Naročnina
za državo SHS: na mesec ...... Din 20
za pol lela..... .130
za celo leio .... > 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
T Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... „ M
Siev.241.
Cene inseratom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*50, veliki po Din 3— in 4 -. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6*—.
Pri veCjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v gotovini
T LIHIH T m m 21. fl® m Pounnm Ma stane 1*50 Din [M LIT.
Uredništvo je v Kopitarjevi vtiči 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravnišlva 328.		f	olltiten Ust za slovenski narod	a	Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 In 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Skrajna napetost.
Zakulisna igra, ki se je začela z improviziranim odstopom vojnega ministra generala Hadžiča in se je že dalje časa pripravljala, je vso javnost presenetila in silno neprijetno dirnila. Že odstop Davidovičevega kabineta je javnost naravnost razburil, ne raditega, ker je zopet padla vlada, ker tega smo že vajeni, nego ker nihče ni videl stvarnega razloga za odstop Davidovičevega kabineta in se je vsakdo povprašal, če predstavlja pri nas parlament sploh še en ustavni faktor ali pa je samo igrača, namenjena za državljane v zabavo in kratek čas. Ljudstvo se pa zaveda, da je parlament izraz njegove volje in če se ta ne upošteva, potem ni več govora o prvem ustavnem faktorju. To razburjenje je pa še narastlo, ker se razvoj dogodkov po odstopu Davidovičeve vlade ni skladal z izjavami merodajnih faktorjev pred odstopom vlade in v začetku reševanja umetno ustvarjene krize. Da je bila ta kriza zares umetno ustvarjena, niso dokazovale samo izjave notranjega ministra nasproti trditvam odstopivšega vojnega ministra, nego še bolj dokaz za trditve notranjega ministra v Glini. Vojaško poveljstvo je delilo vojaško orožje in mu-nicijo med civilno prebivalstvo in delalo priprave za nekaj, kar ni zakonito, kar ni ustavno, kar se ne strinja z redom in zakonitim mirnim razvojem državnega življenja. Kaj se godi v nevidnem ozadju, kaj se pripravlja, se je slišalo od ust do ust. Sporazuma nočejo, ga hočejo naravnost preprečiti! Pretekla nedelja in ponedeljek pa sta pokazala, da ne gre samo za vprašanje sporazuma med Srbi, Hrvati in Slbveneij za vprašanje, kdo bo vodil zana-prej usodo države, nego da je nastopila tudi kriza parlamentarizma v najresnejši štadij, vprašanje, ali smo še sploh parlamentarna monarhija ali je tudi ta določba ustave postala zgolj fraza.
Že v nedeljo ponoči smo sprejeli zaupno poročilo, da se govori o podpisanem ukazu P. P. volivne vlade in razpustu narodne skupščine. Ko pa se je ta govorica v parlamentarnih krogih tekom včerajšnjega dopoldneva začela razpravljati kot resna kombinacija, oziroma kot gotovo dejstvo, ki se samo še ni oficielno javilo, smo to sporočili javnosti. Kakšen vtis je ta vest vzbudila, ni treba razlagati. Rečemo samo to, da v širokih ljudskih plasteh ni vzbudila bojazni, kar se je morda pričakovalo, nego je ojeklenilo borbenega duha in odločnost, ki je bivši P. P. režimovci niti slutiti ne morejo.
Vsa javnost je pričakovala, da bo parlamentarna večina ščitila parlamentarizem in to se je tudi zgodilo. Seja narodne skupščine ni bila samo sklicana, nego se je tudi vršila, še predno je bilo odločeno, oziroma oficielno razglašeno, komu je poverjena sestava nove vlade.
Kriza še ni končana, ko to pišemo, in skoro gotovo ne bo pred zaključkom lista, marveč še le tekom današnjega dne. Kljub delni razjasnitvi z volitvijo parlamentarnega predsedstva se vendar ne ve, kakšno sliko nam zopet pokažejo prihodnje ure in kakšna bo končna odločitev, ker po dosedanji izkušnji ne moremo računati z normalnim potekom, kakor bi bil samoposebi dan, ako bi pri nas veljali zapadnoevrop-ski običaji. Naj bo kakorkoli, to je gotovo, da 6e ljudstvo zaveda svojega dostojanstva in da s silno napetostjo, vendar za vsak slučaj odločeno čaka rezultata in je pripravljeno na vse, samo na to ne, da klone. Ljudstvo neomejeno zaupa svojim ljudskim voditeljem in samo čaka njihovih direktiv, ki so bila in bodo vsikdar usmerjena po ljudski volji sami in za njegov blagor.
NAPAD NA POLJSKEGA ZASTOPNIKA.
Varšava, 20. oktobra. (Izv.) V noči od 17. na 18. oktobra so napadli neznani ljudje v Leningradu poljskega zastopnika. Na protest poljske vlade v Moskvi se je v ime-ru ruske vlade opravičil zastopnik ruskega vnanjega urada g. Kopp.
BRANTING0VA IZJAVA.
Stockholm, 20. oktobra. (Izv.) V vladni deklaraciji je izjavil Branting, da so imele uspehe vse tiste stranke, ki so se izrazile za razorožitev.
Iu Krize.
Belgrad, 20. oktobra. (Izv.) Včeraj in Jants se je še bolj razvila borba, kakršne še nikdar ni bilo ob ncbeni krizi. Deklo se je z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi in gaženjem ne samo parlamentarnih običajev, ampak so opustili najpri-mitivnejša načela dopustne taktike. Grozilo se je odkrito in prikrito posameznim voditeljem parlamentarne večine in izvrševal neverjeten pritisk, vse to edino v namenu, da se razbije večinska fronta bojevnikov za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci proti braniteljem korupcije in nezakonitosti, da bi pristali na markiranje, ki je nekaterim potrebno zato, da se izvrši faktično državni prevrat. Kajti ni dvoma, da je v gotovem trenutku prevladovala tendenca, da se proti jasno odrejeni parlamentarni večini in volji celokupnega SHS ljudstva vzpostavi krvavi režim in neustavna vlada P.-P.
Potrjujejo se vesti, da je bil ukaz o tej vladi že sestavljen, je pa samo po naključju ali morda tudi zaželjeno po pomoti prišlo pismo v roke Davidoviču, ki je vsebovalo ta ukaz. Okrog 11. dopoldne je namreč bilo v skupščino prineseno to pismo in izročeno skupščinskemu slu^i z naročilom, da ga naj odda predsedniku. To se je izvršilo na ta način, da je skupščinski sluga pismo izročil ministrskemu predsedniku Davidoviču, ne pa bivšemu skupščinskemu predsedniku Jovanoviču. Morda se lahko smatra, da se je ta pomota izvršila namenoma, da sa izvrši pritisk na blok, če je ta slutnja resnična. Značilno je dovolj in tudi druge indicije kažejo, da je obstojala omenjena tendenca.
Kaj bi zna čila vpostavitev krvavega režima, o tem si je na jasnem vsakdo ši-rom naše države, še bolj pa v inozemstvu. Še nedavni poizkusi s tako kombinaciio so pokazali vso škodljivost. Lahko si mislimo, kake razmere bi zavladale pod takim režimom, če imenujemo iz tega ukaza samo glavne nositelje. Pašič in Pribičevič in njegove metode so znane. Pašič bi prevzel predsedništvo, Pribičevič pa prosveto. Zlasti treba podčrtati osebo vojnega ministra, za katerega je bil določen artilerijski general v Zagrebu Dušan Trifkovič. Ta človek je splošno znan kot hrvato-slovenožer in je javno izjavljal, da bo Slovencem in Hrvatom že pokazal. Razen tega je bil v ukazu določen dr. Ninčič za zunanjega ministra, dr. Stojadinovič za finančnega ministra, dr. Srskič za šume in rude, Ne-šič za socialno politiko, Vujičič za pravosodje, dalje Miša Trilunovič, Maksimovič in drugI
Program tega režima bi bil jasen: krvava preganjanja in oboroževanje plačanih elementov. Hrvatsko vprašanje se ne bi rešilo mirnim potom, ampak nasilnim potom kakor hočejo to nacionalni he-gcmonistl Streti bi se moral odpor, ljudstvo bi moralo poklekniti na kolena pred svoje krvnike. Ta možnost je odbita. Vendar bo borba še huda, preden se bo popolnoma zlomil njih odpor,
Dogodki so se odigrali s kinematografsko naglico, ker je parlamentarna večina vztrajala na tem, da se kriza reši v ustavno določenem roku, da se odkrijejo s tem čiste karte. Tabor korupcionistov in
hegemonistov je delal z vso silo na to, da dobi položaj v roke, preden se sestane parlament.
Parlamentarna večina je stala čvrsto na parlamentarnem stališču in je snoči sklenila, da ne bo današnja seja parlamenta, ki se mora vršiti, samo formalnega značaja in da se voli predsedništvo, ki ima ob volitvah važno funkcijo.
V tem stališču je blok vztrajal in noben pritisk ni pomagal in tako je bil položaj toliko razčiščen, da je bila koncentracija izključena. Kljubtemu so bili danes ponovno podvzeti koraki v tej smeri in od jutra do večera so se vršile avdienoe. — Bili so na dvoru: Jovanovič, ki je vrnil mandat za koncentracijsko vlado, ker je ni mogel sestavti vsled trdovratnosti in ogromnih intrig korupcionističnih elementov. Za njim je bil v avdijenci Ljuba Davidovič. Oba sta bila tekom dneva ponovno na dvoru. Od parlamentarne večine o bili v avdienci Pe-čič, Kumanudi in dr. Marinkovič, od radikalov Marko Gjuričič, Miša Trifunovič in dr. Ninčič. V vseh klubih so bile parlamentarne seje, parlament sam pa je bil nabito poln časnikarjev, diplomatov in radovednega občinstva.
Sporazum za koncentracijo je propadel in parlamentarna večina je zahtevala, da se izvršijo ustavne določbe in izvoli novo predsedništvo. Tega ni bilo mogoče izvršiti do večera, ker so radikali zavlačevali otvoritev seje s tem, da so neprestano prihajali z vedno novimi predlogiVoditelji parlamentarne večine dr. Korošec, Ljuba Davidovič, dr. Maček, dr. Marinkovič, Pečič, Predavec, Sušnik, dr. Kulovec in Veseniak so bili stalno zbrani v ministrski sobi narodne skupščine, in so to taktiko radikalnih prvakov presojali.
Ob 4. je šel Davidovič na dvor in kralju sporočil sklep parlamentarne večine. Kralj je nato parlamentarni večini stavil predloge za rešitev položaja. Ostane naj staro skupščinsko predsedništvo, pa tudi stara vlada, da nadaljuje delo za sporazum. Parlamentarna večina je te pogoje deloma sprejela. Pristala je namreč na to, da se ponovno izvoli za skupščinskega predsednika Jovanovič. Glede obeh podpredsednikov in 4 podtajnikov je zastopala stališče, da naj jih izvoli parlamentarna večina iz svoje srede po prostem preudarku. Ta sklep je bil kralju sporočen, nakar so bili poklicani na dvor zastopniki radikalov, da se o teh predlogih krone izjavijo.
Nato je bila v radikalnem klubu burna seja. Vpili so vsevprek, padli so razni predlogi. Izvoljen je bil poseben odbor, ki se je podal na Pašičevo stanovanje, da izve za njegovo mišljenje.
Parlamentarna večina je sklenila, da se ne glede na zavlačevanje radikalov vrši seja takoj in izvršijo ustavne določbe. Ta odločen sklep je izzval velikansko senzacijo. Galerije šo se takoj napolnile, istotako diplomatske lože, kar je zelo značilno. Tudi zastopniki tujih držav so vztrajali na svojih mestih in so z največjim zanimanjem zasledovali potek dogodkov. Treba je naglasiti, da se je opazilo, da samo zastopniki Italije simpatizirajo s Pa-šičem in Pribičevičem.
Potek krize v nedeljo In ponedeljek.
Belgrad, 20. oktobra. (Izv.) Pri včerajšnjih celodnevnih in celonočnih pogajanjih med parlamentarno večino in radikali se nj dosegel noben sporazum, dasiravno se je kralj za sporazum mnogo trudil.
Ob 8 zjutraj so se sestali načelniki vladnega bloka h konferenci, ob 9 pa se je vršil sestanek vlad. bloka in radikalov v predsedstvu parlamenta. Predstavniki parlamentarne večine so zahtevali kot pogoj za koncentracijsko vlado od radikalov garancije, ker so radikali že večkrat zatrjevali, da so za sporazum, ko je pa prišlo do stvarnega položaja In do rešitve, je vsikdar radikalna stranka odstopila od sporazuma, tako n. pr. v slučaju vlade Stojana Protiča in pred tremi meseci v slučaju z Ljubo Jova-novičem. Ti garancijski pogoji so: Odstranitev iz radikalne stranke vseh onih članov, ki so proti mirnemu bratskemu sporazumu
med Srbi, Hrvati in Slovenci, in odstranitev vseh znanih korupcionistov in onih, ki niso za mir in zakonitost, temveč za nasilje in za oboroženo obračunavanje v političnih vprašanjih. Radikali so po kratkem posvetovanju te pogoje odbili, nakar sta šla na dvor Ljuba Davidovič in Ljuba Jovanovič, s slednjim je bil tudi Marko Gjuričič. Na dvoru sta oba razložila vsak svoje stališče. Davidovič je nato takoj odšel z dvora, ostal je pa tam Ljuba Jovanovič, ki je dobil od kralja mandat za sestavo koncentracijske vlade, dasi so se pogajanja razbila.
KOMUNIKE BLOKA PARLAMENTARNE VEČINE.
Načelniki vladnega biokn so nato izdali sledeči komunike:
»Glavna naloga nove koncentracijske vlade je imela biti pripravljenje končnega
sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev. Delalo se je natem, da se hrvatski ^predstavniki aktivno udeležijo vodstva državnih poslov, priznavajoči tako sedanje legalno stanje do utrditve končnega sporazuma in prevzemajoči odgovornost za vlado pri utrjevanju reda. Predstavniki parlamen-večine, v želji, da za sodelovanje pri velikem delu notranje konsolidacije in sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev, pridobijo tudi one elemente skupščinske j>j>o-zicije, za katere se je mislilo, da načelno sprejemajo idejo ravnopravnega sporazuma tako kakor ga razume skupščinska večina, so poskušali sporazumno s predstavniki radikalne stranke sestavo širše koncentracijske vlade. V teku sporazumevanja so predstavniki skupščinske večine konstatirali: da se z radikalne strani stav-ljajo pogoji enakopravnemu sodelovanju enega dela skupščinske večine in to baš hrvatskega, s prehodnimi izjavami in obveznostmi in da se istočasno zahteva, da na tem delu sodelujejo tudi oni elementi radikalne stranke, ki so se z besedo in delom izjasnili proti enakopravnemu sporazumevanju in katere vsa javnost smatra kot odkrite in odločne nasprotnike sporazuma, da ne spominjamo posebnih razlik z ozirom na ostala vprašanja, ki so tvorila osnovo politike sedanje vlade kakor so- strogo spoštovanje zakonitosti in reda, enakopravnost vseh državljanov in neusmiljeno preganjanje korupcije. Predstavniki parlamentarne večine smatrajo, da je tako držanje in postavi jen je teh pogojev dokaz, a? obstoji med predstavniki parlamentarne večine in predstavniki radikalske stranke temeljna razlika z ozirom na pota in metode, s katerimi se more doseči sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je imelo biti glavna naloga ravno nove vlade. Predstavniki parlamentarne večine smatrajo, da morajo biti žrtve in popuščanja od obeh strani.
DAVIDOVIČ ODKLONI .T0VAN0VIČEV0 VABILO ZA SODELOVANJE.
Belgrad, 20. oktobra (Izv.) Ljuba Jovanovič je ob 4 popoldne sporočil Ljubi Davidoviču, da je prejel mandat za sestavo koncentracijske vlade in ga je povabil k sodelovanju v tej vladi. Davidovič je na podlagi sklepov parlamentarne večine sodelovanje odklonil. Nato se je podal Jovanovič na dvor in je kralja obvestil o položaju. Kralj je takoj poklical na dvor Ljubo Davidovica, kjer je Davidovič dobil tudi Ljubo Jovanoviča. Kralj je nagovarjal Davidovica, naj vstopi v Jovanovičevo vlado. Nato je Davidovič sklical sejo ministrskega sveta.
PRIČAKOVANJE V NEDELJO PONOČI.
Belgrad, 20. oktobra (Izv.) V nedeljo ponoči so bili poslanci vseh klubov zbrani v kubovih sobah v parlamentu. Vse je napeto pričakovalo odločitve. Ljuba Jovanovič je na ponovnem sestanku z Ljubo Davido-vičem izrazil željo, da bi se rešitev položaja preložila na danes, da bi bila ob 9 sklicana seja narodne skupščine samo formalnega značaja in naj bi se še ne izvolilo predsedstvo. Vladni blok je to odklonil. Zediniti se niso mogli v nobeni točki in so se zvečer ob 8 vsi razgovori prekinili. Proti devetim je šel Jovanovič na dvor z Mišo Tri-funovičem in je ob poldesetih obiskal že spečega Ljubo Davidovica na domu in se je z njim le kratko razgovarjal. K Davidoviču so se podali tudi dr. Korošec, dr. Spaho in Pečič, ki so bili pri njem do 11. Ob 11 se je odpeljal Jovanovič na dvor, kamor je bil klican tudi Pečič kot od Davidovica pooblaščeni namestnik. V skupščinskem predsedstvu sta pa čakala dr. Korošec in dr. Spaho. Šele ob pol 2 sta se vrnila z dvora v parlament Jovanovič in Pečič, nakar se je zopet pričela konferenca klubovih načelnikov.
Pogajanja, ki so se nato vršila, so bila brezuspešna. Ob pol 3 se je vrnil z dvora radikalni poslanec Trifunovič, ki je bil odšel na dvor po brezuspešnih pogajanjih, ter je sporočil ministroma Pečiču in Naslasu Petroviču, da ju kliče kralj. Tam sta našla že Ljubo Jovanoviča. Načelniki klubov se posvetujejo še naprej, pa ni nobenega upanja na sporazum, ker radikali v nobeni točki ne odjenjajo in se zdi, da že vnaprej vedo, kaj se bo /.godilo. Verzije o rešitvi krize so različne, pa se ne da trenolno konstatirati njiii verodostojnosti, ker se ne ve, ali so mišljene samo kot pritisk na parlament, večino.
GOVORICE, DA JE UKAZ ZA IMENOVANJE VLADE PAŠIČ-PRIBICEVIC ŽE PODPISAN.
Belgrad, 20. oktobra ob 10. dop. (Izv.) Seja narodne skupščine, ki je bila sklicana za 9. uro se še ni pričela. Čaka se še na rešitev krize. Kakor se govori, je na dvoru ukaz o imenovanju Pašič-Pribičevi-čeve vlado žc podpisan. V tem trenutku se pa poroča še od drugi verziji, kako bi bilo mogoče rešiti krizo. Načelniki strank vla-dinega bloka so sklenili, da pristanejo na to, da ostane predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, Davidovič pa da dobi mandat za sestavo prejšnje vlade. O tem sklepu je pravkar odšel na dvor poročat minister Pečic. Radikalni klub je vložil proti taki rešitvi svoj protest, kateremu se je pridružil tudi Ljuba Jovanovič.
Belgrad, 20. okt. Ob 12. uri. (Izv.) Seja parlamenta se še vedno ni začela. Vsa-
kih pet minut se poroča o drugi kombinaciji. Tendenca dvora je, da dobita vlado Paši6 - Pribičevič. Zadnja kombinacija, ki je prišla z dvora, je, da bi ostalo celokupno predsedstvo narodne skupščine staro, ne samo Jovanovič, kakor je nato že prej pristal vladni blok. Po sklepu vladnega bloka bi se podpredsednika in tajniki parlamenta volili nanovo. Kombinacijo, da ostane celokupno predsedstvo parlamenta staro, je vladni blok odklonil.
Vladni blok se sploh ne bo več pogajal v podrobnostih, ampak hoče v vsakem slučaju ostati na strogo parlamentarnem stališču, naj potem radikali na dvoru sklepajo in predlagajo, kar hočejo. Vladni blok hoče položaj razčistiti v parlamentarnem smislu in če se bo parlamentarno načelo pogazilo, bo znal voditi boj za parlamentarizem in ljudsko voljo.
izvolitev predsedstva narodne skupščine.
V ZBORNICI NAVZOČI SAMO PARLAME NTARNA VEČINA VLADNEGA BLOKA.
Belgrad, 20. okt. (Izv.) Ob 6. so poslanci parlamentarne večine pričeli prihajati v dvorano; mirno so zavzeli svoja mesta, trdno odločeni dokončati predpisano sejo. Ko so zato zvedeli radikali, so predložili pismeno željo, naj se s sejo počaka 20 minut, čemur se je ugodilo. Ko pa jih po preteku 20 minut ni bilo, se je seja pričela. Zbrani so bili vsi poslanci SLS, HRSS, JDS, 'JMO, zemljoradniki, in njim so se pridružili Nemci in džemijet, torej absolutna večina parlamenta. Od radikalov in samostojnih demokratov ni bil nihče navzoč. Navzoči so bili tudi voditelji bloka sporazuma in zakonitosti dr. Korošec, Ljuba Davidovič in Nastas Petrovič. Ministrske klopi so bile prazne kakor tudi predsednikova klop.
Ob pol 7 je skupščinski tajnik Agato-novič v grobni tišini in veliki napetosti iz-pregovoril:
>Po drugem členu skupščinskega po-islovnilca naj predseduje današnji seji najstarejši njen član. Ker mislim, da je to Jal-žabetič, predlagam, da ga izvolimo za začasnega predsednika.« Predlog je bil sprejet in Jalžabetič je prevzel predsedniško mesto. Olvoril je sejo in se zahvalil za zaupanje. Nato je prosil za izvolitev štirih tajnikov in je predlagal — Svetozarja Gjor-djeviča, Dimitrija Popoviča, dr. Nikiča in Čedo Kokanoviča. Skupščina je predlog sprejela.
Izvoljeni so zavzeli svoja mesta. Predsednik je odredil 5 minutni odmor. Galerije so se medtem napolnile in z veliko napetostjo so pričakovali nadaljevanja seje. Prešli so nato na dnevni red, to je, na volitev predsednika. Glasovanje je bilo tajno, z listki. Med glasovanjem so bili na predlog predsednika izvoljeni kontrolorji glasovanja, in sicer Janez Brodar, Hadži-kačič, Radosavljevič. Nato se je pričelo glasovanje. Med prvim glasovanjem so pričeli prihajati v dvorano radikali. Zvedeli so, da je Pašič odgovoril, da naj radikalni poslanci z ozirom na nastali položaj izvršijo svojo dolžnost in da naj Jovanovič v slučaju izvolitve sprejme to mesto, da pa takoj odstopi, čim to zahteva klub. Radikali so se udeležili drugega glasovanja, kajti glasuje se dvakrat. Isto so storili Pribičevičevci, ki popolnoma nesamostojno capljajo za radikali.
PREDSEDNIK LJTJEA JOVANOVIČ.
Izid glasovanja za predsednika je bil sledeči: Jovanovič 233, Lazič 13, Radič 2, Maček 2, Bakič 1, Pečic 1, 6 praznih. Ker je Jovanovič dobil absolutno večino, ga jc Jalžabetič prosil, da zavzame svoje mesto, kar je Jovanovič storil. Jalžabetič mu je čestital, Jovanovič se je zahvalil za
zaupanje in dejal, da bo pri vršitvi svojih dolžnosti razvil največjo objektivnostjo in da se bo ravnal po predpisih skupščinskega poslovnika, upoštevajoč vedno dobrobit naše drage domovine.
PODPREDSEDNIKA DR. MAČEK IN DR. HOHNJEC.
Nato so prešli na 2. točko: volitve podpredsednikov in tajnikov. Za I. podpredsednika je bil izvoljen poslanec HRSS dr. M a č e k s 146 glasovi, za II. podpredsednika dr. Hohnjec s 147 glasovi. Radikalna in samostojna kandidata sta dobila: Bakič 93, Dragovič 92. Ostali glasovi so bili razdeljeni na posamezne skupine in osebe. Za tajnike so bili izvoljeni: Kremžar (150), Radičevcc Bačinič (146), demokrat Č i č e v i č (148), musliman A 1 i č (148). Radikalni kandidatje so bili stari in so dobili: Kobasica, Šijačič, Popovič vsak po 88 glasov.
Novoizvoljeno predsednišstvo je takoj zavzelo svoje mesto. Dr. Maček je šel na desnico, Hohnjec pa na Jovanovičevo le-I vico. Jovanovič je takoj podal besedo dr. Mačku, ki je izjavil:
»Zahvaljujem se za zaupanje in izjavljam, da bom svojo funkcijo izvrševal najbolj objektivno v dobrobit ljudstva, da bo na ta način lahko končno prišlo do mirnega sporazuma med Hrvati, Srbi in Slo-i venci.«
Za njim je dr. Hohnjec podal kratko izjavo in je dejal, da se zahvaljuje za j zaupanje in da bo izvrševal svojo dolžnost z ono stvarnostjo, ki je potrebna za dostojanstvo te hiše. Dr. Mačkov in Hohnje-čev govor sta bila sprejeta z velikanskim odobravanjem skupščine in galerij.
Nato je bila seja zaključena. Prihod-■ nja seja se vrši pojutrišnjem ob 10. dop. z dnevnim redom: Volitev finančnega odbora.
Značaj te seje je bil zgodovinski. Prvič so izvoljeni v predsedstvu pravi zastopniki Hrvatov in izjava dr. Mačka je dovolj jasna ter kaže iskreno veljo hrvatskega : ljudstva, da sodeluje pri dograditvi naše države na čvrstih temeljih enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Belgrad, 20. oktobra. (Izv.) Danes so največjo agilnost razvili korupcionistični elementi. Njihovi napori so razumljivi, ker ! njim gre za biti ali ne biti. Pred skupščino se nahajajo obtožnice proti znanim voditeljem korupcionističnih elementov. Pred .; skupščino je zakon o pobijanju korupcije in jasno je, da so napravili vse korake, da bi preprečili sprejetje tega zakona in obtožnic, kar bo parlamentarna večina gotovo storila, če se ji to ne omogoči na neustaven način.
mi teeigrajskih
Zagreb, 20. okt. (Izv.) Današnji dan je potekel v znamenju nervoznega pričakovanja, kako se bo razvila politična situacija. Že v ranih urah je izdal »Jutarnji list« posebno iz.dajo, v kateri se je javilo, da je obnovljena P. P.-koalicija ter da je dobil Ljuba Jovanovič volivni mandat. Popoldanski listi so potrdili to informacijo. Predpoldan je sprejel g. Radič telefonsko poročilo tajnika HRSS posl. dr. Krnjeviča, da ima Ljuba Jovanovič v žepu ukaz o imenovanju vlade s Pašičem kot min. predsednikom, Maksimovičem kot notranjim ministrom in s Pribičevičem kot ministrom prosvete. G. Radič je sporočil dr. Krnjeviču sledeče: 1. Sedaj se ne smejo voditi nikakšna pogajanja, ki bi odlagala ali celo onemogočila sejo parlamenta. 2. Jovanovič po odredbi pravilnika ni več predsednik skupščine, zato ne more sprejeti nikakega ukaza. 3. Parlamentarni klub HRSS naj takoj pozove vse klube vladne večine, da se zbero v skupščinski dvorani, kjer naj starostni predsednik zavzame predsedniško mesto in tako izvede volitev predsednika, dveh podpredsednikov in tajnika. To da se bo zgodilo tem lažje, ker jc najstarejši član parlamentarne večine
V
posl. Tomo Jalžabetič (HRSS). 4. Ako se ostali klubi ne pridružijo tej edino ustavni in zakoniti akciji, naj celokupni klub HRSS vstopi v skupščinsko dvorano, a posl. Tomo Jalžabetič naj prečita to-lc izjavo:
»Ker večina te skupščine ali namenoma ruši ustavnost in parlamentarizem, oziroma se tako razdiralnemu in zločinskemu postopanju ne protivi, zapuščajo zastopniki hrvatskega naroda skupščino in Belgrad.«
Nato je izdal »Jutarnji list« novo posebno izdajo, ki javlja, da je šla HRSS v parlament ter da je dr. Maček poslal v Zagreb sporočeno izjavo. Kmalu nato je izšla posebna izdaja »Novosti«, češ; HRSS nc zapusti Belgrada, ker se vrši redna seja parlamenta v svrho izvolitve novega predsedstva.
Med 6. in 8. uro zvečer so pričakovali v prostorih HRSS g. Radiča, ki je poprej prisostvoval vajam Hrvatskega Sokola. Prisoten je bil tudi predsednik Hrvatske Zajednice g. dr. Lorkovič ter mnogi odlični pristaši HRSS. Komentirali so poročila listov, vendar radi kaosa v poročilih niso orišli do definitivnih zaključkov. Edi-
na vest, da je zopet vzpostavljen bivši P. P.-režim, je vzbudila silno ogorčenje. Splošno mnenje v tukajšnjih političnih krogih je, da bi pomenila restavracija P. P.-režima slednjo provokacijo Hrvatov.
Italija.
OPOZICIJA POLOŽI MANDATE?
Rim, 20. okt. (Izv.) »Mondo« je bil te dni prinesel vest, da opozicionalni poslanci v masi polože svoje mandate. S stvarjo se pečajo sedaj vsi listi. »Impero« naglaša, da bi s tem opozicija prenesla svoj boj na nelegalna tla, dočim sama vedno izjavlja, da hoče do smrti čuvati meje zakonitosti Drugi listi spominjajo na dogodke v italijanskem parlamentu 1. 1906., ko je bila na dnevnem redu predloga o uporabi orožja v slučaju notranjih nemirov. Tedaj je 27 socialističnih poslancev položilo mandate ter so bile potem razpisane nadomestne volitve. Po sedanjem volivnem redu je razpis nadomestnih volitev izključen.
DELOVNI PROGRAM POSLANSKE ZBORNICE.
Rim, 20. okt. (Izv.) V soboto je na Montecitoriju obiskal predsedstveni pod-tajnik posl. Suardo zborničnega predsednika Rocca, s katerim sta se posvetovala o začetnem delovnem programu poslanske zbornice. Kakor zatrjujejo poučeni viri, pride v prvi vrsti na dnevni red proračun. V razpravi o proračunu notranjega ministrstva se bo pretresal tudi načrt novega tiskovnega zakona.
Razen tega bo moral parlament izvršiti nekatere volitve, da izpopolni izpraznjena mesta v zborničnem predsedstvu (dve podpredsedniški mesti) in raznih odborih,
ZAPRISEGA FAŠIST0VSKE MILICE.
Rim, 20. okt. (Izv.) Dne 18. t. m. je Mussolini sprejel celokupno generaliteto fa-šistovske milice ter sprejel njena poročila o položaju v posameznih legijah. Tekom raporta so določili podrobnosti o priliki zaprisege kralju, ki bo dne 28. oktobra. Priseglo bo 150 legij. Večje koncentracije se prirede ob tej priliki samo v Milanu in Rimu. Mussolini izda tem povodom na črne srajce oklic.
MATTE0TIJEV PROCES.
Rim, 20. okt. (Izv.) V poteku preiskave o Matteotijevem umoru v zadnjih dneh ni bilo novih dejstev. Strokovnjaki še niso podali uspeha svojih preiskav, kar se pa do konca meseca zgodi. Kar o izidu teh preiskav objavlja časopisje, so zgolj ugibanja. — Glavna razprava v Matteotijevem procesu se ne bo vršila v Rimu, ampak politično manj prizadetem mestu. Listi imenujejo v prvi vrsti Firence.
ARETACIJA DVEH VIŠJIH ČASTNIKOV.
Rim, 20. okt. (Izv.) »Tribuna« poroča, da so zaprli dva visoka častnika — polkovnika zaradi nekih goljufivih koristolovskih činov. Imena aretiranih polkovnikov zaenkrat ne objavljajo. Dogodek vzbuja veliko presenečenje.
Berlin, 21. okt. (Izv.) Državni predsednik je danes razpustil Reiohstag.
NEVIHTE V ŠPANIJI.
Pariz, 20. oktobra. (Izv.) V Granadi v Španiji so silne nevihte napravile ogromno škodo.
GRKI PROTI TURKOM.
London, 20. oktobra. (Izv.) Grška vlada je dala razširiti vesti, da je nastop turške vlade proti Angliji zelo razburil grške kroge v Carigradu.
POŽAR V BERLINSKEM KINU.
Berlin, 20. okt. (Izv.) V enem tukajšnjem kinu se je vnel pri otroški predstavi film. Med otroci je nastala panika, katere žrtev je 25 otrok, ki so težko ranjeni.
ANGLEŠKO-RUSKA POGODBA.
Moskva, 20. okt. (Izv.) Ratifikacija angleško-ruske pogodbe je za dogleden čas odložena.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Budnpcsta, 20. okt. (Izv.) V kraju Tata je nek šofer zavozil preko spuščenih za-vornic. V istem trenutku je privozil brzo-vlak in razbil avtomobil. Dve osebi sta težko ranjenL
Dva nazora. Francoski notranji minister je izdal vsem prefektom okrožnico, ki prepoveduje športnim društvom vsakršno politično udejstvovanje. Društva, ki bi se v tem pogledu pregrešila, bodo neusmiljeno razpuščena. — V nedeljo so pa otvorili v Zagrebu nogometni prostor »Gradjanskega« in g. Stjepan Radič je uporabil to priliko, poudarjajoč, da morajo biti hrvatski športniki iuui dobri Hrvati, ker je treba i z nogometom odbiti vse protihrvatske navale.
Slovenska zmaga v Ptuju.
Zadnji up Nemoev na slovenski zemlji, da bi se še kdaj mogli uveljaviti v javnih zastopih, je splaval po vodi. Sprva so močno računali na Maribor, pozneje na Celje, sedaj pa na znano Ornigovo trdnjavo Ptuj. V Mariboru so hoteli dokazati, da je Maribor nemško mesto in zato so proglašali občinske volitve v Mariboru kot nekak plebiscit. Ta »plebiscit« pa je dokazal ravno nasprotno, da Maribor ni nemško ampak slovensko mesto. Pod poraznim vtisom mariborskih volitev se tudi Celje ni moglo držati in končno tudi Ptuj ne.
Občinsko volitve v štajerskih mestih so dokazale, da je nemštvo v naših krajih bilo umetno vzgojeno in umetno vzdržano od bivših avstrijskih vlad, danea pa je skopnelo kot pomladanski sneg, ker ne uživa več vladne podpore.
Volitve so se vršile popolnoma mirna Trajale so od 8. zjutraj do 5. popoldne.
Rezultat je sledeč:
1.	Narodni blok je dobil 408 glasov in 20 odbornikov.
2.	Socialisti: 102 glasa, 1 odbornika.
3.	Nemci 264 glasov in 4 odbornike.
Od narodnega bloka so bili iz;
voljeni:
Dr. Matej Senčar, odvetnik, Anton Bla-žek, knjigovodja, dr. Franc Kotnik, profe sor, Anton Mačun, trgovec, Franc Lenart trgovec, Vinko Šerona, učitelj, Blaž Pihler. učitelj, Fran Mahorič, gostilničar, Fran Le narčič, revident, Ivan Rupar, upravitelj Josip Gorup, nadučitelj, Jakob Tobijas. višji davčni upravitelj, Jernej Rajšp, trg. pomočnik, Blaž Job, železničar, Hinko Korenjak, sedlar, Ferdo Fras, uradnik, dr. Ivan Fernevc, odvetnik, Josip Prosnik, mehanik, Avgust Kos, davč. asistent, Fra» Vakotin, mizar.
Izmed Nemcev so izvoljeni:
Ivan Steudte, posestnik, Pavel Pirfti fabrikant, dr. Sikst Fichtenau, odvetnik Valerijan Spruschina, mehanik, in socialist Ivan šegula, mizar.
Morilec karabimerjev v Črnemkalu v Istri — orjunaš Molk iz Planine pri Rakeka.
Molk aretiran.
Rakek, 20. oktobra. Včeraj dopoldne so tu arotirali orjunaša Stanka Molka v trenot-ku, ko se je hotel z vlakom odpeljati v Avstrijo. Molk je osumljen, da je ustrelil dva orožnika v Črnemkalu v Istri. Molka so odpeljali v zaporo deželnega sodišča v Ljublja-nL Star je 25 let ter je bil uslužbon pri Windischgraetzovi lesni družbi v Planini kot manipulaut.
Zločin, o katerem je tudi naš list poročal, se je pripetil dne 14. t. m. malo po 1L uri dopoldne. Tedaj so našli ljudje na samotni cesti blizu Črnikala v Istri dva mrtva karabi-nierja. Bila sta to brigadir Rippollini in ka-rabinier Bua, oba s črnikalske orožniške postaje. Vračala sta se bila s službenega obhoda. Ko so ju našli ljudje, je ležal Bua s puško ua rami, zadet od krogle v srce, Rippollini je držal puško v roki. Oba sta bila mrtva. Morilec jo izstrelil proti njima pet krogel, iz revolverja, ki so vse zadele.
Sum umora je najprej padel na cigane, ki so jih našli v bližini, a se je takoj izkazalo, da so bili na zločinu neprizadeti. Nato so je sum osredotočil na nekega tujca, ki so ga bili ljudje videli tiste dni v Kozini in Črnemkalu. Bil je oblečen v črnikast vojaški plašč, na glavi jo imel planinski klobuk s šopkom planik, na nogah je imel gamaše iz rumenega usnja. Ob truplih ustreljenih orožnikov so našli s srebrom okovano planinsko palico.
Dasi so začeli karabinierji s sodelovanjem prebivalstva nemudoma zasledovati morilca, se jim je vendar izmuznil. Toda oblast jo dognala njegovo line in bivališče in naprosila jugoslovanske oblasti, da morilca zasledujejo in arotirajo. To se je tudi zgodilo in Molk sedi od včeraj v ljubljanskih sodnih zaporih. Molk je svojo dejanje že priznal.
Kaj jo nagnilo Molka do strašnega dejanja, zaenkrat ni znano. Opravičljivega razloga za to pač ni mogel izmeti. Na silobran se ne moro izgovarjati, kor se v mirnem času človeku, ki nima ničesar na vesti, orožnikom ni treba braniti s silo. Zakaj je šol Molk v Italijo, kdaj je prekoračil mejo in s kakšnim dovoljenjem, je še neznano. Negledo na moralno stran dejanja, jo spravil tamkajšnje slovensko prebivalstvo v najtežji položaj, ker jo padel sum nanj, češ da se je izvršil umor iz političnih nagibov. Na vso sre-| čo sta bila oba umorjena orožnika med ljudstvom priljubljena kot moža poštenjaka ter ; nI bilo nikakega znamenja za to, da bi se bil | izvršil umor od domačih ljndL Kljub temu ni manjkalo fašistovskih proženj z represa-lijami in kdo ve, kako težko bi bilo moralo črnlkalsko prebivalstvo plačevati za zločin, ako no bi bile oblasti pravega zločinca tako hitro dognale. Vsekakor je storil orjunaš Molk r svojim zločinom narodni stvari slabo uslugo.
Pogreb umorjenih žrtev so jo vršil dne t- m. v Črnemkalu oh ogromni udoležbl
slovenskega ljudstva ter oblasti. Ni treba posebej poudarjati, da Molkov zločin celokupno slovensko ljudstvo to- ln onstran meje najstrožje obsoja.
Umor v Ljubljani.
Ljubljana preživlja velikomestne senzacije; komaj se je javnost malo pomirila radi umora Petkovšekove, imamo zopet nov slučaj strašnega umora, ki je mogoče prav tako zameglen in skrivnosten in nič manj pretre-sujoč. Žrtev umora jo postal Ferdinand Pipan, trgovec oljnatih izdelkov na Resljevi cesti ob zmajskem mostu.
Ferdinind Pipan, primorski Slovenec, ki si je po prevratu s svojo pridnostjo ustanovil trgovino in je star komaj 38 let, se je v nedeljo, 19. t. m. četrt čez deseto uro vračal s svojo Ženo od svojega tasta Stupice, ki je sedlarski mojster v Slomškovi ulici. Z ženo sta šla mimo glavnega kolodvora in se prav živahno pogovarjala ter se še zmenila nista, ko sta zapazila, da jima nekdo v kratki razdalji sledi. Zavila sta nemoteno po Dunajski cesti proti domu, ki stoji ob kraju Hranilnične ulice. Ulica je le malo razsvetljena in nehote sta pospešila korake. Tu jih je pa neznanec prehitel in ustavil z besedami: »Geld oder Leben«. Nato sta se Pipan in neznanec spoprijela in se le malo časa ruvala, na kar je neznanec ustrelil. Pipan se je zgrudil na tla ves v krvi. Neznanec jo po strelu takoj zbežal in pri begu glasno zaklel »hudič«. Bežal je baje v smeri proti barakam, odnosno proti ljubljanskemu polju. Žena je v svoji zmedenosti mogla le še klicati na pomoč, nakar so je nezavestna zgrudila čez telo svojega mrtvega moža.
Kmalu nato je priletelo na državni kolodvor mlado dekle in naznanilo, da pred hišo Hranilnične hiše št 6 leži v krvi mrtev moški, ua kar je bila obveščena policija. Policijski zdravnik je ugotovil smrt vsled notranje iz-krvavitve.
Kako se jo izvršil umor?
Soproga pokojnika, Slavka, hčerka lastnika jermenarske tvrdke Stupica v Slomškovi ulici, katera je bila edina navzoča priča groznega umora, je ležala do okrog 8. ure zjutraj v nezavesti in je še-le takrat zvedela, da je njen mož mrtev. Poča3i se ji je zopet oživel spomin in je dala o dogodku samem te-le podatke: Odšla sva s soprogom na obisk k mojemu očetu in sva se vračala okoli pol 10. ure domov. Šla sva po Kolodvorski ulici mimo glavnega kolodvora v smeri proti Dunajski cesti. Ze pri kolodvoru sem zapazila, da nama sledi ncld neznanec, katerega pa nisem spoznala. Opozorila sem svojega moža, ld pa se ni dosti brigal za njega in je šel svojo pot. Ko sva zavila z Dunajske ceste na samotno in slabo razsvetljeno pot Za Bežigradom in od tam v še samotnejšo Hranilnično cesto, sem se še enkrat obrnila nazaj, ugledala neznanca in rekla polglasno soprogu: >Ti, poglej, še vedno je za nama.« Slutila sem ne-srečoi Mož se je obrnil in je res ugledal temno senco za nama. Hitro se je zopet okre-nil v svojo smer, toda komaj sva napravila še par korakov, je skočil tik pred hišo št. 6 napadalec pred moža. V roki se mu je zasvetil samokres in jeknil je oster klic: »Geld oder Leben«. Pipan je dvignil prestrašen pred samokres v obrambo pleteno ročno košaro, katero je nosil v roki, toda predno je mogel odgovoriti le besedico je počil
usodni strel. Krogla Je prodrla košaro in prebila Pipanu leva prsa. Mož se je opotekel, prijel se je še za ženo in je kriknil: »Moja Slavka«. Nato pa še je smrtno ranjen zgrudil na tla. To se je vršilo silno naglo'. Komaj ee je žena zavedla in videla na tleh ustreljenega moža je zaklicala nad morilcem, katerega je videla bežati »Zločinec! Lopov!« in je klicala pomoč. Klicom so se takoj odzvali sosedje. Pritekli 60 iz sosednih hiš, dvignili Pipana in so ga prenesli v biš-o štev. 4 v stanovanje g. Butana. Toda bila je vsaka pomoč zaman, strel Je bil smrten in — Pipan že mrtev.
Opis morilca.
Pipanova soproga, ki je obležala v nezavesti in so jo na odredbo zdravnika dr. Avra-moviča prepeljali takoj domov, je opisala morilca takole: Imel je siv visok klobuk, črne lase in brke in drap površnik. Govoril je nemško, med begom pa je čula od njega, ko je izginil v temi, kletvico »hudič«. Po njenem zatrdilu tu ni šlo za roparski napad, kajti takoj po besedah »Geld oder Leben« je padel strel. In ko je napadalec videl, da je Pipan zadet in padel, bi bil lahko izvršil ali vsaj poskusil rop, česar pa ni storil, marveč je takoj pobegnil. Gre torej po njeni misli za
čin maščevanja, pr! Čemer je morilec roparski napad samo slabo fingiral, da zmeša policiji sled. In res policija do sedaj še ni ugotovila, kdo je morilec, dasi je uvedla takoj po zločinu obsežno in temeljito preiskavo v celi okolici. Radi nujnega suma, ravno ker so vsi uverjeni, da gre tu ros le za čin maščevanja, so aretirali nekega S. iz Viča, katerega pa so takoj izpustili, ker vse kaže, da on ni storilec. Pač pa so obdržali Še vedno v preiskovalnem zaporu radi nujnega suma maščevalnega umora sina hotelirja na »Južnem kolodvora« Ernesta
M i ki i č a. Osumljen Je kot morilec v prvi vrsti radi tega, ker je bil on preje zaročenec gospe Pipanove in sumijo, da je izvršil umor iz maščevalne ljubosumnosti. Uvedla Je policija v tej smeri obsežno preiskavo, ki pa do sedaj ni podala še nobenih pozitivnih podatkov.
Zdravniška ugotovitev.
Na mesto zločina je šla takoj policijska komisija, ki jo jo vodil dežurni uradnik gosp. Zajdela v spremstvu policijskega zdravnika dr. AvramoviČa. Zdravnik je ugotovil, da je prodrla krogi ja levo stran prsi tik pod rebernim bokom. Raztrgala je vranico in ranila desne ledvice. Smrt je nastopila takoj in sicer vsled močne in hitre notranje izkrvavitve. — Preiskava se je vršila cel dan in cel večer in je bilo zaslišanih nebroj prič. Policija prosi, da naj se zglase vsi, ki so videli v usodnem času zakonska Pipan, ko sta se vračala domov. — Ker vsled strahote in zagonetnosti ta slučaj še skoro prekaša slučaj umora na Vodovodni cesti, jo javnost zelo razburjena in nestrpno pričakuje razkritje morilca.
Preiskava in zaslišanje obtoženega Mi-kliča se je silno zavlekla, ostala pa je za enkrat brez pozitivnega uspeha in bodo Mikliča, če se preiskava nepričakovano ne okrene, bržkone radi pomanjkanja dokazov izpustili.
štajerske novice.
š Občni zbor Prosvetne zveze v Matl-boru se vrši nepreklicno v četrtek 30. oktobra t. L v Mariboru ob pol 10. v dvorani palače Zadružne gospodarske banke (pri cerkvi Matere Milosti oo. frančiškanov) z že javlje-nim dnevnim redom. (Prvotno določeni prostor za občni zbor v sobi Koroška ccsa 1 se s tem prekliče.) Ministrstvo za promet je dovolilo z odlokom od 4. okt. t. 1. štev. 21.214 1924, vsem udeležencem občnega zbora na železnicah polovične vozne cene pod Že običajnimi pogoji, t j. vsak udeleženec kupi na domači vstopni postaji cel vozni listek za v Maribor; ta vozni listek mora biti žigosan s postajnim žigom, v Maribora ga ne sme nihče oddati, ker velja s potrdilom predsedništva občnega zbora, ki ga dobi vsak udeleženec na licu mesta, za brezplačno vožnjo domov. Izredna važnost letošnjega občnega zbora zahteva, da pošlje sleherno včlanjeno društvo vsaj 1 delegata, ki mora imeti predpisano potrdilo. Izposlovana ugodnost polovične vozno cene — veljavna do vključno 3. nov. t. I. — omogoča udeležbo tudi siromašnim in oddaljenejšim društvom, tako, da ne sme biti prav nobenega izgovora, ki bi mogel opravičevati odsotnost. »Delo izobrazbe je v resnici najbolj potrebno« je dejal dr. J. £. Krek, katerega učenci in posneraovavci hočemo biti. Zato pa se mora poprijeti tega dela ves narod, ker »doba narodovega življenja je delavnik njegovih gradivcev«, je učil isti naš mojster. Zagibati sc morajo vse roke od najpreprostejšega do najizobraženejŠega Člana naše velike slovenske krščanskosocialne družine, da ne mirujemo prej, dokler no bo dosežena realna trditev: prosvetljen in omikan katoliški slovenski narod. Glede na to vabimo na občni zbor tudi naše somišljenike od tam, kjer še ni društva, a ga žele ali bi ga morali ustanoviti, ker katoliško prosvetno diuštvo jo potrebno prav v vsald fari ali večji občini. Tako bodi letošnji občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru prerod naše celotno Ijudskoprosvetne organizacije v zmislu Zahtev lanskega katoliškega shoda v Ljubljani in letošnjih mladinskih dnevov v Mariboru. — Predsedstvo Prosvetne zveze v Mariboru.
š Tečaj za srbohrvaščino. Pouk za začetnike tO so tisti udeleženci, ki ni30 zmožni ne slovenskega in ne srbohravtskega jezika, se vrši v sredo in soboto od 7—9 zvečer. Pouk za tiste, ki so slovenskega jezika vešči ali pa za tiste, ki so srbohrvaščine že nekoliko zmožni se vrši v pondeljek in četrtek od 7--9 zvečer, vsakikrat v šolski dvorani zasebnega učilišča Ant. Rud. Logat, MorlbOr, Vrazova ulica 4. Vpisovanje za oba tečaja se vrši samo še kratek čas ln sicer v trgovini s pisalnimi stroji Ant Rud. Legat, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100, nobeno po* družnice.
—	Zastopniki naše industrije pri pogajanjih na Dunaju. G. dr. Ploj, predsednik jugoslovanske delegacije na Dunaju pri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo, je pozval zastopnike naše industrije kot izvedence na Dunaj, kamor se odpeljejo Že danes delegati usnjarske, kemičarske, železarske in predilniške sekcije. Stvarna pogajanja so še začela včeraj.
—	živinorejska zadruga v Predosljih ned Kranjem priredi v nedeljo 26. oktobra zadružno premovanje govejo živine na Brdu pri Predosljih. Dopoldan ob pol deseti uri se začne pregled in ocena prignane živine, popoldne ob 3. url pa je živinorejsko zborovanje in razdelitev nagrad posestnikom priznane , živine. — Zadruga stopa po dveletnem delu v ; javnost, zlasti pa pred gorenjske živinorejce | z zadružnim premovanjem, da pokaže uspehe svojega zadružnega dela, drugim pa da po- ! budo za skupno delo v živinorejskih zadru- !
I gali. Živinorejci Kranjskega sodnega okraja, I zlasti pa občinski zastopniki sosednih občift ' se vljudno vabite, da se šlevilftd udeležite ;
prvega zadružnega premovanja po vojni na Gorenjskem.
—	Zadružna šola, V zimskem semestru
tekočega šolskega leta so otvori na Državni dvorazredni trgovski Soli v Ljubljani Zadružna Sola, ki sc prične z vpisovanjem dne 4. novembra t. 1. od 10. do 12. ure dopoldne in traja do Velike noči 1925. Sprejemajo se le moški, ki so stari najmanj 16 let in so dovršili ljudsko šolo. K vpisovanju je treba prinesti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 dinarjev. Šolnine ni nobene. Redni pouk se prične 4. novembra t. L ob 2. uri popoldne in se bo vršil vsak delavnik od 2. do 7. ure zvečer. V slučaju prevelikega števila priglašen-cev imajo prednost kmečki posestniki in njihovi sinovi, ld nameravajo sodelovati pri domačih zadrugah.
—	8e nekaj o »todinarskih falzifikatih. Dodatno k tozadevnim poročilom se Je našel še en znak, po katerem se ta tip ponarejenih lOOdinarskih bankovcev najbolj spozna. Pri pravem bankovcu namreč so na strani ciril-skega besedila zadnje tri male Črne številke levo zgoraj, v sredi in desno spodaj enake, medtem ko se pri ponarejenih lOOdinarskih bankovcih razlikujejo. Toliko občinstvu v blagohotno obvestilo.
—	Iz škofjeloške okolice. V škofjeloški okolici že nad Štirinajst dni rogovili iu vznemirja neznana vlomilska ln tatinska tolpa. Najprej je obiskala posestnika Pečuika iz Bodovelj pri Škofji Loki. Vdrla je v sobo bogoslovea Pečnika in odnesla skozi okno celo postelj, žimnico, nočno omarico, perilo ln nekaj obleke. Da jim nošnja ni delala preglavic, so ukradli sosedu Slugi ročni voziček in plen lepo odpeljali. Baje so jim orožniki že na sledu. Kmalu za tem so pa v Zmmcu obiskali kar dva posestnika. Toda sreča jim ni bila mila. Pri Pavlinu so bili prepodenl in v zmedenosti je član čedne družbe mogel odnesti samo dve kokoši. Ker so bila v Zmineu tla že prevroča, se je najbrž tista družba preselila v Dorfarje pri Zabnlel ln vdrla v prostore posestnika Burjan-Cof. Iz sobe so odnesli vse boljše perilo in obleko domačih deklet; ker jim to ni zadostovalo, so lz hleva iztirall še kravo in brez sledu izginili. Krava jim je bila najbrž opešala ln so jo zato pustili v precej oddaljenem gosdu, kjer jo je našel sosed. Kakor doznavamo, se je tolpa premaknila proti StražišČu, kjor pa ni imela srečo. Biti po mora dobro organizirana. Upanje je, da jo zaslede.
—	Požar na Klancu pri Kranju. Včeraj zjutraj ob 5. uri je nenadoma izbruhnil požar na Klancu pri Kranju in sicer na skednju. Kmalu se je razširil tudi na hišo. Skedenj je popolnoma upepeljen, hiSft pa delno. Požar je zagoneten, sumijo pa, da .je moral zažgati kak nepreviden »popotnik« t Žegnan-ske nedelje.
—	Uspeh razstave zagrebških umetnikov v Splitu. Razstava zagrebških »Neodvisnih umetnikov« v Splitu je dosegla, zelo lep uspeh. Razstavo je posetilo do 1000 osob, a prodanih je bilo 22 velikih slik za okroglo 70.000 Din.
—	Stradalni štrajk invalidov v Zagrebu. Invalidi na Breatovcu v Zagrebu nadaljujejo stradalni štrajk. V soboto bo se trije invalidi od slabosti onesvestili, a ostali kljub temu vztrajajo dalje in Odklanjajo vsako hrano. Od 72 invalidov Štrajka 52, Uprava pričakuje odredb ministrstva za Socialno politiko iz Belgrada.
—	Proga Veles—Stip. Včeraj je prvikrat prevozil poiskusnl vlak novo zgrajeno železniško progo Veles—Štip. Proga je dolga 60 kilometrov; njena zgradba je trajala pol leta.
—	Zvoia dimnikarjev za kraljevino $HS. je dovršila svoja pravila ter jih predložila v Belgradu kompetentni oblasti.
—	Regulacija Ibra in Šitnicc. Na inicija-tivo kmetijskega ministra ter ministra zgradb bodo pričeli prihodnjega meseca t regulacijo Ibre in Sitnice v bližini Kosovske Mitrovice. Regulacija struge se bo izvršila v zvezi s premostitvijo trga Mitrovica.
—	Samomor orožnika. V nedeljo 19. t- m. zvečer se je v Lukovici ustrelil orožnik Alojzij LubiČ, doma z GrOSuplja, star okoli 24 let. Vzrok samomora ni znan.
Najmodernejše moške in damske kroje, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri od ministrstva za trgovino in obrt koncesijo-nirana krojna šola, Židovska ulica 5-L, Ljubljana. Tečaji za krojače, šivilje in nešivilje.
reprliajt« «e, d* Ima največjo in najcenejšo jnloijo ia tfoapode, rasno rimske aukne najnovejšega Wtbia, neprcmofljiire dežne ln huberhis plalče ter pelerine prignano strogo »olldna tvtdka Prtd Škoti!« 19. FRAN IillKlC Pred Skotijo 19.
Ii Predavanje dr. Metzgcrja. V nčdoljo popoldne je predaval ustanovnik in vodja »Belega križa« dr. M. J. Motzger v Jugoslovanski tiskarni o nalogah in organizaciji la-iškega apofetolata. V zelo lepo zasnovanem i govoru j6 pojasnil načela te v nekaterih ; državah žo cvetoče organizacijo in razložil, j kako se požrtvovalni njeni Člani praktično | udojstvujejo, da kot laiškl apostoli oživljajo ! prvotnega apostolskega duha ln se bore proti ! modernim poganskim pojavom človeške družbe. Govornika jO t zanimanjem poslu-T.ftlo prav lepo število poslušalcev, ki so se 1 udeležili živahne debate, ki je sledila pre-
davanju. Govornik je znal poslušalce zavzeti za stvar.
lj Božičntca za revne otroke v Ljubljani.
Vsa ljubljanska dobrodelna društva so skle« nila prirediti v mesecu decembru skupno bo-> žičnico za revne otroke. V to svrho se je sei stavil odbor, ki obstoja iz zastopnikov mest-, nega magistrata in vseh društev ter ima nalogo izvršiti vse priprave za prireditev te božičnice. Ker je število revnih otrok zelo. veliko in je potreba zlasti pri nekaterih otrocih zelo velika, bode odbor apeliral na usmi-< ljenost občinstva ter izvršil v to svrho ob-{ sežno nabiralno akcijo. To nabiralno akcijo izvedejo posamezna dobrodelna društva po-j tom svojih članov. Da se ne bo te akcije iz-< rahljalo od strani raznih sumljivih elementov, v kake nepoštene namene, opozarjamo žc se« daj občinstvo, da se bodo nabirali darovi za božicnico za revne otroke potom posebnih nabiralnih pol, ki bodo potrjene od mestnega magistrata. Vsak darovatelj dobi potrdilo, s katerim se lahko izkaže, da je že priložil svoj obolus k tej akciji. Upati jc, da akcija dobrodelnih društev ne bode brezuspešna ter da uspe v polni meri. Apeliramo žc 6eda) na usmiljena srca, da ne zavračajo nabiralk raznih društev ter da vsak po možnosti prispeva, da olajša vsaj enkrat bedo revnih otrok. Dne 1. in 2. novembra t. 1. izvedejo dobrodelna' društva potom svojih članic prvo nabiranje darov za božičnico. Na več krajih bodo pxo-t dajale dame sveče ter bodo razna društva pon stavila nabiralnike. V Ljubljani, dne 20. okto-i bra 1924. — Socijalno politični urad.
lj Umrl je v nedeljo v Šmartnem pod Šmarno goro 761etni mestni uslužbenec v p. g. Fran Hribar. Pred leti je imel svojo trgovino usnja na Sv. Petra cesti. Tri leta je bil tudi član občinskega sveta ljubljanskega. Bil je mož poštenjak, stara čvrsta domača korenina. Pokopljejo ga danes ob petih popoldne. Vrlemu možu ohranimo časten spomin.
lj Sadni sejem podaljšan. Kakor smd zvedeli od prirediteljev sadne razstave, traja sadni sejem še v torek dne 21- t. m. Interesente opozarjamo, da morejo dobiti na sejmu Šo mnogo trpežnega in dobrega sadja, ki ga morejo kupiti na razstavi po ugodni ceni.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Kovačič, znsebnica, 38 let. — Pavel Marija Pollak, sin industrijca, 2 dni. — Anton Kumše, zasebnik, 69 let. — Ivana Oblak, tobačna delavka v p., 61 let. — Ferdinand Grobin, sprevodnik elektr. cestne železnice, 54 let. — Marija Gre benc, občinska uboga, 76 let.
lj Na pomoč! Kdo bi hotel pomagati ubo* gi slovenski koroški rodbini tz revščine na ta način, da bi čez dan zaposlil proti odškodnini eno žensko osebo kot pisarniško pomožno moč aii pri svoji družini ali v prodajalni- In, ali bi se našel dobrotnik, ki bi omogočil z brezplačno hrano ali stanovanjem revnemu pridnemu koroškemu dijaku nadaljevanje visokošolskih študij. Ponudbe naj se naslove na dr. Val. Rožiča, prof. nate hniški srednji šoli v Ljubljani.
lj Prvovrstni sladek mošt se toči v Škofovi kleti.
lj Pojasnilo. Poročali smo, da je gospo Kokotec opeharila neka kmetica za jajca in košaro, kakor jo pozneje policija ugotovila, si ja gospa Kokotec del,j časa zadržala, ko jo menjala denar; kmetici se je pa mudilo domov, in je izročila košaro z vso vsebino znanki na trgu, da jo drugi dan izroči Kokotčevu Na ta način sta se obe sporazumeli.
lj Nesreča. V tovarni »Saturuus« je bit zaposlen že tlel j časa Horvat Rudolf, doma iz Središča, in sicer pri dvigalu. Ko so je dvigalo dvigalo navzgor, jo Horvat ali po neprevidnosti ali kako gledal navzdol, tako da mu je v naglici spodnje dvigalo pretisnilo glavo. Prepeljan je bil takoj v bolnico. Njegovo stanje jo obupno.
lj Drag sprehod. Nedeljski sprehodi so lepi, včasih pa dragi. Izrabljajo jih razni uzmovičl in pretkanei. Usoda jo hotela, da jo neznanec take vrste obiskal revno Marijo Pompe v Gledališki ulici št. 2, seveda ko je bila odsotna na sprehodu. Na obisku si je ne-znaneo ia krodenco privoščil fiOO Din in jo tako hitro odkuril, da je pozabil zapreti vrata, ki jih je vlomil.
lj Z Vodnikovega trga. Vodnikov trg s« čisti. Te dni so aretirali zagonetno ln podjetno družbo pri »zeljarcah«, ki je rerižlla s saharinom ln izvabljala z nedovoljeno menjalnico, kateri so bile nujhvaložnejši objekt srebrne krono, razne pasante. O pisani družbi še poročamo.
lj Tatvina. Francu Pur k aro sta. bila a dvorišča ukradena dva oleandra, vredna sto dinarjev, čudno, da so med tatovi tudi ljubitelji rož!
I j Policijska kronika. Od 18. do 20. oktobra so bilo vloženo sledeče ovadbe: 1 radi umora, 1 radi tatvine, 9 radi prestopka cest-no-pollcljskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 2 radi nedovoljene godbe, 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi razgrajanja, 1 radi telesne poškodbe. Napovedani aretaciji 2.
lj Ne zamudite! Ugodna prilika! Modno blago, križasto in črtasto za krila in kostume po bajno nizkih cetinh. Vsled opustitve trgo-' vino velika prodaja vsega manufnkturnega j blaga, sukittt itd. po vsakih vsprejemljivih co-' nali pri Jos. Bedrnf, Aleksandrova c. 12.
Strafl £
SEOVENEC, du© 21. okfo&a 1921
gfev. 241
Sadni sejem v Ljubljani.
V	soboto, dne 18. t m. se je otvoril v Ljubljani sadni sejem, in sicer v paviljonu L, kjer je bila za časa velesejma lovsko-planin-ska razstava. Razstava je trajala tri dni in se nadaljuje še v torek.
Inicijativo za sadni sejem v Ljubljani je dalo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo, ki se lepo razvija. Saj je imelo omenjeno društvo lani samo 24 podružnic, letos pa jih ima že 40. Ravnotako je bilo lani članov 2134, letos pa je njih število naraslo že na 4124.
Sadni sejem v Ljubljani ima namen zbližati kupce s producenti, kar je oskrbel urad ljubljanskega velesejma.Letošnji sadni- sejem znači prvi poskus, ki se je dobro obnesel in pričakovati je, da se bodo take razstave vsako jeto ponavljale, kar bi vsekakor pospeševalo razvoj našega sadjarstva. Z reklamo je uspelo privabiti kupce v zadostnem številu. Tako so se oglasih kupci zlasti iz Vojvodine, potem pa tudi iz inozemstva, predvsem iz Avstrije.
Kar se tiče razstavljalcev, so bile v prvi vrsti zastopane podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo, pa tudi posamezni producenti so se udeležili razstave v lepem številu. Tako so bile zastopane podružnice Šmartno ob Paki, Braslovče, Vojnik, Kamnik, Vodice, Litija, Predoslje, Središče, Slov. Bistrica itd.
V	kupčijskem oziru je razstava dobro uspela. Zanimanje za lepo sadje je bilo veliko. iVrste kakor n. pr. gralenštajneri, pisane ka-Tolinke, kanadke, lancberške renete, Harber-tove renete, razne parmene so se izvrstno prodajale, že koj v soboto je bilo opaziti na Velikem številu zabojev napis >Prodano«. Pa tudi trpežno gospodarsko sadje (bobovci, me-Sančkarji-gambovci, pogačarji, štetinci, različni kosmači itd.) je našlo dovolj odjemalcev.
Obisk te razstave je bil izredno zadovoljiv. Med drugimi si je ogledal razstavo tudi vladika ljubljanski dr. Anton B o n a v e n -tura Jeglič. Ogledalo si je razstavo tudi dijaštvo raznih šol pod vodstvom svojih strokovnih učiteljev. Zlasti v nedeljo je bilo izredno veliko obiskovalcev tako radovednežev kakor resnih interesentov. Kupčija, posebno z .vzorci je bila živahna.
Sadni sejem se zaključi v torek zvečer. iUspeh razstave je nad vse zadovoljiv in Tipamo, da bo pripomogla v dobri meri k napredku našega sadjarstva. *
m i	t
J. K.:
Naše vinarstvo.
Zares aktualno je postalo v zadnjem času vinsko vprašanje v naši državi Od raznih strani se slišijo nasveti in migljaji, pa tudi poljedelsko ministrstvo je pred kratkim sklicalo anketo vinarskih strokovnjakov v Belgradu s ciljem, da se končno dožene pravec in smeT, po katerem naj bi se naše vinogradništvo v bodoče ravnalo.
Upoštevajoč pred vsem večino našega vinogradništva, to je našega malega vinograd-nika-producenta, ki z največjo vnemo in zanimanjem obdeluje, sicer še po svoje, svoj vinograd, ne oziraje se mnogo na napredek modernega vinogradništva, ie glavna naša bodoča naloga, istemu pomagati in ga gospodarsko povzdigniti.
Njegovo celotno dosedanje gospodarjenje Je žalibog več ali manj pasivno računajoč, da ima v desetih letih le par let dobrih, ko lahko proda svoj vinski pridelek, med tem ko mu daje večina letin le malenkostne dohodke posebno še nevštevši poškodb po ujmah, kakor n. pr. toča, peronospora itd. Nadalje, ker je zaposlen večinoma v svojem vinogradu, vsled tega ostala kmetija več ali manj trpi in se površno obdela. Potem je še stara navada, da smatra on vino kot bistven in neobhodno potreben del svoje nekdanje hrane; vse sku-paj vzeto, napravi v resnici njegovo gospodarstvo pasivno. In zares nemški izrek :-Wein-land — Armland«, kakor se sliši pogosto iz ust raznih nevinogradnikov, je navidez upravičen kljub temu, da se goji vinska trta že tisočletja in da vlada v mnogih vinorodnih krajih Evrope blagostanje in napredek, kakor n. pr. v Franciji in Nemčiji.
Naša naloga je torej, da se pomaga malemu vinogradniku in zasigura njegov obstanek, ker le v tem obstoji napredek in procvit našega bodočega vinogradništva.
Ako k temu prištejemo še druge napake našega vinogradništva: površno razmnoževanje nuinj vrednih kvantitativnih trlnih vrst, brezsmiselno razmnoževanje direktno produktivnih amerikank, napačna vzgoja, nezadostno gnojenje in površno oskrbovanje vinogradov, zlasti poleti pri zatiranju bolezni in škodljivcev, nadalje prezgodnja trgatev, starokopitno ravnanje in kletareuje z moštom in vinom, pomanjkanje obče veljavnega vinskega zakona, neurejena vinska trgovina, neumevanje važnosti vinskega zadružništva, neizmerna domača potrata vina, vidimo, da nas čaka Se obilo in temeljitega dela, k povzdigi našega vinogradništva, njegovemu slovesu in zmožnosti obče svetovne konkurence*
g Sladkorni kartel v Jugoslaviji Kakor
smo doznali tekom današnje noči, je bil kartel vseh sladkornih tovarn v državi po dveh dnevnih pogajanjih načeloma sklenjen včeraj. O podrobnostih glede cene, prodaje kakor tudi zastopstev, se tovarne še nadalje pogajajo. Gotovo je, da bode cena sladkorju višja ter se je ista imenovala danes: približno Din 14.— za odjem celega vagona kristalnega sladkorja, kar pa, kakor že rečeno, še ni natančno določeno.
g Gibanje obrtništva v času od I. aprila do 30. junija 1924. V drugem četrtletju 1924 je bilo v Sloveniji priglašenih 590, odglašenih pa 205 obrtov. Prijave zadeva 198, odjave pa 49 vrst obratov. Največ prijav (odjav) izkazujejo nastopne stroke: kovači 28 (3), kolarji 12
(4),	žage 12 (5), mizarji 46 (15), sedlarji 9 (1), krojači 48 (12), krojačice 56 (4), čevljarji 84 (26), mlin 28 (15), peki 19 (8), mesarji 20
(5),	prevozniki 12 (1), gostilne 64 (43).
g Gibanje industrije v II. četrtletja 1924. Na podlagi uradnih podatkov se je v II. četrtletju 1924 prijavilo 25, odjavilo pa 7 tovarniških obratov in drugih večjih podjetij. Odjave se razdele na nastopne stroke: 1 kovinolivarna, 1 izdelovanje nogavic in pletenin na tovarniški način, 1 izdelovanje cementne stresne opeke, 1 izdelovanje cementnih predmetov, 1 parna žaga in 2 izdelovalnici čistila za čevlje. Prijave se razdele nastopno: pilarstvo (1), kovinolivarne (1), izdelovanje furnirjev (1), izdelovanje igrač (1), izdelovanje žimnatih izdelkov (1), izdelovanje nogavic in drugih pletenin (1), izdelovanje cementne strešne opeke (3), izdelovanje cementnih izdelkov (2), izdelovanje cementnih cevi in korit (1), izdelovanje locenjskih žag (1), strojno ključavničarstvo (4), napeljava centralne kurjave (1), pu-škarstvo (1), izdelovanje tehtnic (1), parna žaga (1), strojno pletenje (2), izdelovanje čistila za čevlje (1), milarna (1), izdelovanje bučnega olja (1).
g Železniška konlcrenca na Sušaku. V svrho določitve novih voznih redov se vrši na Sušaku konferenca ljubljanskega in zagrebškega železniškega ministrstva Tej konferenci bodo prisostvovali tudi zastopniki interesira-nih trgovskih in obrtniških zbornic ter gospodarskih korporacij.
g Železniški material za popravo prog. Naša država je naročila v Nemčiji na račun reparacij mnogo železniškega materijala. Radi cenejšega transporta se bo dovažalo blago po morju v našo državo. Ravno te dni pričakujejo na Sušaku dva parnika >Achilles« in iTellus«, ki sta že avizirana. Parnika bosta uvozila samo železniški material za popravila na progi Zagreb-Beograd, ter za zgradbo proge Gračac-Knin.
g Vinska letina v Hercegovini in Dalmaciji. Iz Mostara poročajo, da je količina letošnje vinske letine v Hercegovini za približno 20 odstotkov manjša kakor lani. Vendar pa je kakovost znatno boljša kakor lani. Povpraševanje po novem vinu je zelo živahno. Oglašajo se tudi kupci iz Slovenije. — V Dalmaciji je donos zadovoljiv, vendar pa zaostaja za onim lanskega leta.
g Izvoz živine skozi Rakek v Italijo. V mesecu septembru t. L je bilo izvoženih skozi Rakek v Italijo 1607 konj, 5233 goved, 38 telet ter 144.000 komadov perutnine.
g češkoslovaško zunanje posojilo. Kakor javlja :>Češke Slovo«, bo Češkoslovaška najela zunanje posojilo v znesku 30—50 milijonov dolarjev. Tozadevna pogajanja so se že začela.
g Zvišanje cen gornješlcskemu premoga. Zaradi povišanja delavskih plač so se cene gornješleskemu premogu zvišale za 2 oziroma 1.50 zlatov.
g Poljski proračun za leto 1925. Ravnokar izdelani poljski proračun za leto 1925 izkazuje dohodke v višini 1980 milijonov zlatov, izdatke pa v znesku 1830 milijonov zlatov.
g Izvoz masla iz Finske. Vrednost v teku prvih 9 mesecev t. 1. iz Finske izvoženega masla znaša 213 milijonov linskih mark napram 178 milijonov v istem razdobju preteklega letu.
Borze.
20. oktobra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.995—3.025 (3.075-3.105), London 308.75—311.75 (317-320), Nevv York 68.40-69.40 (69.90—70.90), Pariz 3.575 do 3.625 (3.70-3.75), Praga 2.045-2.075 (2.091 do 2.1210), Dunaj 0.0970—0.0990 (0.098850 do 0.100850), Curih 13.27-13.37 (13.57-13.67). Tendenca zelo slaba, blaga dovolj na razpolago.
Curih. Belgrad 7.50 (7.375), Budimpešta 0.0068, Berlin 1.24, Italija 22.71 (22.75), London 23.40 (23.39), Nevv York 521 (521), Pariz 27.30 (27.25), Praga 15.50 (15.50), Danaj 0.00735 (0.00735), Bukarešt 2.70, Sofija 3.775.
Dunaj. Devize: Kodanj 12.255, London 318.500, Milan 3.089, Nevv York 70.935, Pari/, 3.727, Varšava 13.600. Valute: dolarji 70.460, augleslii funt 316.700, francoski frank 3.725, lira 3.065, dinar 1-022, češkoslovaška krona 2.102.
Praga. Devize: Lira 148.125, Zagreb 19.10, Pariz 178.125, London 152.30, New York 33.95*
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. 7 % investijsko posojilo Iz J. 1921. 61 (blago), Celjska posojilnica, d. d., Celje 208( (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—232, Merkantilna banka, Kočevje 122—127, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 917 (denar), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—150, Trboveljska premogokop. družba, Ljubljana 420 (blago), Združene papirnice Vevče lja—120; 4 X % zastavni listi Kranjske dež. banke 3,7 (blago), 4 V> % kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 89 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka 107 do 110, Hrv. slav. zemaljska hipotekama banka, Zagreb 55.50—57.—, Jugoslovenska banka, Zagreb 102—104, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—917, Slavenska banka, Zagreb 86—88, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220, Dioničko društvo za eksploa-tacijo drva, Zagreb 94—95, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osjek 850—890, Narodna šumska industrija, Zagreb 70, Gutman 700—720, Slavonija 70—73, Trboveljska premogokop. druž., Ljubljana 400—450, Združene papirnice Vevče 122, 7 odštet, drž. invest posojilo 63.75—64, vojna odškodnina 112.50—114.
Dunaj. Živnostenska banka 725.000, Al-pine 348.000, Greiuitz 189.000, Kranjska industrijska družba 700.000, Trboveljska družba 435.000, Hrvatska eskomptna banka 151.000, Lenkam 107.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 56.50e, Avstrijske tvornice za dušik 165.000, Gutman 440.000, Mundus 800.000, Slavonija 79.000.
BLAGO.
LjuVjana. Les: Hmelovke, od 6—8 m dolžine, od 5 cm debeline na drobnem koncu, fco nakladalna postaja, za tekoči meter —.75; smrekovi in jelovi hlodi, 4 m dolžine, 25—60 cm prem., fco nakladalna postaja 300; bukovi krlji, sveži, od 2.25 m naprej, od 25 cm prem., naprej, Ia, foo meja 100; deske IIL, fco meja 530; bukova drva, obrobljene, suhe, fco nakladalna postoja 5 vag. 22, 23, zaklj. 22; oglje Ia, vilano, fco meja 115. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 385; pšenica bačka, par. Ljubljana 435; koruza bačka, par. Ljubljana 335; oves bački, par. Ljubljana 320; laneno seme, fco Ljubljana 680, 700; pšenična moka št 0 bas. bačka, fco Ljubljana 625; krompir, fco Jesenice 120. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 465; fižol ribničan, b-n, čiščen, fco Postojna trans. 615; fižol prepeličar, orig., foo Ljubljana 480; fižol prepeličar, b-n, izbran, foo Postojna 1 vag. 560, 600, zaključ. 600; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 350; fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 350; jabolka za prešanje, fco nakladalna postaja 60; jabolka sort: Ia, fco nakladalna postaja 225.
pr Studijski koncerti ob znižanih cenah. Koncertna in operna pevka gospa Lovšetova priredi tekom letošnje koncertne sezone tri študijske koncerte ob znižanih cenah. Na prvem koncertu, ki se vrši v četrtek dne 6. novembra nam zapoje celo vrsto najznamenitejših in najlepših biserov ruske pesemsko-glasbene literature Na teh koncertih bodo zastopani sledeči avtorji: Rimski-Korzakov, Grečaninov, Gliere Borodin, Kjuj, Musorgski itd. Na drugem koncertu nam poda zgodovinski pregled cerkvene glasbene literature, na tretjem pa celo vrsto pesmi raznih avtorjev svetovnega slovesa, dočim nam je pregled jugoslovanske pesemske literature podala že na svojem lanskem koncertu, ki se je vršil v okvirju jubilejnih koncertov Glasbene Matice. Natančnejši spored javimo v prihodnjih dneh-pr Na polju vzgojeslovja je izšla knjiga: KInderseelsorge, Mih. Gatteror S. J. Založba v Inomostu, Fel. llauch 1924. V knjigi, ki obsega 223* strani je pisatelj povzel iz svoje katehetike (8. izdaja i924) nauke, ki obravnavajo praktično versko vzgojo. V prvem poglavju poudarja delo za dušo otrokovo pred šolsko dobo, v ostalih pa vzgojo šolsko mladine. Podaja zlasti evharistično vzgojo v zvezi kako navajati mladino, da bo razumela pomen sv. maše, spovedi in sv. obhajila, kako na podlagi pravega razumevanja nve-sti šolsko mladino, da bo pravilno sodelovala in tako praktično vzgojena stopila v življenje z ljubeznijo v srcu do sv. maše in sv. zakramentov. Naveže se nauk o sv. birmi, o sv. poslednjem olju, o molitvi, treh božjih čednostih, o različnih vrstah katehez, o različnih pripomočkih vzgoje, zlasti o Dejanju sv. Detinstva in kongregacijah. Knjiga bo gotovo katehetom ln dušnim pastirjem dobrodošel pripomoček v njihovem delu.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
21.	oktobra torek zaprto.
22.	oktobra sreda Šestero oseb išče avtorta.
Red B.
23.	oktobra četrtek Pri Hrastovih, slavnost-
na predstava ob 50 letnici rojstva pisatelja Ksaverja Moška.
24.	oktobra petek Moč teme. Red D.
25.	oktobra sobota Firma P. B. Red F.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečer.
21.	oktobra torek Rigoloto. Red D.
22.	oktobra sreda Majska noč. Red F.
23.	oktobra četrtek Zaprto.
24.	oktobra petek Netopir. Red C-
I 23. oktobra sobota Carjeva nevest.!. Red E.
i Za SOletnico rojstva enega najpriljublje-nejših slovenskih pisateljev Ksaverja Meška vprizori Narodno gledališče v Ljubljani njegovo dramo »Pri Hrastovih«. V vlogah nastopijo: ga. Vera Danilova, ga. Juvanova, ga. Marija Vera, ga. Medvedova, gdč. Rakarjeva in ga šaričeva ter gg. Cesar, Gregorin, Jan, Kralj, Levar in Rogoz. Režija je v rokah g-šesta. Slavnostna predstava se vrši v četrtek dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču.
Tiiristika In spori
PRAVILNIK ZA TEKMO BRAKOV.
Klub ljubiteljev brakov v Ljubljani priredi dne 26. oktobra t. 1. v grosupeljskem delu lovišča v hribu Karunigorici tekmo. K njej so pripuščeni psi braki, ki so toliko čistokrvni, da se lahko vpišejo v rodovno knjigo J. R. B. in dobe pri smotri vsaj dobro. Po prihodu vseh jutranjih vlakov v Grosuplje (okrog 7. ure) se zbe-ro udeležniki na dvorišču gostilne gosp. Ivana Rusa. Tam se bo najpreje vršila smotra psov. Te smotre se udeleži lahko vsakdo, ki hoče dati oceniti svojega braka, četudi ne tekmuje. Po smotri žrebanje k tekmi prijavljenih psov, nato odhod v lovišče. Psi se bodo preizkuševali posamezno. Vsak pes sme iskati in goniti največ eno uro. Nato se vjame in priveže, četudi ni nič spodil. Če prej neha goniti, se to zgodi še prej. Takoj se spusti drugi tekmec. Ko preteče določeni čas, se bo dalo znamenje z lovskim rogom, za odstrel. Stojišča bodo namreč vsa zasedena in ko zapoje rog, je treba zajca ustreliti, psa pa vjeti in privezati. Zategadelj naj bo vsakdo (tudi gledalci) preskrbljeni s puško in verižico. Lisica se takoj odstreli, ne da bi se čakalo na rog. Ko bo prvi pes izpuščen, se podajo sodniki z opazovalci na vzvišen prostor, kjer bo mogoč pregled in se po potrebi pomičejo po lovišču dalje, da more vsak pes-tekmec, Iskati po še neoblovljenem delu lovišča. Opoldne kratek odmor. Popoldne se tekma nadaljuje na enak način; če bo treba tudi še pondeljek. Tekma se vrši ob vsakem vremenn, vodi jo g. dr. Ivan Lovrenčič. Za sodnike so določeni predsednik K. L. B. Henrik (baron) Lazartni Viljem A. Fuehrer in Ivan Rus-Breže. Ocenjevalo se bo: vodljiv ost, poslušnost, iskava, način gonje, glas, vztrajnost in obnašanje pri ustreljeni divjačini. Dobitki so zaenkrat določeni trije: L 100 Din, II. 75 Din, IIL 25 dinarjev. Poleg teh se bodo razdelila tudi še druga častna darila. Sodniki niso vezani na kakšne predpise in sodijo po lastni uvidevnosti. Vodja tekme je upravičen njen spored izpremeniti. Prijave so dopustna tudi še na dan tekme, tik pred smotro; plačati se pa mora dvojna prijavnina torej 10 Din. Zvečer se v gostilni Ivana Rusa razglasi ocenitev. — Ljubljana, dne 20. oktobra 1924. Henrik (baron) Lazarini, predsednik, P e-/ ter 2 m i t e k, tajnik.	\
NOGOMETNE TEKME 19. OKTOBRA,/
Ilirija : Primorje 9 : :0, rezerve^T : 0.
Prvenstvena tekma med Ilirijo in ^rimor-jem je privabila na igrišče Primorja do tisoč gledalcev, ki so prisostvovali sicer intere. sautni, toda enostranski igri. Zmaga Ilirijo je bila tako v predigri rezervnih moštev, kakor v igri I. moštev takoj od začetka izven vsakega dvoma; šlo je le za seore, za diferenco golov, pri čemur je imela rezerva Primorja, ki je držala do polčasa rezultat 0 : 0, več sreče.
Napram primitivni defenzivni igri Primorja .ie igrala Ilirija posebno v prvem polčasu precizen nogomet, ki so ga motile kveč-jeni prestrme predložke Omana na levo brilo. Notranji napadalni trio, v prvi vrsti Oman, je mnogo in dobro streljal, Milana karakterizira točno preračunano podajanje in pregled igro v zvozi s tem, da zna izrabiti o pravem času tudi telesno moč, za prvorazrednega vodjo napada. Dobro disponirau je bil na desnem krilu Zupančič L medtem ko je prišel Vidmajer do veljave bolj v drugem polčasu. Med halfi sta nndkriljevala .Lado in Hus nekoliko indisponiranega Zupančiča II, obrambni trio Pogačar—Beltram —Miklavčič je rešil svojo nalogo s sigurnostjo, golmanu Miklavčiču je bilo v ostalem le parkrat treba stopiti v akcijo. V drugem halftinu notranji trio ni igral več s prejšnjo ambicijozmostjo. Posebno je popustil Milan. Igra je vsled tega kvalitativno zaostajala za igro I. polčasa.
Primorje ni dohajalo Ilirije najprej v tehničnem pogledu, o kombinaciji skoro ni bilo sledu, forvvard je bil navezan popolnoma sam nase, ker so halfi igrali zgolj defenzivno. Najugodnejše se jc opažalo v moštvu Errnaua II, ki je do zadnjega trenotka razvijal izredno požrtvovalnost.
Sodnik Kramaršič je bil miren in točen, za naše razmere jako temporamentna publika ni vplivala nanj niti najmanj.
Rezerva Ilirije predstavlja homogeno, izravnano celoto. Sestoji izključno iz mladih, očividno zelo nadarjenih moči, ki so pod | vodstvom nogometnega veterana. Deržaja. po-i dali v mnogih fazah prvorazredno igro. Najboljši del moštva je bila krilska vrsta Držaj II—Deržaj I—Verovšek. Forward je bil nekoliko neodločen pred golom (Dekleva!), sr napadalec Vrhovnik in levo krilo Kreč II Da sta zelo ugajala.
Ilirija je Igrala s tekmo proti Primorju svojo zadnjo tekmo jesenske sezono. Odločila je vseh šest iger I. moštva in vse tri igro rezerve zase ter šteje s tem 12. oz. 6 točk. — I. moštvo jo doseglo skupno razmerje golov 32 : 3, rezerva 24 : 0.
Kapici, Maribor : Herincs 1:0. Rapid je dosegel proti ljubljanskemu Hermesu prvi dve prvenstveni točki. Tekma so je vršila v Mariboru pod vodstvom sodnika Planinska. Rapid je bil boljši kot v dosedanjih svojih prvenstvenih tekmah, Hcrmes je igral v glavnem dobro, imel pa je tudi tokrat nekaj slabih momentov. Med drugim je zastreljal Hermes dve enajstmetrovki. Tudi odločilni gol Rapidov je rezultat enajstmetrovke.

Izpred sodišča.
Razne sodbe. Fanta Pangeršič in Zupan, iz litijskega okraja, sta imela precej hudo jezo na tovariša Janeza Gričarja, ker ju je spravil s svojim pričevanjem radi nekega pretepa v zapor, nato pa jima je še nagajal, da naj se ne jezita, češ, da je slab tak fant, ki še ni bil zaprt. Zalotila sta ga nekoč v Jemčevi gostilni, kjer sta ga pošteno ozmerjala, nato sta ga pa pretepla s stolom in blčevnikom, tako da je dobil fant več poškodb po glavi in po rokah. Ker jima je Gričar žaljivke odpustil, sta bila obsojena maščevalca samo vsak na 3 tedne ječe in morata plačati razne stroške in pa 250 dinarjev za bolečine. Po sodbi so so fantje zo-v pet pobotali in so odšli. — Nekemu boljšemu posestniku na Gorenjskem so oboleli konji za srbečico. Ker mož ni prijavil bolnih konj ži-vinozdravniški nadzorovalni oblasti in je konje sam zdravil ter jih obenem še vedno rabil za vožnjo, tako, da so prišli v dotiko z njegovimi bolnimi konji tudi zdravi konji iz soseske, jo bil obsojen na 250 Din globe.
Dijaški vectnlk.
SKUPSCINA AKADEMSKE ZVEZE.
V petek dne 24 t. m. se vrši v dvorani Akademskega doma skupščina Akademske zveze s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika; 2. poročila funkcijonarjev; 3. razni sklepi AZ; 4. poročila revizorjev; 5. volitve; 6. slučajnosti
d Sestanek Akademske marijanske kongregacije bo v sredo 22. t. m. v marijanski kapeli in sicer ob 7. uri. Tovariši, ki ste bili že lani člani, kakor tudi tt. novinci, ki ste došli iz srednješolskih kongregacij, pridite polnoštevilno. Točno prosim. — Prefekt.
d Seja odbora SDZ je v petek ob 13. uri v govorilnici semenišča. Vabljeni tudi zastopniki AZ, CAM, SS in 2S. Radi odmerjnega časa točno!
d S. S. Danes ob pol drugi uri popoldne je seja S. S. Udeležba je za vže poverjenike strogo obvezna. Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora. Seja se vrši v sobi akad. kluba >Borbe«. — W.
Naznanila.
Filatelistično društvo v Ljubljani vaM
svoje člane, da se udeleže v čim večjem številu današnjega sestanka (hotel Slon), kjer se razproda velika zbirka znamk po primerni ceni.
Ceri
vestnik.
c Kongregacija za (r«s[»e pri sv. Jofcht ima danes ob 5. uri svoj redni shod, ob 4. uri pa pred shodom odborovo sejo.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA
priporoča za mesec november (vsi svetniki, verne duše, zahv. nedelja) sledeče skladbe: Foerster, 7 pogrebnih pesmi za mešani zbor.
Part. Din 10.—. (Lahke in lepe skladbe.) Foerster, Te Deum op. 18 za mešani zbor. Part. Din 4.— glasovi po 50 para.
Gerbl«, 12 tantum ergo za mešani ibor. Part. Din 12; glasovi po Din 4. (Lahki in me-lodijozni napovi).
Hladnlk, Osem tantum ergo za mešani zbor in orgle. Part. Din 10.
Hladnik, Requiem op. 52 za en glas in orgle Din 6. (Lep in lahek.)
Nedved, Bone Deus za bariton šolo iu orgle;
Din 6. (Motet poraben kot ofertorij, posebno za Gospodove praznike; zelo "lepa skladba.)
Prerari, pesmi svetnikov ta mešani zbor. Part. Din 12, glasovi po Din 6.
Premrl, Requlem za en glas ln orgle. Din 14.. (Zelo lep in primeren rekvijem.)
Premrl, 12 Tantum ergo za mošani zbor ln orgle. Part Din 12.
Sattner, Svetniške pesmi II. za mešani »bor, Din 10. (Obsega tudi lep napev od praznika vseh svetnikov.)
Sat^er, Te D«um za mešani *hor in orcrle.
Tart. D'n 6; glasovi po Din t. (Veličastna in lepa skladba.)
GOSPODAR. TEM
priporočamo sl^d^če knjige: TrsLilčni sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov pojasnjena s 25 barvnimi pri1-fanr in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Okusno vezana njiga 120 D;n. Sadno vfoo aH sedfc^ec. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Ta knjiga izpopolnjuje p'vo in velja Din 20.
Domači vrt. Praktični navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik % Ljubljani. 48 Din, vezano 60 Din. Breskev in marelica. Navodilo kako Ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Hu* mek. Cena 12 Din. Nauk o čebelarstvu. A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina. Z dodatkom Alber-tijev-Žnidaršičev panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din.
Vse navedene knjige se naročajo y Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
da se že po vseh trgovinah dobiva

99
sa Bet© 1925
Zahtevajte povsod le to našo Pratiko Preprodajalci dobe velik popust Obračati se je na založništvo
DRUŽINSKE PRATIKE v Ljubljani
Razglas.
Kmetijska podružnica v Trbovljah naznanja, da je ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, dovolilo pod št. 2158/24 z dne 24. sept. 1924, oa se v občini Trbovlje stalno preloži kramarski in živinski sejem, ki se je vršil dosedaj 3 iebr. na 10. avgusta in oni, ki se je vršil 5. decembra na 5. maja vsakega leta.
Schichl
je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo s „S«&si«M" imenom in znamko „ Jelen" 2

JSBnBBBHnn9Qn3SIKa33S!339EE@a&(2Qt3BniaO!eES;Si
ska) sistem Auer. — Veliko število rogov srnjakov, gamsov in jelenov. — Kompl. angl. oprema za par konj, kompl. prsna oprema za par konj, kompi. Cabriolet oprema za 1 konja, v najboljšem stan«. — Kamenite plošče za tlak in kanale. Kameniti nastavki za stebre. — Regi-strir. engros blagajna 999.99 s potrdilnim listom. — Dve denarni blagajni in tudi za knjige. — Merilni aparat za petrolej Vi, 1/1, 2/1 lt Ia. (češka tovarna). — Pomno-ževalni stroji Opalograf, Re-minglon. — Velika omara za pisarno s predali«. Sirjava 205, višina 285? globočina 50 cm. Znotraj je belo pobarvana z 2 vrati ter v najboljšem stanu. — Nastavek s šipo za knjige. — Pult pisalni s stelažo. — Mizarski »Hobelbank«. — Tehtnica (Ba!kenwage, Neusilber), za 5 kg za delikatesno trgovino, drogerijo ali lekarno. -Leseni baloni in iz lepenke razi. velikosti. — Različne kartonov s pisaln. papirjem j police. Stojala iz ploče-100/100. — Dve svetilki rta vine za olje, 150—<001 vse-Spirit (1 s stojalom, 1 sten-1	"' — '
se pri tvrdki Franc Dolenc v Kranju sledeče stvari:
Trgovska oprema s predati, • pulti, oraare. — Razi. mize, omare in pohištvo. — Razi. železne 'peči. — Stari veliki »Eiskasten« za led in steklenice. — Razi. omare za kartoteko, za pisarno. — Registrirna tehtnica za v tlak, teža 1000 kg, tovarne Schem-ber & Co., Dunaj. — Kotel za olje (kov. železo), 72 X 98 X 195 — 213 kg z 2 pipama. — Železni voz, ploh z m al. kolesi, 120 X 75 cm. <— Razi. lestve. — »Heiss-luftapparat«, kompl., v najboljšem stanju. — Vrteče stojalo za razglednice (nem. ški fabrikat) s 96 oddelki. -Dva ventilatorja. — Mali motor 220/440, K PS. — 2 sani za par konj (tovorne). -Sani za 6 oseb s 110 cm širokim tirom. — Les. stena s stropom. — Lesena tla z mecesnovim robom. — 80
bine (Standcr).
bocbbbb mmamm
VINOTOC
v »GRAJSKI KLETI«, Mest-ni trg štev. 13, toči sladki močni MOŠT in najboljša vina, kakor: rizling, silva-nec, karminet, črnina.
resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga S prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-ONE 1NTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CAGLI-ARI 44, ROMA. 6379
na prometni cesti, v sredini mesta, s sobo v pritličju ali v I. nadstropju, primerno za delavnico za snažno obrt. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »UGODNA ZAMENJAVA TAKOJ« štev. 6557.
Kupim suhe gobe
po najvišji ceni iti vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER - VELENJE. 5648
Moderne ^aiMke
cilinder-oblike
DOŠLE v fileu, baržunu in plišu raznih barv. Cena od 300 Din, baržun filc od 160 Din naprej. — MODISTKA M HORVAT — Ljubljana, Stari trg št 21:	5255
SUHE GOBE (jurčke)
kupim vsako množina - Ponudbe z naved. cene in vzorca na L. PACIULLI, Gorica (I talk).	6492
MEDICINALNO
garantir. pristno norveško — ima LEKARNA BAHOVEC
v Ljubljani (pri čevljarskem mostu).	6045
GOSPODIČNO
P SI C A volčje pasme,
lepa, dve leti stara, izvrstna čuvajka, se proda. Povpraša se na Martinovi cesti št 28.
V gimnaz. predmetih daje INŠTRUKCIJE visokošolec po nizki ceni. Ponudbe pod: »Siguren uspehe na upravo.
Razpisana je služba organista in ccrkvenika združena s službo obč. tajnika v Borovnici. Stanovanje prosto, plača po dogovoru. Nastop 15. nov. Prošnje je nasloviti na župni urad v Borovnici.	6564
Trgovski POMOČNIK,
železnine in špecer., mlajši, Hrvat, ki govori nekaj nemški, išče službe v Sloveniji. Naslov: »HERMO«, Virje.
SLUŽEE IŠČE
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi
24 letni fant, trezen, pošten, vajen vsakega dela, oosedaj oskrbnik posestva, pomaga v trgovini, najraje v tovarni, trgovini ali njemu primerni službi.. — Naslov v upravi pod št. 6570. | »Slovenca« pod štev. 6561.
Lepa SOBA
neopremljena, s posebnim vhodom, se takoj odda boljšemu, solid. gospodu (event. dvema). Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 6558.
HIŠA naprodaj
nova, v zelo prijetnem in prometnem kraju, s takojšnjim stanovanjem; 4 sobe, kuhinja, predsoba, jedilna shramba, pralnica, 2 prostorni kleti, 2 verandi, spodaj in zgoraj ter 400 m vrta tik predmestja Ljubljane. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 6559.
dobra moč, se sprejme za veliko delo. - Krojaški atelje T. IGLIC — Kolodvorska ulica štev. 28.	6560
Gosposki SLUGA
s 5 — 6 letn. spričevali, ki razume dobro servirati, obleko gladiti in vsak hišni posel, z dobrimi priporočili, išče službo. - Ponudbe na upravo lista pod »Z«.
Ne zamudite S
UGODNA PRILIKA! Modno blago, križasto in črtasto za krila in kostume po bajno nizkih cenah. Vsled opu-stitve trgovine velika prodaja vsega manufaktur. blaga, sukna itd. po vsakih sprejemljivih cenah pri JOS. BEDRAČ, Aleksandrova IZ
iz predmestja Ljubljane želi zamenjati mesto z učiteljem ob gorenjski progi v bližini postaje. - Ponudbe na upravo lista pod »UČITELJ«.
Za pranje perila išče gospoda blizu Kamnika dobro
RPfŠffl brez otrok' zdra"
nlfU VO; 30 do 35 let staro, ki> govori slovenski in nemški jezik. Hrana na mestu, plača po dogovoru. —< Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 6556.
BBHraHBHBSBBssaaHBSSBr
'Napisal H. Rlder Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
Pisateljev predgovor.
Marsikdo bi utegnil misliti, da ravna pisatelj celo v povesti iz Starega Egipta le |>resvobodno z Dvojniki, če pripoveduje, da je >Ka« ali »Dvojnik« odšel na dolgo potovanje in doživlja na njem razne doživljaje. Intvendar mislim, da ni tako. Ka ali Dvojnik, ki ga Wiedermann dobro imenuje »osebnost v osebi«, ima po egipčanski teoriji svojo lastno bit. Dvojnik ne umrje, kadar umrje telo, ker je nesmrten in čaka vstajenja telesa, s katerim se potem zopet združi za vso večnost. Da na novo navedem Wieder-manna: »Ka bi mogel živeti brez telesa, toda telo bi ne moglo živeti brez Kaja. Pa vendar ... je bil snoven prav tako, kakor telo samo.« Zdi se tudi, da je bil nekako višji in mogočnejši od telesa, ker so egipčanski vladarji mnogokrat upodobljeni kako žrtvujejo svojemu lastnemu Kaju. Tudi v povesti »Setna in čarobna knjiga«, ki jo je prevel Maspero in g. Flinders Petrie v svojih »Egipčanskih povestih«, igra Ka zelo odlično in samostojno vlogo. Mož je n. pr. pokopan v Memfidi in žena v Koptosu in vendar pride ženin Ka stotine milj daleč živet v soprogov grob in se razgovarjat s princem, ki ukrade čarobno knjigo.
Čeprav ne poznam nobenega enakega primera, so mi vendar zdi dovoljeno, da prav posebno mogočon Dvojnik, kakršnega je dal kraljici Neter-Tui v tem romanu njen duševni očo Amen, največji izmed egipčanskih bogov, ravna malo samovoljno in igra
vlogo, ki je zapisana na teh straneh; saj jo hoče rešeti gnusobe prisiljenega zakona z njenim stricem in morivcem njenega očeta.
Vendar pa ne smemo misliti, da bi se Egipčanom poroka ženske z njenim stricem zdela čudna, zakaj pri tem narodu, in zlasti v vladarskih hišah, je bil običaj, da so se ženili bratje in sestre, kakor se v tej povesti oženi Mermes s svojo polsestro Asto.
Pristaviti moram,' da so čarovne voščene podobe, kakršno sta porabila zvezdo-znanec Kaku in njegova pomočnica, da začarata faraona, zgodovinski izpričane. Pred več nego tritisoč leti so se ob času Ramsesa III. zarotili, da umore kralja in so v ta namen porabili voščene podobe. »Bogovi iz voska... ki naj oslabijo ljudem ude,« so bili velik, smrti vreden zločin, velika gnusoba v deželi.« Pri tem je bil udeležen tudi neki »Čarovni zavoj«, ki je usposobil človeka, da je »porabil čarovne moči bogov«. Toda usoda teh čarodejev ni spodbujala drugim poguma, zakaj spoznali so jih za krive in obsodili, da si sami vzamejo življenje. .
Toda tudi se mi očita, da sem preveč razširil pravice Kaja in voščene podobe, katera se je, da mimogrede omenim, ohranila do današnjih dni in jo v Zapadni Afriki kot fetiš še vedno prebadajo z iglami in žeblji, se morem vendar opravičevati s tem, da sem poskusil, kolikor morem vendar opravičevati s tem, da sera poskusil, kolikor je modernemu človeku mogoče, obnoviti ozračje in barvenost starega Egipta, kakor ga je videl popotnik v tej deželi in proučevaleč nje spominov: Co ni Neter-Tua nikoli sedela na prestolu, je vsaj druga Amenova hči, mogočna kraljica Ilatshopu, nosila dvojno kro-
no Zgornjih in Spodnjih dežel in poslala svoje odposlanstvo, da preišče skrivnostni Punta. Tudi romanov je moralo biti na visokih mestih zelo mnogo, čeprav se kratko-besedne listine in verski zapiski duhovnikov niso marali muditi pri takih rečeh.
V tem prepričanju in v upanju, da stvar današnjega bravca zanima, sem poskusil odkriti in opisati tak roman, čigar motiv je — bodite prepričani — mnogo, mnogo starejši od starih Egipčanov, namreč zmagoslavje prave ljubezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi. Prijetno je sanjati, da stoje bogovi takim ljubimcem ob boku in da vrše v njih blagor čudeže v katere je človeštvo tisoče let verovalo, čeprav učenjak pravi, da se niso godili.
Kako veliko vlogo je igral čudež ter najstrašnejši čar v življenju starega Egipta in narodov, s katerimi se je bojeval in trgoval, o tem se že lahko prepričamo iz svetopisemske Exodus. Tudi vsa zgodovina Egipta je tega polna, zakaj med Egipčani je bila verska resnica, da rabi božanstvo, ki so ga častili pod mnogimi imeni in simboli, taka skrivnostna sredstva, ko vpliva na človeške zadeve in jih uravnava ter vodi, da se izvrše njega sklepi.	H. R. H.
I. POGLAVJE.
Abijeva zarota.
Bilo je v Egiptu, pred več tisoč leti in že zvečer, ko je princ Abi, kraljevi namestnik v Memfidi in velikih ozemljih Delte, pripel svojo državno ladjo ob nabrežju pod vnnnjim zidovjem mogočnega mesta Uast ali Tebe, ki ga mi moderni ljudje poznamo kot Luksor in Karuak ob Niiu. Abi, velik mož '
in zelo temnopolt, zakaj njegova mati je bila iz zasovraženega barbarskega rodu Hiksov, kateri so se bili nekoč na silo polastili egipčanskega prestola, je sedel na krovu svoje ladje in je zrl v zahajajoče solnce, na videz počivajoče za nekaj trenot-kov, v okroglo ognjeno oblo nad golimi in divjimi gorami, ki obkrožajo grobove kraljev.
Bil je slabe volje, kakor sta obe sužnji, ki sta ga pahljali vsaka od ene strani, mogli dovolj jasno spoznati po mrkotnosti njegovega grobega obličja in ognju v njegovih velikih črnih očeh. Takoj nato sta to tudi občutili, zakaj ena od njiju, ki se je bila zazrla v templje in palače tega čudovitega mesta, poveličanega z žarom zahajajočega solnca, tega mesta, o katerem je tolikrat slišala, so je dotaknila njegove glave s perjem svoje pahljače. Tedaj je Abi, kakor bi so veselil, da more pokazati svojo zlo-voljo, skočil in ji prisolil zaušnico, da jo ubogo dekle padlo na krov.
>Mačka neumna!« je zakričal, »stori mi to še enkrat in te dam takoj izbičati, da so ti bo obleka prijela hrbta!«
»Oprosti, mogočni gospod,« je rekla in zajokala, »bil jc samo slučaj; veter mi jc zanesel pahljačo, c
»Tako bo šibo zaneslo na tvojo kožo, če no boš bolj pazila, Meritra. Sedaj se nehaj cmeriti in pojdi po zvezdoznarica Ka-kuja. Pojdita obe, zakaj dovolj mi jo vajinih zopernih obrazov!«
Dekle je vstala in odhitela s svojo tova-rišico sužnjo k lestvici, ki jc vodila v ladijsko truplo.
____Vlijm BIZJAK *g=3l
GOSPO SVETSKA C. 7 £^0/770 pekOMC^ MARIJIN TRG 2
tena zeloga in prodaja keksov iz Rog. Slatine
Albert- keksi, d kg Vanlljni Miik-
Nič-Mao
PetM Beurre- „ „ „ SlatlnskS	„ „ „
Mandeljevl „ , „ Smetanovi „ „ „ . Famiijiti	„ „ „ .
Mixed, Čajna mešanica
Patleirtee, različni.....
Oblati za torte .......
Zdravilni prepeCenec, zavoj
OaloSe,
pncumatH« in druge gumilav« predmet«
sprejema v popravilo tvrdka
Viktor Bohinec
(Continental)
Dunajska cesta 21.
Illustr. We!tkrieg - Geschichte 1914—1016, 4 zvezki v orig. platnice vezani, se ugodno proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod šlev. 6566.
Mehanična vrvarna, terilnka lanu in konoplje ter predilnica Anton Šinkovec d. d. Grosuplje pri Ljubljeni
nudi Juta IIIO VOZ za šivanja
%r
in vezanje vrec
po najnižjih cenah.
. od
. Din 36 SO . Din 5C> ■ — Din 40-52- — . Din — . Din ©•-
IVopoIIlanlcc, Adrila-pKko!!, medeno in druge vrste blago.
PREPRODAJALCI PRIMEREN
POPUSTI
Mar sreča le zato se nam postne je za nekaj hipov ln potom zbeži, da je tem bolj pogreša srce borno?
A. Medved.
Zahvala
vsem, ki so blagopokojnika, gospoda
Ivana Tarnoczf-a
delovodja tovarne »Indus«
spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo pa g. Karolu Pollaku, nameščencem tvrdke »Indus« in vaščanom Radohove vasi.
P?.doVova vas, dne 21. oktobra 1924.
PEPI TARNOCZY.
Vsemogočni je poklical b Sebi našo nadvse ljubljeno soprogo, teto in sestro, gospo
fL.rteJo Hvastija
danes ob pol 11. dopoldne, prevideno s sveto-tajstvi za umirajoče.
Pogreb predrage, nepozabne se vrSi v torek, dne 21. oktobra t 1. ob 4. popoldne od hiše žalosti v Savljah na farno pokopališče v Stožicah. — Sv. maše za dušo preblage se bodo brale v farni cerkvi na Ježici. Savlje, dne 19. oktobra 1924.
GREGOR HVASTIJA, soprog. - FRANC HVASTIJA s soprogo MARIJO, nečak.
Moj preblagi, neskončno ljubljeni soprog, gospod
Irgofcc
je sinoči ob 22. uri nenadoma izdihnil svojo plemenito dušo.
Zločestna roka mi ga je ugrabila, polnega upov za bodočnost, v najlepših dneh najine tihe, neskaljene sreče.
Preljubega spremimo v sredo, 22. t m. ob 15. uri iz mrtvašnice starega pokopališča k večnemu pokoju k Svetemu Križu.
.V. Ljubljani, dne 19. oktobra 1924.
Slavica Pipan, roj. Stupica. Rodbine: Pipa nova in Stnpicove.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni odbornik, gospod
ANTON KO]
poštar in posestnik v Spodnji Hrušici
dne 18. t. m. preminul. Časten mu spomin.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1924.
Ravnateljstvo »Vzajemne zavarovalnice" v Ljubljani.
Največje vrtnarsko podjctic v Jugoslaviji
Džamonja in drugovi,
družba z o. z., Maribor. — Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemeniiej. vrsfah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. — Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje in idrevje imamo celo leto! Zahtevajte cenike!
prazno, s posebnim vhodom, v novem prizidju, oddam oroti večji najemnini. - NOVI VOD-MAT štev. 62.	6551
Za
otroke in odrasle se uspešno uporablia
»EMULZIJA«
norveškega ribjega olja. Razpošilja tudi po pošti lekarna BAHOVEC, Ljubljana, (pri čevljarskem mostu). 6044
Wolf, 24 KS, jako dobro ohranjena, se proda. -Vprašanja in ponudbe na: Ljubljana, poštni predal 85.
Podpisana tvrdka naznanja iužno vest, da je njen soustanovitelj in družabnik, gospod
'JOHRl
Trboveljski, libojskl, ormožki in visokokalo-rlini trobnodoljski
(spet. za cpf.tr. kurjave)
po najnižjih cenah
dobavila
DOM. CCD1N
trg. s premogom
EjuDIjana w«l!e?a ul. l./n.
mz
'-U.-T
j® 3

Mf
HI
m
dne 19. oktobra nenadoma preminul.
Blagemu pokojniku in agilnemu sodelavcu časten spomin!
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1924.
črnogorskega volka, 1
ii di? leto starega, dober čuvaj, dresiran in odlikovan, proda A. LEGAT, Jesenicc št. 17, Gorenjsko. 6547
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
(•»Ul7d 3 oraIe> v mestnem KUtU rajonu, tik ceste, se po ugodni ceni PRODA. — Naslov se izve v upravništvu »Slovenca« pod štev. 6455.
IZ NAJBOLJŠIH TOVARN
ln šivalni stroji
se radi konca sezije poceni razprodajajo z garanc. in tudi na obroke. • Ceniki zastonj.
JOS. ŠELOVIN-ČUDEN
Ljubljana, Mestni trg št. 11 Proda sc 50 plm doraščenega
smrekovega in jelkovega LESA
na panju. - Ponudniki naj se izvolijo zglasiti: Župni urad Šmartno pod Šmarno goro.
SPREJMEM zdravo, pošteno fHolfla za vsa h'šna opra-UCEIEC vila. L. MATJAN, valjčni mlin Fužine p. Ljublj.
Drva
trboveljski
premog II. Petne
Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343