St. 91 (S^ira mMm (lenti termite ti nla ikw
* Trstu, v p«Mv «. aprila 192(5.
posamezna sieviiKa za stot.
LeiniK l«
l.ht izhaja v.^k dan zjutraj ra~en ponede'r . *
rrc*cre L 2\ , p ! Je'a '	cc	Ljufci-J
■cscćno
1 ( :L vef.
v rrr!c«ti rs r niče. ;
Posa trezne šteUkc 25
Itknc (72n ni : za ti^	oglase <u> »tou, zi
r.!c, pcs'ar.a, v.-bila L 1.2^	denarnih zavodov L 2.—
A'r,Ii o^tfsi: 3) stot. za besedo,	najmanj L 3.
EDINOST
Uredniitvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francescs d'Assisi 20- Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla' maci je in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirant pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost" Pod uredništvo v Goicl: ulica Giosuč Oarducci Št. 7, I. n. — Telef. St. 32?
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Ci.nmmlm®!
Živimo \ kritični povojni dobi. Marsikdo toži in joče po preteklih, blagostanja in napredka polnih časih, ko je takurekoč kaj- rastlo iz tal bujno, plodonosno življenje. Danes pa slišimo le brezupne glasove, ki nas navdajo 3 strnhom /.a obstoj bodočega našega go-spodarst va.
Kmetovalci, obrtniki, trgovci in drugi stanovi: kvišku glave! posvetite svoje moči umnemu gospodarstvu, ki vas vodi sicer polagoma, a zato toliko bolj gotovo v boljše čase.
Gospodarske razmere naših stanov in osobito našega kmetovalca so se posli, bšale v sled dolgotrajne, uničujoče vojne, katere grozote in njih posledice občuti danes naše gospodarstvo, ki si skoro ne more opomoči.
Kaj nam je storiti, da si kolikor mogoče oponioremo? Odgovor je jedno-etaven: računajmo!
Koliko nepotrebnih stroškov, poti, žalosti, pomanjkanja in tudi propasti bi
i mnogokrat prihranili, ako bi pravo-
,isno razumno in dosledno računali. Ali ne čitamo dan za dnevom o proračunih vseh držav, o ravnovesju, o primanjkljaju oziroma prebitku? In ti, dragi kmetovalec, ali si že kedaj napravil kak proračun za gospodarstvo svoje? Gotovo si ga, a najbrže se nisi zavedal, da ga delaš in tudi nisi pazil na ravnovesje v njem. Država, kakor gospodarska jednota, ki nima v redu svojega proračuna, nazaduje. Ravno tako in še huje je z vsakim drugim gospodarstvom, tudi tvojim.
Če primanjkuje državni upravi, si priskrbi novih dohodkov ali pa črta pri izdatkih. Ta ko delaj tudi ti, dragi kmetovalec, v svojem delokrogu. Ugotovi prvič stanje svojega gospodarstva, po katerem vravnaš delovanje v tekočem letu. Vsak kmetovalec bodi obenem tudi trgovec.	l><"-eiiio, poslužuje
naj se peresi ci lu "n ku.iige, ter naj računa, kajti . v	sestavljeni
računi varajo, ako jih ne vknjižimo.
Kitko pa naj računa naš priprosti kmetovalec, ki si domišljuje, da je kaj takega preučeno delo, kateremu ni kos? Odgovor je kratek: vsak po svoje. Računovodstvo je različno, lahko je enostavno ali večstavno. Radi tega poslužuj se ga vsak, kakor zmorel
Računovodstvo našega kmeta zahteva le najpotrebnejše vpise v knjigo, da doseže in izkaže napredek v gospodarstvu. Omejuje se v glavnem na denarni promet. Z računanjem pričnemo lahko o poljubnem času, vendar moramo zaključiti z istim o poteku leta, da uverimo gospodarsko stanje v primeri s stanjem prejšnjega leta. Iz različnih razlogov pa priporočamo, da se prične oziroma zaključi računovodstvo s kole darskim letom, ali pa z drugim polle-tom, to je s 1. julija v letu, kar je še l>ol je.
Iz sklepa letnega računa razvidi go spodar, kateri obrat (pridelek) se je ob ne sel in nasprotno, kateri se mu ni obnesel. Številke ne lažejo. Zatorej ravnaj, umni kmetovalec, svoje poslovanje po preudarnosti in opiraj se na šte vilke; posluj le v tem, kar ti nese in opusti vse ono, kar ti škoduje. Drži se pravila, da se dobro lahko zboljša, a od strani naj se vse, kar je slabega. Današnje razmere zahtevajo mnogih Žrtev, mnogih sprememb in spretnosti v poslovanju našega kmetovalca. Gorje mu, kdor ne krene pravočasno na pota umnega gospodarstva.
Preudarimo in preračunajmo vse, predno se česa lotimo; izberimo le to, o čemer smo naprej prenričani, da nam ne vrne samo izdatnih stroškov v gotovini ter našega truda, ampak nam donese tudi nekaj prebitka v spodbujo in bodrilo za našo mujo.
Trtoreja, ki je bila v naših Brdih doslej glavni vir gospodarstva, se danes kuja in to ne vsled tega, da bi trta danes ne rodila ali pa da bi toča pobila. Ne to ni vzrok kujanju, vzrok istemu so le številke, ki nam dokazujejo, da vzgoja in negovanje trte, grozdja in naposled vina, stanejo sorazmerno z iz-kupilom za prodano vino toliko, da se ne splača več gojiti vino toliko, temveč da je treba presedlati na kaj plodonos-nejšega.
Žalostna izkustva povojnih let nam dokazujejo, da je naše gospodarstvo hudo prizadeto. Dolžnost naša je, da proučimo vzroke tega zla ter da krenemo na prava pota. Umen gospodar hodi pravičen s svojim gospodarstvom, preračunaj svoj obrat in ne zametuj denarja, da doživiš srečnejše in lepše čase.
Ilrovatin Ksist (Gosp. vestnik).
Hitra reSltev vladne krize v Jugoslaviji
Koalicijska vlada brez laielioi tiM strank
Jdazkol med radlćevci — Uzunović poda demisijo vlada In pzedloift kralju takoj listo novega kabineta — Radikali bodo nadaljevali politiko sporazuma
Ko se je vračal z dvora Uzunović, ni hotel dati novinarjem nikakih izjav,
BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes je prišlo do senzacionalnega razkola med radi-čevci, in do popolnega preokreta v krizi. Sestavljena je bila namreč nova vlada pod predsedstvom Uzunoviča, izločeni pa so bili St. Radič in še dva druga ministra HSS.
Dogodki so se odigrali tako-le: Ministrski predsednik Uzunović je prišel v svoj kabinet že ob 8. uri zjutraj ter je do 9. ure pričakoval, ali bo Stjepan Radič na njegovo včerajšnjo zahtevo podal ostavko. Ker se to ni zgodilo, je Uzunović sklical radikalske ministre k novi onferenci, ki je potekla zelo Živahno. Obenem pa so radikali ostali ves čas v najožjih stikih z radičevski-ina ministroma dr. Nikićem in Šupe-rino.
V Beogradu je vladalo sila nervozno pričakovanje, kakršnega doslej še ni pomniti. Radikalski ministri so ostali v kabinetu ministrskega predsednika do 12. ure. Obenem pa je tudi Radićev klub imel sejo, na kateri se je z veliko živahnostjo in ostrostjo diskutiralo o situaciji, in že na tej seji je bilo jasno, da bo prišlo med radičevci do razkola.
Radičevska ministra dr. Nikić in Šu-perina nista bila v stikih s St. Radićem, marveč sta ob 12. uri odšla na dvor, kjer so se bili že zbrali radikalski ministri. Vršila se je seja ministrskega sveta, kateri je predsedoval kralj. Prisostvoval je tej seji tudi vojni minister general Dušan Trifunović, ki se navadno ne udeležuje političnih sej. St. Radića, Pavleta Radića in dr.ja Krajača ni bilo zraven.
Ministrski predsednik Uzunović je na tej seji predložil kralju ostavko celokupne vlade. Kralj je takoj nato poveril Uzunoviću mandat za sestavo no-i
povabil pa jih je v svoj kabinet, kjer jim je dal obširna pojasnila o situaciji. Opisal je podrobno včerajšnjo konferenco, posebno pa dopoldanski sestanek s St. Radićem in popoldanski razgovor s Pavlom Radićem. Obenem pa je Uzunović poudarjal, da hoče radikal-ska stranka tudi v novi vladi pokazati dobro voljo za nadaljevnje politike sporazuma.
Tudi dr. Nikić j t" podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je navajal razloge, ki so njega in dr. Šuperino gnali do tega, da sta se odtrgala od St. Radića. Rekel je, da se ne more zavzemati več za politiko, ki bi dovedla hrvatski narod v nove izkušnjave in do neizogibnih političnih pretresi jaje v, ki bi zopet spravili na dnevni red boj plemenskih .ront, z vsemi neizogibnimi gospodarskimi in političnimi posledicami. On in njegovi tovariši ne morejo slediti Stjepanu Radiću, ako vlači ta hrvatsko ljudstvo spet v plemenske boje.
Poleg tega sta dr. Nikić in dr. Šupe-rina podala še skupno izjavo, v kateri navajata, da bo njihova skupina, če bodo radikali na to pristali, šla pri prihodnjih volitvah v boj skupno z radikali kot srbsko-hrvatska koalicija.
Izjavljata tudi, da bo novi kabinet nadaljeval program prvega, na istem temelju in z istim delovnim načrtom. — Nočeta se baviti z vzroki, ki so onemogočili nadaljnji obstanek Stjepana Radića v koaliciji, vendar pa naglaša-ta, da so državni interesi važnejši od zahtev enega samega človeka.
Sprejel je novinarje tudi Stjepan Radić, ki jih je pridržal pri sebi celi dve
Pogajanja med Jugoslavijo In Madžarsko
BUDIMPEŠTA, 15. Dne 20. t. m. bodo pričela v Beogradu gospodarska pogajanja med madžarsko in jugoslovensko vlado. Madžarska delegacija bo sestavljena iz zastopnikov strokovnih ministrstev, katerim bo načeloval legacijski svetnik Alfred Niekl.
.... .	. TT	., t uri, in jim na dolgo in široko izražal
vega kabineta nakar mu je Uzunović SVQ'je ^^nje nad tako rešitvijo kri-predlozil v podpis listo nove vlade, ki z<? JDr. Nikića in Šuperino je proglasil
jo je kralj odobril.
Iz nove vlade so izpuščeni Stjepan Radić, Pavle Radić in dr. Krajač. Od radlčevskih ministrov sta- ostala v novem kabinetu dr. Nikić in fin perina.
Za prosvetnega ministra je bil Imenovan Miša Trifunović, ki je obenem namestnik ministra za vere. Dr. Nikola Nikić je obdržal svoj resort za Sume In rude, postal pa je obenem tudi namestnik ministra za trgovino in industrijo. Istotako je dr. Ivan Šuperina obdržal svoj resort za pošto ln brzojav ter postal obenem namestnik ministra za agrarno reformo.
Drugih lzprememb v vladi ni.
Nova vlada je na dvoru takoj položila prisego.
za izdajalca.
Dr. Nikić in Superina računata, da bosta imela na svoji strani kakih 30 ra-dičevskih poslancev, vendar pa vlada v političnih krogih prepričanje, da bo to število dokaj manjše, in da radičevska ministra lahko računata samo na kakih 10 poslancev.
Tudi Pucelj in slovenski radičevski poslanci so prestopili v opozicijo. Opozicijski klubi ne prorokujejo sedanji vladi dolgo življenje, ker v narodni skupščini najbrž ne bo imela potrebne veČine. Vendar pa kažejo davidovičevci in SLS napram novemu kabinetu precej naklonjenosti, dočim so mu pa socijalni demokrati nasprotni.
Hussollnilev odhod izTrlpollso
RIM, 15. Danes zvečer odpotuje Mus-solini iz Tripolisa in prispe v nedeljo popoldne v Rim, kjer mu bodo priredili velike manifestacije. Oklopnico «Ca-vour» bodo spremljale ostale vojne ladje do Sicilije, nakar bo «Cavour» nadaljevala pot v Gaeto. Tu se bo izkrcal ministrski predsednik in se bo takoj podal v Rim. Pod poveljstvom admirala Simonettija bo pomorska škvadrilja odplula iz Sicilije v Malto, da vrne obisk angleški mornarici in njenemu vrhovnemu poveljniku.
«Impero» piše: V teh dneh se je v političnih krogih razširjala vest, da bo Mussolini na svojem povratku iz Tripolisa obiskal Malto. Ta vest je brez vsake podlage.
TUNIS I, 15. Italijanski državni podtajnik on. Balbo in generala Agostini in Sacco, ki so dospeli v Tunis s pomorskimi letali, bodo danes odpotovali po zraku v Rim.
Farinacci bo Izdal knjigo o faiistovski stranki
RIM, 15. Farinacci objavi v kratkem knjigo z naslovom «Eno leto življenja v fašistovski stranki«. Knjiga bo vsebovala vse politične govore, ki jih je imel Farinacci kot glavni tajnik fašistovske stranke. Predgovor k tej knjigi bo spisal vodja italijanskega fašizma on. Mussolini.
Priključit veno vprašanje In Francija
PARIZ, 15. Tekom debate o proračunu zunanjega ministrstva v senatu je rekel senator Chenebenoit, da misli in-terpelirati vlado glede stališča v vprašanju priključitve Avstrije Nemčiji, in sicer v zvezi z manifestacijami zadnjih dni v tej stvari. Senator pa je dejal, da Je pripravljen odložiti svojo interpelacijo do razprave o locarnskih pogodbah v senatu. Ministrski predsednik Briand je pripravljen odgovoriti v določenem roku.
Odnošaji med Poljsko In Avstrije
VARŠAVA, 15. Z ozirom na potovanje poljskega zunanjega ministra Skrzjm-
skega na Dunaj piše «Novy Kur jer Polski», da odgovarja stališče Poljske napram Avstriji stališču, ki ga napram tej državi zavzema Družba narodov, ki skrbi za ohranitev politične in gospodarske neodvisnosti avstrijske republike. Skupnost gospodarskih interesov, zatrjuje list, je najboljše jamstvo za trajno sodelovanje obeh držav. Avstrija bo lahko izvažala v Poljsko svoje proizvode, Poljska pa bo zalagala Avstrijo s premogom.
Skrzynski na Dunaju
PRAGA, 15. Poljski zunanji minister Skrzynski je z dr. Benešem izmenjal listine, ki se nanašajo na ratifikacijo arbitražne pogodbe; skupno sta določila tudi glavne točke trgovinske pogodbe in dogovora za zračno plovbe^ nakar je Skrzynski odpotoval na Dunaj.
. DUNAJ, 15. Poljski ministrski predsednik in zunanji minister Skrzynski je danes dospel semkaj. Na postaji so ga sprejeli koncelar Ramek, zastopnik predsednika republike in druge osebnosti.	_,
Nemčija In vprašanje reorganizacije Sveta Dražbe narodov
BERLIN, 15. Danes je nemška vlada odgovorila Družbi narodov, da bo imenovala svojega zastopnika, ki se bo udeležil zasedanja komisije, ki bo proučevala vprašanje preustroja Sveta Družbe narodov. Nemška vlada poudarja, da bo položaj tega zastopnika povsem različen od položaja zastopnikov drugih držav, kajti Nemčija ni Še včlanjena v Družbi narodov. Če pošlje nemška vlada svojega zastopnika v to komisijo, ni še rečeno, da si s tem že veže roke v vprašanju njenega vstopa v Družbo narodov.
Stavka poftnib nameftčencev v Parizu končana
PARIZ, 15. Radi raznih mezdnih vprašanj so poštni nameščenci v Parizu pričeli včeraj stavkati. Onemogočili so za več Časa vsak promet na glavni poŠti. Danes pa so se vsi povrnili na delo.
«Norge» pristal pri Leningradu
LENINGRAD, 15. Zrakoplov «Norge» je pristal v Gaščini, ki leži 60 km vstran od Leningrada, danes ob 19.30 (Čas poldnevnika Vzhodne Evrope). Letel je srečno nad Baltiškim morjem in nad Estonsko.
Nemiri v angleški spodnji zbornici
LONDON, 15. Ob 6. uri zjutraj, tekom razprav v angleški spodnji zbornici, so laburisti zahtevali, da se nadaljevanje razprave o gospodarskem zagonu prenese. Ker ni bil njihov predlog sprejet, so vprizorili v zbornici velik hrup, kričali so in prepevali. Na predlog Neuvil-lea Chamberlaina je bilo izključenih 13 poslancev, med katerimi se nahajata Lanz Bury in \Vheathy.
Poostritev rudarske krize v Angliji
Prelom pogajanj med rudarji in podjetniki
LONDON, 15. Kriza v premogovnikih je prišla sedaj v odločilni stadij. Izvr-ševalni odbor rudarske zveze je včeraj dopoldne zavzel svoje stališče, popoldne pa so se začela pogajanja z lastniki rudnikov. Na tej konferenci so ^poročili zastopniki delavstva sklepe petkove seje delegatov, njihovo stališče in so predložili spomenico. V njej pravijo, da morajo imeti jamstva, da so podjetniki in vlada pripravljeni reorganizirati odnošaje z delavci, preden je mogoče misliti na kakršnekoli žrtve rudarjev. V poštev prihaja le splošna državna pogodba za vse rudarje, kar se tiče mezd in delovnega časa. Prejemki morajo nuditi premogarjem dostojno življenje. Delavci odklanjajo tudi razdelitev dela na pet delovnih dni v tednu z daljšimi šihti.
Konferenca je trajala Štiri ure. Čeprav so bili delavci koncilijantni in niso naravnost odklonili predlogov premogovne komisije, ni bilo mogoče doseči sporazuma radi nepopustljivosti podjetnikov. Konferenca je bila končno prekinjena in ni bil določen prihodnji sestanek. Ker ni bilo uspeha, so izjavili delavci, da pristanejo na načelo združenja nekaterih premogovnikov, kakor jim je priporočila preiskovalna komisija, ker se rudniki niso podržavili.
Vlada namerava sedaj poseči vmes in je včeraj že razpravljala o stvari v ministrskem svetu. Kabinet upa, da se bo le dalo skleniti kompromis potom kratkega podaljšanja plačevanja subvencij. Voditelji rudarjev odpotujejo nocoj v Bruselj na petkovo sejo rudarske internacijonale. V Londonu smatrajo, da je položaj zelo resen in ga primerjajo z onim leta 1921.
DržooUonsko vojno no Kitajskem
Nacljonalna vojska se bo umaknila iz Pekinga?
PARIZ, 15. Položaj v Pekingu se včeraj ni mnogo izpremenil, čeprav so čete združenih vojsk močno obstreljevale postojanke nacijonalnih čet in večkrat obnovile napade. Voditelji nacijo-nalne vojske so poslali nekega zastopnika v Han-Ken, da bi se domenil z generalom Vu-Pej-Fu-jem. Medtem pa
si bivši ministrski predsednik genera? Tuant-Ki-Fui na vse načine prizadeva, da bi izposloval mir. Brzojavil je poveljnikoma obeh združenih vojsk ter ju obvestil, da je nacijonalna vojska pripravljena izprazniti Peking pod po-j gojeni, da napadalci dovolijo premirje.
I Pomilostitev solunskih vstašev
ATENE, 15. General Pangalos je v | pretekli noči pomilostil na smrt obsojena voditelja solunskega upora Kara-| kufasa in Djavelasa. Izjavil je, da sta i grška republika in diktatura na take trdni podlagi, da se ni bati nobenega upora več.
Politične vesti
finančna politika romunske
vladi:
Načelnik finančnega ministrstva v Bukareštu Manoilescu je izjavil zastopnikom tiska, da se pričakujejo v fi-tnančni politiki nove vlade nekatere iz-| premembe. Tako se Avarescova vlada ! med drugim ne strinja s stališčem i prejšnjega kabineta, da sodelovanje ! inozemskega kapitala v Romuniji ni | posebno zaželjeno. Nasprotno je nova | vlada mnenja, da rabi Romunija takojšnja velika posojila, ki bi se predvsem uporabila za obnovitev trgovine. Razen tega bi posojilo znatno pripomoglo za pomnožitev romunske zlate podlage. Kar se tiče udejstvovanja inozemskega kapitala v zasebni trgovini Romunije, je potrebno tuje kapitaliste zasigurati pred rizikom s tem, da bi država pridno podpirala sodelovanje domačih podjetij z inozemskimi kapitalisti. Nova vlada namerava v obče pomagati in podpreti vsako inicijativo v finančnem in industrijskem življenju tako domačih kakor inozemskih kro-
! gov.
POLJSKO-romunska konvencija
i Konvencija med Romunsko in Polj-; sko, katera je bila sklenjena 26. marca ,t. 1., je velike važnosti za vzdrževanje miru in za ustalitev položaja v srednji lin vzhodni Evropi. Ta nova konven-icija, ki je stopila na mesto dogovora ! med obema drŽavama od 3. marca 1921, | odgovarja bolj sedanjemu političnemu položaju v Evropi. Poljski listi se v prvi vrsti bavijo z 2. in 6. členom te konvencije. Člen 2. priznava tri pogoje obrambne vojne: dva od teh se nanašata na države-članice Družbe narodov (neposreden napad in napad po brezuspešnem izidu za mirno poravnavo spora), a tretji na države, ki niso učlanjene v Družbi narodov. Končno mora v smislu tega člena vsaka od teh pogodbenih strank priskočiti drugi brez odlašanja na pomoč v slučaju napada v smislu 16. člena pakta Družbe narodov. Nič manj važen člen je šesti, ki predvideva sklenitev razsodišču > godbe med Poljsko in Romunijo, slično onim, ki jih je Poljska že sklenila s Čehoslovaško, Švedsko, Švico in Nemčijo. Nadaljnji členi konvencije govore o sporazumu na polju inozemske trgovine in se v splošnem ne razlikujejo od tostvarnili določb gori omenjenega dogovora od 3. marca 1921.
DNEVNE VESTI
RaCunaimo I
To je naslov današnjemu uvodniku, ki ga posnemljeino po zadnji številki »Gospodarskega vestnika», tega prevažnoga in prekoristnega mesečnika naših najvažnejših gospodarskih organizacij. O zlatih nasvetih, ki jih vsebuje ta članek, naj resno razmišlja slehrni naš Človek. Vsak med nami naj dobro izračuna in izmeri svoje gospodarske moči, naj na podlagi računov uravna svoje gospodarsko udejstvovanje v oni smeri, kjer se mu obeta najizdat-nejši uspeh, največja gospodarska korist.
Da, računati moramo! Toda ne samo na polju našega gospodarskega življenja, temveč sploh na vseh poljih našega socijal-nega žitja moramo trezno računati, pretehtati in oceniti naše narodne energije, tako da jih ne bomo zapravljali, temveč jih uporabljali tam, kjer jih je treba razviti za ohranitev našega splošnega narodnega življenja. Razen v gospodarstvu moramo računati posebno še pri našem kulturnem udejstvovanju. Kriza, v katero nas je vrgla odprava naših ljudskih šol, je na tem polju ravuo tako strašna in nevarna kakor v našem gospodarstvu. Največja nevarnost, ki nam grozi, pa je nepismenost v materinem jeziku, ki je enaka popolni kulturni smrti naroda. To bo naša neodklonljiva usoda, ako si ne bomo sami pomagali, ako*ne nadomestimo z lastno močjo tega, česar Ijud. šola noče dati našim otrokom. In tu, stariši, računajte! Ra-čunajte in izprašajte vsak dan svojo vest, ali ste izvršili ali izvršujete svojo narodno dolžnost napram svojim otrokom! Ali jih učite brat! in pisati v onem materinem jeziku, ki so se ga naučili otroci od vas, ki so ga vsesavali vase z materinim mlekom? Ali ne puščate morda, da minejo tedni, meseci in morda leto in da rastejo vaši otroci v nevednosti in zanemarjenosti? Kaj bo z fijimi, ko dorastejo, a ne bodo znali napisati niti najenostavnejšega v svojem rodnem jeziku. Kako bodo pisali vam starišem, bratom, sestram in znancem iz tujine, na pr. od vojakov itd.? Saj bodo naravnost odrezani po svoji nevednosti od vseh svojih starejših sorodnikov, jkakor
da bi niti ne bili z njimi v sorodstvu, kakor da bi niti ne bili vaši!
To nevarnost moramo obsolutno odvrniti od naših mlajših. In zato računajmo tudi v našem kulturnem življenju. Vsak oče, vsaka mati, brat, sestra, sorodnik, računaj vsak dan, kaj in kako si naučil svojega otroka, bratca, sestrico!! Ali zna že brati, pisati, ali ga niste zanemarili in zapustili?! Računajmo, in sicer >talno in natančno! Veliko odgovornost si nakoplje pred svojimi lastnimi otroki in pred narodom, kdor prezre in zanemari ta veliki račun!!	_
PoteitotI imenovani za 28 pokrajin
Uradni list «Gazzetta Ufficiale» od U. t. 111. je objavil kr. odlok od 11. apr. t. 1., s katerim se je izvršilo prvo imenovanje po-teštatov v smislu zakona o odpravi občinskih svetov, o katerem smo čitateljem že obširno poročali. Kr. odlok določa, da preneha poslovna doba voljenih obč. svetov, dalje vladnih in prefekturnih komisarjev po občinah 28 pokrajin z 21. aprila 192»!. Te pokrajine so: Arezzo, Bari, Bologna, Caltanisetta, Ca ta ni a, Ferrara. Firenze, Reka, Foggia, Girgenti, Grosseto, Livorno, Lucca, Massa Carrara, Modena, Napoli, Pisa. Pnla, Ravenna, Heggio Emilia, Rim, Siena, Siranisa, Spezia, Taranto, Trapani, Benetke, Zader.
V Julijski Krajini dobijo že /. 21. t. m. poteštata one občine reške in istrske pokrajine, ki nimajo nad 5000 prebivalcev. Niso torej vključene v ta odlok obline tržaške in videmske pokrajine, kjer bodo sedanje občinske uprave Životarile potemtakem še nekaj časa, seveda pa ne dolgo.
USODA VOJNIH UJETNIKOV V RUSIJI
Predsedstvo italijanskega društva mater, vdov in družin v vojni padlih ali it-ginilih vojakov javlja vsem družinam vojakov. ki so v vojni izginili, da so poizvedbe ki jih je do danes izvrši! v Rusiji poseben pooblaščenec ministrstva za vnanje stvari pri kr. poslaništvu v Moskvi, potrdile, da živijo italijanski državljani bivši ujetniki v onih krajih, kjer so se izvršile omenjeno poizvedbe, sedaj v svobodi. Ti bivši ujot-
n.
« EDINOST*
V Trsta, dne 16. aprila 1926.
fciki se lahko ob vsakem času obrnejo na poslaništvo v Moskvi, ali direktno na družine radi povratka v domovino, ako to želijo. Na splošno pa se ne marajo vrniti, ier jih zadržujejo v Rusiji njihovi novi Interesi in družinske vezi.
SINDIKALIZEM
Pred (aftom so se širile vesti, da bo ustanovil g. Mussolini za sindikate posebno ministrstvo, ki mu bo poverjeno izvajanje sakona o sindikatih in nadzorovanje sin-đikalizma. Sedaj pa se o tej vesti nič več ne sliši, pač pa poročajo nekateri rimski Jisti, da se bo to vprašanje uredilo tako, da bodo sindikati podrejeni direktno ministrskemu predsedniku Mussoliniju, kateremu pa bo stal ob strani poseben državni podtajnik (podminister) za sindikate.	__
Stanislav Prxybyszewskl: «Za srečo.
Przybyszewski je eden najsilnejših slovanskih* poetov v zadnjih dvajsetih letih. On je xanesel pravo revolucijo v poljsko literaturo. Sam silno impulziven in vulka-ničen je padel po vseh epigonih ter je začrtal nove smernice poljski moderni literaturi. Njegova beseda je bila tako močna, da je šla preko mej njegove domovine in je vplivala tudi v Nemčiji in Husiji. Przy-bvszewski se je postavil proti vsaki tendenci v umetnosti. Umetnost ne sme biti le lepo oblačilo za moralo, za patriotizem Itd., umetnost je sama sebi namen. Przy-byszewski je pesimist. Žensko sovraži kot Strindberg. Ženska je kot vampir, polna demonskih sil in vir vsega slabega in hudega. Sploh vidi 011 v življenju nadvlado Satana nad dobrim. Človek je kot igrača v rokah Satana, ki ga vodi po poteh zla — !e vest mu pravi, da pot ni prava. — Vse stvari Przvbyszewskega so polne ču-itva, pisane v opojnem jeziku. Eno najti Inejših njegovih stvari je njegova drama «Za srečo», ki jo bo igral dramatični krožek «Čitalnice« v nedeljo zvečer oh 8.30. Ta uprizoritev bo prva na Slovenskem in sploh prva v Italiji. Igro re-lira A. Širok. V štirih mogočnih vlogah nastopijo: Sila. Terčič, Stepančičeva m VlaMja Orlova. Posebno zanimanje vzbuja prvi nastop pri nas te poslednje, ki je izvrstna igralska moč. — Igro je' prevedel Karlo Kocjančtč. Novo inscenacijo izvrši A. Cernigoj. — Predprodaja vstopnic v nedeljo zjutraj od 10—12 ure v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Otrokom vstop zabranjen.
Sergjan TuČić: .Golgota«.
Dramatični odsek D. k. N. Tommaseo uprizori v sredo 21. t. 111. ob 20.30 v dvorani D.K.I). pri Sv. Jakobu Tučič-evo dramo «GoIgota». Drama, ki je že lani dosegla sijajen uspeh v Opatiji, bo brezdvomno tudi sedaj vzbudila obče zanimanje. Moderno inscenacijo pripravi naš slikar A. Cernigoj.	_.
Druituena vMtl
—	S. D. «Adria». Vse Članstvo se pozivlje, da se danes gotovo udeleži zelo važnega sestanka v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu. Na dnevnem redu so zelo važne točke. Naj nihče ne manjka!!
Prva in druga četa dobi navodila za nedeljo. Tudi hazena naj bo polnoštevilna! Referat športnega vodje o dovršenem delu in novih načrtih! — Odbor.
—	Planinsko društvo priredi v nedeljo 18. t. 111. poldnevni izlet na Volnik. Sestanek ob 7. zjutraj pri Obelisku na OpČinah. Povratek v Trst približno ob 14._
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Uradno poročilo
Seja dne 14. aprila 1920.
Odobrene tekme: Magdalena - Jadran-4:1, Tommaseo - Primorje 3:1, Višava - Adria 2:0 (forfait).
Nedeljske tekme: I. div.: Gorica - Obzor igrišče Gorica, ob 3. uri; Sparta - Zarja, igrišče Obzor, ob 2; Prosveta - Volga, igr. Obzor, ob 4. uri
II. div.: Višava - Magdalena, igrišče Primorje, ob 3. uri; Rocol - Primorje, igr. Obzor, ob 11. uri	T. V. N.
SAVEZ SODNIKOV Uradno poročilo
Seja dne 14. aprila 192«»
Sodniki za nedeljske tekme: Sparta -Zarja: g. Smerdel; Gorica - Obzor: g. San-cin; Prosveta - Volga: g. Kras; Višava -Magdalena: g. Bertoncelj; Rocol - Primorje: g. Kras.	S. S. TEHNIČNO VODSTVO LAHKE ATLETIKE
Vpisovanje za Cross-Country se vrši do 22. t. m. pri T. V. L. A. ali pismeno na naslov: Luin Milan, Via Gioachimo Ros-»ini št. 2G.
Iz triaikega ilvIJenla
Poskufien samomor mladega narednika
Včeraj opoldne se je pripetil na Prošeku žalosten dogodek. V »poslopju tamošnje bivše slovenske ljudske šole, kjer je sedaj nastanjen oddelek 12. pešpolka, si je 21-letni narednik Henrik Cuoco pognal s puško kroglo v prsa. Na pok so prihiteli v sobo k nesrečnemu naredniku njegovi tovariši, ki so, uvidevši, kaj se je zgodilo, nemudoma telefonirali za pomoč na rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je ugotovil, da je nesrečni narednik zelo nevarno ranjen, kajti krogla mu je predrla prsa in poškodovala važne notranje organe. Po prvi pomoči je bil ranje-ner prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Operacija se je sicer posrečila, a kljub temu je le malo upanja, da bo siromak ostal pri življenju.
Kakor so izjavili njegovi tovariši, je nesrečni narednik imel biti včeraj degradiran in kaznovan radi nekega težkega prestopka. To ga je zelo potrlo; uverjen, da se drugače ne more odtegniti ponižanju in sramoti, je v obupu segel po samomorilnem orožju.
Avto ga Je podrl
Ko se je 17-letni pekovski pomočnik Julijan Zorzut, stanujoč v Barkovljah št. 850, včeraj popoldne okoli 15. ure vračal po ulici Regina Elena iz mesta domov, ga je pri železniškem mostu podrl neki tovorni avto s priklopnim vozom. Siromak
ie prišel z obema nogama pod kolesa priklopnega voza, ki so mu desno zlomila pod kolenom, levo pa precej hudo poško-dovala. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki ga je
nekdo izmed navzočih poklical na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Šofer je bil odveden na orož-niško postajo na Greti, kjer je bil zaslišan in nato začasno zopet izpuščen 11a svobodo.
Železničarjema nezgoda
Par kritičnih trenutkov je prestal včeraj 301etni železniški zavirač Josip Pacco, stanujoč v ulici Aldo Manunzio Št. 6. Okoli 13. ure se je mudil po službenem opravku pri zadnjem vozu tovornega vlaka »t. 7740, ki je stal na openski postaji; hotel se je namreč prepričati, ali so signalne naprave v redu. Slučaj je nanesel, da se je vlak v istem trenutku nenadoma premaknil nazaj in Pacco je radi sunka padel med tračnici. Skoro istočasno je začutil na desni roki, ki je v hipni zmedenosti ni utegnil umakniti z tračnice, hudo bolečino; kolesa so mu zmečkala tri prste. Nesrečnemu zaviraču so priskočili 11a pomoč nekateri železničarji in ga spremili v urad na postaji, kjer so mu za silo obvezali pohabljeni ud. Nato je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico.
Nego mm |e zlomilo
V Hvalnici Scabar v Skednju se je včeraj popoldne ponesrečil 24-letni težak Na-zarij Riosa, stanujoč v Skednju št. 214. Pri delu mu je težka železna plošča zdrknila iz rok in tako hudo udarila v levo nogo, da mu je zlomila piščal. Po prvi pomoči, ki jo je dobil od zdravnika rešilne postaje, je bil Riosa prepeljan v mestno bolnišnico. Ležati bo moral kakih 5 tednov.
Eksplozija petarde
Predsinočnjim ob 21.30 je zagrmel pri Sv. Jakobu močan pok, ki je prvi hip povzročil med tamošnjim prebivalstvom nekoliko vznemirjenja. A ni bilo nič hudega. V bližini slovenske šole v ulici Giuliani se je razpočila petarda, vržena od neznanca z nejasnim namenom. Radi močnega zračnega pritiska je popokalo nekoliko Šip, hujše škode pa ni bilo; 'tudi ranjen ni bil nihče. Orožniki so takoj prihiteli na lice mesta in pričeli tozadevne poizvedbe, ki pa niso dovedle do nikakega uspeha.
Vesti z Goriškega
Prireditev »Pevskega ln glasbenega društva* Iz Gorice pri Sv. Licijl
«Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici uprizori v nedeljo 2o. t. m. popoldne opero « Boštjan in Boštjana«, katero je že uprizorilo v Gorici z velikim uspehom. Program prireditve pri Sv. Luciji bo obsegal tudi vse druge točke, ki so bile na sporedu zadnje prireditve omenjenega društva v Gorici.
IZ VIPAVE Pogreb Štefana Hriba .
V	nekrologu, ki ga je posvetila Štefanu Hribu, je rekla «Edinost», da je bil pokojnik eden najmarkantnejših in najznamenitejših mož vipavske doline. Kako resnično je to, je pokazal pogreb, ki se je vršil v torek predpoldne. Tako veličastne žalne manifestacije ni videl vipavski trg od tragične smrti nepozabnega dekana Matije Erjavca. Prihitela je ogromna množica iz vse vipavske doline, s Pivke, Krasa, Gorice, Postojne, Trsta, in prišli so celo prijatelji pokojnikovi iz Ljubljane. Pred hišo žalosti je zapel ad hoc sestavljen pevski zbor ganljivo žalostinko. Kondukt je vodil preč. dekan Breitenberger ob asistenci dveh duhovnikov. Za križem je stopala v dolgih vrstah šolska mladina pod vodstvom učiteljstva; potem nositelji krasnih vencev, poklonjenih od vdove in otrok pokojnikovih, družin Skapin - Mese-snel - Fajdiga* in Gasilnega, društva. Za krsto pa se je vil nepregleden sprevod. V prostorni farni cerkvi, polni kakor Ie ob velikih praznikih, se je vršila slovesna žalna maša. Po cerkvenih obredih je krenil sprevod proti pokopališču. Tedaj šele se je kazala vsa veličastvenost te žalne manifestacije: ko so se Šolski otroci že približali pokopališču, so bile zaključne vrste še v cerkvi. Ko so duhovniki na pokopališču opravili molitve, se je dr. L. Pegan iz Ljubljane — naš vipavski rojak in intimen pokojnikov prijatelj — poslovil od Štefana Hriba. V krasnih in do srca segajočih besedah je slavil vrline pokojnikove: njegovo poštenje, dobroto njegovega srca napram vsakomur in ganljivo zvestobo napram svojim prijateljem. Na vseh licih se je izražalo globoko ganotje. Žalno slavnost je zaključil pevski zbor s skladno žalostinko. Pošteno in vrlo življenje Štefana Hriba, mirno, skoro neopaženo je za-snulo svoj večni sen, a ljudstvo naše ga je spremilo na kraj večnega miru z vidnimi dokazi udanosti in ljubezni ter je kar naj-dostojnejše počastilo njegov neizbrisen in najblažji spomin. To bodi dobri družini pokojnikovi v tolažbo v teh težkih urah!
KO*Altn> ObCnl zbor faija.
V	nedeljo se je vršil občni zbor tukajšnjega fašja. Svoje poročilo je podal znani profesor Cavalotti. Med drugim je tudi rekel sledeče: «Gotovo pa je, da je glavno načelo naše stranke to: V svetih mejah Italije ni prostora za druge kot pa za Ita-lijane.»
Ne vemo, kako se je pri teh besedah počutil bivši učitelj, gostilničar Rudolf Go-rjup, član novoizvoljenega fašistovskega direktorija za Kobarid.	_
like količine mleka svoje lastno telo in vsled tega takrat tudi rada peša tako na teži kakor na zdravju. Tem* peša-nju je krivo tako nezadostno kakor nepravilno krmljenje. V poznejši dobi po otelitvJ, ko mlečne žleze s krvnim obtokom ne delujejo več tako živahno, je pa ravno nasprotno. Kljub enako dobri krmi, kakor v dobi otelitve, krava proizvaja znatno manj mleka — večkrat s ko rod a nič —, zato pa raste navadno na teži in pridobiva na mesu. Živinorejec, posebno v bližini mest, pa od tega pridobljenega mesa ne more imeti onega dobička, kakršnega bi imel od mleka, ki bi mu ga dala krava, ako bi jo
Hipertrofija poslancev je posebno velika v Avstriji. Dasi zelo majhna država, je Avstrija razdeljena na devet dežel, ki imajo svoja zastopstva s skupno 665 funkcijonarji. V Avstriji pride torej en poslanec na 10 tisoč prebivalcev.
Med ostalimi državami stoji glede števila poslancev na prvem mestu Italija. Ta dežela ima posebno mnogo senatorjev. Imenuje jih vedno kralj. Anglija v zajednici s Škotsko ima 1344 poslancev. Med njimi je 625 članov dolnjega doma, 719 pa članov senata. V Italiji in na Angleškem pride en poslanec na 30 tisoč ljudi. Približno ena-
praviino krmil v dobi, ko je krava spo- j ko razmerje vlada glede poslancev na sobna proizvajati ob enaki krmi največi Čehoslovaškem, v Romuniji in na Ma-mleka. Je torej najbolj gospodarsko za;džarskem. V Belgiji, na Švedskem, našega živinorejca, da krmi kravo po'.Norveškem, na Portugalskem in v Bol-otelitvi kar najboljše, ker edino takojgariji pride en poslanec na 20 tisoč mu lahko daje krava vso ono množino j prebivalcev. V Jugoslaviji in v Litvi mleka, ki jo je sposobna proizvajati. pride en poslanec na 25 tisoč duš, v
Švici, na Finskem, na Danskem in Grškem pa pride en poslanec že na 15
Kako krmimo molzne krave pravilno, o tem smo pa ob priliki že pisali. Omeniti je le na kratko, da moramo paziti na to, da dobi krava razmeroma dovolj kolikostne kakor tudi kakovostne krme. Ne zadostuje torej kravi z mladim mlekom, od katere pričakujemo mnogo mleka, da jo nasitimo recimo samo s senom ali z rezanico in malo
21-LETNA gospodična, z dveletno prakso, išče mesta pri večji tvrdki. Sprejme tudi mesto blagajničarke. Vončia Štefanija, Via Slataper 16, I.	544
MIZARSKEGA pomčnika. izvežbanega, išče za svojo izdelovalnico stolov v Postojni. Josip Vadnu, stolarna, Postojna/ Nastop takoj.	54$
GOSPA, praktična maserka, se poinp-if. bolnikom za zdravljenje revmatizma s posebnim zdravilom. Pride 11a dom po zmernih cenah. Skorič Aleksandra, S» Anastasio 2, IV.
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod
Trpoški sok izdelan v lekarni Castella* novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje ti steklenic. Steklenica stane L 11. Dobrv-a -e samo v lekarni Castellanovich.	48?
tisoč prebivalcev. Na Francoskem je
SLUŽKINJA, poštena, pridna, z dobrimi spričevali, se išče. Via Giuseppe Viđali 4, gostilna.
distanca znatno večja, ker pride šele KROJAŠKI pomočnik išče službe. Naslov
na vsakih 45 tisoč ljudi en poslanec. Še slabše pa je na Poljskem, kjer pride en poslanec šele na 50 tisoč ljudi.
Končno imamo še nekaj državnih te-_lesc, kjer je razmerje med Številom
pove upravništvo.
533
otrobmi. Ker pričakujemo od krave v; prebivalstva in številom poslancev še tej dobi največ — radodarnosti — mo- bolj čudno. V mali renubliki San Maramo tudi mi napram njej biti rado-jrino, ki ima 60 poslancev, pride en poda mi. Živinorejec mora pretrpeti žrtvi-1 slanec že na dvesto ljudi. V Lichten-
co tudi na žepu. Kravi mora nabaviti dobrih tečnih krmil. Edino s tečnimi, močnimi krmili lahko zviša krava svoje proizvajanje mleka, ne da bi zgubila na teži. Pomisliti moramo, da krava z 20 litri mleka dnevno izloči samo v tem mleku okoli 800 g beljakovin in skoro toliko tudi maščobe. Tudi rudninskih snovi ali pepela izloča v mleku precej. Vse te snovi pa moramo kravi nadomestiti, ker bi nam drugače opešala. Tako velike množine beljakovin in ostalih važnih snovi nadomeščamo lahko edino le s prav tečnimi krmili, kakor so otrobi, oljnate tropine, moka, klajno apno, itd.
Razmeroma, najcenejša in najboljša tečna krma so danes gotovo orehove ali sezamove tropine. Molzno kravo bomo zato pravilno in gospodarsko krmili, če ji bomo polagali poleg količinske krme — seno in rezanica — tudi močno krmo v obliki oljnatih tropin.
Živinorejci, polagajte svojim kravam posebno po otelitvi tudi orehove tropine zraven sena ali paše. Prepričani bodite, da se bo uspeh praviluegJi krmljenja kmalu pokazal.
Navodila za polaganje močnih kakor drugih krmil tudi drugi domaČi živini poleg krav dobite od strokovnjaka inženirja v uradu Tržaške kmetijske družbe.
steinu pride en poslanec na 800 prebivalcev, v Albaniji na 1500 ljudi, v Luk-senburgu pa na 5000 glav. Seveda, če bi hoteli med poslance računati tudi občinske zastopnike in slične javne funk-cijonarje, bi se razmerje še bolj izpre-menilo. Zadostuje pa naj ugotovitev, da vrši vsak trideseti Evropejec kako javno službo.
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slave«-, Via Giulia 29.
480
Sprejmeta se
UČENKA
IN
Gospodarstvo.
IZ URADA TRŽAŠKE KMETIJSKE DRUŽBE V TRSTU
Kdaj da krava največ mleka?
Odgovor na tako vprašanje je čisto lahek. — Krava da največ mleka po otelitvi, če je pravilno krmljena. Ker pa ni vedno odvisno ravno od naše volje, kdaj bo krava z mladim mlekom, tedaj dobimo od krave največ mleka na ta način, da kravo v tej dobi krmimo z najboljšo krmo, in to pravilno krmimo.
Naš živinorejec dobro ve, da krava daje z mladim mlekom* večkrat 3 do 4 krat več mleka neg ga daje po 5 ali 6 mesecih kljub temu, da se ni ubrejala in da dobiva enako količino krme kakor noprej. Ta pojav si razlagamo edinole na ta način, da krava z mladim mle-
To In ono
Število poslance« v Evropi
Znameniti almanah Gotha, ki je do zadnjih let prinašal obširne imenike kraljev in kraljic, cesarjev in knezov, grofov, baronov in plemenitašev, se je odkar je odklenkalo nekaterim krona-nim glavam, nekako pomeščanil. Letos vidimo na njegovi naslovni strani sliko maršala in predsednika nemške republike Hindenburga v civilu! Bog ve, kako se stari maršal, vajen uniforme, počuti v prezirani meščanski obleki? Gotha na to vprašanje ne da nobenega odgovora.
Zanimivejša od slik pa je almanaho-va statistika. Ta pravi, da ima Evropa (brez Rusije in Turčije) 12.600 poslancev. En poslanec pride povprečno na 30 tisoč ljudi. Vse države seveda nimajo enakega Števila parlamentarcev. Nemčija, ki sestoji iz 18ih dežel, ima poleg državnega zbora tudi druge ustanove, v katerih se čuje ljudski glas. Reichstag ima 493 poslancev, Reichsrat pa 66 članov. Poleg u*ga ima vsaka nemška dežela svoj zbor, nekatere pa se ponašajo celo s senatom. Razmerje med zastopniki in prebivalstvom je na ta način ponekod prav čudno, za naše' razmere naravnost smešno. Hamburg! ima n. pr. 160 domaČih poslancev in 15; senatorjev. Na 7000 glav pride torej po en zastopnik, če seštejemo vse zastopnike, dobimo končni rezultat, da pride na vsakih dobrih 27 tisoč Nemcev po en poslanec.
Borsna porodil,
DEVIZE:
Trst, 13 aprila AmaUrdam od 9t»6.— do 1004 — B«lfiia «d 93.— do 9.V—. Parit 84 75 do 8«v50 LonHen od 120.82 do 120.92 ; New York od 24.#0 do 24.87; Španija od .352.— do	; Švica
479-30 do -»81.50; Atene od 3:.50 do 32.— Berlin od 591.— do 596.— ; BakareSt od 10.— do 10.60 Prag* od 73.t«) do 73.90: Odreka o<l 0.0047 do Dunaj od —.8)! do —.3^4; Zagreb od 43.76 do 43.30.
Renečijske obvezale* 70 50.
MALI OGLASI
PRODAJALKA
za veliko manufakturno trgovino
v večjem trgu.	4?o
Ponudbe na upravništvo pod „Št. 144"
fUPANSTVO OBČINE AUČE
razpisuje službo
občinskega tajnika.
Rok za vlaganje prošenj poteče s 30. aprilom 1926.
Pojasnila v občinskem uradu. AVČE, dne 10. aprila 1926.
Župan; I. KOLENC. — »-ft«]
463
BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via Chiozza 50, pritličje.	545
POZOR! Specialen slovenski tečaj moškega in damskega krojenja za Slovence iz zasedenega ozemlja. Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko razumljivem sistemu, ki je preizkušen v oblast, konces. «Krojni akademiji« na Starem trgu št. 19, I. v Ljubljani, v tečaju, ki se prične maja. Šola izdaja modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim slovenskim poukom, da more vsak krojač ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učeni, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lako pouk potom pošte s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje «Kroj na akademija«, Stari trg. št. 19, Ljubljana.
ZofrozdraTtiik
m. D. dr. D. Moč
specijalist za ustne in zobne bolezni
ptrfckcijonlran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,L (prej Via S. Gi«i)
Od 9-12 ln od 3-7
—	--mri?«
KRONE
po L> 2.10 komad
Zlato, briljaiiti, platin. 20-taske zlate komada
kupuje ln plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urarna
Trsi« Vi« Mauinl 46 (51
5*3
ZAHVALA
Nimamo besed, ki bi primerno izrazile naša čutstva hvaležnosti napram vsem, ki so prišli, da našemu nepozabnemu soprogu, očetu in bratu
Štefanu Hribu
izkažejo zadnjo ljubav in ki so nam stali ob strani s tolikimi dokazi blažilnega sočutja. Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini in gospodu dekanu Breitenber-gerju še posebej; gospodu zdravniku dr. Pavlici, ki se je z nenavadno požrtvovalnostjo noč in dan trudil, da je pokojniku blažil bolečine ; darovateljem vencev gasilnemu društvu, pevskemu zboru in šolskemu vodstvu. Dalje gosp. dr L Peganu ki je v tako lepih in do dna segajočih besedah počastil spomin dragega pokojnika. Slednjič gre naša globoko čutjena zahvala vsem dragim rojakom ki so prišli od blizu in daleč in se združili v pretresljivo počastitev pokojnika. Bog povrni vsem za zadnjo veliko ljubav, ki so jo izkazali pokojniku in za tolažbo, ki so jo s tem nudili nam !
Žalujoča druilna.
V VIPAVI, 14. aprila 1926.
iso
PODLISTEK
JULES VERNE:
Skrivnostni otok
—	Brez instrumentov, brez sekstantov? je vprašal Gedeon Spilett.
—	Da, je odgovoril inženir. Ker je noč jasna, bi hotel takoj danes poskusiti določiti našo širinsko lego z izračunanjem ob-zorne višine Južnega križa, ki je južni tečaj. Boste pač razumeli, prijatelji, da se ne moremo zadovoljiti samo s tem, da vemo, da je ta zemlja otok; moramo si biti na jasnem, kako daleč leži od celine Amerike, Avstralije ali pa tudi od kakega večjega otočja v Tihem morju.
—	Seveda, je rekel poročevalec, zakaj namesto hifie, bi si rajši sezidali ladjo, če bi bili recimo samo kakih sto milj oddaljeni od obljudene obale.
—	Zato pa, je nadaljeval Cir Smith, bom skušal določiti nocoj Sirinsko stopinjo otoka Lincolna, jutri opoldne pa njegovo dollinsko stopinjo.
Ce bi inženir imel kakšen sekstant, to je tisto pripravo, s katero je mogoče izmeriti kotno razdaljo dveh ploskev z veliko
kom rabi večkrat za proizvajanje te ve- natančnostjo, tedaj bi bila ta stvar lahko
I izvedljiva. Tega večera bi izmeril tečajno višino, naslednjega dne pa bi določil po solncu poldnevnik. Na ta način bi dobil koordinanti otoka. Ker ni imel priprav, si je moral pač drugače pomagati.
Cir Smith se je vrnil h kaminom. Tam si je pri svetlobi ognja na ognjišču izrezljal dve ploščati ravnili, ki ju je na konceh zvezal, da sta torili nekakšno leseno žestilo, katerega kraka sta se dala odpirati in zapirati. Os šestila je tvoril močan trn akacije, ki ga je našel med suhim lesom.
S to napravo se je inženir vrnil k obali: tečajno višino pa je mogoče uzreti le nail gladkim obzorjem, Krempijasti rt pa je zakrival južni del obzorja, zato si je moral inženir iskati primerno opazovalno mesto. Najbolje bi bilo, če bi Šel na južni obrežni vrh, toda treba bi bilo prebresti precej globoko in deročo vodo Hvale.
Zatorej je Cir Smith sklenil, da pojde na planoto Lepega razgleda. Razliko med planoto in morskim površjem bi pozneje odračunal. To se je dalo napraviti s preprostim zemljemerskim računom, ki ga je inženir poznal.
Naseljenci so se torej napotili po že znani jim poti na planoto in se ustavili na njenem robu, ki se vleče od severoza-pada proti jugovzhodu.
Ta del planote je presegal večino desnega rečnega brega za skoraj petdeset črev-ljev. Tisti vrhovi so polagoma prehajali v Krempijasti rt na južnem kontu otoka. S tega razgleda so videli polovico obzorja, to je od imenovanega rta pa do Kačjega predgorja. Proti jugu je bilo obzorje v svojem spodnjem dolu tako razsvetljeno od meseca, da se je dal z lahkoto izmeriti.
Južni križ se je opazovalcu kazal v nasprotni legi, zvezda a, ki je bila najbliže južnemu tečaju, je bila spodaj.
To ozvezdje pa ni tako blizu južnem tečaja kakor zvezda severnica severnemu tečaju; zvezda a je kakiti 27 stopinj dalefc od tečaje.. Cir Smith je to znal in upošteval pri svojih računih. Da si olajša delo, je počakal, ko pojde omenjena zvezda skozi poldnevnik.
Ko se je to zgodilo, je bilo treba samo še izračunati kot, pri čemer je bilo treba upoštevati nižino obzorja in torej določiti višino planote. Vrednost tega kota je morala označiti višino zvezde a in torej tudi tečaje nad Obzorjem, s tem pa je bila dana zemljepisna širina otoka, ker odgovarja ta širina za vsako točko na zemeljski obli višini tečaja nad obzorjem.
Potrebne račune Je preložil na prihodnji dan in ob desetih so že vsi globoko zaspali.