delež
kar 60-odstoten, pri izvozu vse-
ga mesa in mesnih izdelkov pa
50-odstoten. Napovedi za pora-
bo piščančjega mesa v nas-
lednjih letih so obetavne. Trend
rasti porabe tega mesa in izdel-
kov je opazen že nekaj časa,
razloge za to je iskati v želji ljudi
za zdravim prehranjevanjem, pa
tudi v cenovni konkurenčnosti.
V prihodnje naj bi se poraba
piščančjega mesa povečevala let-
no za 5 odstotkov in naj bi s se-
danjih 9,1 kilograma poskočila
v letu 2005 že na 13,7 kilograma
letno na prebivalca. Tudi v tem
porastu porabe vidi Perutnina
svojo priložnost.
J. Bračlč.
Eden najpopularnejših izdelkov Perutnine Ptuj je klobasa
poli, ki jo podjetje po enakem receptu izdeluje ie 25 let. Z
njo je bila Perutnina leta 1974 ena od utemeljiteljic pre-
delave klobas iz piščančjega mesa v Evropi. Na letošnjem
sejmu je ta jubilej proslavila tako, da je vsaj dvakrat
dnevno obiskovalce povabila na degustacijo štirimetrskih
sejemskih polijev. Poli ima največ potrošnikov v Sloveniji,
Bosni, na Hrvaškem, v Makedoniji, v zadnjem času tudi
na Švedskem, pripravljajo pa se tudi na uveljavitev kloba-
se na nemškem tržišču.
4
četrtek, 2. september 1999 - TED|I|||
KULTURA, IIOBRAZEVAMJE
HAJDINA/ MLADI OB ZAKUUČKU AKTIVNIH POČITNIC
Zabavne poiihiiie z novimi prijalelii
Tretje aktivne počitnice so bile tudi letos projekt kulturno-^
prosvetnega društva Staneta Petroviča s Hajdine, obogatene z j
ustvarjalnimi delavnicami in prijetnim druženjem mladih iz j
občine Hajdina. V ritmični, likovni, glasbeni in dramski de-
lavnici je sodelovalo blizu 80 otrok različnih starosti, nekate-
ri med njimi pa so se že v prvih dneh druženja odpravili na|
planinski izlet na Šumik. Zaključno prireditev je bila
prejšnji petek v znamenju pesmic, plesa in dramske uprizo-;
ritve Mederne pravljice Svetlane Makarovič.
"Letošnje tretje aktivne počit-
nice so bile prijetne, zabavne,
polne ustvarjalnega nemira,
idej, upanja, topline," je ob zakl-
jučku dejala predsednica KPD
Hajdina in vodja projekta Mile-
na Stojadinovič, ob tem pa do-
dala: "So projekt, ki ti vpliva
moč in vero v prihodnost, ki ti
pomaga spoznavati samega sebe
in druge. In kako po naključju
se je pred tremi leti vse skupaj
rodilo iz preproste želje po pre-
poznavnosti društva. Malo stra-
hu in negotovosti glede tega,
kako bo projekt sprejet, in že
smo bili globoko zasidrani v
delu. Nisem pričakovala tradi-
cionalne dejavnosti, vendar se je
zgodilo prav to. V sodelovanju z
otroci spoznaš, kaj je timsko
delo, kako se lahko preprosto
učimo drug od drugega, rastemo
skupaj v neko novo kvaliteto, v
neki bogatejši svet idej, zaupan-
ja, ljubezni. Hvaležna sem otro-
kom za vse, kar smo v druženjih
dali drug drugemu. Bilo je ne-
pozabno, zato vem, da se bodo
naše poti še križale in da nam bo
tudi takrat prijetno, saj med pri-
jetelji ni zamer."
Mentorji počitniških delavnic
so bili že stari znanci iz
prejšnjih let. Dramsko delavni-
co je vodila Ida Markež, v rit-
mični je^ z mladimi delala
Nataša Štumberger, likovno
sta vodili Petra Kampl in os-
novnošolka Dania Streher, ki
se je predstavila v vlogi mlade
nadarjene umetnice in nekaj
svojih slik podarila občini
Hajdina. Na planinskem izletu
so se mladi družili s Karlom
Fridiom, v glasbeni delavnici pa
vadili, prepevali in se
pripravljali na odrski nastop s
Tomijem Kožarjem. Mnoge
domačinke so pomagale še pri
pripravi zaključne predstavitve,
pri postavitvi zares enkratne
razstave in skupaj z mladimi
ustvarile glasilo, ki bo ostalo kot
spomin na aktivno preživljanje
počitnic v letu 1999. Stroške
projektnega dela hajdinskih ot-
rok sta pokrila občina Hajdina
in državni urad za mladino, z
nasveti pa so jim pomagali še v
Društvu prijeteljev mladine
Ptuj in Centru interesnih de-
javnosti.
Prekaljeni delavničarji so ob
zaključku zapisali svoje misli o
delavnicah in počitniške utrin-
ke ter dejali, da je bilo tudi letos
"full cool", in da prihodnje leto
na aktivnih počitnicah ne bodo
manjkali. Za spomin na letošnje
poletne počitnice jim ostajo tudi
številni izdelki, ki bi bili pri-
merni tudi za spominke in bi jih
z veseljem ponudili turis-
tičnemu društvu, če bi ga na
Hajdini imeli.
Taf/ana Mokorko
Počitniške urice so si krajšali tudi s plesom.   Foto: TM
"Izkušnja ni tisto, kar se
nam zgodi. Izkušnja je,
kar storimo s tistim, kar
se nam zgodi," je položila
mladim na srce Milena
Stojadinovič.
GLEDALIŠČE PTUJ / PRIČETEK
SEZONE 1999/2000
Juhuhu^ lutke so fu!
s predstavo Žogica marogica Lutkovnega gledališča Maribor v
soboto ob U. uri v ptujskem gledališču začenjajo sezono
1999/2000. Preteklo so končali z lutkovnimi predstavami pred
gledališčem, te pa se zdaj vsako prvo soboto v mesecu selijo v gle-
dališko dvorano.
Kako je prišlo do tega, da se bodo v ptujskem gledališču poslej
načrtneje ukvarjali s predstavami za najmlajšo publiko, je razložil
direktor Samo Strelec: "Kar nekaj staršev mi je preteklo leto reklo:
'Zakaj ne poskrbite bolje za naše otroke? Zakaj moramo otroke vozi-
ti na lutkovne predstave v Maribor?' In ker z mojim odgovorom, da
redno organiziramo lutkovne predstave, ki si jih otroci ogledajo v
času bivanja v vrtcu, še niso bili zadovoljni, in ker imajo gotovo
prav, da je nekaj drugega, če si predstavo ogledajo skupaj s svojim
otrokom, smo se odločili, da na 'tem področju' nekaj spremenimo.
Prvi sobotni dopoldnevi v mesecu bodo tako v znamenju otroških
predstav, v glavnem - a ne izključno - lutkovnih. Otroci imajo po-
sebno sposobnost - otroško naivnost, s katero se vživijo v junake,
zgodbe in odrske dogodivščine. Dogajanje na odru spremljajo
zavzeto, sočustvujejo z junaki, navijajo za pozitivne like in se veseli-
jo, ko 'dobro zmaga'. V tem smislu je otroško gledališče še posebej
(so)odgovorno za oblikovanje otrokovega vrednostnega sistema,
občutka za lepo, dobro, plemenito, resnično. Po drugi plati pa je
prav otroška publika najbolj kritična. Ni še 'pokvarjena', otrok se ne
pretvarja, da mu je nekaj všeč, če mu ni. Ni še 'vljuden' in je, če ga
dogajanje ne pritegne, nemiren. Za nas, ki 'delamo' gledališče, je
tako prav otroška publika nekakšen barometer naše uspešnosti. Ka-
dar je otrokova pozornost 'pripeta' na oder, vemo, da smo dosegli po-
memben cilj: mladega gledalca smo uspeli popeljali v svet iluzije,
pravljičnosti, odrske domišljije ... Ker pa je, kot pravi Shakespeare,
ves svet oder, nam lepota, dobrota in resničnost na odru velikokrat
odprejo oči, da več lepega in dobrega doživimo tudi v vsakdanjem
življenju. In morda je prav to skrajni domet in cilj gledališča," raz-
mišlja Samo M. Strelec, direktor Gledališča Ptuj.
(Ur)
PETEK, 3. 9., VIKTORINOV VEČER
Hfvffii oAvr Konrada
laiba ir cerfcvi sv. Juriji
Ptujska župnijska cerkev sv. Ju-
rija hrani največjo gotsko tablo -
poliptih pri nas. V krstni kapeli
stoječ krilni oltar je naslikal Kon-
rad Laib ok. leta 1460, verjetno po
naročilu ptujskega trgovca.
Konrad Laib velja za najpomem-
bnejšega slikarja na območju
alpskih dežel sredi 15. stoletja.
Mojster je vodil uspešno delavnico
in delal za cesarja Friderika III.
Razveseljuje dejstvo, da je po do
sedaj znanih podatkih in raziska-
vah naš oltar edino mojstrovo delo
z ohranjenimi prvotnimi okviri
okoli slik triptiha. Slikar Konrad
Laib je oltar zasnoval kot trokrilni
po severnoitalijanskih vzorih.
Praznična podoba oltarja na
srednji tabli prikazuje Marijino
smrt, na levem krilu je upodobljen
sv. Hieronim s kardinalskim klo-
bukom, na desnem pa evangelist
Marko krasi inicialko v knjigi, ki
mu jo ljubko pridržuje krilat lev.
To je bleščeča, v prevladujoči rdeči
in zlati barvi razkošna podoba ol-
tarja, ki jo lahko tudi občudujemo.
Zaprt oltar na sredi predstavlja
križanje z Marijo in Janezom, na
levi sv. Nikolaja in na desni sv.
Bernardina Sienskega. Oltar je leta
1995 kraljeval na razstavi Gotika v
Sloveniji v Narodni galeriji v
Ljubljani. Obsežna obnovitvena
dela so trajala nato do leta 1998, ko
je bil oltar vrnjen lastnikom.
Restavriranje je v ateljejih Res-
tavratorskega centra R Slovenije
vodil prof. Ivan Bogovčič. Pri
obnovi je sodeloval tudi dr.
Andrej Smrekar, direktor Na-
rodne galerije v Ljubljani. Oba
strokovnjaka bosta na Viktorino-
vem večeru predstavila dognanja
ob restavriranju Laibovega oltarja
in ob tem nastalo razstavo. Leseni
nosilec in tempera tehnika zahte-
vata namreč posebno skrb pri
vzdrževanju in sprotno nego
tovrstnih spomenikov. Primerna
predstavitev dediščine je tista, ki
poskrbi za zaščito in prispeva k
njenemu ohranjanju, kar je še po-
sebej pomembno pri tako dragoce-
ni umetnini, kot je naš oltar.
S predstavitvijo restavriranja
ptujskega krilnega oltarja Konra-
da Laiba, odprtjem razstave in na-
tisom brošure o tem posegu se
Društvo izobražencev Viktorina
Ptujskega in Nadžupnijski urad
sv. Jurija na Ptuju vključujeta v
Dneve evropske kulturne dediščine.
V glasbenem utrinku bodo dela
iz zakladnice sakralne glasbe
predstavili patri minoriti in kapu-
cini, Zbor sv. Viktorina s Ptuja in
prof. Marijan Potočnik na orglah.
Vljudno vabljeni na Viktorinov
večer v petek, 3. septembra, ob
19.30 uri v cerkvi sv. Jurija na Ptu-
ju.
B.Č.
FILMSKI KOTIČEK
Pasf
(Entrapment)
Skok v leto 2000, noro praznovanje po vsem
svetu, šampanjec teče v potokih, zabava, kot je
še ni bilo. Le kdo bi v takem vzdušju pomislil na
svetovno računalniško mrežo, ki se lahko v hipu
zruši, ali celo na možnost nelegalnega zaslužka,
ki bi ob taki katastrofi lahko bil ogromen? Pred
tem filmom so take ideje bile redke, toda po
njem ...
Robert MacDougal (Sean Connery) uživa ugled
največjega tatu umetnin na svetu. Ko v New Yor-
ku ukradejo neprecenljivo sliko Rembrandta, po-
novno najprej osumijo njega. Odločna preisko-
valka zavarovalniške agencije Virginia Baker
(Catherine Zeta-Jones) skuje načrt, kako ujeti
Maca v past. Toda kmalu se skupaj domislita,
kako izvesti drzen rop na pragu novega tisočlet-
ja.
Tatovi, načrti kraj velikih umetnin in ljubezen
med zločincema - vse to smo že videli. Ali pa
tudi ne, saj kljub znani vsebini dvomim, da ste
kdaj naleteli na podobno s toliko pomanjkljivost-
mi, popolnoma skreganimi z logiko. Očitno je
scenaristu zmanjkalo časa tudi za filmsko
zgodbo, saj glavna junaka dobesedno skačeta
od ropa do ropa, podobno kot bi gledali doku-
mentarec o krajah največjih umetnin.
Še bolj moteče kot slab scenarij je razmerje med
mlado in brhko Catherine Zeta-Jones in stoletje
starejšim Seanom Conneryjem. Sicer si niti
filmski ustvarjalci niso drznili prikazati seksual-
nega razmerja med njima, zato pa je vse pre-
puščeno vaši domišljiji. In kako si boste želeli,
da domišljije sploh ne bi imeli...
Film, ki nam o skoku v novo tisočletje da dosti
misliti. Morda je res že prepozno za načrt genial-
nega ropa, za glavno stvar pa je kljub temu še
dovolj časa, namreč da si zagotovite zadostne
količine šampanjca.
Nataša Žuran
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Novo Šolsko leto - nove počitnice
so vsak dan bliže!
Počitnice so najlepši del
šolskega leta in ni čudno, da
ob njihovem koncu mnogi tar-
najo nad njihovo minljivostjo.
Toda misel na nove počitnice,
ki so z vsakim novim šolskim
dnem bliže, daje zraven prijet-
nih plati novega šolskega leta
učni zagon učiteljem, učen-
cem in staršem. Tudi spomin
na veselo minulo počitniko-
vanje daje obilo energije za
uspešen začetek šolskega
leta. In dobro šolsko leto je os-
nova prijetnim počitnicam: naj
bo delovno in zagnano, brez
večjih pretresov in prijazno do
malih in velikih.
Začetek šolskega leta se
kaže tudi v mladinskem od-
delku Knjižnice Ivana Potrča,
saj najbolj vestni učenci že
iščejo knjige za obvezno
čtivo, knjižničarji pa pretresa-
mo izposojevalno obdobje in
knjižnične dejavnosti v času
počitnic. Med posebne
knjižnične dejavnosti sodijo
POČITNIŠKE URICE, ki jih je
bilo letos petintrideset ter sta
jih pripravljali Leonida IVIesa-
rič in podpisana knjižničarka.
Brezplačne urice, kakor so
tudi vse druge dejavnosti za
mlade bralce, je skupaj obis-
kalo točno šeststo trideset ot-
rok v času od petega julija do
dvajsetega avgusta. Vsak dan
je ob deseti uri napolnila
pravljično sobo mladinskega
oddelka knjižnice skupina od
enajst do devetindvajset ot-
rok. Večinoma so urice obis-
kovali osnovnošolci, a tudi
predšolskih otrok ni manjkalo.
Nekoliko več je bilo obisko-
valk. Večina otrok je sicer
učencev mestnih osnovnih
šol, a počitnice so si v knjižnici
popestrili tudi otroci od dru-
god, ki so počitnice preživljali
pri sorodnikih na Ruju.
Počitniške urice so zajemale
zelo različne dejavnosti: telo-
vadbo in sproščanje, pravljice
in pesmice, likovno izražanje,
družabne in besedne igre, gi-
balno urjenje, socialne igre,
reševanje nagradnih ugank ...
Med udeleženci je bila izvede-
na tudi pisna anketa, ki je na
zadnje mesto priljubljenosti
postavila telovadbo, daleč na-
jbolj navdušeno pa so otroci
slikali na svilo. Veliko veselja
so otrokom prinesle nagradne
igre ter izdelki, ki so jih lahko
odnesli domov.
Kako prijetno je bilo na
Počitniških uricah v pravljični
sobici mladinskega oddelka
Knjižnice Ivana Potrča, je raz-
vidno tudi s priložnostne foto-
grafije, večji radovedneži pa
ste vabljeni na razstavo
počitniških izdelkov v
knjižnico, ki je zopet odprta
vsak dan do devetnajstih (do
dvanajstih ob sobotah).
Ullana KlemeneH
(ifiDNIK
5
ZANIMIVOSTI, REPORTAIM
pTUJ / S POLFINALNEGA IZBORA ZA MISS SLOVENIJE
/hfe/i»o je SnoBsIka!
y petek zvečer je v hotelu Habakuk v Mariboru potekal
letošnji polflnalni izbor za miss Slovenije, na katerem so z ve-
lilio težavo izbrali dvanajstk finalistk, ki se bodo 11. septem-
t,ra v Cankarjevem domu v Ljubljani potegovale za krono miss
Slovenije '99. Med finalistkami je tudi kandidatka s Ptujskega
4(lelina Bombek, ki je svojo nalogo kljub mladosti več kot
odlično opravila.
Izbor je potekal v lepem okolju
bazena tega mariborskega hote-
la, ki je privabil nekaj sto gledal-
cev, ti pa so ob nastopih lepotic
ostali bolj ali manj hladni. Bolj
so si ogreli dlani ob glasbenih
gostih: Nudih, Andreji Makoter,
Foxy Teens, Petru-Graši, Nuši
Derendi, Janu Plestenjaku, Tan-
ji Zaje - Zupan, skupini Joy in
Štajerskih 7. Prireditev je bila
sama po sebi lepo zasnovana z
lepo sceno. Če je kdaj, potem so
letošnja regionalna tekmovanja
pokazala, da bo iskanju pravih
deklet za laskavi naslov miss
Slovenije potrebno posvetiti še
večjo pozornost. Letošnjih 22
polfinalistk so izbrali na šestih
regionalnih tekmovanjih, kjer so
vstopnico za polfinale dobile po
tri najlepše, štiri pa so izbrali po
najvišjem številu doseženih točk
na teh tekmovanjih. Prav nobe-
na od 22 deklet letošnjega polfi-
nala ni posebej izstopala razen
dveh, treh (med temi je po moji
osebni oceni tudi Adelina, ki pa
ji drugi "očitajo" mladost). To pa
ne pomeni, da letošnje miss Slo-
venije, ki se bo udeležila svetov-
nega izbora v Londonu 4.
decembra, ne bomo izbrali, le da
ne bo imela takšne karizme, kot
jo ima Miša Novak. Miss Slove-
nije naj bi bila, kot je na tiskovni
konferenci povedal lastnik licen-
ce za miss Slovenije za miss sveta
Zdravko Geržina, kompletna
osebnost, saj gre na svetovnem
izboru tudi za promocijo države.
To pa bi bilo lahko le dekle ok-
rog 20. leta oziroma takšno, kot
je lanska miss Miša Novak, ki ji
gre tudi precejšnja zasluga za to,
da je Slovenija na svetovnih tek-
movanjih izstopila iz ano-
nimnosti in da svetovni organi-
zator sedaj že razloči med Slove-
nijo in Slovaško. Miša Novak pa
je doslej med vsemi lepoticami
najbolje vnovčila svoj naslov,
čeprav bi ga lahko še bolj, pravi
in še posebej poudarja, da se
splača biti miss. Posebej je zado-
voljna s svojim sodelovanjem s
Simobilom; z njim bo sodelovala
tudi v bodoče.
Pri bodočih izborih naj bi se
bolje kot doslej odrezale tudi
različne modne in lepotne agen-
cije, ki bi morale načrtno vzgaja-
ti lepotice in jih na tekmovanja
pošiljati po letu, dveh priprav.
Prav tako naj bi se večja pozor-
nost posvetila okoljem, v katerih
potekajo regionalni izbori. Ptuj
se je s svojim letošnjim regional-
nim izborom ponovno izkazal,
čeprav je tekmovanje izvedel
zadnji. Ogledalo si ga je rekord-
nih sedem tisoč gledalcev, edini
pa je potekal na prostem. Kraji,
kjer naj bi potekali regionalni iz-
bori v letu 2000, bodo znani že
konec tega leta, je na konferenci
povedal Zdravko Geržina. 120
deklet, kolikor se jih vsako leto
prijavi na regionalne izbore, pa
naj bi bila dovolj kritična masa
za izbor miss Slovenije, le
predtekmovanja bodo morala
biti še na večji kakovostni ravni.
V petek zvečer so se ob bazenu
hotela Habakuk dekleta
občinstvu pokazala štirikrat: na-
jprej v črnih Liscinih oblekah,
zatem v oblačilih za prosti čas
Beti Metlika in Elkroja Mozirja
ter v čevljih Peko, kopalke so iz-
delali v Lisci, k njim so dekleta
nosila čevlje kopitarne Sevnica,
k oblačilom za svečane pri-
ložnosti blagovne znamke Vizija
fashion pa so dekleta obula
čevlje čevljarstva Lopatec iz No-
vega mesta. Kopalke in oblačila
za svečane priložnosti niso bili
najbolje izbrani, še posebej ker je
šlo za polfinalno prireditev, ki je
imela vso podporo modnih stro-
kovnjakov in bi že zato morala
biti oblačila bolje izbrana. Če bi
jih izbirala dekleta sama, bi za-
gotovo izbrala veliko bolje. Upa-
mo, da bo finalana prireditev v
tem pogledu boljša.
Ona, tedenska priloga Slo-
venskih novic in Dela, je tudi le-
tos objavila razpis, s katerim je k
sodelovanju povabila slovenske
modne kreatorje, ki bodo oblekli
našo predstavnico na svetovnem
tekmovanju. V finale izbora 24
kreatorjev se je tudi letos uvrsti-
la Ptujčanka Barbara Plavec-
Brodnjak.
Tiskovna konferenca pred fi-
nalnim izborom bo 2. septembra
v Ljubljani, kjer bodo fotografi
izbirali tudi miss fotogeničnosti,
Revija Ona pa bo med letošnjimi
finalistkami izbrala svojo "ono".
Lani je to bila Viktorija Strajnar
iz Kostanjevice.
Adelini želimo dobro uvrstitev
tudi na finalni prireditvi v Can-
karjevem domu. Od včeraj pa je
tako kot tisoči srednješolcev po-
novno sedla v šolske klopi. Pred
njo je zaključno leto šolanja v
srednji šoli za oblikovanje in fo-
tografijo v Ljubljani, ki bo od
nje terjale še dodatne napore.
MG
Polfinalistka s Ptujskega
Adelina Bombek je svojo
nalogo več kot odlično
opravila, čeprav je bila s
svojimi 17 leti med naj-
mlajšimi udeleženkami
Miša Novak na tiskovni konferenci pred finalnim izbo-
rom: "Splača se biti miss!" Foto: Črtomir Goznik
Dvanajst finalistk, med njimi je tudi Adelina, v oblekah za svečano priložnost, ki
pa so bolj spominjale na obleko za plažo
Nastop deklet v kopalkah Lisca Fashion
PTUJ / SEZONA GOB JE TU
Čakala ga /e na
robu gozda •••
Bil je lep sončen dan, kot nalašč za jutranji sprehod. Poklical je
psa in odpravila sta se na vsakodnevni izlet v bližnji gozd. In po-
lem jo.je zagledal. Stala je tam na robu gozda in ga čakala - njegova
največja gobarska trofeja do sedaj, "pa je že nekaj let v "penziji". In
'ato nam jo je Tone Mlakar iz Vareje prinesel pokazat. Tehtala je
^0 dag in imela klobuk premera 22 cm v lepi rjavi barvi. Dišala je
"mamno. Ponosno in narahlo jo je pbjel pod brezo. Bila je ena
redkih temnopoltih zapeljivk. Manjših rumenih sorodnic, "lisičk",
letos v gozdu vse polno. Toda "ONA" je bila nekaj posebnega.
Povedal je, da ne bo dolgo njegova, predal jo bo naslednjemu v
•■oke. Ah, ti moški! Zato je verjetno res, kar se govori, da se je revi-
•^a posušila, narezana na tanke rezine.
Tone Mlakar iz Vareje in
njegova največja gobars-
ka trofeja.
Foto: Majda Fridl
6
četrtek, 2. september 1999 - TEDNIK
NASVETI
Kuharski nasveti
mm    m    \f _ •
Telečji zvitki
Teletina je zelo cenjeno meso. Zaradi nežnosti vlaken in hra-
nilne vrednosti je primerna za vse toplotne postopke. Upo-
rabljamo jo v vsakodnevni prehrani in tudi pri dietah. Meso je
nežno rožnate barve le, če so teleta hranjena samo z mlekom,
dodatek žit in trave pri njihovi krmi pa daje izrazitejšo rožnato
barvo mesa; to srečujemo najpogosteje pri starejših teletih.
Pri mladi teletini se meso raz-
ličnih delov glede na čvrstost in
uporabo na razlikuje tako močno
kot pri drugih vrstah mesa.
Večina kosov je nežnih in jih je
mogoče porabiti na različne
načine, ker vezno tkivo še ni trdo.
Utegne pa teletina postati trda, če
jo zamrzujemo, ker vsebuje malo
maščob in veliko vlage. Zraven
tega moramo upoštevati, da se
razrezano meso rado skrči, sploh
če je bilo prerezanih preveč vla-
ken.
Kljub temu da je teletina meso
mlade govedi, pri toplotni obde-
lavi nanj ne smemo gledati kot na
mlado obliko govedine, kajti
značaj obeh vrst mesa je povsem
različen. Tako se okus teletine
odlično ujema s kaprami, tunino
in gobami.
Glede na toplotno obdelavo mo-
ramo najbolj paziti pri suhem
pečenju v pečici; zaradi svoje
nežnosti teletina ni primerna za
pečenje pri visokih temperattirah
med 220 in 250C, ker vsebuje
malo naravne maščobe, pač pa jo
moramo previdno peči v pečici
do 200 ali na žaru pri razmeroma
nizki temperaturi.
Veliko manj težav imamo pri
dušenju in ktihanju teletine.
Dušimo in kuhamo jo pri zmerni
temperattiri in v veliki količini
tekočine, če to recept dopušča.
Pri pečenju teletine pa si lahko
pomagamo tudi z bardiranjem, to
je da kos teletine začinimo in
pred peko zavijemo v tanke lis-
tiče narezane slanine ter tako
pečemo meso; če pa bi radi dobili
porjavelo skorjo mesa, slanino
zadnjih 10 minut odstranimo in
meso zapečemo, da postane zlato
rjavo. Teletino lahko tudi presla-
ninimo, to je da manjše trakove
slanine zataknemo v večji kos te-
letine, ki ga želimo speči; s tem ji
prav tako izboljšamo okus in tudi
lastnosti pri pečenju.
Zraven okusne pečene teletine
si pogosto pripravljamo telečje
zrezke in telečje zvitke. Telečji
zvitki so najpogosteje pripravlje-
ni iz telečjih zrezkov, tako da ko
smo že oblikovali zrezke, jih na-
polnimo z nadevom, zvijemo in
povežemo z vrvico ali pritrdimo z
lesenim nabodalcem. Od toplot-
nih postopkov pri zvitkih upo-
rabljamo kombinacijo pečenja in
dušenja oziroma najprej pripravl-
jene zvitke na hitro opečemo na
manjši količini maščobe; upora-
bimo lahko maslo ali drugo kvali-
tetno maščobo. Lahko pa zvitke
opečemo oziroma pražimo skupaj
z zelenjavo, če pripravljamo zra-
ven omake iz zelenjave.
Francoska kuhinja najpogosteje
pripravlja telečje zvitke z gobami,
grške telečje zvitke, telečje zvitke
Marije Luize in Richelieujeve
telečje zvitke.Grške telečje zvitke
pripravimo tako, da za 6 oseb po-
trebujemo 6 zrezkov, težkih po 12
dekagramov, ki jih narahlo soli-
mo. Posebej na 1 žlici masla pre-
pražimo mešanico sesekljane
čebule in kruhovih drobtin (vza-
memo 1 majhno čebulo in 5 deka-
gramov drobtin) ter potresemo s
sesekljanim peteršiljem. Namaz
ohladimo in ga dobro stisnemo
na pripravljene zrezke. Nato
obložimo zrezke z rezino šunke,
jih zvijemo v zvitke, povežemo s
kuhinjsko vrvico ali zašpilimo z
lesenim nabodalcem in jih na
maslu skupaj z 1 čebulo in 1 zre-
zanim korenčkom pražimo tako
dolgo, da narahlo porjavijo. Nato
jih zalijemo z telečjo osnovo ali
juho, uporabite lahko tudi vodo,
začinimo s soljo, poprom in ka-
prami ter počasi dušimo, da se
meso zmehča. Dušimo lahko tudi
v pečici. Ko se meso zmehča, ga
vzamemo iz omake, omako po po-
trebi zgostimo s podmetom in te-
meljito prevremo. Nato jo po želji
pretlačimo. Tik pred serviranjem
v omako vložimo telečje zvitke,
da se ponovno segrejejo, in takoj
ponudimo.
Telečje zvitke Marije Luize pa
pripravimo tako, da si prav tako
pripravimo za 6 oseb 6 zrezkov in
jih narahlo solimo. Posebej fino
zmeljemo 25 dekagramov puste
teletine, ji dodamo 1 deciliter
goste tekoče sladke smetane in 1
beljak ter narahlo solimo in po-
pramo. Pripravljeni nadev enako-
merno nanesemo na zrezke, jih
previdno zvijemo in povežemo z
vrvico. V kožici segrejemo
manjšo količino maščobe in zvit-
ke na hitro opečemo z obeh stra-
ni, dodamo 30 dekagramov se-
sekljane mešanice čebtile in ko-
renja, prepražimo in zalijemo ter
dušimo do mehkega. Omako po
želji pretlačimo in izboljšamo še z
gobovim pirejem. V Franciji jih
ponudijo z dušenimi artičokami,
artičoke pa nadevajo z mešanico
čebulnega in gobovega nadeva;
omako ponudijo posebej.
Nada Pignar
PREJELI SMO
Ukradel žalno zastavo
Člani Društva upokojencev Rogoznica umrlega člana društva
počastimo tudi tako, da na domu krajanov Rogoznica izobesimo
žalno zastavo in osmrtnico.
V noči s 26. na 27. avgust 1999 pa se je pojavil človek nepoštenih
vrednot, ki je žalno zastavo, izobešeno v slovo lunrli članici
društva, ukradel. To dejanje je naletelo na oster odmev med člani
društva, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče pa ga
najostreje obsojajo. To dejanje je podobno vsem tistim ljudem, ki
z grobov kradejo cvetje, sveče ali počenjajo še druge nečednosti, s
katerimi skrunijo spoštovanje do umrlih ljudi.
Bodimo ljudje s spoštovanjem in srcem in spoštujmo umrle in
simbole v počastitev njihovega spomina.
Feliks Bagar
PREJELI SMO
Kako parkiramo
v "plavi coni" na
Ptuju
Prideš v mesto lepo, urejeno,
čisto.
... Tujka ... Mesta ne poznaš.
Ampak parkiraš lahko povsod -
same "plave cone", povsod aparati
za plačilo parkirnine. Pristopiš k
bližnjemu aparatu, stojiš tretja v
vrsti. Predhodniki se trudijo, da
bi vstavili bankovec za 100 sit v
ozko odprtino. Ljudje se
obračajo, negodujejo, odidejo. Ne
zavzameš se, ali so uspeli.
Ko prideš na vrsto, poiščeš naj-
lepši bankovec, vstavljaš,
obračaš, ne gre. Je zmečkan? Ni
pravilno obrnjen? Stiskaš gumbe,
bereš navodilo - kot da bi to
počela prvič. Za teboj vrsta.Greš
na banko in dobiš čisto novi ban-
kovec. Pri avtomatu se neka žen-
ska zafrkava s vstavljanjeM de-
narja. Po več poizkusih skupaj
ugotovita, da avtomat pravzaprav
ne dela.Nikjer nobenega spo-
ročila....
Stopiš k drugemu avtomatu ne-
kaj deset metrov vstran in brez
težav vplačaš. Potrdilo o plačilu
neseš v avto, toda glej ga, zlomka.
Za brisalcem te že čaka obvestilo
o prekršku. Iščeš mestnega radar-
ja, da zadevo pojasniš, da vendar
nisi ti kriva, če avtomat ne dela.
Pri tržnici opaziš redarko, ki se
vneto pogovarja z branjevko,
malo oklevaš, pa jo vseeno zmotiš
med pogovorom. Srednje prijaz-
no ti pojasni, da je pač 10 min
razlike in da bo kazen potrebno
plačati, da se lahko pritožiš, am-
pak da ne bo "haska", da ve, da je
avtomat ne dela in da je drugi v
bližini.
Od vsega te mine veselje do "le-
pega" Ptuja. Greš pa že raje v Ma-
ribor, kjer je sicer za parkirne
prostore večja gneča in manj av-
tomatov, na pokvarjenih pa vsee-
no piše, da ti ne delajo. Očitno
imajo redarji več časa.
Sprašuješ se, ali so redarji na
Ptuju tam samo zato, da pišejo
listke o prekršku, ali imajo še
kakšno drugo zadolžitev. Morda
pa so plačani po učinku.
Majda Toplak, Dvorjane
Kivodajalcl
17. avgusta: Ana Brec, Volknnerjeva 7, Ruj; Oton Unuk, Ul.
1. maja 5, Ptuj; Roman Mesaric, Starošince 41; Franc Gorn-
jec, Hlaponci 7; Silva Auer, Pobrežje 151/a; Robert Dre-
venšek, Kungota pri Ptuju 154; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju
24/c; Silva Maroh,Vičanci 98; Vladimir Zagoršek, Dornava
145; Milan Železnik, Kočice 67; Vladimir Fras, Hlaponci
25/a; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Stane Gafuta, Prešernova
17, Ruj; Janez Skrjanec, Tibolci 19/e; Marica Vidovič, Dote-
na 19/c; Oto .Mesaric, CMD 17, Ptuj; Ivan Vindiš, Janežovski
Vrh 21/c; Stanko Božičke, Dotena36/a; Franc Gabrovec, Ul.
25. maja 19, Ptuj; Neža Erjavec, Vičava 66; Srečko Toplak,
Juršinci 69. I
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . - 240. NAD
Zakon, družina in
duševno zdrt/vje
102. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakoncev in družine -
na splošno - 19. nad.
Simultana
psihoterapija.
Že pri psihoterapevtski
obravnavi otrok in mladostni-
kov je bilo omenjeno, da se
večkrat pojavi potreba, da se v
obravnavo vključijo tudi starši.
Seveda pri tem lahko nastanejo
različni problemi.
Na razpolago so različni pris-
topi, odvisno od predstav, ki jih
imajo o etioiogiji duševnih mo-
tenj različni avtorji.
Dandanes je povsem prevlada-
lo mnenje, da je zdravljenje
čustvenih in vedenjskih motenj
otroka brez sočasnega zdravl-
jenja staršev večinoma neu-
spešno. Iz tega razloga in iz ce-
lostnega pogleda na družino
nasploh so seveda vedno novi in
novi načini terapije nevrotičnih
otrok.
Eden lakih načinov je psihote-
rapija v navzočnosti matere.
Poudarek ni toliko na sočasni
analizi matere, pač pa nastane
terapevtski efekt s tem, ker upa
otrok v navzočnosti (pasivne)
matere in ob podpori terapevta
izživeti nekatere svoje silnice,
na drugi strani pa izginejo pri
materi nezaupanje in odpori do
terapije otroka. Svojo množično
uporabo je doživela ta oblika
psihoterapije, v kateri potekajo
vzporedno psihoterapevtski na-
sveti staršem in igralna terapija
otrok, v t.i. "child-guidance kli-
nikah", razširjenih zlasti v An-
gliji in ZDA.
Tej metodi so sledile številne
druge, ki želijo še bolj zajeti šte-
vilne podzavestne želje in fanta-
zije matere ter reakcije otroka
nanje. Skupna vsem tem meto-
dam je prava simultana analiza
matere (ali očeta) in otroka.
Prvotno je terapijo enega in
drugega vodil isti terapevt, se-
daj pa se zaradi /^jpletenih
transfernih in kontratransfer-
nih odnosov priporoča model
dveh terapevtov, ki zdravita
vzporedno vsak svojega klienta.
Posebna varianta teh pristopov
je vključitev staršev treh ali šti-
rih otrok v posebno analitsko
skupino.
Naslednjič pa si bomo pogle-
dali zelo uporabno in razširjeno
obliko simultane psihoterapije,
t.i. bifokalno metodo družinske
terapije.
mag. Bojan Sinko
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^  V VRTU  *   V VRTU*    V VRTU  *   V VRTU* V VRTU  *   V VRTU *
Nalprijetnelši v vrtnarjevem
letu /e september
Vrnarjevo leto se nagiba v prvi jesenski mesec, ki je zavoljo
darov narave in vremenske prijaznosti dobil tudi domače ime
kimovec. Skrbnemu vrtnarju z zadovoljstvom prekimava, za
vloženi trud in delo v vrtu pa mu nasuje obilo žlahtnih plodov
in sočne zelenjave, ozaljšane s poznim poletnim cvetjem.
v SADNEM VRTU se pričenja za sadjarja
najbolj težko pričakovano in najprijetnejše
obdobje obiranja in pobiranja sadja. Čeprav
se s spravilom jagodičevja in zgodnjega sad-
ja ukvarjamo že nekaj mesecev, pa do glav-
nega spravila sadja pride šele z zorenjem
poznih vrst, ki jih spravljamo v prvem jesen-
skem mesecu septembru. Ker je namemb-
nost porabe poznih vrst sadja nekoliko dru-
gačna kot zgodnjih, saj ga poleg sprotne po-
rabe v svežem stanju čim več namenimo za
zimsko hrambo in predelavo, moramo biti po-
sebej pozorni na potek zorenja sadja.
Ne glede na namembnost porabe mora
sadje na drevesu naravno dozoreli. Plodovi
morajo doseči za sadno vrsto in sorto
značilno velikost, obliko in barvo, dozoreli
morajo semena, meso pa mora doseči
značilen okus ter razmerje med sladkorjem in
kislinami. Sadje, ki ga bomo namenili za
hrambo, obiramo v drevesni zrelosti, medtem
ko sadje, ki smo ga namenili za predelavo in,
konzerviranje, spravljamo nekoliko kasneje v
popolni zrelosti, ki ji pravimo tudi užitna ali
tehnološka zrelost.
V drugi polovici poletja so zlasti na mladem
sadnem drevju močno porastle mladike z
navpično rastjo. Pri jablanah je še čas, da na-
domestimo zamujeno in poganjke, ki nam
bodo potrebni za nadaljnjo vzgojo in preobli-
kovanje v rodni les, usmerimo v vodoravni
položaj ali rahlo upognemo navzdol. Z upogi-
banjem mladike zavremo v nadaljnji rasti v
dolžino, upočasni se pretok rastlinskih so-
kov, ti se prično kopičiti in tvorijo se cvetni
brsti. Preostale poganjke, ki jih ne potrebuje-
mo za nadaljnjo vzgojo drevesne krošnje,
porežemo na dva centimetra dolge štrcije.
Tako pozna poletna rez ima izrazito vlogo za-
viralca rasti, kar je za nekatere sorte jablan, ki
so že po genetski zasnovi nagnjene k
močnejši rasti, edini ukrep za umirjanje rasti.
V OKRASNEM VRTU že v prvem jesen-
skem mesecu mnoge vrste trajnic, katerih iz-
vor je v tropskih ali milejših vremenskih raz-
merah, pričnemo pripravljati na prezimitev.
Manj jih zalivamo, kot smo počeli v času nji-
hove intezivne vegetacije in cvetenja, prene-
hamo jih dognojevati, nekatere režemo ali iz-
vedemo druga opravila pri njihovi negi, da bi
čim lažje prezimile.
Med takšne trajnice, ki jih je potrebno
skrbno pripraviti na prezimitev, je pri nas
splošno poznani oleander. Ta okrasna zimze-
lena grmovnica v mediteranskih klimatskih
razmerah raste na prostem in ne zahteva no-
bene posebne nege. V naših celinskih pod-
nebnih razmerah pa ga gojimo le kot
lončnico in ga čez zimo spravimo v zavetje,
da ne pozebe. Kot posodovka ali pa tudi če
ga poleti gojimo na prostem v okrasni gredi-
ci, je oleander za vzgojo in nego zahtevnejši
od tistega v primorju. Uspeva v dobro prepe-
reli zemlji, presajamo pa ga ob potrebi. Sta-
rejši, redki ali rogovilasti grmi morajo prve dni
septembra biti obrezani, da bi se rastlina do
vzimljanja še dovolja obrasla in utrdila. Ole-
ander s prenovljenim listjem lažje prezimi,
prihodnje leto pa še bogateje zasveti.
V ZELENJAVNEM VRTU je septembra čas
za setev vrtnin, ki lahko prezimijo na prostem
in služijo za zgodnji spomladanski predelek.
Predzimsko setev špinače in mangolda opra-
vimo že v začetku meseca, da se rastline do
zime še dobro vkoreninijo in utrdijo za boljšo
prezimitev.
Špinačo sejemo na medvrstno razdaljo 20
do 30 cm ter 2 do 4 cm globoko, priporočeni
sorti za predzimsko setev pa sta matador in
goliath.
Mangold, sorodna zelenjavnica špinače, je
v naših vrtovih premalo zastopan, čeprav je
njegova uporabnost širša od špinače in je se-
zona pobiranja nejgovih listov daljša. Peclje
listov pripravljamo kot špargelj, liste pa kot
špinačo. Sejemo ga v vrste in na večjo razdal-
jo kot špinačo - 40 cm narazen in 3 do 4 cm
globoko. Posevek mangolda kasneje
redčimo ali ali razsadimo na vrstno razdaljo
20 do 30 cm.
Izmed zimskih salat, ki jih sejemo še v prvi po-
lovici septembra, izberemo sorto nansen ali
zimsko rjavko ter ju konec meseca razsadimo.
Za spomladansko pobiranje motovilca je
začetek septembra najprimernejši čas setve.
Ne sejemo ga pregosto, ker se tedaj ne mo-
rejo razviti dovolj obraščene in široke listne
rozete. Dve leti staro seme kali bolje kot
seme letošnjega pridelka.
Miran Glušič, ing. ag'-
fEDNIK - Četrtek, 2. september 1999
7
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
HHOŠKANJCI / 7. PRLEŠKO SREČANJE UUBITEUEV STARIH VOZIL IN TEHNIKE
Mol sfari avto
prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine
johann Janez Puch je bilo ustanovljeno leta 1993 v Ljutomeru.
y svojih vrstah združuje več kot 400 ljubiteljev starih vozil ter
jruge tehnične kulturne dediščine. Poleg tega da nekajkrat
letno organizirajo družabna srečanja somišljenikov, sodeluje-
jo tudi pri realizaciji ideje profesorice zgodovine Kristine Šam-
perl Purg iz Pokrajinskega arhiva Ptuj o Puhovi spominski
jobi ter muzeju v Sakušaku. Člani si želijo, da bi bil odnos
l[rše družbe do tehnične kulture in dediščine pri nas bolj raz-
\iU kajti prepogosto najdejo ob čistilnih akcijah stara vozila iz-
jemnih vrednosti v obcestnih jarkih in gozdovih, rezervne dele
na na smetiščih.
predsednik Ludvik Bratuša
nam je povedal, da so leta 1993 v
Ljutomeru ustanovili društvo z
namenom, da poskušajo rešiti
pozabe in uničenja ne le stara
vozila, temveč tudi drugo
tehnično kulturno dediščino
preteklih stoletij. Med več kot
400 člani so zbiratelji in ljubi-
telji motornih vozil ter drugih
starin in umetnin. Nekateri so
prav zanimivi zbiratelji redkih
tehničnih stvaritev. Društvo so-
deluje tudi z drugimi sorodnimi
društvi v Sloveniji ter tujini.
Tesno sodelujejo tudi s strokov-
nimi ustanovami, še posebej s
Pokrajinskim arhivom v Ptuju,
ki se ukvarja z ohranjanjem
imena, dela in zapuščine našega
velikega rojaka Janeza Puha. So-
delovanje s profesorico zgodovi-
ne Kristino Šamperl Purg in di-
rektorjem arhiva Ivanom Lov-
renčičem je doseglo takšen nivo,
da bo ideja gospe Purgove o Pu-
hovi spominski sobi in muzeju
na Sakošaku gotovo zaživela, je
s prepričanjem dejal Ludvik
Bratuša.
Člani društva so ljudje vseh
mogočih poklicev, prihajajo iz
različnih slojev - od najprepros-
tejših do visoko izobraženih; v
ttjihovih vrstah je tudi nekaj
akademikov. Znotraj društva, ki
deluje predvsem na osnovi med-
sebojnega prijateljevanja, pa so
vsi enakovredni.
PRILOŽNOST ZA
IZMENJAVO
IZKUŠENJ
Srečanja ljubiteljev starih vo-
zil so priložnost, da izmenjajo
lastniki izkušnje, rezervne dele,
pa tudi avtomobile. Srečujejo se
predvsem zaradi druženja in po-
govorov o težavah pri obnovi
starih lepotcev, kot jim ljubko-
valno pravijo, ter medsebojne
pomoči. Na takšnih srečanjih
nastane veliko prijateljskih, pa
tudi poslovnih povezav. Ludvik
Bratuša je povedal tudi, da ima
večina tokratnih udeležencev v
lasti več starih vozil. Nekatera
so v povsem uporabnem stanju,
druga so v fazi restavriranja, po-
gosto pa pomagajo drug druge-
mu skompletirati kakšno prav
redko in zelo staro vozilo, za ka-
tero se deli težko dobijo. Tokrat
so se udeležili srečanja z vozili
vseh vrst, predvsem pa s takimi,
ki zmorejo tudi daljše razdalje.
Društvo prireja tudi različna
druga srečanja. Pred mesecem
dni so na srečanje, ki je bilo po-
svečeno Janezu Puhu prišli izkl-
jučno s Puhovimi vozili.
Društvo organizira in financi-
ra svojo dejavnost na osnovi
lastnih prispevkov ter članari-
ne. Dotacij ne dobivajo, pa tudi
sponzorska sredstva so izjema.
Za večje prireditve, ki so širšega
in promocijskega pomena, pa
poiščejo tudi finančno pomoč.
Letos so organizirali prvi Pu-
hov muzejski vlak, ki je vozil na
relaciji Ljutomer-Nova Gorica-
Ljutomer. Finančno so jim po-
magali posamezniki, delovne
organizacije ter mestne občine
Ptuj, Ljubljana in Nova Gorica.
NAJSTAREJŠI
NA SREČANJU
Sedemdesetletni Ludvik
Knez, ki je že pet let član
društva Johanna Janeza Pucha,
je bil s svojim vozilom najsta-
rejši udeleženec 7. prleškega
srečanja ljubiteljev starih vozil.
Njegov 500 kubični motor
DKW je iz leta 1939. Kupil ga je
v Mariboru od soseda inženirja,
ki si je motor pripeljal iz Fran-
cije. Ko si je kasneje kupil so-
dobni "moped", je motor razsta-
vil, preuredil v stabilen motor
ter ga uporabljal za žaganje drv
in mletje jabolk. Nato je raz-
stavljeni motor v delih pristal
kar na podstrešju. Ker nečaki,
ki jim je želel motor podariti,
niso pokazali pravega zaniman-
ja, ga je kasneje sam sestavil.
Dve leti so trajala tajna obnovit-
vena dela. Rezervne dele, ki so
bili precej dragi, je dobil iz
Nemčije. Ko se je z motorjem
prvič pojavil, so ga vsi občudo-
vali in se zanimali za nakup.
Vendar se je odločil, da ga ne bo
prodal, in se z njim vozi še dan-
danes pri svojih sedemdesetih
letih. Tokrat je bil petič na
tovrstnem srečanju ljubiteljev
starih vozil in njegov motor je
vedno deležen občudovanja
poznavalcev, kajti malo je 500
kubičnih. Ko ga več ne bo vozil,
bo motor nasledil eden izmed
vnukov, nam je povedal najsta-
rejši udeleženec srečanja Lud-
vik Knez.
POVEZAVA OLDTI-
MERJEV Z MUZEJI
Stara vozila so le redko pos-
tavljena na ogled vsem tistim, ki
jih zanimajo. V bližini Vrhnike,
v kraju Bistra, domuje v nek-
danjem kartuzijanskem samos-
tanu že od leta 1951 Tehniški
muzej Slovenije, ki je zadolžen
za ohranjanje tehnične kulturne
dediščine preteklih stoletij. V
svojih zbirkah hrani tudi stara
vozila. Tudi nekatera najsta-
rejša in izjemno redka vozila
članov kluba jesensko-zimsko
obdobje preživijo v muzeju.
Zato so tovrstne prireditve last-
nikov in ljubiteljev vozil iz sta-
rih časov, ki svoje varovance
pripeljejo iz garaž in jih postavi-
jo na cesto ter na ogled radoved-
nežem, svojevrsten dogodek za
vse. Člani kluba se zavedajo, da
si ljudje želijo možnosti ogleda
tovrstnih vozil. Razmišljali so
tudi o tem, da bi pripravili pri-
ložnostni muzej, tega pa društvo
samo finančno ne zmore.
Velika želja članov društva je,
da bi bil odnos širše javnosti do
naše tehnične kulturne
dediščine bolj razvit in ne bi v
bodoče več stara vozila raritet-
nih vrednosti končala na sme-
tiščih, v obcestnih jarkih in goz-
dovih. Z veseljem pa opažajo, da
se v zadnjih letih odnos le spre-
minja.
In kdaj si lahko naslednjič og-
ledate stara vozila?
Člani društva pripravljajo nas-
lednje srečanje v septembru.
Datum in kraj še nista določena.
Z njim najbližjim društvom
"Veteran klub" iz Murske Sobo-
te se bodo dobili na tekmovanju
za prehodni pokal. Zadnje
letošnje srečanje pa bodo pove-
zali s kostanji in moštom v poz-
ni jeseni. Nato bodo svoje oldti-
merje pospravili na varno pred
vlago in mrazom do pomladi
leta 2000.
Majda Fridl
Ludvik Knez, najstarejši udeleženec srečanja, pri 70 letih še
ne razmišlja, da bi se odpovedal vožnji s 500 kubičnim DKW
motorjem
PTUJ / NAŠLI 2700 LET STAR ZGANI GROB
Hvisko podzemlje š»
vemo skriva marsikt^j
Tja arheologe je bil letošnji 26. avgust velik dan: v Ulici Vikto-
rina ptujskega so pri prenovi ulice in izkopavanju za novo ko-
munalno infrastrukturo (kanalizacijo, vodovod, plinsko napel-
javo in kabelsko televizijo) našli, kot kaže, bojni grob iz 7.
stoltja pred našim štetjem (to je okoli 2650 do 2700 pred našim
štetjem). Natančnejšo datacijo bodo pokazale kasnejše po-
drobnejše anlize in raziskave. Kot je povedala vodja arheo-
loških zaščitnih izkopavanj v Ptuju Marija Lubšina Tušek,
dipl. arheologinja, so v grobu našli sežgane kosti, ostanke po-
kojnika, verjetno vojaka. Na kosti je bila položena bojna opra-
va, našli so dele orožja, železno sekiro, bronast nož, del bodala,
brusni kamen in tudi nekatere bronaste vičke, za katere pa ne
vedo, za kaj so jih uporabljali.
Zraven tega so našli tudi tri
lepo okrašene keramične poso-
de, v katerih je bila hrana za po-
potnico za onostranstvo, in dele
bronaste posode, ki so redka
najdba na Štajerskem in sodijo
po Bibi Tržan, ki je proučevala
to obdobje na slovenskem Šta-
jerskem in si je ta grob tudi og-
ledala, v 7. stoletje oziroma v čas
starejše železne dobe.
2700 let star žgani grob iz sta-
rejše železne dobe je izredno po-
membna arheološka najdba, saj
gre za prvi takšne grob iz tistega
časa, ki je bil odkrit na Ptuju.
Marija Lubšina Tušek ob tem
pravi, da je zelo mogoče, da
bodo na tem bregu odkrili še kaj
podobnega, saj je očitno, da je
bilo na tem območju v tistem
času pokopališče.
V Ptuju v tem obdobju delajo
arheologi na več deloviščih in
povsod so naleteli na pomemb-
ne najdbe, ki samo potrjujejo
prepričanje arheološke stroke,
da je ptujsko podzemlje še zelo
bogato. In še kako pravilno se je
pokazalo vztrajanje arheologov,
da se jim omogočijo zaščitna ar-
heološka izkopavanja na vseh
območjih, kjer se opravljajo iz-
kopi za infrastrukturo. Do sedaj
so prinesla makrsikatero novo
spoznanje oziroma kamenček v
mozaiku kraja, poudarja Marija
Lubšina Tušek. Kljub temu da
so nekateri v Ptuju že pre-
pričani, da je mesto že tako raz-
kopano, da skorajda ni mogoče
ničesar več najti, so najnovejše
najdbe takšno prepričanje ovrg-
le.
Med pripravljalnimi deli za
novo policijsko postajo v Ptuju
ob Osojnikovi cesti so odkrili
zanimive ostaline predrimske
naselbine lesenih hiš iz 2. stolet-
ja pred našim štetjem in rimske
najdbe iz 2. stoletja našega štet-
ja. Našli so bronasto sponko - fi-
bulo in srebrnik rimskega cesar-
ja Vespaziana iz let 69-79 našega
štetja.
Ministrstvo za notranje zadeve
Republike Slovenije, ki je finan-
cer gradnje nove ptujske policij-
ske postaje in financira tudi
sondiranje, je pokazalo veliko
zanimanje za arheološka izko-
pavanja in že odločilo, da bodo
lahko arheologi najdeno na tem
območju predstavili v zbirki, ki
jo bodo postavili v novem ob-
jektu. Prav nobenega dvoma pa
ni že sedaj, da bo zbirka v novi
policijski postaji dobro varova-
na, je prepričana Marija
Lubšina Tušek.
Rezultati arheološkega nadzo-
ra pri gradnji plinskega omrežja
v naselju Bratje Reš pa so temel-
ji večje rimske zgradbe (verjet-
no vile) iz 2. in 3. stoletja, ostan-
ki žrmelj, bronasta pinceta, ol-
jenke, bronast novčič in drugo.
Tudi Adriaplin, ki je investitor
gradnje plinskega omrežja v
mestni občini Ptuj, je za
zaščitna arheološka izkopavanja
pokazal veliko zanimanja.
MG
Ostaline 2700 let starega žganega groba v Ulici Viktorina Ruj-
skega. Foto: Marija Lubšina Tušek
CIRKOVCE / FOLKLORISTI GOSTOVALI NA SICILIJI
Ha svidenie v rrancifi
^ed kratkim se je s Sicilije vrnila folklorna skupina Vinka
Koržeta iz Cirkovc, ki je zastopala Slovenijo na mednarodnem
folklornem festivalu "Festo del SoUe".
Festival je potekal od 3. do 8.
avgusta v mestih Barcelona,
Pozzo di Gotto, Novara di Sici-
K terme Vigliatori in Falcone.
^oleg cirkovške so na festivalu
Izstopale skupine iz Francije
^eške, Albanije, Gruzije in Sici-
lije
Življenje na Siciliji se močno
^likuje od našega. Opoldanska
^^očina, ki dosega do 40 ali več
^^opinj Celzija, sili ljudje k
'^l^anju hladu za zidovih njiho-
vih hiš. Ulice in mesto so v tem
času skoraj brez življenja. Fol-
kloristi smo vročino uspešno
premagali z namakanjem v kris-
talno čisti vodi, glavna pijača, ki
smo jo popili v velikih
količinah, pa je bila ledeno
mrzla voda. Prosti čas smo izko-
ristili za ogled Etne in Lipar-
skih otokov, kamor nas je vodil
predsednik prof Davorin Urih.
Nastopi folklornih skupin so
se začenjali šele okoli 22. ure.
Skupina iz Cirkovc se je na fes-
tivalu predstavila s štajerskimi
plesi, petjem, igranjem na ljud-
ske instrumente (Vesele polan-
ke) in pri gledalcih požela po-
hvale in bučen aplavz. S seboj
smo imeli veliko reklamnega
gradiva o Sloveniji, Ptuju in
drugih krajih ter ga pred nasto-
pom in po njem delili med gle-
dalci. Direktor festivala si je
propagandno gradivo očitno
zelo dobro ogledal in prebral,
saj je na zaključnem koncertu
povedal toliko lepega o Sloveni-
ji in Ptuju, da smo vsi ostali
brez besed. Po zaključnem nas-
topu je skupina dobila veliko
pohval za izvedbo programa in
splošen vtis, ki ga je ustvarila na
festivalu. Z nami je bil tudi cir-
kovški slikar Leon Pišek ter di-
rektorju festivala podaril svojo
umetniško sliko.
Vsi folkloristi smo se polni le-
pih vtisov odpravili proti Rimu
in že kovali načrte za drugo leto,
ko naj bi se na povabilo franco-
ske skupine udeležili festivala v
mestu Montreuju.
Na koncu bi se v imenu skupi-
ne najlepše zahvalila vsem
sponzorjem, še posebej ptujski
vinski kleti, ki je prispevala da-
rila in dokazala, da je naše vino
najboljše!
Uljana Brglez
^'^•^ovčani na Etni. Foto: Leon Pišek
8
četrtek, 2. september 1999 ■ TEDNIK
OO TOD IN TAM
PODGORCI / TRADICIONALNE 12. KOZJE DIRKE
Niti poljub na gobiek ni pomagal
v Podgorcih so se prejšnjo nedeljo, 22. avgusta, uspešno zakl-
jučile 12. kozje dirke, ki jih je organiziralo PGD Podgorci. De-
set sodelujočih koz in kozlov priča, da ljubezen do teh trmastih
rogatcev še ne bo tako kmalu izumrla. Prireditelji so skrbno
pripravili okoli sto metrov dolgo tekmovalno stezo, ki je
povzročala težave predvsem kozovodcem, ki so spremljali tek-
movalke in tekmovalce. Obiskovalcev, ki so se zares zabavali, je
bilo tudi letos več kot 500.
Vodja prireditve Jože
Slodnjak nam je povedal, da je
pri organizaciji prireditve sode-
lovalo vseh 42 članov PGD
Podgorci. Zaradi nove zakono-
daje je vedno težje pripraviti
dobro "gasilsko veselico", z or-
ganizacijo katere naj bi ti prišli
do denarja za uspešno op-
ravljanje svojega dela. Nekaj de-
narja za protipožarno varnost si-
cer prispeva država preko
občine, sredstva, ki so nujno
potrebna za vzgojo podmladka,
pa si morajo zagotoviti sami.
Včasih so gasilci na veselicah
sami prodajali hrano in pijačo,
sedaj pa to ni več mogoče. Jože
Slodnjak je povedal, da upajo,
da bo država nekoliko omilila
zakonska določila ter da bo v
bodoče v občinskih blagajnah
več denarja za varstvo pred
požari. Če se situacija ne bo v
kratkem spremenila, meni, da
gasilstvo pri nas v taki obliki
več nima prihodnosti. Kot od-
govor na vprašanje, kako priti
do denarja oz. kako privabiti na
veselico čim več obiskovalcev,
so se tudi zgodile prve kozje dir-
ke. Idejni vodja prireditve pred
12 leti je bil Stanko Horvat, ki je
bil tokrat predsednik strokovne
komisije ter vodja tekmovanja.
Povedal je, da so se njegovi ideji
sprva posmihali, sedaj pa je to
ena najodmevnejših in najbolj
množičnih prireditev v Podgor-
cih. Njegov sin Stanko Horvat
mlajši je tokrat povezoval pro-
gram in skrbel za zabavo obis-
kovalcev s humornimi komen-
tarji tekme.
SKOKICA JE
BILA PRVA
Deset s pentljami okrašenih
tekmovalk in tekmovalcev- bol-
je rečeno koz in kozlov - je
nestrpno pričakovalo začetek
dirke. Postavlja se vprašanje, ali
je bilo tekmovanje pravično.
Veljalo bi razmisliti o razdelitvi
v kategorije. Kriteriji za klasifi-
kacijo so lahko različni: po bar-
vi, spolu, letih, velikosti ali pas-
mi. Pa tudi starost in spol kozje-
vodca ali kozovodke nista zane-
marljiva.
Da bi dalo tekmovanje real-
nejši rezultat in odgovor na
vprašanje, katera je letos najhit-
rejša koza, so se tokrat tekmo-
valke podale na progo kar
dvakrat. Več kot sto metrov dol-
go in strmo progo so tudi letos
skrbno pripravili. V prvem delu
je kozovodcem povzročal nema-
lo težav strm vzpon. Koze so
malo vlekli, malo potiskali v
hrib, včasih pa se niti to ni
obneslo. Tiste manjše trmaste
koze so lastniki, tokrat tudi tre-
nerji in kozovodci, vzeli kar v
naročje. Nato je šlo lažje čez drn
in strn. V drugem delu proge je
pot peljala navzdol. Če bi merili
vmesni rezultat, o čemer velja
razmisliti v bodoče, bi kaj hitro
ugotovili, da je bil drugi del pro-
ge bistveno hitrejši. Vseh 10
udeležencev dirke je prvi tek
uspešno zaključilo. V drugem
teku pa si je neuradno najlepša
koza Minka premislila, lastnica
Kristina Škrlec iz Podgorcev pa
omagala. Družno sta se odpravi-
li, od koder sta prišli - nazaj pro-
ti startu. Kozovodka, ki je s svo-
jo ljubljenko že tretjič na progi,
je povedala, da sta pač obe že ne-
koliko stari, krivi pa so tudi sla-
bo po rezan i parki j i, zaradi česar
kozo boli noga. Pediker je svoje
delo slabo opravil. Povedala je,
da kozo čaka lepa usoda in da bo
pri njej, dokler bosta živi. Mle-
ko edine koze pri hiši kar sami
uporabijo. Iz njega delajo tudi
sir. Gospa Kristina pravi, da so
pogače s kozjo skuto boljše kot s
tisto, ki je narejena iz kravjega
mleka.
Pravila igre so bila tudi tokrat
strogo določena. Koze se ni
smelo tepsti ali kakor koli dru-
gače z njo grdo ravnati. Zato so
kozovodci svoje ljubljenke, ki so
sredi proge obstale, motivirali
na različne načine. Gledalci smo
bili priča, da tudi poljub na
gobček ni pomagal, zato si je ko-
zovodec Davorin iz Ormoža
svojo kozo Dikso kar naložil.
Lična atrakcija sta bili tudi dve
deklici z ljubkima, a zares
trmastima kožicama. Precej sta
se namučili, živce pa je zgubljal
tudi dedek, ki je ob neuspelem
poskusu premika koz naprej po
progi povedal tudi kako sočno.
Že po prvem teku je bilo jas-
no, da je favoritinja petmesečna
Skokica iz Spuhlje. Kozovodec
Zvonko Kostanjevec je povedal,
da se na tekmo ni posebno
pripravljal. Njegova koza je bila
tudi po drugem teku najhitrejša.
Druga je bila Piksa iz Središča,
od koder je tudi njen kozovodec
Dušan Savora. Čast moškega
spola je ubranil Jaka, najlepši
med kozli, ljubljenec Jožeta Pe-
peliča iz Podgorcev.
Najboljši so prejeli pokale in
denarne nagrade. Davorin No-
vak iz Ormoža pa je bil
razglašen za najprimerneje
oblečenega kozovodca. Za nas-
lednjič bi veljalo razmisliti o
nagradah za koze in kozle. Vsaj
kakšno glavo zelja bi jim lahko
privoščili. V dobro organizator-
jev pa moramo povedati, da so
živali imele dovolj hrane in
pijače. V Podgorcih je bilo tudi
tokrat videti predvsem veliko
ljubezni do živali, ki so včasih
kar najljubša igrača pri hiši. Pri-
reditev se je zaključila z nasto-
pom ansambla Pomlad iz
Podgorcev ter zabavo, ki se je
zavlekla pozno v noč.
Na svidenje torej na nas
lednjih kozjih dirkah v Podgor
cih leta 2000!
Ma/rfo frid
Zmagovalca, koza Sko-
kica in Zvonko Kostan-
jevec iz Spuhlje.
Foto: Majda FridI
Mama koza s sinom Filipom in hčerko Pisko
V Podgorcih je bilo v nedeljo več kot 500 obisko-
valcev
Navzgor po progi v paru - kozi pa nikamor i
fCDNIK • <       I- 2. september 199^
9
IZ NAŠIH KRAJeV
SV. AVGUŠTIN V HALOZAH / PRAZNIČNA DNEVA
'a ROMARSKO CERKVICO
Hlfsff in ielje uprte
ic sv, Avguštinu
foliko ljudi, kot jih je na letošnjo Avguštinovo nedeljo prišlo
506 metrov visok hrib nad Leskovcem, domačini ne pomni-
jo. Kdina romarska cerkvica na Slovenskem, posvečena sv.
i^vguštinu, enemu od štirih največjih cerkvenih učiteljev in
pjislecev, privablja iz leta v leto več ljudi od blizu in daleč, ki
je na hrib podajo po strmi pešpoti. Na god sv. Magdalene (njej
posvečena cerkev stoji le nekaj metrov vstran od sv. Avguština)
je bila tam prva avgustovska slovesnost, druga pa na Avgušti-
nov praznik, ko je mariborski škof dr. Franc Kramberger tam
yodil mašo in blagoslovil prenovljeno cerkvico.
Cerkvici sta kakor dva bisera,
na eni najlepših razglednih
točk v srednjih Halozah že ne-
kaj stoletij združujeta slovenske
in hrvaške vernike. Posvečeni
sta sv. Avguštinu in sv. Magda-
leni, še danes pa ni znano, zakaj
so ju ljudje postavili tako sku-
paj, čisto ob meji (sedaj je to
nieja med Slovenijo in Hrvaško)
in tako visoko v Halozah. Žup-
nijska kronika sv. Andraža v
Leskovcu govori, da naj bi ju zi-
dali domači zidarji, ali pa naj bi
letnica 1794 na tramu cerkve
ponazarjala pričetek gradnje ali
leto blagoslova, še danes ne
vedo. Cerkvici sta bili večkrat
prezidani in obnovljeni; pred
leti sta močno propadli in vse je
že kazalo, da zanju več ni prave-
ga gospodarja. Pa so se dobri
gospodarji vendarle našli kar v
domači župniji. Farnemu žup-
niku Ediju Vajdi tako ni bilo
težko izpeljati velike naloge, ki
je dolga leta kot težko breme
ležala na ramenih župnije.
Obnova obeh cerkvic je v
lanskem letu lepo stekla,
mojstri so morali zamenjati os-
trešje, okna in vrata, svetišči za-
varovati, letos spomladi pa je
prišla na vrsto še obnova zunan-
josti. Domačini so za obnovo
zbrali kar 10 milijonov tolarjev,
manjši delež pa sta prispevali še
domača krajevna skupnost in
občina Videm. Mnogo del so op-
ravili domači mojstri, marsika-
teri dan pa so pri Avguštinu in
Magdaleni prizadevni ljudje po
svojih močeh pomagali pri
pripravi romarskega svetišča za
avgustovski praznik. Obnova
cerkvic še ni končana, pravi
župnik Vajda, že prihodnje leto
se bodo lotili notranjosti, kar bo
šele krona celotne obnove. Pri
tem bo pomagala tudi KS Les-
kovec, je obljubil njen
predsednik Jože Zavec, na slo-
vesnosti pa se je zahvalil
domačemu župniku in mu
zaželel uspešno delo.
PROCESUA S
SVEČKAMI
že v soboto zvečer so k
Avguštinu romali verniki, saj je
ta večer po tradiciji predpripra-
va na zadnjo avgustovsko nedel-
jo, ki je bila zmeraj za leskovško
župnijo velik praznik. Večerno
slovesnost je pred Avguštinovo
cerkvijo vodil mariborski škof
dr. Franc Kramberger in se ob
tej priložnosti zahvalil za dobro
opravljena dela, za prizadevnost
ter zavzetost domačemu župni-
ku in vsem ljudem, ki so poma-
gali. Ko se je dan že prevesil v
temno noč, so se ljudje s svečka-
mi v rokah v procesiji podali ok-
rog obeh cerkva in se z molitvijo
priporočili sv. Avguštinu. Mno-
gi so se zadržali še v pozno v
noč, nekateri so tam dočakali
jutro in Avguštinovo nedeljo,
ko je bilo tradicionalno žegnan-
je z dopoldansko mašo. Letos je
mašo vodil prof. dr. Avguštin
Lah ob somaševanju župnika
Edija Vajde, prostor ob cerkvi
pa je bil premajhen za vso
množico. Težko jih je bilo
prešteti, zagotovo pa je bilo le-
tos pri Avguštinu blizu dva
tisoč ljudi, če ne še več.
Nedelja je bila sončna, tako da
pot v hrib za prave romarje in
pohodnike ni bila prenaporna,
sicer pa se je blizu cerkve dalo
priti tudi z avtomobilom po pre-
novljeni makadamski cesti. Na
hribu so domačini poskrbeli
prav za vse, ljudje v dolino zago-
tovo niso odšli žejni in ne lačni.
Zvečer pa je bilo pri sv.
Avguštinu znova vse po starem -
mirno in spokojno, luč se je vi-
dela le na domačiji Šmigočevih,
ki so kot najbližji sosedje edini
ostali zvesti Avguštinu in temu
haloškemu hribu.
Tatjana Mohorko
Sobotno mašo pri sv. Avguštinu je vodil škof F. Kramber-
ger
i • nedeljo je bilo pri Avguštinu toliko romarjev, kot jih že
''olgo ne pomnijo. Foto: TM
Pri Pe^lrovfli zrasia
soffčffffccr veiitianka
Pri Petkovih v Dornavi je pred vhodom v hišo zrasla
mogočna sončnica. Povedali so, da je samorasla, pa je
kljub temu zrasla v pravo velikanko. Njena višina je 2,5
metra, premer kape pa 0,5 metra. Ko je sončnica cvete-
la, je krasila dom, dala pa bo tudi številne semena.
Milka Petek v senci sončnice velikanke.
MS
PTUJ / PTUJČAN NA ZDRAVUENJE V HOUSTON
Po zdravje v Amerilio
Mirko Reš je prvi Ptujčan, ki ga bodo operirali na srcu v znani
kliniki za zdravljenje srčnih bolezni v Houstonu (Leachman
Cardiology Associates). Njegov spremljevalec bo ptujski
zdravnik mag. Mitja Letonja, dr. med., specialist internist, ki
je tudi odkril Mirkovo bolezen in je tudi prvi ptujski zdravnik,
ki bo svojega pacienta spremljal na zdravljenje v to svetovno
znano kliniko. Veže ju tudi dolgoletno prijateljstvo, zato v tem
primeru ne gre za klasično povezavo zdravnik - bolnik, ampak
za veliko več. Morda je tudi zato zaupanje večje na eni in hkra-
ti na drugi strani odgovornost.
Zdravljenje bo plačala zavaro-
valnica, ker gre za bolezen, ki je
povezana z zahtevno operacijo
in je ne izvajajo v ljubljanskem
kliničnem centru; tudi ni bilo
nobene bojazni o tem, da je ne
bi opravila v tujini. Za kritje ne-
katerih dodatnih stroškov, ki so
povezani s potovanjem
spremljevalca, je direktor
ptujske bolnišnice Lojze Arko
pridobil humanitarno pomoč.
Klicu humanosti se je odzvala
delniška družba Mercator SVS
Ptuj.
Pred odhodom v Houstom
smo se pogovarjali z mag. Mitjo
Letonjo, ki smo ga zmotili tik
pred odhodom na 21. medna-
rodni kongres kardiologov v
Barceloni, in Mirkom Rešem.
Mag. Mitja Letonja je povedal,
da je bilo pred odhodom
potrebno urediti marsikaj. Mir-
kov operater in kardiolog pred
operacijo v Houstonu svojega
bodočega bolnika že poznata.
Njegovo anamnezo sta spoznala
na kardioloških dnevih v Ra-
dencih, kjer sta bila oba, kardio-
log dr. Krajcar, po rodu Mari-
borčan, ki dela v Houstonu in
kirurg dr. Raul. Medtem so op-
ravili še nekatere dodatne preis-
kave, z izsledki pa jih bo sezna-
nil ob prihodu, saj je operacija
planirana že za 7. septembra, v
Ameriko pa potujeta dan prej.
Mirkova bolezen je dedna,
praktično jo je prinesel na svet.
Gre za Marfanov sindrom, to je
bolezen, pri kateri stena žile ni
dovolj čvrsta. Manifestira se z
razpoko aorte, kdaj se zapleti
pojavijo pri posamezniku, pa ni
mogoče vedeti. "Pri Mirku sem
tisto nedeljo z ultrazvokom ugo-
tovil, da je nastal razcep na aor-
ti, ki je segal v samo aortno zak-
lopko. Zato je bil po eni uri pre-
meščen v klinični center, kjer so
ga v dvanajstih urah operirali.
Zanimivo je, da sta tisto nedeljo
v klinični center prišla dva bol-
nika z enako diagnozo, ob Mir-
ku še mladi Izolčan. To se zgodi
zelo redko, saj je Marfanov
sindrom zelo redka dedna bo-
lezen. Nekateri zapleti po opera-
ciji in napredovanje bolezni so
zahtevali, da se čimprej izvede
operacija v enem od znanih sve-
tovnih centrov srčne kirurgije,
pri kateri bo potrebno popraviti
razpoko v mitralni zaklopki,
premestiti koronarno arterijo,
korigirati aorto in zapreti
luknjo med predvoroma. Pri
prvi operaciji je bila vstavljena
aortna zaklopka iz umetnega
materiala, nadomestni začetni
del aorte, ki je počil in povzročil
prsno bolečino. Take operacije
izvajajo v svetu v samo štirih
oziroma petih centrih. Ker v
kliničnem centru niso uspeli
urediti zdravljenja v Kanadi, v
Torontu, kjer je ustanova prof.
Davida zelo omejila sprejeman-
je tujcev na zdravljenje, sem na-
vezal stike z mariborsko bol-
nišnico, ki je v stalnih stikih s
svojim rojakom dr. Krajcarjem,
kardiologom v Houstonu, in
drugimi Slovenci, ki delajo v tej
ustanovi. Tako so kardiologi
mariborske bolnišnice,
predvsem Anton Lobnik, dr.
med., specialist internist, kar-
diolog, prevzeli urejanje spreje-
ma v Houstonu. Uspelo je, ena-
ko tudi dogovarjanje z zavaro-
valnico, saj je kardiološki konzi-
lij takoj soglašal, da je potrebna
operacija v tujini. Operacija je
nujna, saj če ne bi sedaj nič na-
redili, je prognoza slaba. V letu
dni bi bil Mirko priklenjen na
posteljo, brez dolgoročne
življenjske prihodnosti. Mirko
in zdravniki so na operacijo
dobro pripravljeni, zato
pričakujemo najboljše. Sama
operacija bo trajala štiri do pet
ur. Zame osebno je spremljanje
Mirka na zdravljenje v Houston
tudi strokovni izziv, saj bom
imel vpogled tako v organizi-
ranost kot v strokovno delo
centra, ki je povrhu še v vrhu
svoje stroke. Takšen izziv
pričakuje vsak zdravnik. Moje
delo pa bo tudi predstavitev po-
teka in dosedanjega zdravljenja
Mirkove bolezni ter vseh
potrebnih izsledkov zahtevanih
preiskav pred operacijo. Ker pa
v Ameriki operirance zelo hitro
izpustijo iz bolnišnice, bom do
usposobitve Mirka za prevoz
domov z njim nekaj dni preživel
v bližnjem hotelu; v teh dneh
bom v celoti prevzel skrb zanj,
od zdravstvene nege do hrane,"
je povedal mag. Mitja Letonja.
Mirko Reš je pred odhodom v
Houston povedal, da ga
spremljajo mešani občutki, čep-
rav natanko ve, kaj ga čaka, ker
na operacijo v bistvu čaka že dve
leti. To je čisto drugače kot ob
prvi operaciji, ki se je zgodila
nepričakovano in tako hitro, da
ni imel časa posebej razmišljati.
Se vedno se živo spominja tiste
avgustovske nedelje, 5. avgusta
1996, okrog 15.30 ure. Po delu v
Kava baru Orfej se je vrnil do-
mov. Ko je bil pod tušem, pa se
je zgodilo: čutil je močan pritisk
v prsih, lotevala se ga je omoti-
ca. Hvala bogu, da je bil v bol-
nišnici dežuren ravno prijatelj
Mitja, s katerim sta prijatelja že
od zgodnje mladosti, poudarja.
Prišel je v prave roke. Po posta-
vitvi diagnoze je sledila pot v
Ljubljano in operacija. Kljub
bolezni skuša čim bolj normal-
no živeti, pri hrani se izogiba le
maščob, ne je pa tudi nekaterih
vrst zelenjave. V glavnem pa ne
sme pretiravati v ničemer. Od
lanskega januarja je upokojen.
Veliko časa preživi z otrokoma,
9-letnim Blažem in 5-letno
Marušo. Odkar pa imajo psa,
nemškega bokserja Bona, ga
tudi ta prisili v gibanje. Se
vedno pa ga občasno zaposlujejo
misli o bolezni in o tem, da je 14
let aktivno igral košarko, nare-
dil izpit za pilota balona, pa ni
bilo nobenih težav. Potem pa
kot strela z jasnega: bolezen, ki
se je pokazala kot dedna in ki je,
kot kaže doslej, napadla že tri
družinske člane. Ampak Mirko
jo je odločen premagati, enako
tudi njegov 9-letni sin Blaž, bis-
ter fant, ki je kar naravnost po-
vedal, da njega čaka operacija
oktobra. Atiju pa tudi ni pozabil
naročiti, da mu iz Houstona pri-
nese dres košarkarske ekipe
Houston Rockets.
Mirko zaupa strokovnjakom v
Houstonu, enako tudi svojemu
prijatelju zdravniku.
Direktor ptujske bolnišnice
Lojze Arko je bil doslej že
večkrat pobudnik humanitar-
nih akcij, ki so se tudi po njego-
vi zaslugi vselej dobro iztekle.
Za večino javnost ni nikoli izve-
dela, odmevnejša je bila avkcija
slik za pomoč Alešu za iz-
boljšanje kvalitete njegovega
življenja, pa tudi ta, o kateri
danes pišemo, ko je zaprosil za
humanitarno pomoč podjetje
Mercator SVS, d.d., Ptuj; to se
je tudi tokrat odzvalo.
Predsednik uprave Mercatorja
SVS Stanislav Brodnjak je ob
tem povedal, da so prisluhnili
klicu humanosti, ker gre v tem
primeru za prispevek, ki bo
prispevala k dodatnemu stro-
kovnemu izpopolnjevanju mla-
dega ptujskega zdravnika na eni
in na drugi strani tudi za prispe-
vek k ozdravitvi Ptujčana, ki
mu bo s tem povrnjeno zdravje.
Obema je zaželel srečno pot in
še srečnejšo vrnitev ter Mirku še
posebej uspešno operacijo.
M(
Mirko Reš.
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Mitja Letonja, dr.
med., specialist internist
10
OD TOD IN TAM
Četrtek, 2. september 1999 - TEDiJlK
VIDEM / NA OBISKU STROKOVNJAKI IZ NEMČIJE
Turizem se Eotenju
pri gosfol/ufrnosfI
Da v haloško-ravninski občini Videm resno razmišljajo o turiz- ^
mu, smo se lahko znova prepričali sredi prejšnjega tedna, ko je
bila tam na obisku peščica strokovnjakov iz Nemčije. Prišli so^
si pogledat področja, kjer Videmčani načrtujejo turistične!
centre, prišli so pomagat z nasveti in dolgoletnimi izkušnjami'
pri renaturaciji gramoznic in ohranjanju naravnih parkov.
Župan občine Franc Kirbiš, predsednik odbora za turizem;
Branko Marinič, direktor Triglavskega narodnega parka Janez'
Bizjak in strokovnjaki iz Frankfurta so se tokrat srečali že dru-
gič, na pogovor pa so povabili še predstavnike ministrstva za
okolje in prostor in Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora.
»To je še en pomemben dogo-
dek v uresničevanju naše ideje o
turizmu,« je povedal Branko
Marinič. »V občini Videm ne
želimo ostati le pri načrtih in
govorjenju, želimo razvijati tu-
rizem z naravnimi danostmi, ki
jih niti nimamo tako malo. Di-
rektorja Triglavskega narodne-
ga parka gospoda Bizjaka smo
poprosili za pomoč, kajti na Go-
renjskem so prvi v Sloveniji
pričeli urejati naravni park,
izkušnje pa smo iskali tudi zu-
naj naših meja. Vzpostavili smo
dobre stike in bili že na obisku
pri prijateljih v Nemčiji. Tam
smo videli marsikaj, na primer
kako se lahko iz zapuščene gra-
moznice uredi velik turistični
objekt in učni center, ki prinaša
denar in je plod dolgoletnega
načrtovanja strokovnjakov. Ni
naključje, da smo tem ljudem
želeli predstaviti naše lepote,
krajino in zamisli, ki sicer obs-
tajajo, pa ne vemo, kako bi se lo-
tili njihovega uresničevanja.
Radi bi se ukvarjali s turizmom
v pravem pomenu besede in ga
razvijati tako v ravninskem kot
tudi     hribovitem     območju
občine. Zamislili smo si tri tu-
ristične centre: krajinski park
Šturmovci, gramoznico Tržeč
in muzej na prostem v Veliki
Varnici - vse to bi povezali v ce-
lovito turistično ponudbo.«
Med pogovorom smo lahko
slišali, da bi krajinski park Štur-
movci, kjer je ob prizadevanjih
OS Videm že urejena nara-
voslovna učna pot, bil pozneje
strogo zaprt del narave in bi na
tem območju, bogatem z rastlin-
jem in živalmi, nadaljevali
začeto delo. K dosedanjemu
muzeju na prostem v Varnici,
kjer je že nekaj značilnih
haloških »starin«, bi preselili
haloške zidanice, preše in
viničarije. Tako bi poskrbeli za
Haloze v malem, pravi Marinič,
saj je ljudi nesmiselno voziti
daleč naokoli po Halozah, da
jim pokažeš kakšno posebnost.
Tretja, za sedaj še sporna turis-
tična točka pa bi bila gramozni-
ca Tržeč. Tam bi uredili pros-
točasni park in zaščiten rezervat
za ribe in ptice. Marinič poudar-
ja, da bi gramoznico ohranili v
največji meri v naravni obliki,
tako so jim tudi svetovali gostje
iz Nemčije, na zahodnem delu
gramoznice pa bi razvili gostin-
sko ponudbo, kdaj v bodoče pa
ponudili še možnost prenočitve
in okrog gramoznice speljali re-
kreacijsko pot. Vse to zaenkrat
ostaja le pri idejah, potrebne
bodo študije in številni »trezni«
razgovori strokovnjakov, ljubi-
teljev narave in vodstva občine,
vendar predolgo ne bi smeli
čakati, kajti turizem trka na vra-
ta videmske občine.
POKRAJINA
PONUJA PRECEJ
Ko smo za mnenje o možnosti
turističnega razvoja povprašali
tudi direktorja Triglavskega na-
rodnega parka Janeza Bizjaka,
nam je ta dejal, da je pokrajina
lepa in zanimiva, da je v Halo-
zah tudi zaradi revščine ostalo
še marsikaj prvobitno in hkrati
dragoceno, da pa bi morali iz
vsega tega izluščiti bistvo in
ponuditi resnično posebnosti.
Teh je v videmski občini kar ne-
kaj, se je strinjal Bizjak, saj ima
nerazvito območje že na prvi
pogled veliko kvalitetnih in ne-
pokvarjenih stvari, ki bi jih lah-
ko tržili. »Ni potrebe, da bi pla-
čevali drage študije, dosti bolj
bistveno je za mnenje in izku-
šnje vprašati tiste, ki so danes
uspešni v tej smeri in dobro
tržijo. Občina Videm je na dobri
poti, le cilj mora imeti jasen, po-
tem bo tudi turizem mogoč.«
Med strokovnjaki, ki so obis-
kali občino Videm, so bili tudi
direktor družbe za renaturacijo
gramoznic, direktor narodnega
parka Hochtaunus blizu Frank-
furta, predsednik hessensko-
slovenskega društva in še neka-
teri drugi, ki so s področjem tu-
rizma kakorkoli povezani. Pri
nas jim je bilo všeč, so pripove-
dovali z navdušenjem, še pose-
bej se jim bodo v spomin vtisni-
le Haloze in ne bodo mogli po-
zabiti gostoljubnosti doma-
činov, obljubili pa so, da pri-
hodnje leto pridejo spet. In lepo
je bilo slišati enega od gostov,
ko je povedal, da smo Slovenci
zagotovo odkrili gostoljubnost,
ki je vsem dragocena, k temu pa
dodal: »Ostanite taki, kot ste,
kajti samo takrat ima vaša na-
ravna moč neke možnosti«.
Tatjana Mohorko
Kovali so načrte za turistični razvoj v občini Videm Foto: TM
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Ob Pahorjevi (ZLSD) "tretji poti"
dobivamo še Peterletovo (SKD)
"pravo pot". Medtem ko Pahor do-
kaj nedoločno poziva na
združevanja političnih sil na Slo-
venskem, Peterle povsem konkret-
no govori o nujnem povezovanju
Slovenske ljudske stranke (Marjan
Podobnik), Socialdemokratske
stranke Slovenije (Janez Janša) in
njegovih Slovenskih krščanskih
demokratov, ker naj bi bili le tako
sposobni spremeniti smer slo-
venske politike na "pravo pot". Pe-
terle je na nedeljskem taboru SKD
samozavestno in voditeljsko na-
povedal finalizacijo združevanja
med SKD in SLS ter začetek boja
za prevzem oblasti. Mestoma se je
zazdelo, da je predvsem SKD tis-
ta, ki ima usodno vlogo pri po-
vezovanju tistih političnih sil na
Slovenskem, ki sebe uvrščajo
med tako imenovane "pomladni-
ke". To seveda ni povsem v skladu
z realno močjo in realnim ugledom
SKD. Seveda je tudi vprašanje,
kako se bo na takšno "voditeljstvo"
odzval Podobnikov tabor. Vseka-
kor pa je Peterle trdno prepričan in
.)dločen, da nova krščansko-
udska zaveza (SKD - SLS) ne
ore računati na uspeh brez vna-
ejšnjega razločnega povezovan-
ja in sodelovanja z Janševo SDS.
Tako naj bi leto pred volitvami po
Peterletovem vzorcu spet nastala
predvolilna koalicija, ki bi bila po-
dobna "koaliciji" izpred štirih let (ki
je po volitvah klavrno propadla -
po mnenju nekaterih zaradi Po-
dobnikov, po mnenju drugih pa
zaradi Janše). Tokrat naj bi bila
koalicija bolj zavezujoča in za voli-
vce bolj "verodostojna". Kako
bodo to dosegli? Zagotovo bo tudi
zdaj glavni kamen spotike in mote-
nega sodelovanja vprašanje vodi-
teljstva. Predvsem še vedno ni
znano, kdo naj bi vodil novo
združeno stranko SKD in SLS,
predvsem pa ni nobenega dvoma,
da se bo v koaliciji pomladnih
strank za voditeljstvo potegoval
Janez Janša. V luči zadnjega (sa-
mozavestnega) nastopa Lojzeta
Peterleta si je težko predstavljati,
da bi le-ta kar tako odstopil od
boja za predsedovanje novi
združeni stranki, čeprav je še pred
leti (ko je bila njegova stranka še
bistveno močnejša in pomem-
bnejša) trdil, daje pripravljen zara-
di združevanja SKD in SLS pre-
pustiti svoje predsedniško mesto
tudi komu drugemu. Za zdaj Peter-
le pojasnjuje, da je vprašanje no-
vega vodstva nove stranke "še
odprto", vendar pa ni težko ugani-
ti, da se bo za to pozicijo potego-
val tudi sam, čeprav dodaja, da bi
se med njim in predsednikom SLS
Podobnikom (morda) lahko našel
tudi kak tretji človek. Iz Slovenske
ljudske stranke so pred časom
opozarjali, da bo ob združevanju
in izbiranju vodstva in imena nove
stranke potrebno upoštevati real-
no moč ene in druge sedaje
združujoče se stranke. Peterle je v
nedeljo populistično poudaril, da
bo" novo vodstvo in novo ime
stranke izbiralo "članstvo", pri
čemer pa je dvoumno poudaril, da
je SKD dedič imena SLS. Čez ne-
kaj dni je bilo na televiziji slišati, da
bi SKD najbolj ustrezalo ime Slo-
venska krščanska ljudska stranka.
Peterle je na televiziji predstavil
tudi svoj pogled na to, kateremu
polu slovenske politične scene naj
bi pripadala nova združena stran-
ka, in poudaril, da je s takšnim
razvrščanjem na Slovenskem, kjer
je marsikaj pomešano, težko, ker
bi lahko marsikdaj za konserva-
tivne ali desničarske označil
nekdanje komuniste, zdaj delu-
joče v LDS in ZLSD ...
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Koliko poti?
POGOVORI ALI
POGAJANJA
Sicer pa so dnevniki zapisali, da
je predsednik SKD na nedeljskem
taboru SKD na Prevaljah dejal, da
si želi, da bi se SKD in SLS o
"odprtih vprašanjih" pogovarjali in
ne pogajali, kajti "pogajajo se nas-
protniki".
Peterle je poudaril, da je slo-
venska država nastala na podlagi
Demosovega programa, "priborili
pa so nam jo slovenski teritorialci
in policisti". Večer poroča, da je
Peterle opozoril, da si "vlada z
nenačelno politiko kupuje socialni
mir, namesto da bi podpirala
podjetniški sektor malih in srednjih
podjetij. V Sloveniji v desetih letih
demokratizacije še nismo dosegli
stanja, v katerem bi imela gospo-
darska uspešnost večjo veljavo od
politične pripadnosti. Peterle tudi
meni, da se v Sloveniji nadaljuje
nekdanja politika neprestanega is-
kanja notranjega sovražnika, za
kar pa je še vedno najprimernejša
tarča slovenska Cerkev. Po njego-
vih besedah se v zunanji politiki
kaže nevarnost, da se bomo kma-
lu namesto v oddelkih za srednjo
Evropo spet znašli na Balkanu ..."
Po Peterletovih besedah gre v Slo-
veniji za restavracijo starega ideo-
loškega odnosa. "Združevanje
SKD in SLS v novo stranko naj bi v
povezavi z drugimi pomladnimi
strankami na prehodu v tretje
tisočletje pomenilo pomembno al-
ternativo sedanji vladni politiki,
oziroma bi uresničilo spremem-
be, ki so nujno potrebne za pri-
hodnost slovenskega naroda."
(Dnevnik, 30. avgusta 1999)
PETERLE
NAPADA,
PODOBNIK
BRANI VLADO
Samo dan pred taborom SKD
sta se na Prevaljah sestali širši
vodstvi SKD in SLS. Večer piše, da
je predsednik glavnega odbora
SLS dr. Franc Zagožen na tem
sestanku poudaril, da je čas za
tesno povezavo, za novo skupno
stranko, ki naj na prihodnjih volit-
vah doseže relativno večino in
sestavi koalicijo, in to ne le za nas-
lednji mandat. Zagožen je ocenil,
da Demosa, ki mu je uspelo ustva-
riti državo, ni pa uresničil progra-
ma izgradnje države duhovne in
gmotne blaginje in socialne soli-
darnosti, ni mogoče rekonstruirati
Vendar pa država potrebuje poli
tično silo, ki bo njegove cilje ures
ničila. Po mnenju predsednik'
SKD Lojzeta Peterleta je Demosc
va vlada padla zaradi uspehov
ker je zadišalo po koncu totalitari^
ma". Lojze Peterle je trdn«
prepričan, da je potrebna nov'
oblast, "ker izkušnje kažejo, d'
mešane vlade, ki jih zadnja
sestavlja Liberalna demokracij'
Janeza Drnovška, niso uspešne"'
Nekoliko manj ostro 1'
uspešnost vlad zadnjih let ocefi'
vodja SLS Marjan Podobnik, ki)'
sicer s Peterletom soglašal
država potrebuje močn"
združeno politično silo, hkrati pa''
opozoril, da je ljudska strani'
vplivna koalicijska stranka,
katere bi mnoga vprašanja osta
nerešena. Podobnik je ocenil,
bo jesen potrebno izkoristiti zaP";
govor o vprašanjih, ki so med Sl-^
in SKD še odprta, in dejal, da oP'
da bosta obe strani našli do^^
modrosti in izkoristili poziti^^
strani, ki ju prinašata v pro^-^
združevanja ... (Večer, 30. avgLJ^
1999)
Jak Kopri"'
SV. ANDUAZ V SLOV. GORICAH / 7. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Oktobra referendum za osnovno šolo
Svetniki občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah so sredi avgusta na svoji redni 7. seji svetal
sprejeli in potrdili večino predlaganih sklepov in odlokov, kot najpomembnejšega za občinfl
tudi sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za novo osnovTio šolo, ki bo 3d
oktobra letos. Svetniki so sklep o razpisu referendum potrdili po predhodnih zboril^
Osnovno šolo naj bi v Vitoraarcih gradili do
pričetka šolskega leta 2003/2004, torej do
pričetka obvezne devetletke v Sloveniji. Svetni-
ki so potrdili tudi odlok o občinskih cestah, od-
lok o uradnem glasilu občine kot prilogi
Občinskih novic in odlok o upra\Tiih taksah, ki
jih bodo pričeli uvajati v začetku prihodnjega
leta. V nadaljevanju so se seznanili z oceno
škode po neurjih. Svetu jo je posredovala komi-
sija za elementarne nesreče, izdelana pa je bila
na osnovi pobud občanov. Od maja do junija so
neurja v občini Sv. Andraž povzročila za dobrih
65 milijonov škode na poljščinah, v sadovnja-
kih in vinogradih ter gospodarski infrastruktu-
ri, nekaj pa je bilo tudi plazov. Glede reklamaci-
je plazu Rjavci-Slavšina so sklenili, da ponovno
pregledajo celotno dokumentacijo, seznanili pa
so se tudi s stroški prenove občinskih prosto-
rov, določili višino najemnine grobov in potrdi-
li predlog novega občinskega grba in zastave. :
Svetniki so na tokratni seji govorili še o inves-
ticijah, kjer je bilo rečeno, da bo cesta Mala Gi-
bina asfaltirana v prihodnjih 14 dneh, že kmalu
pa naj bi v Drbetincih pričeli gradnjo vodovo-
da.
AK
SLOV. BISTRICA /40 LET UUDSKE UNIVERZE
Poudarek vseživ-
lleniskemu včeit/u
4. avgusta letos je minilo 40 let od ustanovitve Ljudske univerze
v Slovenski Bistrici. Tega dne 1959. leta so z odločbo takratne-
ga Občinskega ljudskega odbora Slovenska Bistrica ustanovili
zavod za izobraževanje odraslih. V šestdesetih letih je bil pou-
darek na osnovnem in idejnem izobraževanju, v sedemedesetih
na pridobitvi srednješolske izobrazbe, v osemdesetih želja na
znanju tujih jezikov, v devetdesetih na preimenovanju in novih
usmeritvah, danes pa je na prelomu tisočletja poudarek na
vseživljenjskem učenju.
Prvotno je bil sedež delavske
univerze v sedanjem Slomško-
vem domu, kasneje se je preseli-
la na Trg svobode 16 in tam de-
lovala vse do 1996. leta, sedaj so
njeni prostori na Partizanski
cesti, v prostorih nekdanje me-
talurške šole, ki je pred leti pre-
nehala delovati.
Ljudska univerza po besedah
sedanje direktorice Vide Li-
poglav na srečo ni več tisto, kar
je bila v začetku ali prva deset-
letja. Kljub temu da je bila usta-
novljena kot zavod za kulturo in
izobraževanje, so dolga leta
predvsem samo izobraževali,
šele zadnja leta pa so se poglobi-
li v izobraževanje za kulturo s
številnimi, nadvse uspelimi in
odmevnimi projekti - od vezilj,
ki so že našle svoj prostor tudi v
poslovnem svetu, raziskovanja
in poglabljanja znanja na
področju korenin preteklosti za
svet med Pohorjem, Halozami
in Bočem, raziskovalnih tabo-
rov, kot je bil letošnji za 25 Zoi-
sovih štipendistov iz vse Slove-
nije zadnje dni junija na
Šmartnem na Pohorju, do šte-
vilnih študijskih krožkov.
O tem, koliko ljudi je že šlo
skozi razne oblike izobraževanja
delavske oziroma sedaj ljudske
univerze, direktorica ni mogla
povedati natančne številke.
Omenila pa je, da gre vsako leto
"skozi njihove roke" med 1800
do 2000 udeleženci, ki obiskuje-
jo najrazličnejše izobraževalne
oblike, pa tudi razna krajša pre-
davanja. "Eno leto je ta številka
večja, drugič manjša. Pri nas
statistično vodimo predvsem
daljše oblike izobraževanja. V
preteklosti, ko se je takratna de.
lavska univerza ukvarjala z ra^.
nimi oblikami družbenopolj.
tičnega izobraževanja, je bila ta
številka brez dvoma še večja,
Vendar uspešnosti ne merimo |
količinsko, temveč kakovostno
Pri ški ljudski univerzi, usta-
novi s sodobnim izobraževal,
nim konceptom, s katerim uspe.
jo najti pot do vsakogar, ki bi
rad obogatil svojo kulturno ij
izobraževalno raven ter zapolnil
življenje z novimi vrednotami,
se zavedajo, da je njihovo pos.|
lanstvo veliko. "Poglavitno je
učiti se, da bi vedeli, da bi znali
delati, da bi znali živeti in da bi
znali biti. Vsi našteti cilji
ustvarjajo pogoje, po katerih ves
svet postaja učilnica in smo vsi
učenci in učitelji v najširšem
pomenu besede," je v nagovoru
ob praznovanju jubileja med
drugim poudarila direktorica
Vida Lipoglav. Seveda so s«
spomnili tudi predavateljev in
dolgoletnih zvestih sodelavcev,
brez katerih ustanova, kot je
ljudska univerza, ne bi mogla
živeti in delati.
Vida Topolovec
fCDNIK - Četrtek, 2. september 1999
11
OD TOD IN TAM
(IRKULANE / NOVA PRIDOBITEV KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ
Nov poslovnO'prodajni €entet
l^er Kmetijska zadruga Ptuj do pred nekaj let ni veliko investi-
rala, je zadnje obdobje toliko aktivnejša. Potem ko je zgradila
jljadišče in hladilnico v Ptuju, se je lotila velike investicije v
(^jrkulanah. V soboto so novo pridobitev - poslovno-prodajni
^enter - odprli. Slovesnosti so se poleg zadružnikov udeležili
številni gostje, med njimi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Ciril Smrkolj.
fjov poslovno-prodajni center
ima okoli 800 kvadratnih met-
fov uporabnih površin. V njem
so prostori za odkup pridelkov,
skladišče, prodajalna za oskrbo
prebivalcev tega območja Haloz,
novost je tudi ponudba gradbe-
nega materiala. Poleg tega so v
objektu našli svoje prostore hra-
nilno-kreditna služba, vodja
področne zadruge in kmetijski
svetovalec. Kot je povedal
predsednik gradbenega odbora
Srečko Primožič, je vrednost
investicije 90 milijonov tolarjev,
od tega so polovico zagotovili iz
sredstev zadruge, polovico pa s
krediti. Objekt je v dogovorje-
nem času zgradilo gradbeno
podjetje Gradiš - Gradnje Ptuj s
podizvajalci.
Kmetijska zadruga Ptuj in
njen upravni odbor sta se za in-
vesticijo v Cirkulanah odločila
zaradi dotrajanosti dosedanjega
objekta in zaradi denacionaliza-
cijskega zahtevka. Z gradnjo no-
vega objekta na povsem novi lo-
kaciji so dolgoročno uredili pro-
dajne in odkupne razmere.
Območje Cirkulan je za KZ Ptuj
pomembno, saj od tod odkupijo
letno okoli tisoč ton grozdja, ve-
liko živine, prašičev in telet, s
kmetijskim reprodukcijskim
materialom in zaščitnimi
sredstvi pa oskrbujejo širše
območje tega dela Haloz.
Na sobotni slovesnosti, ki se je
z veselim delom zavlekla pozno
v noč, so proslavili tudi 20-letni-
co Kmetijske zadruge Ptuj. Po
številnih malih zadrugah, ki so
se pozneje združevale in
priključile Kmetijskemu kom-
binatu, je namreč leta 1978 sle-
dila referendumska odločitev
kmetovalcev o samostojni zad-
rugi, leta 1979 pa njena dejanska
osamosvojitev. V 90. letih se je
Zadruga reorganizirala najprej v
skladu z jugoslovansko in nato
še s slovensko zakonodajo. Sle-
dilo je težavnejše obdobje usta-
navljanja novih zadrug in s tem
ekonomske slabitve zad-
ružništva, a se je poleglo in zno-
va je v ospredju nujnost povezo-
vanja zadrug v gospodarsko
močne subjekte. Kmetijska zad-
ruga Ptuj je imela srečo in je os-
tala ena največjih in gospodars-
ko uspešnih zadrug v Sloveniji.
Direktorju Stanku Tomaniču
je na to temo pritrdil tudi mi-
nister Ciril Smrkolj in pouda-
ril, da sta v fazi povezovanja
tudi evropsko in svetovno gos-
podarstvo. Za slovensko kme-
tijstvo je napovedal pomembno
povezovalno funkcijo v kme-
tijsko-gozdarski zbornici, ki bo
krepila položaj slovenskega
kmetijstva tudi kot neprijeten
in odločen sogovornik sedanji
in bodočim slovenskim vladam.
Med načrti Kmetijske zadruge
Ptuj je tudi tesnejše gospodars-
ko sodelovanje z drugimi, tudi
oddaljenejšimi zadrugami in
predelovalno industrijo, s čimer
se želi zaščititi pred monopol-
nim položajem trgovcev in pred
tujim kapitalom. Njena konk-
retna naloga bližnje prihodnosti
pa je dokončanje pakirnice v
Ptuju, ki bo omogočila višjo ob-
liko dodelave pridelkov in nji-
hovo pripravo za trg. Med
večjimi investicijami pa je tudi
posodobitev zadružnega centra
v Slovenji vasi. Zanj že pridobi-
vajo ustrezno dokumentacijo,
investicija pa bo po vsej verjet-
nosti stekla v letu 2001.
J. Braiii
Objekt so odprli (z desne) predsednik upravnega odbora Marjan
Hergan, minister Ciril Smrkolj in direktor Stanko Tomanič
Sodoben Poslovno-prodajni center KZ Ptuj v Cirkulanah
Notranjost nove samopostrežne prodajalne
ZGORNJA POLSKAVA / ODPRT NOV BENCINSKI SERVIS
PriUižali so se porabnikom
Ob magistralni cesti Maribor - Slovenska Bistrica na Zgornji
Polskavi, v soseščini znane gostilne Golob, v solastništvu OMW
Istrabenza iz Kopra ter podjetja Belič, d.o.o, z Zgornje Polska-
ve že skoraj mesec dni obratuje nov bencinski servis.
Kot je povedal solastnik Mar-
jan Belič, ki je sočasno tudi
lastnik zemljišča, jim je po dol-
gem sedemletnem, pravdanju s
sosedom končno le uspelo ure-
diti vse, kot je potrebno, da se
lahko prebivalci teh podpohors-
kih in tudi drugih krajev v slo-
venjebistriški občini oskrbujejo
z vsem, kar jim dobro založen
bencinski servis lahko nudi. Da
je bencinski servis v teh krajih
več kot potreben, menda ni
potrebno posebej poudarjati, saj
so se doslej z bencinom in dru-
gimi naftnimi derivati ljudje
oskrbovali bodisi v nekaj več
kot deset kilometrov oddaljeni
Slovenski Bistrici, na Pragers-
kem, v Mariboru ali na avtocesti.
Nov bencinski servis na
Zgornji Polskavi je lepo urejen
in lahko služi tudi za zgled,
uradno pa ga bodo odprli v
začetku septembra.
VT
Lepo urejen bencinski servis na Zg. Polskavi.
Foto: VT
ORMOŽ / SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
Voznikif bodite pozornil
Včeraj so se tudi osnovnošolci ormoške občine podali na ceste,
ki peljejo proti šoli. Zato so se člani Sveta za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu občine Ormož sestali v četrtek, 26. avgus-
ta, in se dogovorili o izvedbi akcije "Vama pot v šolo".
Predsednik sveta Dragan
Krstič nam je povedal, da bo
akcija Sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
občine Ormož, v kateri bodo so-
delovali tudi člani avto-moto
društev, trajala od 1. septembra
do naslednje srede. Odrasli,
opremljeni z oranžnimi brezro-
kavniki, bodo opozarjali otroke,
kako naj se vedejo na cesti. Svo-
je sošolce bodo opozarjali tudi
pionirji prometniki, ki jih bodo
delavci Policijske postaje
Ormož seznanili o tem, kje po-
teka varna pot v šolo.
Člani sveta in drugi sodelavci
se bodo posebej posvetili tistim,
ki so se proti stavbam učenosti
podali prvič - malim šolarjem,
učencem prvih razredov ter nji-
hovim staršem. Razdelili jim
bodo tudi rumene rutice in
kresničke. Starši so dolžni spre-
mljati najmlajše na poti k pouku
in jih samih na cesto ne smejo
spustiti. Če sami nimajo časa,
naj poskrbijo za nadomestno
spremstvo odrasle osebe.
Člani sveta so šolam že razdeli-
li tudi propagandni material, na
katerem so opozorila o obvez-
nosti staršev. S posebnim propa-
gandnim materialom opozarjajo
tudi voznike na previdnejšo
vožnjo in večjo pozornost na
cesti v prvih šolskih dneh. Dela-
vci Policijske postaje Ormož so
zadolženi za varnost tudi v posa-
meznih krajevnih skupnostih,
velo leto pa bodo budno
spremljali prometni režim v
bližini šol, kjer bodo redno
nadzorovali hitrost.
Majda Fridl
Na letaku Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prome-
tu opozarjajo: Otroci so na cesti nepredvidljivi.

12
četrtek, 2. september 1999 - TEDNIH
PO H ASI H KRAJIH
SKORBA/ PO LETU DNI NOVO NOGOMETNO IGRIŠČE
Prvi zaigrali veterani
Leto dni po tem, ko so v
Skorbi zaradi gradnje golf
igrišča izgubili dotedanje no-
gometno igrišče na gmajni, so
v neposredni bližini doma kra-
janov zgradili novo igrišče in
ga svečano predali namenu
minulo soboto, 29. avgusta.
Potem ko je zbrane ob domu
krajanov v Skorbi pozdravil
predsednik nogometnega kluba
Skorba Ivan Vogrinec, sta o po-
membni športni pridobitvi go-
vorila hajdinski župan Rado Si-
monič in predsednik me-
dobčinske nogometne zveze
Stanko Glažar. Vrvico pred no-
vim igriščem je svečano prerezal
predsednik ptujskega golf kluba
Danilo Toplek.
Lepo in sončno sobotno po-
poldne so v Skorbi nadaljevali s
prvo nogometno tekmo na no-
vem igrišču. Pomerili so se stari
rivali, veterani Skorbe in Hajdi-
ne, ki se jim je pridružil še
Na novem igrišču v SIforbi so se prvi pomerili veterani
domačega nogometnega kluba in Hajdine. Foto: M.Ozmec
sodniški veteran Hasenmali.
Tokrat so bili domačini očitno
dobro pripravljeni in prepričlji-
vi, saj so goste premagali kar s
5:1. Športno slavje so nadaljeva-
li s srečanjem in obujanjem spo-
minov nogometašev vseh gene-
racij.
-OM
MARIBOR / DOBRIH 14 DNI PRED OBISKOM PAPEŽA
Befnavo bo onrocifo
Hrmu Albin Promotion
v Firmi Albin Promotion, d.o.o., iz Lovrenca na Dravskem pol-   HT        *      —
ju so ponosni, saj so tudi tokrat izbrani za uradnega ozvočitel-   Q
ja osrednjega prireditvenega prostora ob drugem obisku
papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji 19. septembra v Betnavi pri
Mariboru.
Kot je povedal Ivo Repec, na-
mestnik direktorja in vodja teh-
nike v firmi Albin Promotion,
bodo za ozvočitev osrednjega
prireditvenega prostora, kjer bo
papež proglasil za blaženega
Antona Martina Slomška, pos-
tavili zvočnike z več kot 100.000
vati moči. Celotna oprema bo
težka okoli 60 ton, prepeljali pa
jo bodo s štirimi avtomobilski-
mi priklopniki. Za brezhibno
ozvočitev prireditvenega pros-
tora, na katerem pričakujejo
okoli 200.000 obiskovalcev in
okoli 3.000 nastopajočih, bo
poskrbela ekipa 34 ljudi.
Za firmo Albin Promotion je
to že peta tovrstna preizkušnja.
saj so solidno realizirali tudi
ozvočitev treh prireditvenih
prostorov ob prvem papeževem
obisku - v Postojni, Ljubljani in
Mariboru - ter v Sarajevu. Za
peto ozvočitev potekajo pripra-
ve že dobra dva meseca, stro-
kovnjaki firme Albin Promoti-
on so si prireditveni prostor na-
tančno ogledali, izmerili in oce-
nili, saj želijo, da bi bil tudi to-
kratni prenos papeževega zvoka
med občinstvom čim kako-
vostnejši. Za prevoz opreme bo
poskrbelo podjetje Goja
transport, pri postavitvi pa bo
sodelovalo podjetje avtodvigala
Slaček.
■OM
Ivo Repec, namestnik direk-
torja firme Albin Promotion.
Foto: M. Ozmec
PTUJ / ODPRTJE RAZSTAVE V PALACIJU GRADU
RazstiKvIja Ive Pranili^
Perutnina Ptuj je tudi 3. letno skupščino delničarjev obogatila
s pomembnim kulturnim dogodkom: v palaciju na gradu so v
petek, 27. avgusta, odprli razstavo slik akademskega slikarja
Iva Prančiča iz Ljubljane. .
Izreden posluh Perutnine do
kulturne ustvarjalnosti in njiho-
vo plodno sodelovanje s
ptujskim muzejem je uvodoma
pohvalila ravnateljica muzeja
dr. Marjeta Ciglenečki. Avtorja
in razstavljena dela je zbranim
predstavila višja kustosinja Bar-
bara Rupel, ki je poudarila, da
je Ivo Prančič eden tistih so-
dobnih likovnih umetnikov, ki
se kljub splošni trendovski nak-
lonjenosti različnim konceptua-
lističnim praksam zavestno
oprijemljejo modernističnih
umetniških formulacij. Njegova
dela dokazujejo, da jim te še
vedno nudijo dovolj možnosti
za odkrivanje novih, avten-
tičnih likovnih govoric. Prančič
se predstavlja z deli, ki so najno-
vejši rezultat njegovega dolgo-
letnega likovnega raziskovanja.
Razstavo je odprl predsednik
uprave Perutnine Ptuj dr. Ro-
man Glaser, s krajšim kultur-
nim programom pa so večer do-
polnili pevci moškega komorne-
ga zbora Ptuj pod vodstvom
Franca Lačna ter študent aka-
demije za glasbo Miha Rogina
iz Ptuja na saksafonu in štu-
dentka podiplomskega študija
klavirja prof. Daniela Sašič ii
Maribora. Razstavljena dela so
na ogled vsak dan od 9. do 18,
ure do 19. septembra.
-Oh
Akademski slikar Ivo Prančič pred eno svojih značilnili /'
kovniti kompozicij, razstavljenih na ptujskem gradu.
Foto: M. Ozmei
PLANINSKI KOTIČEK
teleti pp Ptuj v septembru
-11. september: Slivnica; vodi Vika Dabič
- 11. 12. september: Gozdnik Mrzlica; vodi
Peter Šilak '
- 18. september - Športni vikend: Ruj Vur-
berg; vodi Primož Trop
-19. september: Srečanje planincev Podravja;
vodi Tone Purg
- 25. september: Javorniki; vodi Vika Dabič
GOZPNIK MRZLICA
(11. in 12. september 1999) |
Tako, pa se poletje končuje in s tem čas izletov
v naš visokogorski svet. S prihodom jeseni se
tudi izleti PD Ptuj prelevijo iz večinoma zah-
tevnih v nekoliko lažje in nezahtevne, primerne
tudi za tiste z nekoliko manj izkušnjami in otro-
ke. Običajno so takšni izleti enodnevni in ne po-'
nujajo večernega druženja v kateri od planinskih
postojank. Ker pa se je v poletnem času nabralo
veliko novih izkušenj in zanimivosti, ki si jih želi-
mo povedati, je za to potrebno vsaj dva dni. No,
in to je eden zadnjih dvodnevnih izletov v
letošnjem letu.
Ne glede na to, da sta tako Gozdnik kot Mrzli-
ca visoka čez tisoč metrov, sta oba lahko dos-
topna in nezahtevna, prav tako pa se z obeh po-
nuja lep razgled po okoliških hribih, ki seže celo
do visokih Kamniško-Savinjskih Alp in še kam,
kar pa boste lahko videli le, če se izleta ude-
ležite.
Izlet je razdeljen v dva dela, in sicer se bomo
prvi dan zbrali ob 6.30 uri na avtobusni postaji
Ptuj, kjer nas bo pričakal avtobus in nas zapeljal
do Zabukovice pri Žalcu. Od tod fiaprej bomo
zaupali svojim nogam in se podali na pot proti^
Gozdniku, ki se ves čas vije po gozdu (kar pove;
že ime), vmes pa obišče tudi jaso, na kateri je
lovski dom. Po obveznem "štempianju" na vrhu
in vsem, kar sodi zraven, se bomo spustili na
pot, ki prihaja s Šmohorja in se nadaljuje proti
Mrzlici, ki je tudi naš cilj. Tik pred vzponom na
Mrzlico bo po želji lahko del skupine obiskal tudi
Dom na Kalu. Večer bomo preživeli v Koči na
Mrzlici ob družabnih igrah, prav tako pa se v
okolici doma ponujajo lepe možnosti za športne
igre.
Drugi dan bo nekoliko manj naporen, saj
bomo obiskali Goljavo in Kamnik ter se počast
vrnili v Zabukovico, kjer nas bo pričakal avtobus
in nas odpeljal domov (na avtobusno postajo);
kamor bomo prispeli okrog 19 ure.
Hoje je v obeh dnevih za približno 5 do 6 ur.
vsekakor pa je priporočljiva planinska oprenfiS
za sredogorje (predvsem primerna obutev)-
Hrana je iz nahrbtnika, v Koči na Mrzlici pa f
možno dobiti topel obrok.
Gena dvodnevnega izleta je 2200 SIT za člane.
2000 SIT za otroke in 2700 SIT za nečlane. BoK
prijav poteče v torek, 7. septembra, za dodatn^
informacije in prijave se lahko obrnete na ^
Ptuj v času uradnih ur ali pri meni osebno nate«-
783-585. Število prostih mest je omejeno na 25.
vodili pa vas bomo vodniki PD Ruj.
Vreme za prave planince ni ovira.
Peter Šil^^j
MARKOVCI / V GOSTEH SLOVENSKE PUSTNE SKUPINE
Dan priiotelistva in veseffn
člani etnografskega društva Korant z gosti \
i
Člani Etnografskega društva Korant iz Markovcev so najbolj'
delavni in polni veselja v predpustnem in pustnem času, radi^
pa se poveselijo tudi čez leto, še posebej v poletnih mesecih.
Na povabilo svojih prijateljev iz Kostanjevice na Krki, ki prav;
tako ohranjajo stare pustne običaje, so se tudi letos odpravili
na Kostanjeviško noč, kjer so uživali ob čudovitem ognjemetu^
in okusnem cvičku. V zahvalo so jih v soboto, 21. avgusta, po-;
vabili na Štajersko, med povabljenimi pa sta bili tudi primors-^
ki skupini iz Liga in Drežniških Ravn. Slednji so znani po i
maškarah "pustih" in bodo naslednje leto prvič sodelovali na;
markovskem fašenku.
Na prireditvenem prostoru ob
osnovni šoli sta zbrane uvodo-
ma pozdravila župan občine
Markovci   Franc   Kekec   in
predsed ik društva Martin
Mikša. Ponudila sta predvsem
čar in lepoto ohranjaja
dediščine naših prednikov. Lep
sobotni popoldan so popestrili z
družabnimi igrami (gledalci si
jih bodo lahko ogledali na mar-
kovski kabelski televiziji), z
domačimi jedrni in s pristno
haloško kapljico. Za plesni del
popoldneva so poskrbeli mladi
člani ansambla Krona, ki so
mnoge dvignili s klopi ali po-
tegnili od sanka.
Gostje in gostitelji so si oblju-
bili, da se bodo v prihodnjih le-
tih še srečevali, saj so redki kraji
in malo je ljudi, ki jim ni
vseeno, kako bo z dediščino
naših prednikov v prihodnosti.
Natalija Plohi
Od tod In tam
PODLEHNIK • Motel v najemu
Družba Petrol je Motel v Podlehniku oddala v najem
zasebniku Bojanu Vojsku iz Zakla 43, dosedanjemu
šefu kuhinje tega motela. Ob tej priložnosti je bila v
sredo, 1. septembra, dopoldne krajša slovesnost, na
kateri so predstavniki Petrola motel uradno predali
novemu najemniku za dobo petih let. Poleg vseh
pred kratkim prenovljenih prostorov motela z restav-
racijo in spalnimi zmogljivostmi je najemnik prevzel
tudi 23 zaposlenih. Odslej bodo poslovali pod imen-
om Motel Podlehnik.
PTUJ • Gasilci zbirajo denar za
novi vozili
Zaradi dotrajanosti sedanjih avtomobilov FAR in
TAM, starih 20 in 25 let, in v želji po zagotavljanju
večje požarne varnosti so se v prostovoljnem gasils-
kem društvu Ruj odločili za nakup dveh novih gasils-
kih vozil. Po temeljiti presoji so se odločili za vozilo s
cisterno Ziegler ter Mercedesovo vozilo za kombini-
rano gašenje s prahom, CO2 in peno. Ker za nakup z
redno dejavnostjo nimajo zagotovljenih sredstev, so
v sredo, 1. septembra, pričeli zbirati prostovoljne
prispevke med občani. Do 31. oktobra lahko pri svo-
jih vratih pričakujete pobiralca v gasilski obleki, ki se
bosta na vašo željo identificirala in izkazala z dovol-
jenjem Upravne enote v Ruju. Gasilci so prepričani,
da jim boste pri zbiranju denarja za novi vozili poma-
gali, saj je požarna ogroženost Ruja izredno velika,
novi vozili pa bi radi svečano predali namenu ob 130-
letnici PGD Ruj sredi prihodnjega leta.
POLENŠAK - POLENCI • Odpr-
tje sodobnih cest
v soboto ob 13. uri bodo odprli nekaj cestnih odse-
kov od Polenšaka do Polencev; na novo so jih asfalti-
rali 2,5 kilometra in tako izboljšali povezavo z Lasigo-
vci ter občino Ormož. Kot nam je povedal predsednik
tamkajšnjega vaškega odbora Ivan Slana, so del
sredstev prispevali občani sami, preostanek pa
občina Dornava. Pripravljalna dela je izvedel Branko
Ciglar, asfaltiranje pa Cestno podjetje Ruj.
-OM, MS
16
TEDNIK - Četrtek, 2. september 7 99«
PO NAŠIH KRAJIH
MEZGOVCI / PRAZNOVALI GASILCI
Ob lubileiu novo vozilo
in kip sv, Florijana
Lepo nedeljsko popoldne je v Mezgovce pri Dornavi na praz-'
novanje 60-letnice tamkajšnjega gasilskega društva minulo
nedeljo zvabilo mnogo gasilcev in prijateljev gasilstva. Mez-j
govčani so praznovanje združili s 3. praznikom gasilske zveze.
Dornava, predajo novega vozila, v bližini vaško-gasilskegaj
doma pa postavili kip zavetnika gasilcev sv. Florijana, ki gaje'
izdelal in društvu daroval domačin Mirko Donaj. Slovesnosti!
so se ob županu občine Dornava Francu Šeguli, predsedniku \
gasilske zveze Dornava Janku Ciguli in poveljniku gasilske i
zveze Ivanu Starčiču udeležili tudi dornavski svetniki, pred-i
sednik vaškega odbora Ivan Petek in destmiški župan ter pos-j
lanec v državnem zboru Franc Pukšič ter številni drugi gostje.
Veliki dan za mezgovške gasil-
ce, kot so na prireditvi poudar-
jali številni govorniki, se je
pričel s sprejemom gostov in
zborom gasilcem. Slavju kole-
gov iz Mezgovec so se pridružili
predstavniki gasilskih zvez
Ptuj, Majšperk, Gorišnica, Mar-
kovci ter prostovoljnih gasils-
kih društev Dornava, Polenšak,
Žamenci, Podvinci, Gabrnik in
Prvenci-Strelci. Praznik pa so
za svoj vzeli tudi domačini in
napolnili športno igrišče ob
vaško-gasilskem domu. V več
kot dve uri trajajočem progra-
mu se je na govorniškem odru
zvrstilo mnogo govornikov, po-
zornost občinstva pa je pritegnil
zlasti član nadzornega odbora
domačega gasilskega društva
Ivan Petek s kronologijo
društva, iz katere je bil razviden
pomen organiziranega gasilstva
za kraj, ki danes premore že 120
gospodinjstev.
Najslovesneje pa je bilo nekaj
pred 16. uro popoldne, ko se je
na prireditveni prostor spustil
padalec Aerokluba Ptuj Sandi
Čuš in dornavskemu županu
izročil ključe novega orodnega
gasilskega vozila Marcedes
printer 312, ki ga bodo za svoje
potrebe odslej uporabljajo mez-
govški gasilci. Župan je ključe
po gasilskem protokolu predal
botru Janku Misloviču iz Mez-
govcev, ta poveljniku društva
Francu Čehu, kot zadnji pa je
ključe nove pridobitve, vredne
dobre 4 milijone tolarjev, prejel
voznik novega vozila Rudi
Križaj. Nato so najzaslužnejšim
gasilcem, botrom, pokrovitel-
jem ter donatorjem vozila in
prireditve podelili zahvale in ki-
pce sv. Florijana, podelili pa
tudi društvena, občinska in
državna priznanja za 20, 30, 40
in 50 let požrtvovalnega dela v
prostovoljnem gasilskem
društvu Mezgovci. Slovesnost,
na kateri so nastopile ljudske
pevke turistično-etnografskega
društva Ltikari iz Dornave, har-
monikarji David Vrabl, Bojan
Petek in Igor Črpnjak, se je na-
daljevala z blagoslovom vozila
in kipa sv. Florijana domačega
župnika Jožeta Krambergerja,
zaključila pa z družabnim
srečanjem gaislcev.
AK
Franc Čuš, poveljnik PGD Mezgovci, predaja ključe vozniku
novega orodnega gasilskega vozila gasilcu Rudiju Križaju. V
ozadju (od leve): dornavski župan Franc Šegula, boter Janko
Mislovič in poveljnik GZ Dornava Ivan Starčič.
Dornavski župnik Jože Kramberger pri blagoslovu nove prido-
bitve mezgovških gasilcev, katere botri so so dornavski župan
Franc Šegula, zakonca Janko in Elizabeta Mislovič iz Mezgo-
vcev, Ivan Šegula z ženo iz Rucmancev, Franc Janžekovič z
ženo iz Borovcev, Marjan Korpar z ženo iz Mezgovcev in Turis-
tično-etnografsko društvo Lukari iz Dornave.
Zavetnik gasilcev sv. Florjan, delo podjetnika Mirka Donaja, odslej tudi v Mezgovcih
HAJDOŠE / 7. MEDNARODNO GASILSKO TEKMOVANJE
ZmagovuM Šmmrimni
in Hajdošmnke
Hajdoše so bile minulo soboto prizorišče največjega gasilskega
tekmovanja članic in članov na ptujskem območje. Domači ga-
silci so že sedmič pripravili mednarodno tekmovanje, ki je le-
tos drugič štelo tudi za točke v državni ligi, v kateri se najboljše
slovenske desetine potegujejo za pokal gasilske zveze Sloveni-
je. Velik tekmovalni prostor, veliko število tekmovalcev, dobro
razpoloženje in ne nazadnje tudi lepo vreme - vse to je pripo-
moglo k uspešno izpeljanemu tekmovanju, za katerega pravijo,
da je tudi sicer najbolje organizirano veliko tekmovanje v Slo-
veniji.
Gasilci od blizu in daleč so ves
popoldan merili moči, znanje in
spretnost v suhi vaji z motorno
brizgalno po programu CTIF in
tekli štafetni tek. Mnogi so bili
zadovoljni z rezultatom in kon-
čno izvedbo, nekateri pa niso
mogli skriti razočaranja in jeze,
za katero so vsaj v nekaterih pri-
merih »poskrbeli« tudi sodniki.
Vendar tekmovanje je tekmo-
vanje in zares najboljši - tudi z
malo sreče - so prejeli pokale in
priznanja, vse sodelujoče deseti-
ne pa zahvale organizatorjev.
V konkurenci članov A so po
pričakovanju zmagali člani
PGD Šmartno na Pohorju, ki
so vajo opravili v rekordnem
času, druga je bila ekipa PGD
Kamence in tretja PGD Dob 2.
Pri članih B je prvo mesto prav
tako pripadlo starejši ekipi
PGD Šmartno na Pohorju,
drugo PGD Ravne na
Koroškem in tretje PGD Nova
Cerkev. Tudi pri članicah je bil
boj za najvišja mesta hud, na
koncu so slavile domačinke -
članice PGD Hajdoše, ki so
tudi sicer vodilne v državni ligi,
takoj za njimi so se uvrstile čla-
nice PGD Tržeč, tretje pa so
bile gasilke PGD Loka. Vse tri
ženske desetine so trenutno na-
jboljše v Sloveniji, zato je še
težko napovedati, katera si bo
zagotovila nastop na gasilski
olimpiadi leta 2001 na Finskem.
Slovenskim gasilcem in gasil-
kam so se na tekmovanju
pridružili tudi gasilci iz
Hrvaške (kar 8 ekip je sodelova-
lo v tekmovalnem delu),
avstrijskih in madžarskih dese-
tin pa letos ni bilo. S potekom
tekmovanja in številom ude-
ležencev je bil zelo zadovoljen
tudi novi predsednik PGD
Hajdoše Ivan Glažar, ki je po.
vedal, da je organizacija takega
mednarodnega tekmovanja ii
redno zahtevna in na drugi stra.
ni pomembna za društvo, v
Hajdošah bi brez gasilstva ver.
jetno težko živeli, kajti vas je
predana tej ljubiteljski in hkrati
tudi humani dejavnosti, v
društvu imajo veliko članov, po.
nosni pa so na dobre tekmoval,
ke in tekmovalce. Žal so na
letošnjem domačem tekmovan-
ju zaradi obilice dela pri organi-
zaciji tekmovanja sodelovali le z
žensko ekipo, čeprav imajo v
društvu tudi uspešne člane in
veterane. Glažar je dejal, da so
si v sedmih letih nabrali dovolj
izkušenj in znanja s pripravo
tekmovanj in da se prihodnje
leto v Hajdošah zagotovo spet
dobijo gasilci in ljubitelji ga-
silstva.
T. Mohorko
Sodniki hajdoškega tekmovanja.
Foto: TW
VITOMARCI / GORICE NE DAJEJO KRUHA
Na 30-fiirlA 14 ton
slastnih bio lubonit
že vrabci na strehi čivkajo, da
je z gorico veliko stroškov, dela
in skrbi in skoraj nič zaslužka.
Tega se zavedata tudi Terezija
in Janko Rojs iz Vitomarcev 77,
zato sta na predlog sina Ivana
nekdanji dobrih 30 arov veliki
vinograd preuredila v njivo, jo
primerno pognojila z domačim
in mineralnim gnojem ter nanjo
posadila lubenice. Sredi maja so
pripeljali 4.500 sadik, jih v dveh
dneh spravili v zemljo, zavarova-
li s folijo ter mednje napeljali
cevi za kapljično namakanje.
Posebne nege lubenice ne
potrebujejo, saj so jih le enkrat
poškropili s cuprablauom, takoj
po sajenju. Zaradi tega lahko
mirno ugotovimo, da so to bio lu-
benice.
Kot kaže, vitomarškim lubeni-
cam godi mešanica peščene in
ilovnate zemlje Slovenskih goric,
pa tudi lepa in sončna južna lega,
kajti bučke so rasle kot gobe po
dežju. Svoje je storilo tudi toplo
sonce in vsakodnevno namakanje,
tako da so pričeli pobirati pride-
lek že po 25. juliju. Da so z njim
zelo zadovoljni, je premalo
rečeno, kajti v povprečju se teža
posamezne lubenice giblje od 5 tja
do 12 kg, do danes pa so spravili
že okoli 14.000 kg slastnih buč. Pa
še izredno poceni so za nameček,
saj jih na policah prodajaln Petlje
ponujajo po 44,90 tolarja za kilo-
gram. Ceneje jih ni mogoče dobiti
nikjer. Če ne verjamete, lahko
preverite in jih tudi pokusite. Mi
smo to že storili in ugotovili, da so
resnično poceni in slastne, da je
kaj, te slovenjegoriške lubenice.
M.Ozmec
Terezija Rojs je nad svojim pridelkom izredno navdušena.
Vitomarške lubenice vsak dan sveže potujejo do kupcev v P'^
dajalnah Petlja. Foto: M. OZf^
f EDNIK - Četrtek, 2. september 1999
17
ZAMIMIVOSTI fff ŠPORT
KARTING / KARTING
Oominko hiti
naslovu nasproti
Neumorni ustvarjalci karting dirk na Ptuju so se dotografirali pred veliko torto, ki je ponazarjala
tekmovalno stezo in jo izdelala Jasna Krajnc - Sladko, hčerka nekdanjega tekmovalca - pobudnika
liartinga na Ptuju pred 30 leti. Foto: Langerholc
Avto-moto društvo Šlander je bilo na avtopoligonu v Ljubečnem
pri Celju organizator sedme dirke za državno prvenstvo. Nasto-
pilo je 41 tekmovalcev v vseh štirih razredih. Ob dobri organiza-
ciji tudi tokrat ni šlo brez zapletov in ob nekaj protestih je bil v
N-60 zaradi zbijanja diskvalificiran Strožič.
Ptujska tekmovalca brata Klo-
basa tokrat nista nastopila zaradi
bolezni dobro pa je vozil mladi
Damiš. Tudi v kategoriji SLO-
kart si je z odlično vožnjo
Vajnhandel privozil 5. mesto. V
razredu F-125 ccm kjer so nasto-
pili trije ptujski tekmovalci, je ve-
teran Šeruga imel smolo z defek-
tom, Pleteršek pa je v predfmalni
vožnji vozil bolje, v finalni vožnji
pa je bil sedmi, favorit mladi Do-
minko pa z drzno vožnjo ni mogel
prehiteti odličnega Repiča.
Zmagovalci v razredih in
uvrstitve Ptujčanov: N-60 Rotar,
Moste, 10. Damiš, Ptuj; A-100 J:
Merman, Moste; ICA-SLO kart:
Zupane, Moste, 5. Vajnhandel; F-
125: Repič, Moste, 2. Dominko, 7.
Pleteršek, 8. Šeruga. Ekipno:
AMD Moste, AMD Ptuj, AMD
Žinex...
Zadnja dirka za državno
prvenstvo bo 10. oktobra v Porto-
rožu, kjer se bo odločilo, ali bo
mlademu Zvonku Dominku uspe-
lo osvojiti naslov državnega prva-
ka.
anc
ROKOMET / ROKOMET
Ponomti hndio uvrstitev
Poškodbe so na žalost sestavni del življenja športnikov - nekate-
ri imajo srečo, drugi ne. Med slednjimi je bil tudi Silvo Kirič,
odličen rokometaš Onnoža, ki je velik del lanske sezone moral
gledati svoje soigralce s tribun ali pa s klopi, kjer je pomagal.
No, tudi temu je prišel konec in Silvo se je ponovno vrnil v
moštvo Ormoža, ki je pričelo vaditi 2. avgusta.
Navijači in ljubitelji rokometa v
tem kraju so pogrešali njegove vi-
soke skoke, preigravanja in seveda
atraktivne zadetke. Z njim bi
mogoče rokometaši Ormoža lahko
bili višje, saj je strateg Ormoža
Vlado Hebar moral spreminjati
taktiko. Da pa Silvo -Riki Kirič ni
bil brez rokometa, je sodeloval pri
akcijah, ki jih je pripravil njegov
klub.
O prvih vtisih po dolgi poškodbi
in vrnitvi na parket je dejal:
"Poškodoval sem se na srečanju s
Krimom, ko je odpovedalo ko-
leno. Potem so mi v klubu uredili
zdravnika v Celju dr. Filipa in ta
še sedaj skrbi zame. Operacija je
uspela, enako tudi pooperacijsko
obdobje. Veliko sem delal tudi
sam. Ko sem bil poškodovan, sem
bil vedno s fanti in pomagal pri
ekipi, saj imam tudi hcenco. A to
ni enako, kot da si na igrišču, saj
je na klopi neprimerno težje opa-
zovati vse skupaj, če veš, da ne
moreš pomagati. Ormož je dobro
odigral drugi del prvenstva in z
malo sreče bi lahko bili tudi za
kakšno mesto višje."
Vrnitev je Silvo komaj čakal in
se z veseljem ter veliko voljo
vključil v delo RK Ormož. Se
dobro, da je veliko delal sam, saj
so vsi začetki težavni, še osebej pri
trenerju Vladu Hebarju, ki je do
potankosti začrtal pričetek
priprav.
"Praktično sem pričel z začetka.
Ne čutim nobenih bolečin, ni no-
benih težav, saj sem vedel, kaj
čaka igralce na začetku priprav.
Moram še opraviti pregled pri
zdravniku, da mi da še poslednja
navodila. Upam, da se bomo
dobro pripravili. Dobili smo ne-
kaj igralcev in mislim, da bomo
ponovno hit prvenstva. Vem, da
bo veliko težje kot lani, ko smo
bili novinci v ligi. Sem optimist
in mislim, da kljub temu da so se
nekatere ekipe močno okrepile in
da bodo letos proti nam igrali z
vso silo, lahko ponovimo uvrsti-
tev iz lanske sezone," je sklenil
odlični rokometaš Ormoža. Na
obrazu Rikija Kiriča je bilo videti
nasmeh in iz njega je vel veliki op-
timizem. Vsekakor pa bo njegova
vrnitev z njegovimi zadetki ekipi
Ormoža veliko pomenila.
Danilo KlajnŠBk
Silvo - Riki Kirič
Mirko Vindiš
uspešno operiran
Kar nekaj časa se ime znanega
ptujskega atleta maratonca Mirka
Vindiša ni pojavljalo v javnosti. V
zadnjih dveh letih je bilo malo
njegovih nastopov. Tako kot mar-
sikatere druge športnike so tudi
Mirka pestile poškodbe.
Pred letošnjim svetovnim atlets-
kim prvenstvom v Španiji pa je nje-
govo ime ponovno postalo aktual-
no. Verjetno bi izpolnil normo in bil
eden izmed slovenskih atletov na
tem prvenstvu, a ga je 2. avgusta v celjski bolnišnici doktor Vengust
operiral. Po prvih ocenah naj bi operacija usR,ela, tako da bo po treh
'Mesecih že lahko povsem obremenil nogo. Da bi ponovno lahko nas-
topal in dosegal dobre rezultate, bo potrebno trenirati, to pa znanemu
Ptujskemu atletu ni tuje in verjamemo, da se bo kar najhitreje uspešno
^'^nil na tekmovanja.
Danilo lOajnšek
PTUJ / NOVI USPEHI MODELARSKEGA DRUŠTVA
V prliakovmlu velikega
modelarskega mitinga
Uspehi članov modelarskega društva Aviotech Ptuj se vrstijo
drug za drugim, kar dokazuje, da v društvu delajo dobro in ima-
jo zavzete tekmovalce. Društvo po zadnjih podatkih šteje že 80
članov in je tudi uspešen organizator modelarskih tekmovanj.
Eno takih je bilo v začetku avgusta v kategorijah prostoletečih
modelov F-l-B in F-l-C v Gaju pri Pragerskem.
Matjaž Praprotnik iz ptujskega
modelarskega društva (sedež
društva je na Zagrebški cesti 36) je
povedal, da jim je po dolgih letih
ponovno uspelo zbrati na tekmo-
vanju vse vrhunske modelarje iz
Slovenije. Omeniti velja modelar-
je: Branka Leskoška - evropskega
prvaka, Ota Velunška, Maksa
Zurana in Mira Dajčmana.
»V letošnji tekmovalni sezoni so
modelarji MD Aviotech Ptuj do-
segli že nekaj odličnih dosežkov,
kar je za društvo velikega pomena
in nova potrditev dobrega dela. V
kategoriji radijsko vodenih letal
HLG za pokal Kranja je Mitja Za-
muda dosegel odlično 2. mesto.
Jernej Fidler pa 5. V kategoriji ra-
dijsko vodenih letal F-3-J v Slo-
venski Bistrici je Grega Urbančič
osvojil 5. mesto, Mitja Zamuda pa
6., na tekmovanju za pokal Pri-
morske Grega Urbančič 5. in Mit-
ja Zamuda 3. mesto. Da pa se nam
v ptujskem modelarskem društvu
ni bati za prihodnost, so dokaz
dosežki mladih modelarjev, ki so
v letošnjem letu dosegli odlične
rezultate na tekmovanjih mladih
tehnikov Slovenije, ki potekajo v
organizaciji osnovnih šol. Tako je
denimo na regijskem tekmovanju
v Slivnici pri Mariboru v katego-
riji prostoletečih modelov letal A-
1 Martin Kline osvojil prvo mes-
to, Tamara Skok je bila druga,
Jure Rogina tretji, vsi trije so člani
našega društva in učenci OŠ Mla-
dika. Na republiškem tekmovanju
mladih tehnikov sta bila v katego-
riji prostoletečih modelov letal A-
1 predstavnika podravske regije
Tamara Skok in Martin Kline
šesta in sedma. Mladi modelarji
pa so se pomerili tudi v tekmovan-
ju za pokal Ptuja v organizaciji
našega društva, kjer je bila Tama-
ra Skok iz OŠ Mladika znova na-
juspešnejša, drugi je bil Miha Ko-
ren iz OŠ Mladika in 3. David
Fric iz Dornave.«
Poleg uspehov mladih tekmo-
valcev - modelarjev pa se v tem
času v MD Aviotech skupaj z AK
Ptuj že pripravljajo na 2. veliki
mednarodni modelarski miting.
Lansko leto je miting, ki bo tudi
letos potekal na letališču v
Moškanjih, privabil veliko »rado-
vednih« obiskovalcev in ljubitel-
jev modelarstva. Matjaž Praprot-
nik je prepričan, da bo tudi letos
2. oktobra tako, saj se na
moškanjskem letališču obeta velik
modelarski spektakel. Na mitingu
pričakujejo tudi ^ modelarje iz
Avstrije, Italije, Češke in Luk-
semburga.
T. Mohorko
Na tekmovanju so bili dose-
ženi naslednji rezultati: F-l-B
gumenjaki: 1. Tomaž Hribar iz
AK Celje, 2. Dragan Stankovič
iz AK Novo'mesto, 3. Miro
Dajčman iz MD Aviotech Ptuj;
F-l-C penjači: 1. Janez Brejc iz
ALC Lesce, 2. Branko Les-
košek, 3. Oto Velunšek, 4.
Maks Žuran - vsi iz MD Avio-
tech Ptuj.
Dolgoletni privrženci modelarstva pravijo, da so na Ptuju dobri
temelji za njegov razvoj
18
Čemek, 2. september 1999 - TEDNIK
ZA KRATEK CAS
Info - glasbene novice!
Info - kriz
Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežile glasovnico, vpišite otigovor. in ce
vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Mer-
kurja Ptuj podarili zgi).ščenko.
Daje bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Helena Blagne, je uganil
Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28, Cirkovce. Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje pošljite {ali prinesite) na:
Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok četrtek, 9. septem-
bra.
V svetu glasbe obstaja tudi
tveganje, saj nekateri glas-
beniki eksperimentirajo z ne-
navadno glasbo, ki je pos-
lušalcem preprosto všeč - ali
pa ne.
Rene Bauman je pravo ime
švicarskega pevca D.J. BOBA,
ki ima na nemški televiziji RTL
tudi svoj glasbeni show. Pevec
ima ponovno dinamično evro-
beat pesem TOGETHER
ki ima dober poziti-
ven plesni navdih.
LUTRICIA McNEAL se je v svet
glasbe prebila z uspešnico Ai-
n't That just the Way. Izvajalka
sodobne plesne glasbe se
vrača z zanimivim komadom
365 DAYS in izvirnim
besedilom, medtem ko je v
glasbeni podlagi slišati r&b
prizvoke.
Britanski studijski duet YAZOO
je v 80. veljal za enega izmed
najbolj inovativnih sintisajzer-
skih glasbenikov. Duet spet
igra nevsakdanjo sintisajzer-
sko temo ONLY YOU
ki je računalniško
dušena priredba uspešnice
skupine The Flying Pickits.
Trevor Gray in Hovvard Gray
sta člana studijske skupine
APOLLO 440, ki ima tri super
hite: Krupa, Ain't Talkin' about
Dub in Lost in Space. Inovati-
ven duet nabija break beat,
house in ročk komad STOP
THE ROČK ob kate-
rem imate občutek, da bi se z
glavo kar zaleteli v zid!
Britanska skupina JAMIRO-
QUAI je leta 1992 izdala prvi
neuspešen single When you
Gonna Learn in uspela s sin-
glom Too Young to Die. Fantje
so do sedaj posneli štiri albu-
me: Emergency on Planet
Earth, Return of the Space
Cowboy, Travelling VVithout
Moving in Synkronized. JAMI-
ROOUAI je kvartet, v katerem
je glavni zvezdnik vokalist Jay
Kay, ta pa blesti v funky, r&b
ter groovy skladbi SUPERSO-
NIC Posebej za D.J.
pa bom zppisal, da so na mixi
singlu še remiksi Petea Heller-
ja, Sharpa Boysa in Restlessa
Soula.
James Todd Smith je pravo
ime ameriškega raperja LL
Cool J., ki snema glasbo za
založbo Def Jam in je prvo ve-
liko ploščo izdal leta 1985 z
naslovom Radio. Ladies Love
Cool James rapa neizrazit ter
neprivlačen rap komad DEE-
PEST BLUEST Iz filma
In too Deep.
Avgust je ne glede na to, da je
to počitniški mesec, postregel
z lepim številom zanimivih no-
vih albumov z naslovi: The Ul-
timate Collection - EARTH,
WIND AND PIRE, Anomie &
Bonhomie - SCRITTI POLITTI,
The Writting's on the Wall -
DESTINY'S CHOLD, Movin'
Melodies - ATB, Portrait - CEL-
TUS, A Little Bit of Mambo -
LOU BEGA, Timbre - SOPHIE
B. HAVVKINS, Špirit of Music -
ZIGGY MARLEY, Staying Po-
wer- BARRYWHITE, Runaway
Bride - SOUNDTRACK, Under
my Skin-JULIOIGLESIAS Jr.,
Bailamos - ENRIOUE IGLESI-
AS, The Very Best of...- ELVIS
COSTELLO, Juxtapose - TRIC-
KY, Mary - MARY J. BLIGE,
Edge of Forever - LYNARD
SKYNARD, J-Tull.com -
JETHRO TALL, Murda Muzik -
MOBBDEEP, Strange Times -
MOODY BLUES, Rough Har-
vest - JOHN MELLANCAMP,
Bitter - MEOSHELL N'DEGZO-
CELLO, VVestern Wall - LINDA
RONSTANT & EMMYLOU
HARRIS, Forever - PUFF DAD-
DY ...
Britanska pevka in igralka
MARTINA McCUTCHEON je v
glasbenem svetu zaslovela z
balado Perfect Moment, med-
tem ko že tri leta igra v televi-
zijski nadaljevanki Eastenders.
Čudovita MARTINA vas bo s
svojim vokalom še enkrat nav-
dušila v preprosti popevki IVE
GOT YOU
RED HOT CHILI PEPPERS so
prvi album naslovili kar po
imenu skupine: leta 1984 gaje
produciral Andy Gill. Provoka-
tivni band izvaja tipično pesem
AROUND THE WORLD
z odličnega albuma
Californication.
V tem tednu so v Veliki Britaniji
izdali tri odlične indie ali neod-
visne ročk plošče z naslovi I
Wouldn't Believe Your Radio -
STEREOPHONICS, Prophet in
Peace - OCEAN COLOUR
SCENE in Elastica EP - EU\S-
TICA.
David Breznik
POPULARNIH
1. Bailamos
- ENRIOUE IGLESIAS
2. Summer Son
-TEXAS
3. Mi Chico LoHno
- GERI HALLIWELL
4.Unprelty
-TLC
5. Blue (Da Ba Dee)
-EIFFEL 65
6» Marabo No* 5
- LOU BEGA
7.2 Times
- ANN LEE
8. M/ Love is Your
Love
- WHITNEY HOUSTON
9. Sweet Ciiild C
Mine
-SHERYLCROW
10. Ameriran
Woman
- LENNY KR^V1TZ
m>l\llladi dopisniki
močno žgalo. Žeja nas je vedno
bolj tlačila v utrujenost. Naen-
krat sem planila v zrak in se
odločila, da starše presenetim in
jim pripravim bananin napitek.
"Norec, kako da se tega nisem
spomnila že prej," sem si govori-
la.
Ko prispem v kuhinjo, vza-
mem vso potrebno posodo.
Začela sem pripravljati in delati
napitek. Vzela sem vse potrebne
sestavine: banano, vanilin slad-
kor, mrzlo mleko. Ponovila sem
še enkrat, da ne bi česa pozabila.
Bilo je vse, nič ni manjkalo. Ba-
nano sem olupila in jo
zmečkala. Dodajala sem vse po
malem. Na koncu pa še mleko
in vse premešala. "Tako, konec
je. Samo nalijem še in vsem se
bodo cedile sline." Nato prine-
sem na pladju ven, kjer so se že
vsi razkomotili po travi v senci.
"Dedek, mama, Karmen! Pridi-
te, nekaj sem vam pripravila, da
se odžejate." Vsi so takoj pris-
kočili. Vsak je vzel svoj kozarec
in poskusil." Jak, keko je kislo!"
Ustnice so se mi iz veselega na-
smeha nakremžile v žalost. "Kaj
pa je?" sem bila radovedna. De-
dek in mama sta se kar držala za
usta in zavijala oči. Takoj sem
vedela, da nekaj ni v redu. "Ani-
ta, kaj se spravljaš k delu, če ne
znaš?" me je zmerjala Karmen.
To me je zelo razžalostilo. Odšla
sem v svojo sobo. Ni minilo pet
minut, ko je dedek vstopil v
sobo in me potolažil: "Anita, nič
ne bodi žalostna. Vsakemu se
lahko to zgodi. Pač si pozabila
na med."
Pozabila sem na med? Joj, pa
res. Saj je pisalo na receptu.
Kako sem lahko spregledala, mi
ni in ni šlo iz glave. "No, ampak
zaradi tega si pa res ne boš belila
glave. Pridi, bova pa naredila
novega," me je tolažil dedek.
Priznala sem, da sem včasih res
površna. Objela sem dedka in
rekla: "No, pjav. Pa bova nare-
dila novega. Se boljšega!" Dedek
me je prijel za roko in že sva bila
v kuhinji.
Anita Frangež, 6. a,
OŠ Cirkovce
JOJ, TEČE MI KRI
Opisal bom, kako sem padel z
rolerji.
Z rolerji sem se peljal po cesti.
Nasproti mi je pripeljal avtomo-
bil. Zapeljal sem s ceste. Nisem
videl, da se peljem proti kamen-
ju. Pripeljal sem se na kamen in
padel. Bolečina ni bila huda,
vendar kri mi je tekla iz kolena.
Prišel sem domov in si ovil
rano. Kri je nehala teči. Rana je
tudi zacelila, vendar čez nekaj
dni.
Tadej Gmeiner, 3. c,
OŠ Lovrenc
MOJA NAJBOUŠA LAŽ
Bili smo na morju leta 1997.
Mami je kuhala kosilo. Jaz sem
se igral v vodi s prijateljem Ar-
nijem. Takrat se mu rekel, da se
greva peljat s čolnom. Takoj je
bil za to. Prižgala sva motor in
se odpeljala v Osor na sladoled.
Ob pomolu sem parkiral čoln in
ga zavezal ob drog. Skočila sva
iz čolna in se s sladoledom spre-
hodila po mestu. Arni je pove-
dal, da ima v Nerezinah dobrega
prijatelja Nikolaja. Cisto sva po-
zabila na starše, kosilo in čas ter
se odpeljala v Nerezine. Med
potjo naju je "zafrkavala" svečka
v motorju. Ko nama je motor
pri pristanišču zablokiral, sva ga
odprla in očistila zahto svečko.
Prispela sva v ulico Svetega Pav-
la. Tam so igrali fantje nogomet,
pridružila sva se jim. Po eni uri
igranja sva se spomnila, da sva
od doma krenila ob pol dveh,
zdaj pa je bila ura pol šest. Pog-
nala sva se v dir in skočila v
čoln. Z vso hitrostjo sva se od-
peljala v kamp. Tam sva opazila
množico ljudi na obali. Vsi so se
nama smejali in mami je jokala.
Prispela sva do obale in skočila
v vodo. Rekla sva, da se nama je
pokvaril motor in da sva ga nes-
la k mehaniku. Čez nekaj mese-
cev sem sam priznal laž in pove-
dal družini resnično zgodbo.
Drejc Jabolčnih, 5. a,
OŠ Kidričevo
PREDSTAVIM SE
Ime mi je Natalija, pišem se
Žgeč. Stara sem osem let. Imam
sestrico, ki ji je ime Andreja, in
bratca, ki mu je ime Andrej-
Martin. Moji mamici je ime Li-
dija, očetu pa Srečko. Moj oče
dela v podjetju, ki se imenuje
LP-Micron, mamica pa ni za-
poslena, vendar ima doma veli-
ko dela. Včasih mi mamica po-
maga pri reševanju domače na-
loge. Zelo sem srečna doma in
dom imam zelo rada.
Natalija Žgeč, 2. a,
OŠ Dornava
KOLINE ALI "FUREŠ"
"Zakaj bom opisovala koline?"
si mislite. Zato vendar, ker je to
važen dogodek. Kaj bi bilo, če
koline ne bi obstajale? Hvaležni
moramo biti našim prednikom,
ki so si to reč izmislili. Zdaj pa k
stvari.
Pride pomlad in kotijo se puj-
si, poleti in jeseni se pridno za-
lagajo s hrano in končno pride
zima. Pujsi so lepo okrogli in
gospodar in gospodinja se pri-
pravita za domači praznik - za
koline. Ljudje so veseli, če se jih
za ta praznik veliko zbere. Naj-
zahtevnejša je priprava na koli-
ne. Kupiti je potrebno različne
začimbe, pripraviti posodo in še
in še. Ko je vse pripravljeno, je
treba pomisliti na mesarja. Po-
vem vam, da bolj okrogli mesar-
ji naredijo boljše klobase kot
suhi. To vem iz domačih
izkušenj. Neke zime se je zgodi-
lo, da smo imeli suhega mesarja,
pa klobase niso bile čisto nič do-
bre. Letos pa se nam je zgodilo
tako, da smo imeli pripravljeno
čisto vse in bi prašiča lahko za-
klali kar sami, a smo vseeno
sklenili, da bomo imeli pravega
mesarja in tako tudi čisto prave
koline. Na predvečer kolin se je
oglasil naš mesar in sporočil, da
ga ne bo, ker se je poškodoval.
Mama se je strašno jezila, ostali
pa smo sklenili, da bomo poi-
skali drugega mesarja. Drugo
jutro je prišel in bil je ravno
prav okrogel. Zbrali smo se vsi
in začeli praznik s kozarčkom
"šnopska". Mesar je pujska
usmrtil, nato smo ga položili na
posebno mizo. Snel mu je kožo
in ga razkosal. Mama je dobila
kri, jetra in nekaj kosov mesa za
pečenko. Očistil je črevesje in
želodec ter "oharal" glavo, tace,
ušesa in rep. Okrog nas so hodi-
le sosedove mačke in naš pes.
Dobili so nekaj odpadkov, nato
pa smo jih napodili. Najbolj za-
nimivo je bilo izdelovanje klo-
bas in krvavic ali po domače
kašnic. Zelo dobro so uspele. To
smo ugotovili že prvi dan. Naj-
bolj okusne pa so letos salame.
Po končanem delu je sledila
večerja, kot se za koline spodo-
bi: juha z rezanci, "hrtišove"
kosti, pečenka, solata, slaščice,
krvavice in kompoti. Sredi dne-
va pa smo jedli jetrca z zeljem-
Nekaj mesa smo naselili in dali
v "pac", da bomo lahko naredili
"tunko", ostalo pa je pristalo v
skrinji. Naše koline smo končali
in smo zadovoljni, saj ga ni čez
domačega!
Lidija Vindiš, 6. a,
OŠ Breg
Pripis urednika:
Vsem učencem in njihovi"^
učiteljem želim ob začetku novegi^
šolskega leta veliko uspehov in p^'
jetno bivanje v hramu učenost^'
Upam, da nas boste tudi v tem šol-
skem letu zasuli s svojimi sestavki-
Tokratni so še iz lanskega šolskei^
leta, zato številke razredov veČ ^{
držijo (vsaj upam, da Tednikcv'
mladi dopisniki kakšnega razred^
ne ponavljate!).
Urednik Jože Šmig^
MAMA
Moja mama me zjutraj zbudi
in me v šolo napoti.
Moja mama me zelo rada ima
in vedno mi nežen poljubček
da.
Moja mama je bolj ljubeča
kot katerakoli sreča.
Moja mama me ima
na svetu najbolj rada.
Moja mama
je ena sama.
Karmen Muhič in Špela
Štrucl, 3. C, OŠ Gorišnica
POZABILA SEM NA
NEKAJ
Včeraj popoldan je sonce
Dober den vsaki den! Sedin
pod brajdami in tuhtam, kaj
vam naj gnes črnega na belo
napišem. Mica je pri pozni ne-
deljski maši, jaz pa bom ša k
večernicam, ke mi te neje treba
živine oprovlati, pa še v gostilno
lehko grem s storimi pajdoši.
Sosid Juta glih zaj koso kleple in
me na obisk vobi, doli pod bre-
gom na nogometnem igrišči pa
deca z našega Suhega brega špi-
lajo žogobrc proti ekipi, kima v
grabi svoj domicil. Navijoči in
navijačice se tak derejo, kak da
bi kokšna meddržavna tekma
bila. Skoro glih tak kak ovakrot,
gdo so Marprožanari Francoze
nabrisali. Seda sen pred televi-
zaram in se tudi tak drja, ke sen
drugi den čista piskotavi bija. Še
Mica je tulila poleg, če glih se na
tati žagobrc čista nič vun ne
spozna. Moški mamo pač svoje
športe, ženske pa druge prosto-
cajtne aktivnosti, kak so klepeta-
je, moda, fiziraje pa še keksanje
in seksanje poleg.
Aha, ste že culi tisti vic, zakaj
moškim boj kak ženskam noge
smrdijo. Zato ker majo mrliča
med nogami! Ali pa totega ste že
culi? Stori je, pa fort naprej in
nazaj aktualen: Srečata se dvo
moška v že boj zrelih in sivih le-
tih, pa se malo spominjata mla-
dosti, kak sta k deklinam hodila.
Pa se prvi potoži drugemi in mu
reče: "Veš, moja bla v rrdadosti
tak nareta, ke je niben pubec
neje hteja vzeti, pa še jaz sen jo
kumer doba. V rrdadosti je tam,
no, saj vete ge, dišala po ribah,
zaj pa smrdi po ribah." Pa se mu
drugi potoži: "Veš, jaz že dugo
nesen rib lovija in več ne ven,
kakšni duh mojo."
Mica je glih zaj domu prišla in
me nekšno nasršeno gleda.
Rečen vam, to nede nič dobrega.
Se 'Bog daj tol meše!' mi neje re-
kla. Tak je pač na totem puklas-
tem sveti in je hujdo, če je
premalo ali pa preveč vina v kle-
ti.
Te pa srečno, vas lepo podav-
Ija LUJZEK. Pa še to: Jesen se
bliža, podukšajte si hlačnice in
rokovce!
Lestvico  POPIRLAR-
NIH 10 lahko poslušate
vsako soboto v večer-
nem sporedu radia Ruj.
f EDNIK - Čemek, 2. september 1999
21
ŠPORT
GIMNASTIKA / GIMNASTIKA
povabilo na vadbo
Gimnastično društvo Ruj organizira vadbo športne gimnastike in akrobatike za osnovnošolske
i jp predšolske otroke. Potekala bo v gimnastični telovadnici športne dvorane Center od ponedel-
jaK do petka od 19. ure do 20.30 ure. Vpisovanje se prične v ponedeljek, 6. septembra, in bo
potekalo do konca septembra v času vadbe, torej vsak večer ob 19. uri v gimnastični telovadnici.
Qt) vpisu plačate 2.000 SIT vpisnine, ki velja kot celoletna članarina. Za vadbo plačate mesečno
1,500 SIT. Gimnastično vadbo za predšolske otroke bomo organizirali v telovadnici Osnovne
§ole Mladika vsak torek in četrtek od 17. ure do 18. ure. Pričetek vadbe bo v torek, 7. septembra,
ob 17. uri, takrat se začne tudi vpisovanje otrok in traja do konca septembra. Ob vpisu plačate
2.000 SIT članarine in nato vsak mesec 1.500 SIT za vadbo.
Društvo organizira tudi rekreativno vadbo za ženske in moške v gimnastični telovadnici športne
dvorane Center; za ženske v ponedeljek, sredo in petek od 20.30 do 21.30 ure; za moške v četr-
tek od 20.30 ure do 22.00 ure. Tudi za rekreativce je vpisnina 2.000 SIT kot članarina, za vadbo
pa se plača mesečno po 3.000 SIT.
Pridite, razvedrimo duha in okrepimo telo!
GiD Ptuj
Športne novUe
PLAVANJE • Vabilo novim
članom in bodočim
vaditeljem plavanja
Plavalni klub Terme Ptuj s 1.9.1999 pričenja
novo plavalno sezono. Stari in novi člani se lahko
vključijo v program plavalne šole ali športnega
treniranja vsak ponedeljek in sredo ob 17.30 v
prostorih ptujskih TERM.
V septembru bomo skupaj z mag. Dorko Šajber-
Pincolič s Fakultete za šport v Ljubljani organizi-
rali tudi tečaj za vaditelje plavanja.
Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. šte-
vilkah 745-371 in 772-252.
Franjo Rozman
KARATE • Ptujčana na SP
v nedeljo se je v Hannovru v Nemčiji končalo
svetovno prvenstvo v katareju v organizaciji
WKA, kjer je nastopilo 700 tekmovalcev iz 32
držav. Udeležila sta se ga tudi dva Slovenca Davo-
rin Gabrovec in Sebastijan Kristovič, člana Kluba
borilnih veščin Ptuj, kot pripravo na svetovno
prvenstvo v kikboksu (lAKSA) v Madridu. Uspe-
lo se jima je prebiti do četrtfmala, kjer sta za las
izgubila proti domačinoma.
Milan Krajnc Pavlica
ROKOMET / ROKOMET / ROKOMET / ROKOMET.
VARTEKS -
ORMOŽ 29:24
/13:12/
■ORMOŽ: Šulek, Dokša,
Hanželič, Antolič, Škraban,
Pucko 2, _armati 1, Prapotnik 7,
Grabovac, Vuk, Kirič 5, Kotar 2,
Kavaš 1, Mezgec, Juršič, Horvat 2.
1 Trener: Vlado Hebar.
Začetek avgusta je pomenil
začetek priprav za rokometaše
Ormoža. In če je kdo pomisli, da
se bo intenzivnost dela kaj
zmanjšala, se je pošteno zmotil.
Trener Ormoža Vlado Hebar dela
po strogo začrtanem programu in
ni nobenega popuščanja, saj ve, da
ga v ligaškem delu čaka zahtevno
delo.
Tokrat so Ormožani odigrali
prijateljsko srečanje v Varaždinu s
fan-aškim prvoligašem, s katerim
negujejo dobre odnose. Srečanje
je bilo zanimivo in razburljivo, saj
si nobena od ekip ni uspela
priigrati vidnejše prednosti.
Škoda, da so gostje nekoliko po-
pustili v zaključku srečanja in so
si rokometaši hrvaškega prvoli-
?aša priigrali prednost petih za-
detkov. Veseli vrnitev z zadetki
Rikija Kiriča, ki je bil dolgo časa
poškodovan. Z vztrajnim delom
bo ponovno strah in trepet nas-
protnih vratarjev.
PIPO IPC
ČAKOVEC - MRK
PTUJ 33:24
/17:10/
MRK PTUJ: Mlakar, Krautha-
ker, Berlič, Mešl 1, Djekič, Zajšek
1, Petek 1, Zadravec 4, Bračič,
Kac 5, Berčič, Hrnjadovič 9, Mar-
gušič 3.
Rokometaši MRK Ptuj, člani
druge slovenske rokometne lige -
vzhod, so odigrali prvo prija-
teljsko rokometno srečanje. V
Čakovcu so se pomerili s
hrvaškim prvoligašem PIPO IPC.
Domači rokometaši so kvalitetno
moštvo, ki je v zaključni fazi
priprav. Kljub temu so se mladi
Ptujčani dobro upirali in je bil re-
zultat v prvem polčasu velikokrat
izenačen. Bolj ko pa se je bližal
konec prvega dela igre, več napak
so naredili in seveda so izkušeni
rokometaši Čakovca to kaznovali.
V nadaljevanju so gostje prika-
zali kvalitetno igro in uspeli viso-
ko vodstvo precej znižati. Toda
ponovno je bilo nekaj napak v
zaključku in rokometaši Čakovca
so si priigrali prednost devetih za-
detkov. Za rokometaše MRK Ptuj
poraz ni nič tragičnega, saj so na
pričetku priprav in do začetka
prvenstva v 2. SRL - vzhod imajo
še dovolj časa, da se dobro pripra-
vijo.
ORMOŽ - MRK
PTUJ 22:24
/14:8/
ORMOŽ: Dokša, Luskovič,
Žunec 3, Smodek 1, Kosi 1, Kavaš
3, D. Hanželič 1, M. Hanželič 2,1.
Luskovič, Mezgec 2, Vuk, Havlas,
Žemljic, Horvat 2, Bistrovič 1,
Ivanuša. Trener: Neno Potočnjak.
MRK PTUJ: Mlakar, Berlič,
Mešl 3, Hrnjadovič 6, Margušič 4,
Stefanovič, Pšajd, Zadravec, Kafel
2, Kac 1, Petek 6, Perčič 1, Zajšek
1, Djekič. Trener: Ivan Hrupič.
V prijateljskem rokometnem
srečanju so rokometaši MRK Ptuj
gostovali v Ormožu. Domači ro-
kometaši so dobro igrali v prvem
polčasu, ko so izkoristili svoje pri-
ložnosti in si priigrali šest zadet-
kov prednosti. V drugem delu pa
se je odprlo gostom, ki so uspeli
rezultat najprej izenačiti in nato
bili boljši v zaključku srečanja.
VELIKA NEDEUA
- MRK PTUJ
27:18/14:8/
VELIKA NEDELJA: Belšak 9,
R. Mesarec 2, Trofenik, Gregorič
2, Kumer 1, Kokol 1, Šoštarič 2,
Planine 3, Okreša 1, Poje 6, A.
Mesarec, Špindler, Klemenčič,
Gaberc. Trener: Vili Trofenik.
MRK PTUJ: Pšajd, Berhč, Mla-
kar, Mešl, Djekič 1, Zajšek 4, Pe-
tek 3, Kafel, Zadravec 4, Kac 2,
Perčič, Stefanovič, Hrnjadovič 3,
Margušič 1. Trener: Ivan Hrupič.
Po prihodu s priprav, ki so jih
rokometaši Velike Nedelje opravi-
li na Rogli, so se pomerili z ekipo
MRK Ptuj. Domači rokometaši so
bili bolj razpoloženi za igro in so
si do odhoda na odmor priigrali
šest zadetkov prednosti. V dru-
gem polčasu je bila igra bolj ena-
kovredna, vendar pa je trenutna
pripravljenost in kvaliteta na stra-
ni rokometašev Velike Nedelje.
Gostje so naredili nekoliko preveč
napak.
Danilo Klajnšek
NOGOMET
2. SLOVENSKA LIGA
Rezuitati te^^em 3. kroga: ladran Šepič -
Crenšovci 0:2, Šentjur - Avtoplus Korte 3:0, Živi-
la Triglav - Drava 0:1, Elan - Montavar Rogoza
3:1, Železničar - Ivančna Gorica 1:1, Aluminij -
Zagorje 2:3, Nafta - Esotech Šmartno 2:3, Koper -
Tabor 1:0.
I.KOPER 3 3 0 0 10:2 9
2. ELAN 3 3 0 0 8:3 9
3. ŠENTJUR 3 2 1 O 7:2 7
4. ESOTECH ŠMARTNO 3 2 1 O 6:4 7
5. ŽELEZNIČAR 3 1 2 O 3:2 5
6. TABOR 3 1 1 1 2:1 4
7. DRAVA 3 1 1 1 4:4 4
8. JADRAN ŠEPIČ 3 1 1 1 2:3 4
9. CRENŠOVCI 3 1 1 1 3:7 4
10. ŽIVILA TRIGLAV 3 1 O 2 5:5 3
11. ZAGORJE 3 1 O 2 5:6 3
12. MONTAVAR ROGOZA 3 1 O 2 3:6 3
13. AVTOPLUS KORTE 3 0 2 1 1:4 2
14. ALUMINIJ 3 O 1 2 3:5 1
15. IVANČNA GORICA 3 O 1 2 3:7 1
16. NAFA 3 O O 3 4:8 O
Srečanja 4. kroga so bila včeraj. Nogometaši
Drave so na Ptuju gostili ekipo Elana iz Novega
Mesta, nogometaši Aluminija pa so gostovali pri
Ivančni Gorici.
ALUMINIJ - ZAGORJE 2:3
/1:1/
STRELCI: 0:1 Poglajen /v 13. minuti/, 1:1 Ho-
jnik /15./, 1:2 Petrušič /49./, 2:2 Kolar /55./, 2:3
Poglajen /62. iz 11 m/
ALUMINIJ: Dukarič, Franci, Koren /M.
Bezjak/, Žolek /Z. Bezjak/, Kancler, Prapotnik,
Perkovič, Pucko, Emeršič, Kolar, Hojnik
V domačem taboru je bilo čutiti rahlo napetost
in zmerni optimizem, saj Zagorje ni ekipa, ki se je
ne bi dalo premagati. Toda srečanje je pokazalo,
da pot do novih točk ne bo lahka. Gostje so v tri-
najsti povedli. Toda njihovo veselje ni dolgo tra-
jalo, saj je domači kapetan Hojnik čez dve minuti
izenačil.
V drugem polčasu so igro vodili domači nogo-
metaši, vendar so zadetke dosegali gostje,
predvsem pa so s hitrimi nasprotnimi napadi ne-
varno ogrožali domačega vratarja. Vodstvo gostov
in izenačenje domačeh ter ponovno vodstvo Za-
gorjanov v 63. minuti je bilo dovolj, da so se gostje
veselili prve zmage v novem prvenstvu. Nogome-
tašem Aluminija pa ostaja poraz v poduk, da je za
zmago potrebno narediti precej več.
ŽIVILA TRIGLAV - DRAVA
0:1 /0:0/
STRELEC: 0:1 S. Golob/6.6/
DRAVA: Šeliga, D. Krajnc, S. Golob, Emeršič
/Lenart/, Vršič, Habjanič /Toplak/, Korez, Kljajič
/Koljič/, Čeh /U. Krajnc/, Meznarič
Nogometaši ptujske Drave so na gostovanju v
Kranju proti lanskemu prvoligašu presenetili in
dosegli pomembno zmago, kljub temu da je le ma-
lokdo verjel v takšno končno odločitev. Domačini
so bili res nekoliko boljši nasprotnik, imeli so več
od igre, vendar tudi Ptujčani niso igrali samo
obrambno. Domačim gledalcem je zastal dih v 25.
minuti, ko je iz prostega strela Aleš Čeh zadel
prečnik. V drugem polčasu je bila podoba na
igrišču podobna. Domači so ponovno imeli rahlo
pobudo, vendar brez pravih priložnosti. V 66. mi-
nuti pa je Sebastjan Golob z glavo dosegel vodstvo
za Dravo, kar je na koncu pomenilo prvo zmago
Ptujčanov v novem prvenstvu, kar je vsekakor ve-
lik uspeh varovancev trenerja Dušana Čeha.
3. LIGA - SEVER
Rezultati tekem 3. kroga: Zreče - Hajdina 1:1,
Bistrica - Krško 2:2, Tim Laško - Pobrežje 4:1,
Starše - Mons Claudius 2:3, Kovinar Mas-com -
Paloma 0:1, Gerečja vas - Fužinar 2:3, Usnjar -
Dravinja 0:0.
1. TIM LAŠKO 3     2   10    10:5    7
2. BISTRICA 3     2   1    O    9:6     7
3. PALOMA 3     2   1    O    6:4     7
4. HAJDINA 3     2   1    O    5:3     7
5. DRAVINJA 3     2   1    O    2:0     7
6. FUŽINAR 3     2   O    1    7:6     6
7. KRŠKO 3     1   1    1    6:5     4
8. ZREČE 3     1   1    1    4:5     4
9. KOVINAR MAS-COM  3     1   O    2    3:3      3
10. GEREČJA VAS       3     1   O    2    3:4     3
11. MONS CLAUDIUS    3     1   O    2    5:7     3
12. USNJAR 3     O   1    2    2:4     1
13. STARŠE 3     O   O    3    4:8     O
14. POBREŽJE 3     0   0    3    4:10    O
GEREČJA VAS - FUŽINAR
2:3 /0:3/
STRELCI: 0:1 Grešovnik /v 5. minuti/, 0:2
Grešovnik /16./, 0:3 Rebol /20./, 1:3 Perko /60./,
2:3 Bezjak /89./.
GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger,
Slaček, Kmetec /Zajšek/, Lečnik /Verlak/, Fridau-
er, Serdinšek /Pacher/, Krajnc, Perko, Bezjak.
Nogometaši Gerečje vasi so si od srečaja z ra-
venskim Fužinarjem obetali veliko, toda že na
začetku srečanja so bili zaradi slabše igre hitro
kaznovani. Gostje so do dvajsete minute izkoristi-
li tri priložnosti in visoko povedli ter si s tem na-
redili dobro osnovo za zmago v Gerečji vasi. V
drugem polčasu so domači nogometaši sicer
zaigrali nekoliko bolje, vendar več kot znižanja
rezultata niso uspeli narediti.
ZREČE - HAJDINA 1:1 /1:0/
STRELCA: 1:0 Topič /43/, 1:1 Roman Krajnc
/49/
HAJDINA: Brodnjak, Mihael Krajnc /Met-
ličar/, Zelko, Kralj, Vrabl, Bauman, Princi
/Marčič/, Vrbanec, Roman Krajnc, Komik /Mar-
cel Krajnc/, Gaiser.
Tudi po tretjem krogu v 3. SNL - sever so nogo-
metaši Hajdine še neporaženi. Na gostovanju pri
Zrečah so uspeli osvojiti točko. Vse najbolj zani-
mivo se je dogajalo ob koncu prvega in v začetku
drugega polčasa. Nogometaši Zreč so prvi poved-
li, gostje s Hajdine pa z zadetkom Romana
Krajnca izenačili. Do konca srečanja je bilo še ne-
kaj priložnosti na obeh straneh, vendar je na kon-
cu ostalo pri neodločenem izidu.
BISTRICA - KRŠKO 2:2
/1:2/
STRELCI: 1:0 G. Regoršek/14/, 1:1 Lenič/29/,
1:2 Lenič/43/,2:2Ivetič/93/.
BISTRICA: Hvaleč^ Arlič, G. Regoršek, A. Re-
goršek /Romih/, Sep, Žnuderl /Sagadin/, Polajžar,
Ivetič, Stražišar, Papotnik /Dolšak/, Višnar.
V derbiju novincev v tretjeligaški konkurenci so
nogometaši Krškega skorajda presenetili domače
nogometaše. Po dveh zaporednih zmagah so to-
krat Bistričani izpustili priložnost, da bi bili sami
na prvem mestu z maksimalnim številom točk.
Začetek srečanja je bil idealen za domače nogo-
metaše, saj so z zadetkom G. Regorška celo poved-
li. Toda gostje so zaigrali bolje in z dvema zadet-
koma preobrnili rezultat sebi v prid. Da ni prišlo
do najhujšega za domače, je poskrbel Ivetič, ki je
v zadnjih trenutkih srečanja dosegel izenačujoči
zadetek.
MNZ PTUJ - I. RAZRED
Rezultati 1. kroga: Eltehšop R. - Videm 4:3, Sre-
dišče - Dornava 1:1 prek. v 52. minuti, Polskava -
Pragersko 2:4, Ormož - Slovenja vas 2:2,
Gorišnica - Boč 2:3, Stojnci - Markovci 3:1.
1. PRAGERSKO          1     1   O    O    4:2 3
2. STOJNCI              1     1   O    O    3:1 3
3. ELTEHŠOP R.         1     1   O    O    4:3 3
4. BOČ                   1     1   0    0    3:2 3
5. ORMOŽ                1     O   1    O    2:2 1
6. SLOVENJA VAS        1     O   1    O    2:2 1
7. SREDIŠČE             1     O   1    O    1:1 1
8. DORNAVA             1     O   1    O    1:1 1
9. GORIŠNICA           1     O   O    1    2:3 O
10. VIDEM 1     O   O    1     3:4     O
11. MARKOVCI 1     O   O    1    1:3     O
12. POLSKAVA 1     O   O    1    2:4     O
Razpored za soboto, 4. septembra: ob 17.00 Boč
- Središče, Videm - Gorišnica; v nedeljo, 5. sep-
tembra, ob 10.30 Slovenja vas - Pragersko; ob
17.00 Markovci - Polskava, Dornava - Stojnci,
Ormož - Eltehšop R.
MNZ PTUJ - li.RAZRED
Rezultati 1. kroga: Zavrč - Grajena 3:2, Tržeč -
Podvinci 2:1 prek. v 60. minuti, Apače - Bukovci
2:4, Lovrenc - Hajdoše 3:1, Podlehnik - Skorba
1:4.
1. SKORBA 1     1   O    O    4:1     3
2. BUKOVCI 1     1   O    O    4:2     3
3. LOVRENC 1     1   O    O    3:1     3
4. ZAVRČ 1     1   O    O    3:2     3
5. TRŽEČ 1     1   O    O    2:1     3
6. GRAJENA 1     O   O    1     2:3     O
7. PODVINCI 1     0   0    1     1:2     O
8. HAJDOŠE 1     0   0    1    1:3     O
9. APAČE 1     O   O    1    2:4     O
10. PODLEHNIK 1     0   0    1    1:4     O
Razpored tekem 2. kroga: v nedeljo ob 10.30
Hajdoše - Zavrč, Bukovci - Lovrenc; ob 11.30
Pago Leskovec - Tržeč; ob 17.00 Grajena -
Podlehnik, Podvinci - Apače.
MNZ PTUJ
V prvem krogu pokalnega tekmovanja na
področju MNZ Ptuj so bili doseženi tile rezultati:
Zavrč - Pragersko 1:12, Središče - Podlehnik 3:0,
Boč - Tržeč 2:0, Dornava - Ormož 1:2, Apače -
Hajdoše 1:3, Grajena - Eltehšop - Rogoznica 5:6
po 11 m, Podvinci - Videm 8:7 po 11 m, Gorišnica
- Markovci 9:2, Bistrica - Lovrenc 6:3, Stojnci -
Drava 0:4, Skorba - Hajdina 0:4, Pago Leskovec -
Gerečja vas 0:4. Ekipa Aluminija iz Kidričevega
je bila v tem krogu prosta.
Danilo Klajnšek
SERVIS KOLES
TENIS OPREME TER SMUČI
Šport Servis Davorin Munda s.p.
Slovenski trg 1, 2250 Ptuj, tel: 062/778-587
LASIGOVCI / GOBJA PRAVUlCA POD LIPO NA JASI
62 iurikov
Srečni obrazi: mama Tamara s svojima otrokoma Moniko in Mariom Hojnikom ter sosed Janez
Šumenjak ob košarah z 62 sveže potrganimi jurčki. Foto: M. Ozmec
Gobarji sicer z letošnjo gobjo bero niso
povsem zadovoljni, a tudi tu obstajajo izje-
me. Hojnikovi in Šumenjakovi iz Lasigovcev
pri Polenšaku so pet let varovali svojo
skrivnost; tokrat je niso mogli zamolčati.
Na jasi pod hišami v Lasigovcih 15 sta dve lipi,
pod njima pa vsako poletje pridno in brez velike-
ga pompa pobirajo globaje, kot pravijo jurčkom.
Lani so jih na dobrih 10 kvadratnih metrih v
enem dnevu natrgali tudi po 15. To, kar so
doživeli letos, pa je tudi za največje gobarske san-
jače skoraj neverjetno, zato so nas v ponedeljek,
23. avgusta, povabili na ogled.
Hvaležni smo jim, saj smo resnično imeli kaj
videti in za vse vas tudi fotografirati. Pod lipama
na jasi smo med prvim odpadlim listjem v travi
komaj opazili temno rjave gobje kape. Skupaj
smo našteli kar 62 jurčkov, manjših in velikih,
kapa največjega je imela v premeru skoraj 30 cm.
Pobrali so jih ob naši prisotnosti in dve pleteni
"korpi" sta bili komaj dovolj veliki za vse. Zgoraj
pri hiši smo jih stehtali in tehtnica je pokazala
kar 8,60 kg. To, da je ta dan dišalo po gobji juhi
in pečenih jurčkih, ni tako pomembno, zagotovo
pa je 62-članska gobja družina iz Lasigovcev pra-
va redkost, pravzaprav svojevrsten gobji rekord,
ki ga bo ver jemo težko premagati. Vsaj za sedaj.
-OM
ORMOŽ / ZLATA POROKA ZAKONCEV ZADRAVEC
Še itci mnoga leta!
v ormoškem gradu sta si po petdesetih letih ponovno rekla
"da" Anton in Anica Zadravec iz Kidričevega. Obred sta op--
ravila ormoški župan Vili Trofenik in matičar. Otroci so
poskrbeli, da sta se na grajsko dvorišče pripeljala tako, kot;
je bila navada nekoč - s kočijo. Omogočili pa so jima tudi:
sedemdnevni oddih v Zdravilišču v Dobrni, kamor se bosta I
odpravila v nedeljo, če se bosta dobro počutila. Po opravlje-j
nem obredu sta se, kot se za pravo poroko spodobi, z več kot i
60 gosti zabavala v omroškem hotelu pozno v noč.
Do leta 1960 sta zakonca
živela v svojem rojstnem kraju
Veliki Nedelji. S štirimi otroki
- tremi sinovi in najmlajšo
hčerko - sta se preselila v
Kidričevo. Leta 1924 rojeni
Anton se je izučil za čevljarja.
Do upokojitve je bil zaposlen v
"fabriki", ki se je takrat še
imenovala Tovarna aluminija
Boris Kidrič Kidričevo, kot
železničar. Anica Zadravec, ro-
jena Zamuda, se je rodila leta
1925. V glavnem se je ukvarjala
z gospodinjstvom, 16 let pa je
bila zaposlena v ptujski bol-
nišnici.
V Kidričevem, kjer živita
sama, ju redno obiskujejo otro-
ci, devet vnukov in štirje
pravnuki. Anton rad našivava
gobeline, Anica gospodinji,
obema pa je v veliko veselje
tudi obdelovanje vrta.
Maida FridI
Kulturni
križemkražem
PTUJ • V romanskem pala-
ciju na ptujskem gradu bo
do 19. septembra vsak dan
od 9. do 18. ure na ogled
razstava slik akademskega
slikarja Iva Prančiča.
PTUJ • V galeriji Drava
bodo danes ob 19. uri odprli
razstavo fotografij ptujskega
slikarja Alfreda Bradača.
PTUJ • V župnijski cerkvi
sv. Jurija na Ptuju bodo jutri,
3. septembra, ob 19.30 v
okviru Vikotrinovega večera
pripravili krajšo slovesnost
ob odprtju razstave o res-
tavriranju ptujskega krilnega
oltarja Konrada Laiba. Na
večeru bodo za glasbeni ut-
rinek poskrbeli: Vespere -
bratje minoriti in kapucini,
zbor sv. Viktorina in prof.
Marijan Potočnik na orglah.
PTUJ • V Gledališču Ptuj
bo v soboto, 4. septembra,
ob 11. uri lutkovna matineja
za najmlajše. Gostovalo bo
Lutkovno gledališče Mari-
bor s predstavo Žogica Ma-
rogica.
SEŽANA • Gledališče Ptuj
bo s predstavo Lju-
bezenska      pisma     v
ponedeljek, 6. septembra,
ob 20. uri gostovalo v Kul-
turnem domu Srečka Koso-
vela v Sežani.
ČRNA KRONIKA
S KOLESOM
TRČIL V AVTO
V ponedeljek, 23. avgusta,
ob 19.20 se je 15-letni F.S. iz
spodnje Nove vasi peljal z
gorskih kolesom po klancu uli-
ce Ob potoku v Slovenski Bist-
rici. V križišču s prednostno
Levstikovo ulico mu ni uspelo
pravočasno zavreti, zato je
trčil v predenja desna vrata
osebnega avtorpobila, ki ga je
vozil 19-letni B.Ž. iz Slovenske
Bistrice. Mladoletni kolesar je
padel in se hudo ranil, prepel-
jali so ga v mariborsko bol-
nišnico. Kljub naporom
zdravnikov je fant zaradi hudih
poškodb po treh dneh umrl.
ČRNA KRONIKA
MOTORIST
HUDO RANJEN
Po Potrčevi cesti v Ptuju se
je v torek, 24. avgusta, ob
21.45 peljal z osebnim avto-
mobilom 21-letni U.Č. iz Ptuja,
za njim pa se je z motornim
kolesom peljal 16-letni R.D. iz
Ptuja. Pred parkiriščem je
avtomobilist zmanjšal hitrost,
da bi zavil desno na parkirni
prostor. Mladi motorist tega ni
pravočasno opazil, zato je pre-
pozno zavrl in trčil v zadnji del
osebnega avtomobila. Padel
je po cestišču in se hudo ranil,
prepeljali so ga v ptujsko bol-
nišnico.
VOZNIK IN
SOPOTNIKA
HUDO
RANJENI
V četrtek, 26. avgusta,
zvečer je 36-letni B.F. iz Ptuja
vozil osebni avto skozi naselje
Spodnji Duplek. Med vožnjo
po klancu navzdol je zaradi
neprimerne hitrosti izgubil
oblast nad vozilom, zaneslo
ga je na travnik, kjer je silovito
trčil v drevo. Voznik in oba nje-
gova sopotnika, 26-letna A.Š.
in M.S., oba iz Ptuja, so bili v
nezgodi hudo ranjeni.
z MOPEDOM
ČELNO V AVTO
Po lokalni cesti skozi naselje
Gruškovec, občina Gorišnica,
se je v soboto, 28. avgusta, ob
11.30 na kolesu z motorjem
peljal 14-letni D.Š. iz Cirkulan.
V ostrem nepreglednem ovin-
ku na strmem klancu je izgubil
oblast nad volanom. Zapeljal
je na nasprotno stran cestišča
in čelno trčil v osebni avto, ki
ga je nasproti vozil 45-letni
M.A. iz Cirkulan. Mladoletni
motopedist je bil hudo ranjen
in se zdravi v ptujski bolnišnici.
NEPREVIDNO
V KRIŽIŠČE
Po glavni cesti od Ormoža
proti Pavlovcem je v nedeljo,
29. avgusta, ob 12.40 vozil
osebni avtomobil 48-letni F.P.
iz Spuhlje pri Ptuju. V križišče
s prednostno cesto pri Pavlo-
vcih je zapeljal v trenutku, ko
je po prednostni cesti pripeljal
osebni avto 39-letni T.B. iz
Ormoža. Avtomobila sta trčila,
pri tem pa se je ranila sopotni-
ca, 47-letna N.P. iz Spuhlje.
NA
NASPROTNI
VOZNI PAS
V nedeljo, 29. avgusta, ob
14.30 je po lokalni cesti skozi
Mostečno pri Makolah vozila
osebni avto 58-letna M.H. iz
Ložnice pri Slovenski Bistrici.
Na ravnem delu ceste je nena-
doma zapeljala na nasprotni
vozni pas in čelno trčila v
osebni avto, ki ga je vozil 22-
letni R.D. iz Mostečnega. V
trčenju se je M.H. hudo ranila.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Brigita Stojnšek, Na-
dole 12 - deklico; Maja Pla- ,
zar, Slovenja vas 30 - dekli-
: Nevenka Zelen jak, Sta-
^mcc 10 - Aleša; Tatjana
.\la)hen, Zg. Hajdina 46 .
Icklico; Anica Rajšp, Kuka-
i 28/a - Špelo; Monika
lianiun, (^hrež 1U9 - Žana;
Marii-ika Imil, Sp. Velovlek
50 - Ziga; (jordana Kcncitič,
Videm 13/a - Kaljo; Dragica
Cajnko, Velika Nedelja 9 .
Karin; Jožeta Vogrinec, Mu-
retinci 37 - Evo; Brigita
Očko, Rogatec - Niko;
Andrejka Bezjak, Spuhlja
113 - dečka; Valerija
Ivančič, Trnovska vas 6 -
Anjo; Simona Artič, Trlično :
10/a, Rogatec - Anejo; Bra-
nislava Anderlič, Drakšl 13 -
deklico; Renata Pavlic, Lu-
kovčak 54, Durmanec - Ne-
nada; Liljana Križanec,
Dobrina 18 - Žiga; Jožica
Pignar, Lancova vas 35 -
Tjašo; Brigita Stanič, Miho-
vci 7/a - Katjo; Viktorija
Klemenčič Ivanuša, Ptujska
C. 12/b, Ormož - Lucijo; Ne-
venka Tikvič, Ul. Žetalskega
Jožeta 10, Ptuj - Evo.
POROKE - PTUJ: Branko
Ceh, Podvinci 48, in Marti-
na Vrabl, Dornavska c. 24,
Ptuj; Zlatko Petrovič, Breg
45, in Ksenja Štefančič, Ka-
juhova ul. 14, Kidričevo.
POROKE - DOLANE:
Dušan Janžekovič in Darja
Tušak, Gorišnica 106/a;
Klemen Kokot, Goričak 43,
in Darinka Kunštek,
Varaždinska 15, Brezje
Dravsko; Janez Skerjanec in
Milena Golob, Tibolci 19,^.
POROKE - ORMOŽ:
Dušan Trop, Hajndl 42, in
Jerica Budja, Hajndl 42;
Andrej Čuš, Placar 13, in
Breda Hanželič, Prečna pot
17, Ptuj; Janko Kodri^J
Spuhlja 18/b, in Irena SeveJB
Hum pri Ormožu 71. "
UMRLI SO: Ana Kelc, ro-
iena Slana, Vilomarci 48,
1923 - t 18. avgusta 1999;
Neža Tomasino, rojena Rašl,
Belšakova ul. 69, Ptuj,
1922 - t 20. avgusta 1999;
Helena Krajnčič, rojena Pla-
ninšek, Kicar 84, ^' 1924 -1
21. avgusta 1999; Franc
Voda, Podvinci 50/a,    1944
- t 20. avgusta 1999; Zofija
Rajtmajer, rojena Polajžer,
Volkmerjeva c. 10, ptuj, *
1917 - t 19. avgusta 1999;
Madlda Lah, Mihovce 30, *
1927 - t 20. avgusta 1999;
Feliks Šestan, Volkmerjeva
C. 10, Ptuj, 1925 - 1 20. av-
gusta 1999; Slavko Novak,
Mariborska c. 2, ptuj, * 1920
- t 20. avgusta 1999; Jožef
Vajncerl, Dornava 47/a, *
1920 - t 25. avgusta 1999;
Marija Trinkaus, Ruprova 8,
Miklavž na Dravskem polju,
t- 1919 - t 22. avgusta 1999;
Marija Toplak, rojena
Brenčič, Nova vas pri Ptuju
89, Ptuj, * 1928 - t 29. av-
gusta 1999.