LISTEK, Vojaii spominie fSmnS OtHeJt Po cesti so se va^jala ˇ krvi, lcriču in riku fiioveška in živalska trapla; Tozovi so bili prekopicnjeni vse križem, drngi so zopet beg*Ii brez cilja po poljanah in travnikib. Ves prizor je trajal dobre četrt ure, na to j* pre^ehilo kot bi prerezal obstreljevanje. Čakal aera še nekaj čaaa priholjeno atarit pod klancero, ker se le ni oglasil nobedon strel, sem zirozil naprej po cesti. Hitro sem zrtvdel, da se je zagnala lastca artilerija v tren jednega naših poikor v mnenju, da je zasačila sovražno zakasnelo vozotjb. NaS major pri bataljonn je trepetal ˇ sirabu, da je loputnilo topništfo po našem trersu. Tokrat in neštetokrat sem pil iz t vojni najbolj zdrarilae Caše: N« prenagli se! Počasi se tudi daleC pride! Z vozički sem pohajaJ do mesteca Obertyn, kjer se je zdruiil celi polk in sem se tudi ja/ preselil k polkoTnemu Stiibn. Iz Obcrtyna stno krenili v Horodeako, ki je mogočao gnezdo fjališkega židovstva. Mealece iina eno armensko cerker, eno prav lepo ter veliko rimsko-katoliško, eno grško katoliško, eno prjiTOslavno, eno prole stantsko in eno jadoTsko sinafogo. KrSCanski de! mesteca s ccrkTami rred je »stal po odhodu Rasov popolnoma ncdotaknjen. Skoro do ta.1 porušen ter joigan j^ bil p& židoveki oddelek e sinatgogo vred. Pri pohoda naSega polka skozi mesto s» nas pc zdravlj&li Židje kot rešllne tngele, pokletk&li pred nu t Te3elja, ponujajoC nun jedi ter pijače. Nal polk je postal znnaj mesta, da se odpočije in nahrani. Jezdil sem nekoliko pred regimentom, da bi pciskal kako streho, kjer bi lahko obedoTal naž gtab. LztaknU sem 'židorsko kočaro, kattre okna s« bila zadelana z naradnijBU deskami, in dari zaklenjene. Jezdec, ki me je spremlj&l, je ndrihnil » k&r&biaerjeTim kopitom p« Tratib, da je odletet zapah, ia sra Tstopila. Prostorna izba je bila prazma ia zanemarjtoo nmazana. S spremljeralceni sva odpirala z des kuui zaistrta okna in se poforarjfJa bied seboj n«MSki. Kar se zaCne nekaj za ptčjopremikati, ropotati in po čloreško ubrano vrdihOTati. Sra le pogledala, kaj bi s« drznilo naju straiiti >ar pri belem dneTU. Pod ogr*mn» galiik« p«4jo jo bil izTtnredno dolg podpečnjak. Iz tc lnknje je jeCala po dolfem raztegnjeno ležeča, sir« mnstaCasta, moSka prikazen. Saperraent! Doljo «ra Tlekla ter natezala, predno sva izrlekla kot prekla dol|«ga, stareja in že o»emoglega Žida. Siromak bi 3« bil ksu zjradil iz hraleinosU za reiiUr »a kolena, pa je bil tako slab, d«. je omahnil po tleh. Nekaj pofirkoT črne kare \z naSih Cutaric ga je okrepilo t toliko, da n&ina j« razloiil stojo asodo sonkoma ter pretrgano. Praril na»a je, da je bilo roako trinoStro r Horodenki in okoiici naprarn 2idom nekaj neznosnega. Raski ob*rst, ki je jo spodaril t mestn, je ukazal porašiti tsc iidorske staTb«, in a prebiTalci j« ramaJ slabejle nego s sužnji. K«zaki so jih. podili Tttk d&a z Baftjkaici (biči) lorog razralin sinagoge. ObsodU je na smri 9 odliCnih židoT z mestnim zdravnikom vred. Obe» sili so jih Tseh deret na ko«tanje mestne^ drevor*4i. Pri izTTšitvi obsodbe je igrala vojaška godba; kozaki so pretepali žene obsojencev in druge žide z nagnjkami ter jih silili, da so morali piesati krog žrt«T, katere so rojaki obešali enega za dru|tm. Tudi on kot »Schlachter« (klavec zivine in psratnine po jadovskih verskih predpisih) je bil obsojen na motvoz, a se je zmuzni!, ker je podkupil biriče, Skril se je v podpeček, odkoder sva ga rtfiila midva. Od C?.sa do časa so pnbajaii v njegoTO bajto kozalri in prevrgavali vse, da bi ga kje z*sledili. Povsod so štokali ter dregsli s ^uJicaMi, le t podpeček ni sanil nobeden, Skrival se j« na t» način nad 15 dni, jedel je r&ak dan 1« nekaj krompirja, ki si ga je kihal po odhodu kozakoT. Zadnje štiri dni so se pa kozaki r.aselili italno ˇ njegovi koCuri. Noč in dan s"> kurili v peči, pekli m*eso in kromjsir. Glad in vroCina od peJi sta ga izmozgala v teh 4 dneh tako, da bi bil uinri, če »i bil tiCal v luknji le še en dan. Molit ¦o drCal« pri tej povesti solze presfane bolesti po OTcnelem licu in se izgobjjale počasi v starostno iJsiTeli bradi. Tresel se je kot šiba na t'vodi, skiepal onemogle roke, da bi se nama zahvalil za reSiteT t res zadnjih trenotkih. Zidovski zgodb: s prva nisem verjel; a serr se prepričai poaiieje, ua ai Iag<tl y\j aiter deuui >mTadi STOJih rerskih bratov in sestric. v Ta po?3si jc pač naigrozoTitejSa, kar sem jih kedaj &d o mckiii nasilstvih.